177
JOŽE RUS:
Kako velika je Jugoslavija.
ragi mladi prijatelj, sediva dancs k mizi in si razgrniva zemljevid Evrope. Na njem vidiva vrisanih vseh 33 evrop= skih držav. Nekaj držav jc tu tako majhnih, da komaj opaztš, kje leži njihov prostor sredi med drugimi. Vcndar, ako bi jih mogel primcrjati z njihovo resnično velikostjo, bi spozna), da je zcmljevid Je silno zmanjsana slika žemclj= skih prostorov, ki so v resnici zelo vcliki.
Našo clomaČo kraljevino Jugoslavijo bova kmalu našla, kcr njena slika je na zemljevidu v primcri z veeino drugih dokaj večja. Ali ako jo primerjava z ogromno bratsko Rusijo, sc nama bo le zdcla precej majhna. In rcs, ako si mislimo vcs prostor Evrope spravljen v vclik kvadrat in bi ta kvadrat razdelili na 40 manjših, tedaj bi bil tak kvadratni del komaj tako velik kakor naša Jugoslavijfl.
Pa porečcš: Štirideseti del, to pač ne more biti dosti. Naša mati nam otrokom iz pečenega hlcbca nc nareže 40 kosov kruha in že nam mora za= mesiti novega. To je žc vse res. Vaš hlebec je pa tudi tako majhen, da gaii, kakor si še siab, prav lahko prineseš od peka. Premisli le, kaj je vaš hlebec nasproti velikosti tvoje domače hiše, tvoje šole, tvojc vasi ali mesta in vseh brezštevilnih vasi in mest Evrope, ki ji ne morcš z nobene visoke gore dozrcti mej. Da pa boš vcdel 40ti del hlcbca od 40tega dcla Evrope še bolj razlikovati, pojdiva na popotovanje po dolgem preko naše Jugoslavije.
Z vlakom si se pač že vozil. Morda si celo z brzovlaka že opazoval, koliko krajev se da premeriti z udobncga scdeža v njem. Glej, midva si hočeva kupiti vozni listek kar za brzovlak, ki vozi izrned vseh najhitreje in se ustavlja le v največjih mestih. Vstopiti hočeva v ekspresni vlak, se voziti v njcra z enega konca Jugoslavije na drugi in tako z uro v roki premeriti velikost in prostranost naše države.
Morda pa nimaš ne dcnarja ne časa za to pot. No, potem pojdi t mano vsaj na najbližjo železniŠko postajo. Tam so po stenah nalepljeni veliki listi, na njih je natisnjen vozni red vseh naših železniških prog in vlakov. Oglejva si ga natancneje in proučiva pred vsem, koliko časa bi naju vcndar vozil ekspresni vlak, ki drdra vsak dan ob določenem času po glavni progi Jugo* slavije.
Najino popotovanje se prične y domači dravski banovini, in sicer na postaji Rakek, ki leži ob meji naše države proti Italiji. Od tu je glavna proga speljana preko šcst banovin, preko dravske, savskc, drinskc, dunavske, mo* ravske in vardarske. {Glej zcmljevid v 5. štcv. »Zvončka«.) Na južni meji zadnje banovine zapusti vlak našo državo pri postaji Gjevgjelija, z nje se pripelješ na tla naše južne sosede Grčije in v piČlih dveh urah vožnje si že v velikem mestu Solunu in obencm pri morju.
Ekspresni vlak vozi iz daljnega francoskcga Pariza preko Italije skozi Trst. Na Rakek pridrevi po dveh urah vožnje iz Trsta vsako noč ob 22. uri 55 minut, vozi pa naju mimo Štirih glavnih banovinskih mest in mimo kraljev ske prcstolice Beograda. Od Ljubljane mimo Zagreba do Beograda imava vcdno znova priliko opazovati skozi okno reko Savo, od Beograda dalje pa teče naša proga najprej ob reki Moravi mimo mesta Niša, skozi vardarsko banovino pa ob reki Vardarju, ki se izliva pri Solunu v morje.
Od Rakeka do Zagreba, torej po tleh dravske banovine, se voziva dobre štiri utc od Zagreba do Gjevgjelije pa šestkrat toliko. to se pravi &e celih
24 ur". Z nepopisno naglico se umikajo našim ocem drevo za drevesom, postaja         ' za postajo in vas za vasjo. Vlak se ustavlja komaj na vsakih 40 kilometrov daljave, v dravski banovini samo štirikrat, na Rakeku, v Ljubljani, na Zidanem mostu in v Brežcah, po tleh ostale države pa 28krat.
V Beogradu sva malonc na pol pota do Gjevgjelije. Po 24 urah nagle J vožnje stoji najin vlak na postaji v Skoplju, od tu pa potrebuje še toliko 1 kakor preko dravske banovine, da doseže tretji dan najinega odhoda ob 3. uri        |
7 rninut obmejno Gjevgjelijo, končni cilj najinega pota. Vsa hitra vožnja je torej vendarle trajala dobrih 28 ur in nama vzela cn dan in skoraj dve noči mirnega spanja v domači postelji, saj sva prevozila progo, ki je dolga 1256 km.        <
Zdaj, po tej prestani vožnji, si boš, dragi prijateljček, paČ mnogo lažu        1
napravil sliko o  velikosti m razprostranjenosti svoje  domovine.  Zdaj  boš        ^
mogel tudi razumeti, če ti povem tole: Meje kraljevine Jugoslaviju objcmajo        ,
kraje, ki so razprostrti preko 248.665 km9. Saj boš vedel, da ležijo ti kraji na         j levi in desni ob progi najine ckspresne vOžnje in da se razprostirajo v ne=        |
dogledne daljave na eno stran tja do Drave in Donave in preko njih, na drugo pa do obalc Jadranskega morja. Prav tako' bos razumel, ko boš bral, da jc Jugoslavija po površini svojc zemlje v vrsti 33 evropskih držav in državic dvanajsta večja država.
Na tem prostoru jugosloveaske zemlje je živelo ob ljudskem štetju dne 31.januarja 1921. skupaj II milijonov 984.911 prebivalcev. S tem visokim šte* ' vilom svojih ljudi pa pride naša država v primeri z drugimi državami Evropc celo na deseto mesto. Jugoslavija. jc peta država za velesilami, Rusijo, Nem-čijo, Vcliko Britanijo z Irsko, Francijo in Italijo, in obenem zadnja, ki šteje svoje prebivalstvo na vec ko deset milijonov duŠ. Po številu prebivalstva so močncjše od Jugoslavije samo še Poljska, Španija, Romunija in Ceškoslovaška.
Zgornji dve števili si boš laže zapomnil, ako ju nekoliko zaokrožiš. Ako        |
zmanjšaš površino za 15 km3, dobiš 248.650 kms, ako pa dvigneš Število pre^ bivalstva za nekaj preko 15.000, boš dosegel okroglih 12 milijonov. In če bi ti ti dve števili ušli iz spomina, tedaj boš iz skušnje, ki si jo dobil na najini skupni voznji, vedel vselej povedati: Kraljevina Jugoslavija je tako velika in tako prostrana, da jo v ekspresnem vlaku prevoziš komaj v 28 urah nagle vožnje.
Kaj ne, dragi, velik- je svet in velika je tudi Jugoslavija, domovina tvoja in moja, dežela naših ocetov, ki ji želiva iz vseh svojih duševnih in telesnih sil polno sreče na vekov vekc. Jugoslavija naj živi!