; V-«. - r\f\ I JR J a/rmu T\oAv/cr - V 1 .v : I IV « / I. I' L I % 'ai I 'LIMI U frLA\VI %/ rt L? LV^ LT ^ ^ LIST DELAVCEV VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 26. DECEMBRA 1968 LETO XIX ŠT. 21 ■ KONGRESNE MISLI Pozornost je bila usmerjena na idejno, vzgojno in politično poslanstvo šole v naši družbi Bogastvo misli, zavzetnost in ru in času. Odziv javnega mnenja 5er kritičen odnos do naše je že doslej potrdil visoko stopnjo jurnosti, ki jo gradimo in snu- skladnosti med temi stališči in Kifto — t0 so poglavitne značil- splošnimi družbenimi interesi. Vse °sči VI. kongresa ZKS. Kongres- občane naše dežele pa vabimo k 8 razprave in sprejeti doku- skupnemu delu za ustvarjanje ta-^nti so odraz te stvarnosti in kih družbenih razmer, ki bodo v c®°č?ie volje komunistov, da sku- največji meri omogočile svoboden J1.113 2 vsemi delovnimi ljudmi ob- ustvarjalen razvoj človeka, jujej0 in razvijajo naše druž- S tem tudi Zveza komunistov e,le sile za humano socialistično kot celota uresničuje svojo zgo- SAMODOGOVARJANJE IŠČE USTREZNO MESTO NAGRAJEVANJE PO DELU — ŠE VEDNO NEREŠENO VPRAŠANJE j ^ OLLC •C.U' / t/L* 11 en-1 ^ w r,ižbo jutrišnjega dne. Morda je ena najpomembnej-®lfl značilnosti kongresnih raz-Pr jasni orientaciji do mate-odnosov je težišče pozor- ^OS' dovinsko vlogo. POLDE KEJŽAR Pred dobrim letom je pojem družbenega dogovora doživel svojo družbeno afirmacijo, ko je bilo ugotovljeno, da je nevzdržen materialni položaj ter neurejeno financiranje na področju vzgoje in izobraževanja moč urediti v smislu družbenega dogovarjanja, ki na eni strani ohranja kvaliteto samoupravljanja, na dru- gi strani pa naj to dobi tudi svojo pravno podlago. Prvi rezultati prizadevanj ob družbenem dogovarjanju so bila stališča izvršnega sveta skupščine SE. Slovenije o saniranju materialnega položaja vzgoje in izobraževanja. Sledil je podpis družbenega dogovora ^rn, sti delegatov vendarle bilo erjeno na idejno, vzgojno in stvo je v Sloveniji 115 vzgoj 1269 jj^dično poslanstvo šole v naši Očitno je, da kljub neza-ni materialni situ \~iji med ko-Žnisti s tega področja prevla-,( 3e zavest, da družba na noben njPn ne more zanemarjati vzgojiš’ kovalnih in idejnih funkcij n.e- Prizadevanje za uveljavlja-Ž teh. funkcij je sestavni del fjj30 ža demokratizacijo in hu-ariizacijo družbenih odnosov. 3e splošna ocena javnosti je, da ,j ftel kongres močno spodbudo j daljnjj demokratizaciji naše Šgbe- Najbrž ni odveč opozoriti ne ei}k-rat, da boj za demokratič-!)■. te humane odnose ne more r POlituZ!nJaml0a' Ne da bi se spuščali v ii Žno življenje. V soh se mla- d b iž razčlenievanie teh hp hudje prvič srečujeio z druž- aroDne3Be razčlenjevanje xen odnosi in od VZGOJNE k PŽSE je predvsem odvisno, š-Š118 predstave in izkušnje (■ odborom sindikata delavcev devanje sindikatov pri iskanju družbenih dejavnosti Slovenije poti, kako urediti položaj na pod-o vrednotenju dela šolskih za- ročju vzgoje in izobraževanja, je vodov in prav sedaj potekajo sredi letošnjega leta dobil svojo intenzivne razprave na repub- pravno osnovo v temeljnem za-liški ravni, pa tudi v občinah konu o ugotavljanju in delitvi o uveljavitvi stališč družbene- dohodka v delovnih organizaci-ga dogovora. jah, kjer je postal družbeni do- _____ če je pojem družbenega do- govor zakonsko potrjen, ko po- mečT republiško skupnostjo iz- govora pomenil pred dobrim le- staja dogovor za podpisnike ob-obraževanja in republiškim tom predvsem intenzivno priza- veznost. Družbeni dogovor ter izpol- _____.______________________________________^ njevanje tega dogovora predstavlja praktično le začetno fazo pri urejanju materialne osnove na področju vzgoje in izobraževanja ter drugih dejavnosti, katerih položaj naj bi urejali podobni dogovori. Druga, nič manj težavna faza se pričenja znotraj samih delovnih organizacij, med samimi kolektivi ter. posameznimi ustanovami določene dejavnosti. Družbeni dogovor vsekakor lahko postavi le načelna izhodišča, konkretna realizacija teh izhodišč pa postaja stvar ožjih družbenih asociacij. Menim, da je o tej drugi fazi potrebno spregovoriti danes še toliko bolj, ker pričakujemo, da se bodo v prihodnjem letu le realizirala nekatera osnovna stališča družbenega dogovora in se bomo lahko lotili vprašanj, ki smo jih sedaj v naših kolektivih zavestno, vendar iz objektivnih razlogov zapostavljali. Med takšna vprašanja sodi nedvomno problematika notranje delitve v kolektivih, problematika nagrajevanja po rezultatih dela. Naj omenim le nekatere vzroke, zaradi katerih je bilo to vprašanje v delovnih organizacijah zapostavljeno: — delovne organizacije niso prejemale sredstev za opravljeno delo koL^gg^jjično nadomestilo za opravljeno delo, — šolski zavodi niso bili stimulirani za kvaliteto dela, — povprečen osebni dohodek je bil tako majhen, da mu ni bilo mogoče odtegniti večjega dela za nagrajevanje kvalitete in — meril za kvaliteto ni bilo, nekateri poizkusi pa so bili preveč komplicirani ter v praksi zato neuporabni. Z izpolnitvijo vsaj osnovnih določil družbenega dogovora bi bilo mogoče odstraniti delno prve tri naštete vzroke, ki so bili povsem objektivne narave, daleč izven delovnih organizacij. Z odpravo teh vzrokov pa postaja aktualno vprašanje, kako se lotiti reševanja zadnjega navedenega, kako priti do objektivnih meril, kako posamezne delovne organizacije rešujejo vsaj v minimalnem obsegu nagrajevanje kvalitete. Da bi zadovoljivo rešili ta vprašanja, bo moralo dobiti svoje mesto tudi samodogovarjanje med posameznimi delovnimi organizacijami ali pa skupnostmi posameznih dejavnosti, kot je našlo svoje mesto tudi v temeljnem zakonu o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. Samodogovarjanje nam mora končno pomeniti tudi višjo kvaliteto samoupravnih dogovorov. Da potreba samodogovarjanja Po podatkih zavoda za šol- vzgojnoizobraževalhega sistema vlečejo že nekaj let, še nimajo govoril o bodočem zakonu o pro- ter P ' ,Y “ • ter na izredno zahtevnost pro- dovolj jasne podobe. Vemo to, da svetno-pedagoški službi, je zato njevanjem stalisc družbenega do- »Na slikarski razstavi v Londonu je zbujala veliko pozornost slika predšolskega otroka. Pod njo je njen avtor, angleški slikar, zapisal: Njegovo veličanstvo otrok. — Ob teh besedah sem se zamislila. Spomnila sem se na naše pedagoge in si zaželela, da bi tudi v njihovi knjigi dela večkrat zazvenel ta izraz najvišjega spoštovanja...« (Iz prispevka Glasbena vzgoja v vzgojnovarstvenih zavodih, stran 6) IZVRŠNI ODBOR IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SRS SE ZAVZEMA ZA NAJBOLJŠE SVETOVALCE IN ZA VEČJO NJIHOVO POMOČ ŠOLAM Kvalitetna pedagoška služba svetno-pedagoške službe, ki naj klicnih šol) s mi delavci. 4205 problemov se pridružujejo pl0_ številni drugi — vsebinske še in fiž^ratizaciji in humanizmu s l^obivajo. Vzgojni dualizem n tem, da bi šola učila eno, res ■ bgn° življenje okoli nje pa b j drugačno. Najtežje poteze n- a dualizma so prav v razhaja jj, med poukom in praktičnim. všnjami že znotraj šole same. \‘Slovenski komunisti na svojen, 9resu prav gotovo niso odkri ■ potekih novih rešitev usod.neg-1 trŠeila za naš° družbo, lahko P t katlr>lP’ da so uspešno pokazal , Ar evri sp ključni problemi našeg i ‘tebenepa razvoja v tem proster- ^___„____ ______, _ ____ je bila sedanja prosvetno-pedago- obravnaval le načelna izhodišča Sovora toliko aktualnejša in nuj- no-varstvenih ustanov s 1269 ^ z mladino v teh ška služba ustvarjena takšna, kot za njegovo podobo. Strinjal se je ,nai ilustrirajo nekateri vzgojiteljicami in negovalka- ustanovah. Zapletena naloga pro- je, zato, ker prejšnja ni ustreza- z mnenjem dosedanje razprave, številčni podatki ki — vnaprej ml: 1038 osnovnih šol z 10.314 sveto-pedagoške službe je še to- la. Vemo tudi to, da sedaj hoče- naj bo vsa pedagoška služba v veW> ^ za del • . , en liiko večia če vemo da na pre- mo in delamo drugačno prosvet- Sloveniji enoten zavod s sedežem \ , xernu pa prostevnimi 4elava, mnogih šolah izobrazba učitejeev no-pedagoško službo zato, ker se- v Ljubljani in s svojimi izposta- v®ljajo z 275 vzgojitelji; 43 posebnih .e ni ustrezna, da je oprema šol danja ne ustreza. Toda vemo pa vami v nekaj drugih pokrajin- a t,oienjsko legijo sol diuge šol s 498 učitelji in 199 sred- marsikje izredno slaba da so šol- tudi, da krivda na sedanjo peda- skih središčih Slovenije. Finan- domov učenčev teh njih šol (57 srednjih strokov- ski prostori za delo ponekod več ^ S" Sote^S^SLie^ S sf nih šol. 36 gimnazij, 106 po- ™v^noJranji stmkturi takšna, kot jŽbila ob rojstVu za- njegovemu delovnemu programu ^erilih ki so temeljila na pod- 1'1' u prosvetni- izredno razVejane itd. Tovrstnim mišljena. Vzrokov za to je več, pa naj bi dali vsi zainteresirani na®1ar!^"OS*L p,fdag0skt toda vanje ne posegajmo; ugoto- republiški prosvetni organi. posamezne strokovne kvahfika- vimo le, da iz marsikaterega Doseči bi morali da bi usmer- ter vrsto P°uka in na pod- vzroka ne bi bilo treba danes jali v pedagoško službo najboljše Itfv zrm^teriafŽe ^zdatfefzf zahtevati drugačne pedagoške nedaeoške delavce Vztraiati bo- St6V 23 ma v13*, Jzda3:ke za P°' službe če bi io nred leti razvili pcaaBOoK®. uetevc6- Vztrajati bo samezne vrste sol. Z merili so se siuzoe ce bi jo preči leti razvili mo morah pri tem, da ima vsak strinjali vsi orizadeti vzeninn iz- po zastavljenem načrtu. svetovalec primerno izobrazbo. Ta obraževalni zavodi nisoS pa se- Ti, takrat neizpolnjeni načrti kriterij je poglaviten in pri njem veda soglašali z vrednostjo peda-in obljube, danes morajo biti na- v nobenem pogledu ne bomo smeli g0ške ure Kljub takšnim enot-uk načrtovalcem boljše in učin- popuščati; izvajati ga bo treba nim merilom pa so nastale med kovitejse pedagoške službe. Zal dosledno m postopno, najprej pa posameznimi vrstami šol ter tudi se pa kaže. da se stvari —- pri nas na najpotrebnejših mestih (v os- znotraj šol občutne razlike ki je to pač že dolgoletna navada — novnem šolstvu pri svetovalcih za niso v skladu z nagrajevanjem po zapletajo ob organizacijskih pro- slovenščino, matematiko in tuje delu. Ne navajam tega zato da blemih in da vsebinska vprašanja jezike, pri srednješolskih sveto- bi iskal krivca, temveč zato’ da kljub najboljši volji in najbolj- valcih za poklicne in druge stro- bi opozoril na ’ razlike ki lahko Šim željam včasih niso obsolutno kovne šole itd.) nastanejo ob upoštevanju enot- merilo pri načrtovanju nove pe- V tej razpravi se je izvršni od- nih meril. Podatki naj veljajo v dagoške službe. bor RIS močno zavzel za uredi- ,prvi vrsti le za visoko strokovno Predlog zakona danes zato še tev dela sedanjih republiških izobražene delavce ker bi na vedno ni pripravljen. Ko je iz- prosvetnih organov. Menil je, da srednjih šolah morali biti prak-vršni odbor republiške skupnosti je sedaj za to edinstvena prilož- tično le-ti v veliki večini Osebni izobraževanja pred nekaj dnevi (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 2 strani) se- organizacijske narave števkov, nam že te številke same Dosedanja razmišljanja o pro-kažejo veliko razvejanost našega svetno-pedagoški službi, ki se Sodelavcem in bralcem Prosvetnega delavca ter vsem članom sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije ' ŽELIJO MNOGO USPEHA i7 NOVEM LETU uredništvo, uprava Prosvetnega delavca in Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti STALISCA predsedstva republiškega odbora sveta zss in predsedstva REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI o tezah o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje v SFRJ Poudarek na humanističnem ali funkcionalističnem izobraževanju? Ob tezah o razvoju in izpopolnjevanju sistema vzgoje in izobraževanja v SFRJ (Skupna seja 9. decembra 1968) Predsedstvi menita, da je pri oblikovanju družbenemu razvoju ustreznega sistema vzgoje in izobraževanja treba upoštevati uresničevanje samoupravljanj a, kulturni napredek in hiter raz-, voj znanosti in na njej zasnovane tehnologije. Pri iskanju rešitev bi morali izhajati iz vse- n ja zagotoviti večji obseg sploš ganske družbene vloge vzgoje, noizobraževalnih znanj, da ima ,,„u „ *- »sodobna srednje izobraževanje sti, ki bi jih morali čimprej odpraviti. Ce hočemo dosledno upoštevati nenehni družbenoekonomski, kulturni in tehnološki napredek, potem bi kazalo graditi na izhodiščih, ki so zapisana v tezah, in sicer da je treba na tej stopnji izobraževa- Izobraževanje je preveč ush1®* jeno na klasične poklice, ne kp’ števamo pa zahtev sodobne t'e/> nologije z novimi delitvami Gimnazijci, ki so brez poklic/1 in izobraževanja, pri čemer bi bilo treba imeti pred očmi tako potrebe proizvodnje in drugih dejavnosti kot tudi razvoj družbenih odnosov. Teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje v SFRJ, ki v bistvu temeljijo na omenjenih izhodiščih, naj bodo osnova za zvezno resolucijo in ne za za-.?■' kon. Ta splošni zvezni dokument naj bi postal temeljno besedilo, na podlagi katerega bodo posamezne republike izgrajevale svojo zakonodajo na vzgojno-izo-braževalnem področju, in sicer v skladu s posebnostmi družbenega in ; ekonomskega razvoja. - Zvezni dokument naj bi bil čimbolj splošen, to se pravi, da naj bi razčlenil družbenoekonomske ? temelje in določil cilje vzgoje in izobraževanja, hkrati pa je seveda nujno, da bi začrtal tudi . najbolj splošne obrise izobraževalnega sistema v Jugoslaviji. - Zato naj bi zvezni dokument na-, kazoval samo osnovne poteze . strukture vzgojno-izobraževalne-ga sistema in dopuščal raznolikost organizacijskih oblik, prek baterih bi bilo mogoče uresničevati postavi jene. cilje. Konkretizacija vzgpjno-izobraževalnega . sistema naj bo potemtakem v celoti prepuščena republikam. Teze so povsem sprejemlji-- vo začrtale družbenoekonomske osnove, vzgoje in. izobraževanja, zlasti pa je pomembno, da gradijo na. enotnih družbenoekonomskih, izhodiščih. Podlaga za urejanje družbenoekonomskih razmerij na izobraževalnem področju naj bi bila »cena« zo-braževanja. »Cena« izobraževanja ne more biti posledica delovanja tržnih zakonitosti in zato , ne more — tako kot je zapisano v tezah — »najbolj učinkovito ■ vplivati na razvoj izobraževanja v skladu s potrebami delovnih ljudi in občanov, na strukturo in omrežje izobraževalno-vzgoj-nih ustanov, na racionalizacijo, intenzifikacijo, učinkovitost in kvaliteto dela in na reševanje vrste drugih problemov na področju izobraževanja in vzgoje«. »Ceno« je treba razumeti (in tako dopolniti tudi teze) kot kategorijo družbenega dogovarjanja; predvidena kvaliteta in kvanti-.. teta izobraževanja v skladu z družbenimi potrebami in materialnimi možnostmi ter družbeno dogovarjanje so osnova za enakopravno vrednotenje izobraževanja glede na druga področja dela (seveda v odvisnosti od delovnih rezultatov). V zvezi s poglavjem tez »Cilji vzgoje in izobraževanja« predsedstvi nimata kaj bistvenega dodati in soglašata, da naj bo to poglavje sestavni del zveznega dokumenta. O poglavju o sistemu izobraževanja predsedstvi menita, da . gredo teze preveč v podrobnosti in da bi moral zvezni dokument vsebovati le splošne obri-, se sistema. Najbolj problematično s tem v zvezi je poglavje o ■ srednjem izobraževanju. Ni dvoma, da je prav srednje izobraževanje najbolj kritični del izobraževalnega sistema in da so v sedanjem Sistemu pomanjkljivo- V svetu prevladujeta dva os- glavnem pri starem, z izjemo ne- osnovni šoii prav dobre ali novna koncepta izobraževanja: katerih posegov v pouk na gim- lične uspehe, humanistični in funkcionalistič- nazijah. poklic pridobilo tudi osnovno ni. Prvi teži za tem, da dobi mla- Naše srednje šolstvo je prob splošno izobrazbo. dina čimveč splošne - fundamen- lematično predvsem v nasled' Glede izobraževanja odraslih talne-humanistične izobrazbe in njem: predsedstvi ugotavljata, da de- njej sledi na koncu kratko uspo- Določene šole formirajo mla- ---------------------j—, -----------— .. lavske univerze in druge specia- sabljanje za določeno delo. Na- dino z izrazito humanistično, usmerjenosti in delovne izobraz® j lizirane ustanove za tovrstno iz- sprotno pa je izhodišče funkcio- ostale pa z delovno izobrazbo. Po- imajo vse možnosti za nadalj™ obraževanje niso dobile v tezah nalističnega koncepta. Ta zahteva sledica take dualistične vzgoje je študij, za absolvente stroko vri dovolj natančno opredeljenega čimbolj zgodnjo specializacijo ob odvajanje intekeltualnega dela od šol pa veljajo omejitve, mesta, ki bi ustrezalo njihovi minimalni splošni izobrazbi. To proizvodnega; Slovenska pedagogika je P" funkciji. V vsebini izobraževa- zadnje stališče se je pričelo moč- V neposredni vzročni zvezi je skrbela samo za ustrezno stroko nja odraslih je preveč poudar- no uveljavljati tudi že pri nas. različno .vrednotenje umskega in no in pedagoško izobrazbo ter icn zgolj produkcijski vidik iz- Mnogi so videli v takem (zahod- fizičnega dela. Zaradi takega mi- onih učiteljev, ki poučujejo 11 nadaljevati šolanje v šolah za pbraževanja, zanemarjeno pa je nevropskem) sistemu priučevanja šljenja, različnih materialnih gimnazijah, medtem ko je za^ -i.-u - CiUtan-e c\c'avcc.\ v tehn>7 kompleksno oblikovanje osebno- določene ekonomske rešitve v možnosti in neobjektivne presoje marjala pedagogizacijo na s uh šolah in gimnazijah, nuditi sti odraslega človeka (humani- kopici ostalih gospodarskih prob- staršev, kakšne so dejanske spo- kovnih šolah, kjer dela 8% u®11 pi ec v sem solidno osnovo sploš- stično, splošno, kulturno itd.). iernov. Pri tem pa pozabljamo na sobnosti. njihovih otrok, je odpo- moči vseh srednjih šol. no ,o7-,Q za sprejemanje Jaze tudi premalo jasno dolo- naslednje: vedalo. poklicno usmerjanje mla- Se vedno ni urejeno financk „ - - cajo materialne obveznosti druz- _ kapitalistične države so uvi- dine ob prehodu iz osnovne šole nje ravno tistih šol, ki dajejo 0dKaSl-lh’ dele slabosti tega sistema in ga že v srednjo. posredno kadre za delo v vonja Pza katere4S ie družba °I>uSeaJ0* Podatki nam povedo, da se je vodmj.i. Ali nd to paradoks? . naiboii zainteresirana3 V tezah — osiromašena splošna izob- v času od 1961 do 1967 povečal Pred leti smo uspeli verJ1 ie 3 nravi 1 n n nnVprirlipna nn- razba ne more prispevati k na- vpis v gimnazije za 100%, tehnl- rati gimnazije in so zato pomeri memhnost permanentnega izo- daljnjemu uveljavljanju in po- ške in njim ustrezne šole za 33 %, no napredovale, kdaj pa bodo braževanja vendar pa zaradi glabljanju samoupravnega sistema v šole s praktičnim poukom pa le vrsti strokovne šole? u obstoječih razmer ne bi smeli v delovnih organizacijah; 25 %. Kadrovske strukture nam Kadarkoli se pokažejo zanemarjati * komoenzacijskega —* naglo razvijajoča se tehno- kažejo ravno obratne potrebe. premiki na področju srediHj®, izobraževanja, ki bo nedvomno l°Sija zahteva vedno nove delitve Zavožene odločitve. pri vpisu šolstva, smo takoj zaskrbljeni, K še precej časa družbeno aktu- dela, poraja sodobne poklice, ka- na šole druge stopnje se najlepše bo z gimnazijo, ki jo obiskri alno. terim se bodo lahko najhitreje zrcalijo v 40 % osipu, ki ni nič 26,4% mladine, za 74 % učen® S tako vlogo republike pri iz- prilagodili ljudje s širšim funda- manj problematičen, kot ga oce- v strokovnih šolah pa se nihče ® grajevanju izobraževalnega si- mentalnim znanjem; njujemo na osnovni šoli. Največ- zmeni, kot da jih ni. Ali inn^ stema, kot smo jo opredelili v — upoštevati moramo dinami- ji problem nastopa pri dijakih, ki dve kategoriji mladine? Celori, začetku, se pred reoubliko po- čen razvoj v nadaljnjih letih, ne uspejo v drugem ali tretjem šolsko problematiko gledamo vS.. stavljajo zelo zahtevne naloge, pred katerim stoji vsa mlada ge- letniku gimnazije. Praktično ne lej radi le skozi prizmo giimna^ Poskrbeti bo morala, da bi uve- neracija. morejo prestopiti na katero koli ca. ^ 1 javili, oblike vzgoje in izobra- Opredelitev med humanistič* drugo šolo, čeprav za to obstaja Anahronizem je v fakulteta®” ževania. ki bodo najbolj žago- nim in funkcionalnim izobraževa- formalna možnost. Zato morajo režimu študija, ki je še V®'IL tavljale uresničevanje v zvez- njem je načelnega pomena, spet znova pričeti pri končani izredno tog in ne dopušča štuo® nem dokumentu postavljenih iz- Zato bo potrebna prva odločitev osemletki. Podobna situacija je tom interdisciplinarnega izb® nalogo mladini, ki se je odločila ne izobrazbe kasnejših sukcesivnih sprememb v razvoju znanstveno-tehnične baze, tehnologije in demokratičnega družbenega sistema«, medtem ko si je ožjo strokovnost mogoče pridobiti šele med delom, na delovnem mestu, nadalje, da je brez odlašanja treba ustrezno urediti prehode med posameznimi vrstami sredniih šol, da morgjo imeti v srednjih šolah ob poklicni usmeritvi ustrezno mesto .tako splošnoizobraževalna kot tehnična znanja s proizvodnim delom Ud. Pri oblikovanju srednjega izobraževanja bi morali izhajati iz nomenklature in analize poklicev; to naj bi bilo enotno za vso državo in naj bi zajelo vse. poklice, torej tudi tiste, za katere ni potrebna srednješolska j2Q J-j J’ ^ ^ Q Skl U S --- - - — r- —- - - —--- - - - ti t/v^ L/i. v- KS A1 LA £71. * I« w 1 w * iv. * vkjv. ***■«%, i/a v*, * v-T-v-4 vs a a 14 aji a/ t-vva j 14 J v. v*** —- - — — - —— — —— - - — O — — bi republike določile vsebino3 Sodišč. Samozadovoljstvo in ne- tukaj, da bomo vedeli, kaj hočemo tudi pri absolventih poklicnih šol, študijskih področij, ki bi bil oblike in dolžino tovrstnega izo- kritičnost sta seveda povsem od- in v kateri smeri se naj razvija ki bi radi nadaljevali šolanje na gojen z zahtevami določenih ® . braževanja. V sistem vzgoje "in r>fav tako .oa tud! vztraja- naš šolski sistem. Pri odločanju tehniški šoli in morajo pričeti lovnih mest ali z individualna! izobraževanja sodijo razen šol- J11* "J jo^terih v tradiciji za- se bomo morali opreti na na.pred- znova pri prvem letniku1 njihovo sposobnostmi in interesi. Kot PP skih oblik izobraževanja na rav- koreninjenih oblik in vsebin no pedagoško znanost, ki naj bi pridobljeno znanje se nikjer ne mer navajam organizatorja Pr ni srednje stopnje tudi vse obli- razevalnesa • dela. N! najprej opredelila pojem sociali- upošteva. Take razmere šo ne- izvodnje, ki bi moral poznati t® ke izobraževanja za ožje ookli- ovorn^ da bo treba tudi v naši sftčno razvite mlade osebnosti, vzdržne. Podcenjevanje dela se nologijo stroke, ekonomiko, p«111 ce, ki se izobražujejo na delov- 1X1 na ! ,.ra?evalnern po- prj tem bo posebno pomembno, zrcali tudi v tem. da se v šole s logijo in še kaj. nem mestu; obenem bi moral sistem omogočiti tudi neovirano napredovanje tako v vertikalni kot horizontalni smeri. Z druž- dročfu premagati konservativne tondonr° in ob zelo močnem pri- .Lil idili uu jjHjacutuu g d. li iuux v itrui, cičl oc v »luc: in o v, ivuj. . kako bo v strukturi kvalitet za- praktičnim poukom vpišejo skoraj Absolutno premalo je poskr , . . . . :n?rn,Dr'" stopana in upoštevana komponen- vsi tisti, k.i so osnovno šolo kon-' Ijeno tudi za izredni študij, tri® "JJl0 •? •!??+?*•" ta delovne izobrazbe, ki bi veljala čali z zadostnim uspehom, ne gle- sistemsko kakor tudi organiza®" kui. iiun^uuiaiiu »meri. z, aruz- o •' ST'U,C1I za vso srednješolsko mladino, de na to, ali imajo za izbran po- sko. Nismo ga še osvojili in f. beno verifikacijo poklicev (po ,. Enako velja za humanistične kva- klic dejanske sposobnosti. Gospo- nimamo za enega izmed stalri predpisani nomenklaturi), ki se vzemii 'Undn-nt; Vi Vdn nnv!, litete vzgoje in izobraževanja, ki danske organizacije bi lahko oblik dela. Zlasti pogrešamo izobražujejo na delovnem me- Hevali in co Vvzpmain Ha hi V iih radi zanemarjamo prav pri upravičeno postavile vprašanje, fakultet za nenehno izpopolnje'1 oblikovanju neposredniih proizva- ali res v neposredni proizvodnji nie diplomantov, ki so že B. LORENCI^ stu, pa bi vsekakor morali določiti minimalno splošno in stro-kdvno znanje. Za zdaj bi bilo verjetno treba doseči, da bi v poklicnih in tehničnih šolah sistematično dodajali več splošne izobrazbe in dokončnemu ob-. likbvanju profilov namenjali zlasti zadnje obdobje študija, medtem ko bi npr. v gimnazijah lahko uvajali več tehničnih znanj in poznavanje proizvodnega dela, seveda pa zaradi tega ne bi smela trpeti kvaliteta splošnih znanj, ki so potrebna za nadaljnji študij na visokih ŠO' lah. Tako bi bili olajšani tudi prehodi med posameznimi vrstami šol, kljub temu pa bi morali v Slovenili organizirano in stro- . , , , _ , . ... kovno lotevali vzgojno-izobraže- 13,067 ~ delavcev. Znanstveni ne potrebujemo več takih mladih slemi. vatne problematike: še nrav po- Poskusi s0 dokazali, da je uspo- delavcev, ki so pokazali že v sebno nozornost. pa bi bilo treba bij atije za določen poklic tem posvetiti strokovnemu izobra že- krajše, čim širša je splošna izo-vapivi, ki po vsebinski. ortfHniza- brazba. ^ ' čilski ih kadrovski plati terja vojni smo uspeli do neke ustrezne posege, da bi bilo čim- mere reformirati osnovno šolo, debel j prilagojeno zahtevam nro- loma tudi univerzo, med tem ko izvndnje in družbenih dejav- je srednje šolstvo med obema nosti. omenjenima stopnjama ostalo v Lir i...F !.J IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE ? Kvalitetna pedagoška služba ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO delo pod ustreznimi pogoji (Nadaljevanje s 1. strani) Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« Ljubljana p. p. 287 se zahvaljuje podpornemu članstvu, ki je zbori s svojimi prispevki pripomoglo k rednemu delovanju! Novi podporni člani so postali Se Glasbena šola Slovenska Bistrica Osnovna šola Buconci Osnovna šola Grad Osnovna šola Alojza Kebeta, Ljubljana — Šentvid Osnovna šola Folšnik Osnovna šola Tončke Čeč, Trbovlje Miiller Rihard, upok. računovodja _ Maribor S Matkovič Ivo, ravnatelj osnovne ■ šole Prežihov Voranc, Maribor. S VSEMU SVOJEMU ČLANSTVU ZELI ZBOR ■ SREČNO NOVO LETO! Želja višjih in visokih šol po skupščinskih sklepih, na osn®^ legalnosti, po vzpostavitvi reda v katerih je grajen zakonski osh da za pedagoško službo. Verjetno teh zavodih, bo uresničena s spre- tek. _ detpm nrphaicinin • i bi bilo bolje, da bi za nekaj teh jetjem zakona o visokem šolstvu. Med disonančnimi členi je . to tnrti brc, nost- Ta razdelitev dela pa naj stvari (na primer za splošne pred- Zakon naj bi bil sprejet po čim dalj časa 12. člen osnutka, £; c-iti riprto nn Lp Uocilfbi blla takšna, da bi pedagoška mete) skrbeli svetovalci v pokra- krajšem postopku; zato, da bi vi- pravi, da »Višje šole vzgajajo ‘ dano bi bilo t-phn 5p tpmpUHn služba ne posvečala več toliko jinskih izpostavah zavoda. Dose- sokošolski zavodi v prihodnjem izobražuje'o strokovnjake z viri preučiti rešitve ki iih za sred0 čaSa Pričevalnemu delu kot se- či bi morali tudi, da bi imeli stal- šolskem letu lahko začeli delati izobrazbo.« To je povzročilo ost® nie izobraževanje nreHlnanin te" daL njena poglavitna naloga bodi ne svetovalce (torej ne honorar- zakonito, morajo namreč do juni- nasprotovanje predstavnikov nri ze in se šele nato odločati" skrb za kvaliteto dela v šolah in nih) za vsa poglavitna področja, ja sprejeti ustrezne statute in riborskih visokošolskih zavedo ■ kdaj in v kakšnem obsegu bi tak na^ 2340 spct dobi m°žnost, da Pomembna naloga bodoče peda- predpise. ki menijo, da določilo ne r>ten1f0 model ' srednjega izobraževania bo Prete2ni del svojega časa po- goške službe naj bj bila to, da bi Zadnji osnutek tega zakona sta ljuje dovolj jasno pravice šol 0 ustrezal našim'razmeram Pred- svečala učitelju, ne pa delu za največjo pozornost posvetila ti- obravnavala na skupni seji odbor znanstveno-raziskovalnega dela 1 sedstvi tudi menita da sedaj in mizo v Pisarni- stim problemom, ki so najbolj po- za znanstveno-raziskovalno delo pomeni torej zniževanje ravni o® v bližnji prihodnosti ni pogojev Njeno delo naj bo tako orga- trebni njene pomoči; naj bi se prosvetno-kultumega zbora ter la v teh zavodih. Profesor MU za to. da bi se mladina odločala nizirano, da bo zagotovljeno team- torej ne usmerila predvsem v odbor za mosveto in kulturo re- voj Raič je ponovil tudi ob w za poklic šele po končanem 17 sko obravnavanje določenih pro- področja, ki jih je doslej že uspe- publiškega zbora (12. decembra), priložnosti; »Ne gre za novo zan letu. blemov. Skrbi naj ne samo za ti- la bolj ali manj urediti in uteči. Osnutek, ki je dosežek triletnega levo, ker je to pravica, o kate' nh ncnnvnom Snict, v- « tist°’ kar ^ Pravzaprav tudi da- Ob tem pa izvršni odbor RIS načrtnega dela posebne skupščin- govori že sedanji zakon. Tudi O teze dhmvnpvnin Urit S nes Ž6 ni6na naloga, to je sveto- ni želel kritizirati dosedanjega ske komisije, naj bi zrcalil polo- za kmar. ker so mariborski visOj deset let' rieinnsho iire’-n^,,ilme vanje in nadzor, ampak v njej dela in dosedanjih priprav zako- žaj visokega šolstva v naši-repub- košolski zavodi doslej financiral ni mogoče mimo tolikokrat do rnoramo razviti tudi možnost, da na o pedagoški službi, ampak je. liki, predvsem pa prispeval k znanstveno-raziskovalno dejav novliene ugotovitve da nsnmmn bo zasledovala in pospeševala predvsem imel ramen predlaga- usklajevanju delovnih pogojev na nost sami.« , šola ostaiaVdokbnčano delo in kvaliteto dria zavodov (glede tega ti, naj bi popraviU nekatera na- višjih in visokih šolah. Za kaj torej gre? V razpra odstotek otrok ki ne dokončajo '1e že čas- da Pr6idemo od subjek- čela, na katerih je doslej morala Številne razprave pa vse do- so večkrat poudarjali, da zako osnovne šole ovira prek katere tivnega odločanja k bolj strokov- sloneti pedagoška. služba. Gre za slej niso bile kronane s soglas- znanstveno-raziskovalnega eri bi morali priti v najkrajšem ča- nemu)- takšna načela, ki niso bila dobra jem. Kljub dejstvu da idealnega n6 preprečuje, temveč k temu®®, su. Prepočasno premagovanje ta- Ni dobra misel ° tem> da bi in so prosvetno-pedagoško služ- zakona ni mogoče sestaviti, je ,0 vzpodbuja in končno: ko izrazite hibe v osnovnem izo- tako rek°6 vso pedagoško službo bo razdrobila ter v bistvu odda- namreč v vseh razpravah opaziti ustava ga dovoljuje vsakemu braževanju tudi onemogoča hi- za. srednie šolstvo skoncentrirali ijila od njene poglavitne nalo- očitna nasprotja že v stvareh, ki trejše spreminjanje izobrazbene P13 bodoči republiški enoti zavo- he, to je dela s šolami. J. S. so bile potrjene in sprejete v strukture zaposlenih. Zato naj bi zvezni dokument spodbujal republike, da bi pospešeno odpravljale vzroke, ki preprečujejo) da bi bila osnovna šola taka, kot smo jo z reformo predvideli. Pri tem-gre zlasti za ustreznejše uč- Samodogovarjanje išče ustrezno pot KOLEKTIV založniškega podjetja »ŠKOLSKA KNJIGA« Zagreb Zeli SVOJIM SODELAVCEM PROSVETNIM DELAVCEM IN PROSVETNIM ZAVODOM S R EC NO IN USPEŠNO LETO 1969 ima za to pogoje — denar in k®/ dre). Seveda pa moramo v teri primeru razločevati naloge vis®" kih in višjih šol. Visokim šola®3 nalaga zakon, da morajo vzgai8^ kadre za znansteno-raziskovaM® delo, medtem ko višjim šolam « zaradi koncepta njihovega dela i® ______________________________ (Nadaljevanje s 1. strani) Zdi se mi, da ta relativno ve- 30 % osebnega dohodka ustvarja kadrovske zasedbe te naloge ®e ne načrte in sodobne metode po- dohodki gimnazijskega profesorja lika odstopanja od nekaterih delavec z drugo dejavnostjo, ne z sme naložiti, uka, za boljšo kadrovsko struk- 50 znatno najnižji: na tehniški enotnih pokazateljev za enako rednim delom. Določilo naj bi bilo torej ®b}T turo in za izboljšanje materialne srednji šoli so za 38% višji, v delo ter enako strokovno kvalifi- Odgovor na prvo ugotovitev kovano tako, da ne bi oviralo d' osnove. Hkrati pa ne bi smeli šolskih centrih 34 %, v poklicnih kacijo vodijo k naslednjim raz- bo moral dati bodoči sistem raz- stih višjih šol, ki imajo možn®5 zanemariti tudi tistega dela šolah 21 %. Za višjo strokovno mišljanjem: deljevanja sredstev med posa- razvijati znanstevno-raziskoval® mladine, ki se z nedokončano izobrazbo so razlike nekoliko — kljub dodeljevanju sredstev mezne zavode, ki bo moral upo- delo, da to tudi izvajajo. Po vet' osnovno šolo zaposli, marveč bi manjše, še vedno pa so na zad- po enotnih merilih nastajajo ob- števati vse razmere, v katerih umi razpravi sta odbora glasova' morale tako delovne organizaci- njem mestu gimnazije. Razlika čutne razlike med posameznimi posamezni zavodi delajo. Kar pa la o naslednji formulaciji 12. je kot družbeno-nolitične skup- med najnižjimi ter najvišjimi vrstami šol. Ta odstopanja so ne- zadeva enotnejše razmerje med na: »Višje šole vzgajajo in nosti storiti vse. da bi si čimveč osebnimi dohodki je za posamez- dvomno pogojena v različni pro- osebnimi dohodki za enako delo bražujejo strokovnjake z viŠJ® te mladine ob usposabljanju za ne vrste šol naslednja: v gimna- centualni višini sredstev za ma- ter enako kvalifikacijo ter enot- izobrazbo ter razvijajo znanstve* zijah je razmerje med najnižjimi terialne izdatke za posamezne nejše gledanje na nagrajevanje no-ra»* 'kovalno delo če je to ®J --------------------—-------— ter najvišjimi osebnimi dohodki vrste, ki pa se v praksi ne upo- rednega ter izrednega dela, pa bo ločeno z njihovimi ustanovitven1' za redno delo 1:1,5; na srednjih rabijo namensko, ker večina šol potrebno vedno bolj iti v medse- mi akti.« (Potem ko bo zak®/1 tehniških šolah 1:2,1; v šolskih lahko dobi material za delo v bojno dogovarjanje med posa- sprejet, bo treba te akte usklri^' centrih 1:1,6 in na poklicnih šo- delavnicah podjetij po dokaj meznimi zavodi. S tem pa bo tudi ti z zakonom.) lah 1:1,19. Razmerje med po- nizkih cenah ali pa morda celo samodogovarjanje moralo najti v Medtem ko so člani odbora®8 vprečnimi osebnimi dohodki za brezplačno. Posamezne šole imajo naši samoupravni praksi vidnejše znanstveno-raziskovalno delo redno delo ter povprečnimi oseb- zelo veliko zunanjih sodelavcev, mesto. svetno-kultumega zbora to zaV®' nimi dohodki za celotno delo pa katerih osebni dohodki so vezani ZDRAVKO PIVK nill, so poslanci v odboru za P®0* je naslednje: na gimnazijah 1:1,3, na znatno nižje prispevke; sveto in kulturo republiškega zb®* na tehniških šolah 1:1.26, v šol- - vsekakor so prevelike raz- repuoiiSKeg skih centrih 1:1,12 in na poklic- like med najnižjimi ter najvišji- T, „ . . , 1eli ot>i,KovaT,° besedilo sf nih šolah 1:1,27. Ponovno po- mi osebnimi dohodki za redno V vnhodnji številki bomo na- ~dbora nista 0 tern odločala repuDU®* bi bili morda nekoliko drugačni, nih pogojev, in bistveno pa gotovo ne. sli je utemeljeno, da skoraj \xvnxvxxnxxxxww,xxxxvw\xx\xnxnxxxxxvwxw>.vs in prosvetno-kultumi zbor. M. K* PISMA BRALCEV Se vedno nejasnosti v ocenjevanju TOVARIŠ UREDNIK! V Prosvetnem delavcu št. 18, 2 dne 6. novembra 1968, sem pod Vprašanjem Ali ustavno načelo nagrajevanja po delu v šolstvu Ve velja? zasledila stališče •Predsednika izvršnega odbora ' republiške izobraževalne skupnosti, da v šolstvu ne plačujemo dela po stopnji izobrazbe, ' ampak tudi po zahtevnosti dela, H ga posameznik opravlja. Menimo torej, da je delo na Predmetni stopnji zahtevnejše. y kolektivih namreč že nekaj časa, odkar imamo samoupravljanje, sprašujemo, ali je delo v osnovnem šolstvu poenoteno ali ne. Učitelji na razredni stopnji zatrjujejo, da opravljamo Vsi enoten izobraževalni proces In so zato razlike med osebnimi Prejemki učitelja, predmetnega Učitelja in profesorja prevelike in premalo utemeljene. Tisti, ki Poučujejo na predmetni stopnji In so tudi že učili v nižjih razredih, pa dobro vedo, da to ni res. Učiteljem, ki ne poznajo Predmetnega dela, pa tega seveda ne moremo dokazati. Pravilnik o osebnih dohodkih smo že nekaj let korigirali tako, da smo razlike v prejemkih zoževali. Lani smo brali v Prosvetnem delavcu, da je predlagala lov. dr. Kornhauserjeva v skupščini, naj delo v osnovni šoli Poenotimo. Predlog ni bil sprejet. Torej, če delo ni poenoteno, je treba določiti, za koliko je predmetno delo težje. Ce določimo učitelju s srednjo izobrazbo na predmetni stopnji višje prejemke, vzamemo nje-Bov dohodek kot osnovo za Predmetno poučevanje; razlika med to osnovo in plačo predmetnega učitelja pa je priznanje za kvalifikacijo. Kako bomo potem ovrednotili delo uči-telja na razredni stopnji, ki opravi študij na pedagoški akademiji — na oddelku za razredni pouk? Ali je njegova osnova enaka osnovi predmetnega učitelja, če predmetnega dela ne opravlja, če je razredno delo lažje in je tudi njegov študij za en semester krajši? To so nejasnosti, ki jih sami ne moremo razrešiti. V juniju Je prišel k nam član republi-CffeS: izobraževalne skupnosti in Povedal nova stališča: prejemki Po kvalifikaciji. Po zadnjih stališčih, o katerih beremo, pa to Zopet ne drži. Mislim, da bi bilo treba določiti osnove za posamezna delovna mesta v osnovni šoli in potem poviške za višjo In visoko izobrazbo. Tako namreč razumem izjavo, da nagra-iujemo po ustavnem načelu tudi v šolstvu. Predlog smo brali v Prosvetnem delavcu pred ne-kaj ieti Preklican ni bil, uve-Ijavljen pa tudi ne. Vsak kolektiv dela po svoje. ^ neenotnostjo samo raste nemir in nezadovoljstvo, ki našemu delu le škoduje. N. N. Kakšna je vloga domov v našem vzgojno-tecbraževalnem sistemu Tovariš urednik! Vse kaže, da se razprava o izpopolnjevanju in razvoju sistema vzgoje ter- izobraževanja Počasi potaplja v pozabo. Vsaj *di se mi, da se trenutno v neposrednem delu z mladino v Prosvetnih zkvodih še ne kažejo .akršnikoli vzpodbudni znaki ^zboljšanja sistema. Bojim se, ne bomo tudi v tem prime-Tu Porabili preveliko pisane in Bovorjene besede, toliko kot za lzobraževalne skupnosti, potem Pa bi vse lepe želje splavale po ostale pa samo institucije, i zbirajo denar in ga delijo posvetnim delavcem, skoraj po Slstemu plačilnih razredov. . Zavod za šolstvo SRS nam. ^ dal lepo spodbudo za razpra-o tezah s svojim dopisom, v aterem med ostalim pravi tudi Slednje: »Menimo, da uresničujejo do-/1,0vi v sistemu izobraževanja in Zgoje pomembno dejavnost, ki L? Je treba v prihodnje še raz-llati iti izpopolnjevati. Zato bi pedagoški 'delavci v do-^°vih razpravljali o sedanji zpojno izobraževalni dejavno-j J z vidika nalog, ki so formu-'Orie v republiškem zakonu o e^njem šolstvu, ter predlagali ArePe za nadaljnji razvoj mre-e domov in vsebinski napredek sPovne dejavnosti.« Zavedali smo se pomembnn-nl teQa vprašanja in zato smo u ..zboru vzgojiteljev razprav-šezah ter sporočili svoja šni^a Predloge Zavodu za stvo SRS z željo, da nas ob-tak^ ° us°di teh- predlogov. Od ca rat sta mtnrttt že dva mese-biii 0d®ovora pa še nismo do- dnnušnjemu dopisu PRO-V?yČ71NEMv DELAVCU so me ^Podbudili že znani dogodki v »\van Cankar« v Ljublja-" ■ ce izoustimo vso spektaku- larnost v zvezi z gladovno stavko dijakov omenjenega zavoda, ki je bila bogata paša za nekatere časopise, še vedno ostanejo zelo resni in nerešeni osnovni problemi in to v vseh podobnih zavodih. Že prej omenjene predloge sem povedal na sestanku aktiva mariborskih vzgojiteljev in ker takrat, razen nekaterih pritrditev, ni bilo nobenega nasprotnega mnenja, lahko sklepam, da je predlog izražal mnenja tudi ostalih prisotnih prosvetnih delavcev. Vsebina poslanega dopisa Zavodu za šolstvo SRS je naslednja: »Na 2. redni seji vzgojiteljskega zbora smo razpravljali o tezah za razvoj in izpopolnjevanje sistema izobraževanja in vzgoje v SFRJ. O problematiki domov se je do sedaj veliko razpravljalo, kljub temu pa so ostala nerešena nekatera osnovna vprašanja, zato pričakujemo, da se izpopolni in uredi to, kar bi že davno moralo biti urejeno. 1. Posebno potrebna bi bila temeljita analiza oziroma študija o pomenu in važnosti domov v vzgojno izobraževalnem procesu. Analiza te vrste je nujna, ker nekateri pomembni faktorji v naši družbi priznavajo vlogo domov v vzgojno izobraževalnem procesu samo v besedah, ker se velikokrat zgodi, da njihova dejanja niso v skladu z besedami. 2. Domovi bi vsekakor morali imeti vzgojne načrte dela. ki bi jih predpisal pedagoški svet SRS. kot predpiše učne načrte za srednie šole. Pomisleki, da domovi delajo pod različnimi pogoji 'z različnimi skupinami, gojencev in je zato težko izdelati okvirni načrt, niso dovolj tehtni, ker vemo, da tudi med srednjimi šolami obstoje razlike. Izdelava takšnega načrta zahteva vsekakor veliko dela in ga je za,to težko izdelati, vendar bi ekipa, sestavljena iz pedagogov, socialnih delavcev, psihologov in zdravstvenih delavcev, uspešno opravila to nalogo. Opora za ta načrt bi bile dosedanje izkušnje in dosežki vzgojiteljev po domovih. 3. Za uresničitev načrta vzgojnega dela so potrebna materialna sredstva, ki bi jih družba morala zagotoviti v tolikšni meri, da bi bil omenjeni načrt izvedljiv. Samo osebnost vzgojitelja je premalo za uresničitev vzgojnega načrta. Večina temeljnih izobraževalnih skupnosti ureja le osebne dohodke vzgojnega kadra, gojenci sami pa prispevajo 'samo sredstva za osnovne življenjske potrebe i.n za administrativno tehnično osebje doma. Kje so v takšnih pogojih možnosti za osnovno dejavnost doma — vzgojo. Kultura, ideološko-politična, športna, pomoč pri učenju in druge dejavnosti brez osnovnih materialnih pogojen se ne morejo uresničiti. Navedeni predlogi izvirajo iz večletnega razmišljanja in dela po domovih, ki smo jih na zadnji seji samo oblikovali. Pripravljeni smo tudi pomagati pri njihovi uresničitvi« Tov. urednik, prosim vas, da ta dopis, . kolikor lahko kaj prispeva k izboljšanju vzgojnega dela, tudi objavite. ADRIAN KOTNIK, upravnik ŽDD Maribor Z ZAKONOM OPREDELITI VLOGO DELAVSKIH UNIVERZ POGOVOR Z DIREKTORICO DELAVSKE UNIVERZE »BORIS KIDRIČ« V LJUBLJANI PROF. MAJDO POLJANSKOVO Označite, prosim, na kratko vlogo vaše institucije v današnjem družbenopolitičnem življenju, oziroma kako se vključuje v njegove sodobne tokove? Širši vidiki, ki pogojujejo dejavnost delavskih univerz, so v napredovanju znanosti in tehnike, razvoju samoupravljanja, ki zahteva izobražene in vzgojene ljudi, če želimo, da bo proces demokratizacije enako zajemal vse delovne ljudi. Nadaljnji moment je tudi v ne dovplj razvitem šolskem sistemu in v dejstvu, da daje šolanje človeku le poklic, ne more pa ga usposobiti za vse odgovorne naloge, ki jih zahteva delovno mesto. Izkoriščanje kulturnih dobrin je v veliki meri odvisno od splošne izobrazbe. Med drugimi institucijami je delavska univerza prat gotovo poklicana, da z raznimi oblikami splošnega, družbenoekonomskega in strokovnega izobraževanja pomaga odraslim s permanentnim usposabljanjem, jim omogoča širiti splošno obzorje, jih strokovno izpopolnjevati, pomaga pridobivati nova spoznanja o družbi, idejnopolitičnih tokovih današnjega sveta, ekonomiki in samoupravljanju. Po kakšni poti naj bi si danes delavske univerze pridobile »legitimacijo« — in s tem tudi pravico do obstoja? Delavske univerze nimajo opredeljenega statusa in so premalo včlenjene v vzgejnoizobra-ževalni sistem. Ker se že vrsto let ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, in je to njihova osnovna dejavnost, bi bilo nujno, da bi njihovo mesto in vsebino jasno zakonsko opredelili. Neurejeni status povzroča, da se z izobraževanjem odraslih ukvarjajo najrazličnejša društva, združenja, zavodi in posamezniki. Tak pluralizem sicer navidezno kaže. da je izobraževanja na pretek, vendar hkrati povzroča neenotnost v izobraževanju odraslih, pomanjkanje vključevanja sodobnih andragoških metod, neracionalno trošenje sredstev, zasenčuje delitev dela, strokovnost in odgovornost. Menim, da je delavska univerza kot institucija, ki je v preteklosti odigrala predvsem prosvetiteljsko vlogo, danes prerasla nekdanji okvir in postaja strokovna institucija. Zato je treba čimprej zakonsko jasno opredeliti njeno meljil na izobraževalnih potrebah in bi bil vezan na perspektivni razvoj mesta. Kako sle se pripravili na letošnjo izobraževalno sezono in v kakšnih pogojih ste jo začeli? S katerimi težavami se srečujete pri svojem delu in posebej pri izvajanju začrtanega programa? Na letošnjo izobraževalno sezono smo se temeljito pripravili, in sicer z več vidikov. Izobraževalni program je nastajal na osnovi analize lanskih izobraževalnih oblik, proučevanja interesov odraslih, ob posvetovanjih z družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi, na osnovi analize položaja izobraževanja v delovnih organizacijah v Ljubljani, ki jo je za nas pripravil republiški zavod za šolstvo. Vse zahteve po izobraževanju smo seveda morali urediti glede na finančne možnosti, reorganizirali smo notranjo organizacijo dela in strokovno izboljšali kadrovski sestav. Program so izoblikovali naši strokovni sodelavci, zato je sestavljen dokaj stvarno in ga je mogoče v celoti izvesti. Pri izvajanju programa pa nastopa vrsta težav: nimamo dovolj lastnih prostorov, za nekatere načrtovane oblike izobraževanja ni toliko denarja, da bi lahko zajeli širši krog ljudi, ni dovolj denarja za proučevanje, perspektivno programiranje, analiziranje in razvijanje novih oblik. Naj mimogrede omenim, da smo v lanski izobraževalni sezoni zajeli v različne oblike izobraževanja nad 16.000 odraslih in da je vključenih sedaj v naše izobraževalne oblike vsak dan okrog 1400 ljudi. V programu ste zajeli tudi družbenoekonomsko in idejnopolitično izobraževanje. Vrsta predavanj je namenjenih delav- cem v družbenopolitičnih organizacijah, mladini in posebej prosvetnim delavcem. Ali lahko poveste kaj več o predavanjih, namenjenih učiteljem? Za prosvetne delavce tudi v letošnji izobraževalni sezoni nadaljujemo s predavanji o idej- Prof. Majda Poljanškova nepolitičnih in družbenoekonomskih problemih. Predavanja so v šolah. Učitelji dobijo pred predavanjem širše teze o določeni temi z navedbo literature, tako da je omogočeno posredovati tematiko v obliki dialoga. Doslej smo imeli na posameznih zavodih več kot 200 predavanj, zdaj pa imamo tudi seminarje za samoupravne organe šol na področju občinske skupščine Ljubljana-Siška. Ob tako obširnem programu, kakršen je letošnji, še vprašanje: ali imate ustrezne kadre, koliko stalnih in zunanjih strokovnjakov redno sodeluje pri delu v vaši instituciji? Po združitvi, kot sem že omenila, se je okrepil strokovni team kadrov, ki so stalno zaposleni. Imamo naslednje profile: ekonomista, pravnika, politologa, psihologa, pedagoga, profesorja za tuji jezik in strokovnega sodelavca za strokovno izobraževanje v delavski organizaciji. Ob jasnejši zakonski opredelitvi statusa delavskih univerz nameravamo strokovni team še razširiti. Jasno je, da smo za uresničitev posameznih izobraževalnih oblik vezani predvsem na zunanje strokovne sodelavce, ki so specializirani za ožja področja. Zunanjih sodelavcev je 350. Z okrepitvijo notranjih (stalno zaposlenih) strokovnih sodelavcev nameravamo razpisati tudi še dodatna mesta za zunanje stalne sodelavce za tista področja izobraževanja, za katera je največ zanimanja. Pripravljate tudi več publikacij; katere in komu so namenjene? Ob različnih tečajih in seminarjih se je pokazalo, da je potrebno pismeno gradivo, ki se uporablja kot dopolnilo v izobraževalnem procesu. Mnogi udeleženci naših izobraževalnih oblik so namreč želeli dobiti tako gradivo, ki bi ga lahko uspešno uporabili tudi pri vsakodnevnem delu. Tako smo izdali v letošnji izobraževalni sezoni že brošuro Delovna razmerja-sodna praksa avtorjev Sinkavca in Horvata, ta teden pa bo izšel Priročnik za sindikalne delavce. Pripravljamo tudi druge publikacije. ki bodo služile kot pripomoček v izobraževalnem procesu. nekatere od njih pa tudi za pravočasno poučenost samo-upravljalcev, za pomoč pri delu strokovnih kadrov in poslovanj« delovnih organizacij. Vprašanja: Marjana Kunej Še domovina v naših berilih O načrtni vzgoji mladega rodu, če bi šoli pripisali krivdo za vse, in to velja tudi za domovinsko kar je bilo na tem področju stor- vzgojo, smo največ razpravljali in zanjo tudi storili pedagogi, saj je to važno področje našega poklicnega dela. Zaradi napetih mednarodnih odnosov pa se je v jenega premalo. Mislim pa, da smo dolžni kot vzgojitelji najprej pregledati vzgojno delovanje šole in potem svetovati kot strokovnjaki vsem, ki neposredno ali posredno vzgajajo. Ne bomo pa vlogo, določiti pogoje, ki jih mo- zadnjem času začela zanimati za- dosti dosegli, če se bomo opre- morda v normalnih okoliščinah. Če torej ob tem tudi vzgojitelji ponovno razmišljamo o domovinski vzgoji, samo koristimo. V članku o domovinski vzgoji sem zapisal, da je našla vse premalo prostora tudi v literarnih prispevkih naših beril. Stanko Kotnik, ki ga poznamo tudi kot študijsko analiziral neko vpraša- ra izpolnjevati, če želi izobraže- njo tudi javnost bolj, kot bi se vati odrasle. Menite, da je delavskih univerz v Sloveniji (in posebej v Ljubljani) dovolj ali preveč? V Sloveniji je približno 50 delavskih univerz. Težko se je opredeljevati, ali jih je premalo ali preveč. Vsekakor pa je potrebno imeti več kadrovsko dobro zasedenih delavskih univerz. Potreba po eni močni instituciji v Ljubljani je bila zelo živa pred enim letom in takrat, ko so se na pobudo družbenopolitičnih organizacij v Ljubljani združile štiri delavske univerze v delavsko univerzo »Boris Kidrič«. Za Ljubljano, kjer delujeta poleg naše institucije še dve občinski delavski univerzi, bi bilo vsekakor smotrneje, če bi imeli eno močno strokovno institucijo in enoten izobraževalni program za izobraževanje odraslih, ki bi te- delili za šolo ali proti njej. Kritična ost se naj 'dotakne slabosti. Teh pa je precej — povsod. O domovinski vzgoji nisem pisal, da bi koga prizadel ali manjšal njegova prizadevanja, ampak da bi skromno prispeval k. razmišljanju. Ni naloga načelnega niti uvodnega članka, da bi soustvarjalca nekaterih beril, je o tem povedal svoje mnenje v sestavku Domovina v naših berilih, Naj ga nekoliko dopolnim. Ob nedavnih dogodkih so pokazali naši ljudje visoko stopnjo patriotizma. To je prav gotovo uspeh vzgoje, pozitivni vpliv vseh dejavnikov, ki oblikujejo zavest človeka, torej tudi šole. Samovšečno pa bi bilo, če bi prisodili vse zasluge samo njej. In če ne sme prevzeti vse hvale za dosežene uspehe, je enako nesmiselno, UMRL JE LEV CEPUDER Ob izteku leta — sredi decembra — se je poslovil od nas eden od markantnih predstavnikov starejše generacije slovenskih šolnikov — Lev Cepuder. Njegova življenjska pot in dejavnost je bila pot naših najvidnejših in najboljših vzgojiteljev, ki so med obema vojnama in potem pripravljali mlade generacije za življenje in s tem prispevali velik delež našemu življenju samemu. O njem je pred sedmimi leti, ko je Lev Cepuder praznoval sedemdesetletnico, obširno pisal tudi -Prosvetni delavec«. Današnje besede, ki jih ne bo mogel več brati, naj mu bodo v spomin in zahvalo. Samo treh kvalitet se spomnimo ob smrti Leva Cepudra, da bomo plastično zagledali njegovo življenjsko podobo. Lev Cepuder je bil vse življenje — vse od dijaških let pa do svoje popolne zrelosti in do svojega odhoda — naprednjak, svobodoljuben in borben človek, ki je kot vzgojitelj mladih pokolenj tudi vzgajal mladino v naprednem duhu. Zaradi naprednega mišljenja in dela so ga preganja le že oblasti pokojne Avstro-Ogr-ske, kot borec in revolucionar je bil med Maistrovimi borci aktivni udeleženec v boju za našo severno mejo, med narodnoosvobo- dilno vojno njen pristaš in sode- set svojih najlepših in morda pe-lavec. Tako je bil svetal zgled dagoško najbolj dognanih let! Bil vsem tistim, ki so se od njega učili in ob njem rasli. Svoja najplodnejša in najbogatejša leta je posvetil Prekmurju — prekmurski mladini in učiteljstvu. Prekmurje je med obema vojnama veljalo za »sloven- je šolski nadzornik, kakor si ga predstavljamo danes, ko govorimo o pedagoškem svetovalcu: široko razgledan, pedagoško bogat in izkušen svetovalec učiteljem, odločen borec za napredek vzgojno izobraževalne dejavnosti šole in sko Sibirijo«. Lev Cepuder se mu učiteljev. Takšnega se spominjajo je posvetil z vsem žarom zrelega starejši šolniki še danes, tak je učitelja in pedagoga — najprej užival takrat spoštovanje in za- kot učitelj, pozneje kot šolski nadzornik v Dolnji Lendavi. De- upanje učiteljstva in ljudi. nje. Od njega moremo komaj zahtevati kaj več, kot da bežno pokaže problem, nakaže vzroke in rešitve. Ob prazniku pa je še posebna priložnost, da se postavimo z uspehi in, bodimo pogumni, pokažimo tudi na pomanjkljivosti. In te so, tudi naša berila niso brez njih. Literarnih prispevkov v berilih nisem omenil (čeprav le z dvema besedama), da bi kritiziral učbenike, ki so izšli že pred več leti in smo o njih že pisali. Želel sem le, da bi bili pri sestavljanju novih še bolj pozorni na domovinsko vzgojo, kot smo bili doslej. Če je že potrebno, da štejemo besedila, ob katerih moremo učiti mladino ljubezni do domovine in pripravljenosti na žrtve zanjo, pa razmerje le ni povsod tako. V Prvem berilu npr. imamo 119 beril in pesmi, s poudarjeno domovinsko tematiko sem jih našel 6. Tudi med knjigami, ki jih priporočamo za domače branje v 3. in 4. razredu, je takih besedil prav malo. Na seznamu književnih del za bralno značko na pripravljalni stopnji (1, in 2. razred) ni del s poudarjeno domo- In nazadnje — Lev Cepuder vinsko tematiko, na prvi stopnji je bil topel in prisrčen človek. Človek, ki je razumel vso globino življenja in je prav zaradi tega razumel otroka, ki ga je učil v razredu, učitelja, ki ga je nadziral, in v letih po osvoboditvi mlade ljudi v vzgojnih domovih, kjer jim je bil predstojnik. Svojo toplino in prisrčnost je vrenašal nanje, da so ob njem rasli tudi sami v tople in prisrčne ljudi. To pa je največ in najlepše, kar lahko doseže človek — vzgojitelj Prav s tem je postal tudi velik pedagog — praktik, ki je s svojim delom in življenjem uresničeval najlepše izsledke pedagoške teorije. Ko je odšel od nas. mu naj bo teh nekaj besed zahvala za njegovo delo in priznanje generacij, ki so od njega sprejemale in dobivale mnogo za svojo življenjsko pot. V. CVETKO (3. in 4. razred) pa najdemo med 15 teksti 2. Res je, da imamo v Sloveniji različne programe ter jih vsako leto dopolnjujemo in spreminjamo. Sicer pa, če govorimo o prostoru, tudi število samo ni odločilno. Med besedili v berilih so nekatere pomembne umetnine, visoki dbsežki naše književnosti. Toda ali so taka vsa? Vzgoja. je stvar srca in le umetniško dognana pristna doživetja najdejo pot vanj, mladega bralca čustveno prizadenejo in se ne izgubijo brez sledu. Ali se res ne bi mogli pogovoriti tudi s tega vidika o tem ali onem prispevku, od katerega pričakujemo posebno pomoč pri domovinski vzgoji? In ali smo res vključili vse, kar imamo najboljšega? Ravno med berili, ki zajemajo čas osvobodilne vojne, najdemo tudi taka, s katerimi ne dosežemo tolikega vzgojnega učinka, kot bi želeli. Deklarativni, sentimentalni in patetični opisi ne morejo zgraditi čustvenega odnosa med sodobnim otrokom in tako pomembnim obdobjem naše zgodovine. Če našega borca idealiziramo in sovražnika poneumljamo do skrajnosti, če opisujemo dogodke bolj tako, kot bi želeli* da bi bilo, nismo prepričljivi. Borba je bila težja in bolj resna, mladina pa kritično misli — tudi v osnovni šoli. Pri izbiranju tekstov in sestavljanju programov za branje pa smo nemalokrat res v zadregi, posebno še, kadar gre za nižjo stopnjo. Sodim, da literarna zgodovina tu še ni opravila svoje dolžnosti. Ne vem, če je prav, da posveča kak avtor enemu modernističnemu piscu toliko ali več prostora kot več partizanskim tekstom in njihovim ustvarjalcem skupaj. Slovenska mladinska književnost pa bojda še ni uspela pritegniti njene pozornosti. Dela za mladino omenjamo pri pisateljih, ki pretežno pišejo za odrasle, tistih, ki ustvarjajo samo za mladino, pa ne obravnavamo. Tako ocenjujemo kvaliteto mladinskih del z različnimi merili, ki so dokaj subjektivna. Ne dvomim, da učitelji uporabljajo v dovoljni meri gradivo, zbrano v berilih, če le ustreza postavljenim zahtevam. Iz prakse vem, da se marsikje trudijo izboljšati učnovzgojni proces in zato uporabljajo poleg učbenikov tudi druge ■'.dre, četudi je iskanje teh zamudno. Tako smo priče, da zlasti pred proslavami. prelistajo kopice knjig in revij, ter iščejo domoljubna besedila. ki so primerna za javno posredovanje. O tekmovanju za bralno značko, ki ga velja iskreno pozdraviti, nisem pisal, pa tudi ne o drugih tiskih, ki jih naša mladina pridno prebira in vplivajo nanjo tako ali drugače. Vendar menim, da ne kaže zmanjševati pomena beril, češ saj berejo še kaj drugega, pa tudi pričakovati, da bodo nevtralizirala vse vplive manjvrednega tiska, bi bilo preveč. Sicer pa dober učitelj domovinsko vzgaja pri pouku slovenskega jezika in pri drugih predmetih, v razredu in na šolskem hodniku, v delavnici in telovadnici, na športnem dnevu in na izletu, z berilom v roki ali brez njega. Da bi to delali zavzeto kot doslej, pa bolj načrtno in sistematično. je naša želja. Če bo k temu prispeval tudi Kotnikov odziv, sem mu zanj hvaležen. VELIMIR BATIČ Učenci sami so analizirali svoje učne uspehe Učni uspeh ob prvi orientacijski konferenci je posebno kritičen v sedmih in osmih oddelkih. Razredni učiteljski zbor je takoj analiziral stanje, ki je najbolj kritično v 7,a razredu. V tem primeru je od skupnega števila 34 učencev izdelalo le 7 učencev, ostali pa imajo: 8 učencev 1 nezadostno, 8 učencev 2 nezadostni in 11 učencev 3 ali več nezadostnih ocen. V anonimni anketi so nam ti učenci razkrili nekaj vzrokov, nad katerimi smo se skupno s starši zamislili — porazgovorili in sklenili, kako bomo v bodoče ravnali z njihovimi učenci. Šest učencev je zapisalo, da jih pri učenju ovirajo mlajši bratci in sestrice ter to, da so vezani izključno na en sam zakurjen prostor. Mnenje osmih učencev je izraženo v mislih enega izmed njih, ki meni: »Nekatere tovarišice razumejo, kako nas obremenjuje domače delo na polju, druge pa ne. V prvem četrtletju se težko privadimo na učenje in zato ni veliko pričakovati od nas. Zaradi domačega dela napišemo le še nalogo, za učenje smo preutrujeni, v šoli si vsega ne zapomnimo.« Šest učencev ugotavlja, da se težko učijo; da se pri izpraševanju ustrašijo; da ne razumejo razlage, a si ne upajo vprašati, zato tudi ne naredijo domačih nalog. Deset učencev ugotavlja, da je glavni razlog njihovega neuspeha lenoba, prekomerno gledanje TV oddaj, pohajkovanje z nadležno tovarišijo. Nekdo ugotavlja, da je vse preveč učnega gradiva in premalo časa, da bi lahko vse učivo obvladal. Nekaj opazk je na račun mater, ki jih venomer nekam naganjajo, npr. v trgovino, ki je do 3 km oddaljena in kjer s čakanjem zamudijo tudi do 3 ure, če pripeljejo z zamudo kruh; ali morajo v hlev ali po drva, premog itd. Prav pretresljiva in resnična je izpoved neke učenke, ki mora varovati mlajšo sestrico (1 leto), ker sta oba roditelja zaposlena; ob tem varstvu mora še skuhati kosilo in pospraviti stanovanje. Na vse to pa še zadolžitev: nadzor nad bratom, če pravilno bere, ko se daje s to umetnostjo v 1. razredu. Ta učenka je bila še v minulem šolskem letu prav dobra, danes pa ima 3 nezadostne ocene. (Opomba: Ni pomembno, na kateri šoli je dobljena ta analiza, vsaj v določeni meri lahko te misli posplošimo na vse naše šole. Pedagogi šole, kjer je bila izvedena ta anketa, menijo, da jim bedo njeni rezultati koristno služili pri bodočem delu.) T. J. Izobraževanje kmetijskih proizvajalcev GUSTAV ŠILIH Stališče upravnega odbora Grm pri Novem mestu o izobra- fazi svoje dejavnosti so delavske Gospodarske zbornice SRS ter ževanju kmetijskih proizvajalcev univerze prirejale občasna pre-predsedstva in izvršnega od- na Dolenjskem. V njem je med davanja in predavanja v ciklih, bora SZDL Slovenije o neka- drugim posebej podčrtano, da je Intenzivnejše izobraževalne terih perečih družbeno-politič- uspešnost izobraževanja odvisna oblike za kmetijske proizvajalce nih vprašanjih razvoja kme- od najtesnejšega sodelovanja šole, pa so redne šole in tečaji. V letu tijstva na vasi med drugim občinskih skupščin in njihovih 1966 67 je bilo 73 šol in tečajev opozarjajo, da bo potrebno izobraževalnih skupnosti, delov- s 4420 urami in 2680 slušatelji, posvetiti izredno pozornost nih organizacij, strokovnih dru-' leta 1967/68 pa 33 šol in tečajev splošnemu in strokovnemu iz- štev, delavskih univerz itd. s 1334 urami in 870 slušatelji, obraževanju kmetijskih proiz- Na področju kmetijskega izo- Na marsikaterem kmetijskem vajalcev, da bi Je-ti pridobili braževanja pa se zlasti srečujeta področju je bilo posebno zanima-čim večje strokovno znanje, dve izobraževalni instituciji: šola nje deklet za gospodinjsko in Poleg razširitve tehničnega in delavska univerza. Tudi v bo- zdravstveno vzgojo. Podatki ka-pouka v osnovnih šolah na doče se bo nanju najbrž vezalo žejo, da je bilo v Sloveniji s področje kmetijstva je v stali- pošolsko izobraževanje mladine področja gospodinjstva v izobra-Ičih zbornice in SZDL poudar- in strokovno usposabljanje ter iz- ževalnem letu 1966/67 133 tečajev jeno, da je treba podpirati popolnjevanje odraslih. z 9963 urami in 2816 slušateljica- ustanavljanje kmetijskih in Delavske univerze kot specia- mi, leta 1967/68 pa 162 tečajev z gospodarskih nadaljevalnih lizirane ustanove za izobraževa- 10.368 urami in 3090 slušatelji-šol, tečajev in posebnih od- nje odraslih že od ustanovitve cami. delkov za kmečko mladino pri vključujejo v svojo dejavnost tudi Leta 1966 je Zveza delavskih sedanjih kmetijskih šolah. izobraževalne oblike, namenjene univerz Slovenije vsem delav-Da ima izobraževanje kmetij- strokovnemu usposabljanju in skim univerzam posredovala na-skih proizvajalcev v družbenem izpopolnjevanju kmetijskih de- potke za organizacijo kmetijskih in zasebnem sektorju pomembno lavcev v družbenem sektorju, šol in za njihovo povezovanje z vlogo, potrjuje tudi gradivo, ki zlasti pa kmetijskim proizvajal- rednimi šolami ozir. za organiza-ga je pripravila kmetijska šola cem v zasebnem sektorju. V prvi cijo tečajev po programu šole za kmetovalce, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo SRS za kmetijski izobraževalni center v Celju. 1. aprila letos je bil na pobudo Zveze delavskih univerz posvet, lei so se ga udeležili predstavniki republiških organizacij in institucij, ki so zainteresirane za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev. Osnovni smoter razgnala se je proti mizi, odprla govora je bil. opredelitev nalog dnevnik in zapisala: »Zahtevam posameznih republiških institucij ukor za Tineta, ker se vede ne- za nadaljnjo programsko in si-s podobno!« stemsko usmeritev, organizacijo Razred je umolknil. Do kon- ter strokovno izpopolnitev izobra-ca ure ga ni bilo treba več mi- ževanja. riti. Toda tovarišica učiteljica Ugotovili so, da je redno šola-se je zdela učencem še dosti nje najbolj sistematična in uspeš-bolj oddaljena kot kdajkoli na oblika izobraževanja zasebnih prej. kmetijskih proizvajalcev. Zato ’ . _ ......... ... „ naj bi se v Sloveniji oblikovala Kaj pa tovarišica učiteljica. ustrezna mreža kmetijskih šol, No, ta m razmišljala o svojem prilag0jena značilnostim proiz-ravnanju. Kadar pa bo nasled- V(X}nje jn interesom določene sre-njic občutila, da je otroci ne (jine Delavske univerze pa naj marajo, bo vsa ogorčena spra- pirevzeie organizacijo posebnih ševala na konferenci: »Povejte odclelkov za odrasle rednih kme-mi, kaj bi bilo treba ukreniti s jj0i v krajih, kjer je za to tako nediscipliniranimi otroki? posebno zanimanje. Pri tem naj Opomin nima nobene veljave bi bili zagotovljeni tudi pogoji za več! Ukor tudi ne.« praktično delo, ki ga zahtevajo M. učni programi. B. BLENKUS LETOS JE MINILO 75 LET OD NJEGOVEGA ROJSTVA Kakšni grozni otroci! Nemirno je v razredu. Vsi. nestrpno pričakujejo popravo prve šolske naloge. Šolska naloga je vedno nekaj vznemirljivega, še prav posebno pri slovenščini. Koliko svojih doživetij, skrivnih misli in želja zaupajo učenci tovarišici učiteljici v svojih spisih. Zato ni nikomur vseeno, kaj si misli o njegovi nalogi. Vsak bi rad, da bi ji bil njegov sestavek všeč, vendar se vsem to ne posreči. Marsikdo se ne zna lepo izražati. Med njimi je tudi Tine. ki se zaradi tega vedno boji slovenske šolske naloge. Tovarišica učiteljica je stopila v razred. Najprej ga je skušala pomiriti in ko ji je to uspelo, je začela naštevali, kakšne napake so zagrešili v tej šolski nalogi. Naštevala je stavke brez vejic, pa napačne sklone, narobe rabljen nedoločnik itd. Potem je za primer prebrala tri odlične naloge. Učenci, ki so napisali te naloge, so bili zadovoljni, ostali pa so čakali, kaj bodo slišali sedaj. Morda se je tudi drugim posrečilo, da so kako stvar dobro napisali. Lep uvod, zanimiv zaključek ali iskreno opisano doživetje. Toda ne. Tovarišici ni — razen tistih treh odličnih — nobena naloga ugajala. Pač pa je vzela Tinetovo nalogo in dejala: »Sedaj pa poslušajte še najslabšo nalogo! Napisal jo je Tine.« Začela je brati. Razred pa je planil v smeh. Tine, ki se je od zadrege ves zgrbil na. svojem stolu, ni mogel razumeti, kako morejo biti sošolci tako kruti. Nenadoma pa se oglasi Marjan: »Kaj se smejete, saj ni tako slabo?« Ta pripomba pa je bilo zadnje, kar bi si tovarišica učiteljica želela v tem trenutku. Jezno je pogledala Marjana, vzela njegov zvezek in prečrtala oceno zadostno. Namesto nje je z velikimi črkami napisala nezadostno. Potem je razdelila zvezke. Ko je Tine dobil svoj zvezek. njem, ampak je iztrgal list s šolsko nalogo. Tovarišica je osupnila. Po- Na dan obletnice smrti Gustava Šiliha — 24. novembra — so imeli v Laporju pri Slovenski Bistrici majhno svečanost: po tem slovenskem pedagogu so poimenovali tamkajšnjo šolo in s kulturnim programom proslavili spomin Gustava Šiliha. Letos je namreč minilo tudi 75 let od njegovega rojstva. Ob tej priložnost: smo prejeli v objavo pričujoči prispevek. Gustav Šilih sodi k tistim slovenskim pedagoškim osebnostim, ki so pomagale (kot dr. Viktor Bežek, Henrik Schreiner in dr. Franjo Zgeč), preoblikovati naše šolstvo In vzgojo ne samo po vzorih naprednih pedagoških st.-uj, ampak tudi glede na posebne potrebe slovenskega šolstva v okvi-u jugoslovanske skupnosti. Čeprav je minilo še sedem let od Silihove smrti, je njegov svetal lik pedagoga še vedno živo prisoten tako pri njegovih nekdanjih učencih in stanovskih tovariših, prijateljih in znancih kakor v vsem našem šolstvu. Lahko rečemo, da je zaslovelo mariborsko učiteljišče prav zaradi takih vzgojiteljev, kakršen je bil Gustav Siiih in da je visoko odlikovanje, ki ga je prejelo učiteljišče ob svoji stoletnici, veljalo predvsem tistim pedagogom, ki so ponesii sloves zavoda daleč preko domačih meja. Njegovi nekdanji učenci in zavodovi sodelavci se radi in z občudovanjem spomnimo na njegov vzgleden. vedno razumevajoč in takten odnos do mladine in kolegov, na njegova vzorna in metodično skrbno pripravljena, podana in ponazorjena predavanja in praktične nastope, na njegove natančne, temeljite in lične zapiske vseh učnih nastopov učiteljskih kandidatov, katerih se je udeležil, na njegove vedno pretehtane ocene, nasvete in razprave na strokovnih konferencah, na niegova javna predavanja na neštetih roditeljskih sestankih in tednih, na tečajih za učiteljstvo, na seminarjih, simpozijih itd. In končno, na njegove očetovsko modre in strokovno neoporečne nasvete v vzgojni posvetovalnici. Priznati moramo, da nas je prevzela že sama njegova resna, simpatična in avtoriteto izžarevajoča osebnost, kaj šele njegova predavanja, zajeta iz temeljitega znanstvenega in strokovnega znanta ter poklicnih in življenjskih izkušenj, podana tako nazorno in prepričevalno. Njegove besede so vselej zaktivizirale učence in odrasle, vzbujale so pedagoško vest in čut odgovornosti, težnjo po samostojnem in nadaljnjem razglabljanju o podani tematiki. Gustav Šilih je bil ne le sijajen in iskan učitelj in predavatelj, marveč tudi priznan pedagoški pisatelj, kritik, urednik, mladinski pisatelj in dramatik ter organizator. Bil je sodelavec mnogih pedagoških, literarnih in drugih listov, domačih in tujih. Kot samostojne knjige so izšle njegove UČNE OBLIKE V ŠOLSKEM DELU (SSM 1939), VZGOJA NAŠIH OTROK (CLU 1953), ODGOJ DJECE U NASOJ PORODICI (PKZ Zagreb 1953 v prevodu Z. Pregrada), DUŠEVNI RAZVOJ IN VZGOJA PUBERTETNIKA (CLU 1953), VZGOJNA SREDSTVA NASE DRUŽBE (ZO 1955), VZGOJA NAŠIH OTROK (PD 1955), NAS OTROK NI VEC OTROK (ZPM 1957), INDIVIDUALNO MLADINSKO SVETOVANJE (V pubUci-kaciji Izob. staršev in odrasle mladine ZPM in ZDLU, 5. 4. 1960), UC-NA NAČELA NAŠE SOLE (DZS 1901), ODGOJNA SREDSTVA NASE PORODICE (PKZ 1956, prev. J. De-marin). OČRT SPLOSNE DIDAKTIKE (DZS 1961, Ped. knjiga 22). Po njegovi smrti so izšla v knjigi IZBRANA POGLAVJA IZ PEDAGOGIKE še Šillhova Didaktika v skrajšani obliki pri DZS 1964, po njej v srbohrvaščini DIDAKTIKA (Zavod za Izdavanje udžbenika 1967. prev. A. Skala) ter UCENCI, AKTIVNI SOUDELEŽENCI PRI LASTNEM OBLIKOVANJU (ZO 1964 v članku Si-lih-T. Ferlinc). Med dvema vojnama Je izdal mladinsko knjigo NEKOČ JE BILO JEZERO ter zajeten mladinski roman BELI DVOR (Tisk. zal. Maribor 1938), ki je izšel pozneje tudi za naše ameriške izseljence. V rokopisu je zapustil še mladinsko povest GRBAVI PLEMIČ (10 izdelanih poglavij iz življenja velenjskih rudarjev). Pred II. svetovno vojno so v SNG v Mariboru igrali njegovo dramo iz I. svetovne vojne KAVERNA (1932), ki Je ostala v rokopisu. Gustav Šilih je delal 25 let n« mariborskem učiteljišču, kjer je bil takoj po osvoboditvi tudi v. d. ravnatelja. Bil je pobudnik vzgojne svetovalnice v Mariboru in njen prvi ravnatelj. Kot predsednik predvojne Pedagoške centrale in po osvoboditvi Pedagoškega društva se je prvi zavzemal za ustanovitev Pedagoške akademije. občudovati moramo Silihovo neumorno delavnost, ko je poleg vestnega in točnega opravljanja šolskih dolžnosti zmogel napisati tpllko del. ko je organiziral neštete počitniških tečajev za učitelje, pedagoških tednov za starše, učnih ekskurzij za Člane PC in PD v Brno, Prago, na Dunaj, kjer se jo tudi sam izobraževal pri svetovno znanih pedagogih in psihologih, kot sta bila zakonca Ch. in K BUhler, se izpopolnjeval v Švici pri E. Claparedu, potem ko je dokončal študije v Zagrebu. kjer je opravil izpit za prp-fesorja pedagogike narodnega jezika in nemščine. Naj bi ta skromna podoba slovenskega pedagoga Gustava Šiliha pripomogla k ponovni, potrebni poživitvi širšega in intenzivnejšega pedagoškega dela pri nas v okviru pedagoških društev, naših šolskih kolektivov in v širši javnosti. Njemu v čast je bila imenovana. velenjska osnovna šola, mariborski občinski občinski svet je imenoval po njem eno od ulic, Pedagoško društvo pa namerava v okviru Zveze mariborskih kulturnih delavcev v doglednem času odkriti Gustavu Šilihu snominsko ploščo in omisliti sklad, ki bi nosil njegovo ime. Ko bomo prihodnie leto praznovali 100-Ietnieo slovenskega šolskega zakona, bo treba misiiri tud, pa izdelavo bibliografij naših naiugl°dneiših pedagogov. med katere sedi tudi pokoinl profesor Gustav Šilih. -ov- ni nift pogledal, kaj piše v Tako se strokovno izpopolnjujejo profesorji tujih jezikov v nekem pedagoškem institutu (v Romuniji) [ Šolski center za oblačilno In frizersko stroko v Mariboru, Orožnova 2 razpisuje prosto delovno mesto za ® UČITELJA SKICIRANJA Pogoj: i visokošolska izobrazba. Prošnje za sorejem v delovno razmerje pošljite do 30. decembra 1968. Nastop službe 1. fe-t bruarja 1969. ,|T!llllllli!llll!ll!ll!l!'l!l!l!!lllll!l!l!!llllllll|j||!!!llll!llllllllllllll!lllll!ll[!!llllll!llllll|!lllllll!llll!lll!ll!l|l|i!|||||||||l|l||!!lll|||!l|||||||!l||l Konferenca v Milanu Oxfordski inštituti v Italiji so skupaj z milansko internacionalno šolo organizirali tretjo mednarodno konferenco o avdiovizualnih pripomočkih ter o poučevanju tujih jezikov. Konferenca je potekala od 1. do 4. novembra 1988 v Milanu in udeležil sem se je tudi podpisani. Nekateri podatki in osebni vtisi utegnejo biti pomembni tudi za nas, zato sem napisal to poročilo. Od Slovencev sem bil na konferenci sam, medtem ko so bili ostali Jugoslovani zelo močno zastopani, in to ne le številčno, ampak tudi z referati in s posegi v diskusijo. Bilo je tam celo zastopstvo iz Makedonije, ki se je sicer skromno držalo v ozadju, zato pa je bila toliko bolj poudarjena zagrebška skupina. Res je sicer, da je konferenca kljub internacionalnemu naslovu konec koncev le :zzvenela predvsem kot italijanska, kar je glede na kraj in možnost udeležbe italijanskih učiteljev razumljivo. Vendar so bile zelo opazne francoska, nizozem-'ka in nemška skupina, medtem ko so angleško sestavliali pred vsem univerzitetni profesorji-re Ferenti in sodelavci oxfordskih inštitutov. Na hvalo ostalih Jugoslovanov pa bodi povedano, da je bila s strani vodstva njihova skupina zmeraj najbolj poudarjena in upoštevana, saj se je zlasti Zagrebčanom pod mentorstvom dr. Filipoviča in dr. Guberine (ki se konference sicer nista udeležila, a sta bila dostikrat omenjena) zadnje čase posrečilo ustvariti v svetu sloves, medtem ko Slovenci očitno spet sladko spimo na umišljenih lovorikah. Vodja konference prof. Derrick Plant pa je bil vseeno tako dober, da je govoril vedno le o Jugoslovanih in jugoslovanski skupini, tako da po bratski delitvi pade delček upoštevanja tudi na nas. Predsednik organizacijskega odbora je bil prof. Renzo Titone z rimske univerze, ki si je zadnje čase ustvaril ime v lingvistiki. (Nastopil je tudi z zelo zapaže-nim referatom na kongresu FIPLV v začetku aprila 1968 v Zagrebu.) Vendar se na konferenci ni pojavil in je njegovo mesto prevzel prof. Plant, ki sicer dela na tržaški in rimski uni-\ferzi. Omenil bi še predavatelje prof. Hutchingsa, ki dela na univerzi v Pavii in Milanu, prof. Flemingsa z univerze v Surreyu, ter gospoda Charlesa Wilsona, direktorja lingvističnega centra v Monzi pri Milanu. Le-ti so predavali bodisi za celotno konferenco bodisi v angleški sekciji, medtem ko so francoski, nemški in italijanski predavatelji vodili seje v svojih sekcijah, ki se jih nisem "deleževal. Vseeno pa naj omenim, da je bil vodja italijanske sekcije prof. Jernej iz Zagreba, medtem ko so v angleški sekciji nastopile z referati in pogosto diskusijo tudi tov. Sonja Gačina iz Splita (referat: How io Approacb English to Pre-School Children), tov. Maja Pervan iz Splita (referat: How to Approacb to School Children) ter tov. Mikeš iz Subotice (referat: Bilingual Educa-tion of Pre-School Children in Vojvodina). Vsi trije pravkar omenjeni referati jugoslovanskih avtoric so se sicer odlikovali po jedrnatosti, kratkosti, nazornosti in doži-vetosti, videli smo celo praktično ponazorilo obravnavane metodike, vendar ne moremo čisto hladno mimo dejstva, da referirana snov ni njihovo vsakdanje delo. Tov. Gačina predava na ljudski univerzi in šoli za tuje jezike v Splitu, tov. Pervan pa je lektorica za angleški jezik na elektrotehnični fakulteti v Splitu, torej se obe ukvarjata z obravnavano tematiko le načelno ali pa kot s svojim konjičkom. To seveda ljubezni do teme ne izključuje, povzdiguje pa jo v idealizirane višine in bi delavec iz vsakdanje prakse morda vedel omeniti kak trši problem. Zdi se mi čudno, da nista nastopili raje z referati s svojega delovnega področja. Sploh so se vsi referati boli držali misli o tem. kakšen naj bi bil pouk. torei kakšen je trenutno najvišji metodam cilj, h katere- mu naj na današnji stopnji psihološkega in tehnološkega razvoja težimo. Manj je bilo govora o tem, kakšen je pouk v resnici. Ko pa je potrpljenje temperamentnih Italijanov doseglo svoje meje (ki pa so tam običajno zakoličene nekoliko niže), so se razhudili nad obstoječimi učbeniki in predpisanim programom ministrstva za prosveto, saj ob teh dveh faktorjih ostaja avdiovizualni laboratorijski pouk le lepa sanja. Čudovito! Podobne težave kot pri nas. Prof. Plant, ki pozna stvarni položaj na šolah, je diskutantom celo pomagal formulirati njihove pomisleke: predpisani program insistira na kopičenju znanja, učbeniki so ustvarjeni po tem programu in zato dolgočasni in pusti, ravnatelja bi bilo treba pridobiti za ogromni izdatek za AV sredstva, toda kako bi potem, ko bi učili po AV metodi, preverjali znanje dijakov ali celo ugotovili, da nekdo zasluži nezadostno oceno, in kako naj se potem ta dijak pripravi za izpit, itd.. predvsem pa, kako sploh pripraviti učitelje do uporabljanja te metode, ko pa so večinoma tako malomarni, da raje čepijo doma, kot pa bi se prikazali na kakem izpopolnitvenem tečaju ali vsaj posvetovanju; všeč jim je tičati v stari metodi, kjer jih učbenik udobno vodi od lekcije do lekcije, sami pa registrirajo, koliko je dijak doma že predelal. Ali ni mogoče tudi pri nas zaslediti močno ponavljajoče se obraze na tečajih, medtem ko za mnoge, zlasti nekvalificirane, velja tista Pre- šernova: »... zastonj tam išče mlado lice ...«) Konferenca je bila pestra, živahna in vsebinsko bogata. Diskusije so bile ostre, osebne in včasih celo cinično-humoristične, vendar daleč od stila, ko bi jemale sobesedniku voljo do besede, in nihče se ni dal pehati v majestetično užaljenost. O konferenci pa je seveda nemogoče podajati dovolj izčrpno poročilo in na srečo se mi zdi, da to niti ni docela nujno. Zapišem naj le nekaj opažanj in stvari, ki so se me osebno najbolj dotaknile. Očitna hiba referiranja je bilo poudarjanje učenja na, začetni stopnji, medtem ko so bile nadaljevalne stopnje zanemarjene. Ne vem, ali so referenti hoteli reči, da je treba v mladem človeku vzbuditi predvsem zanimanje do govorjenega jezika in mu dati zares trdno odskočno desko, potem pa se bo s toliko večjim veseljem tolkel preko trših nadaljevalnih poglavij. Brez dvoma je to zelo dobra in preprosta misel. Toda kolikor vem, je precej učiteljev metodično kar dovolj izobraženih za začetnike, vsaj na gimnaziji, medtem ko na nadaljevalnih in višjih stopnjah nekako »plavajo« in želijo učiti predvsem na nižjih stopnjah. Torej bi se bilo potrebno zagristi tudi v problematiko nadaljevalnega in zaključnega učenja tujih jezikov. Veliko so govorili o raznih metodah za predšolske in šolske otroke do štirinajstega leta. Tu so AV pripomočki res skrajno na mestu, škoda je le, da so mnogi tako dragi in da terjajo toliko priprav, da se jih učiteiji skoraj otepajo. So pa zelo raznoliki, otroci jih imajo radi, in je uči' telj ob veselem pouku tudi sam vesel. Metodični prijemi pri AV sredstvih so lahko različni. Nekdo meni, da otroci do 14. lekcije prve knjige ne bi nič pisali, drugi meni, da bj samo risali, učitelj pa bi se po svojem priročniku pripravljal, kako bo serviral predpisano snov bodisi s slikami bodisi z dramatiziranimi situacijami, ki naj bi se jih otroci naučili sproščen0 zaigrati V tujem jeziku. Tretji meni, naj se zavrže tudi učiteljev priročnik in naj učitelj sam spro-ti»spesni« razne didaktične situacije, itd. To lahko razumemo tudi kot zanimivo šalo, toda jaz tega ne omenjam zato, da bi s® šalil, ampak da povem, da so t0 za učitelja prevelike zahteve. tej metodi naj bi bil učitelj pra' vi, resnični in velik umetnik, analogno pa trditvi, da je tudi dobra vzgoja velika umetnost. Mislit0’ da so to dejstvo prezrli tisti naši inšpektorji, ki so pred leti iz prevelikega privatnega navdušo-nia začeli uvajati take metode, upoštevaje materialne možnost-* 1 šole in težko učiteljevo preorie0' 'aciio (in še marsikaj). Rezulta* 'e bil ta. da je nivo znanja P°' šteno padel, učitelj in inšpektor na sta se zgubljala v nebulozni!1 frazah o koristnosti AV sredstev-Stanko Klinar (Prihodnjič naprej) ) II. PISMO IZ LONDONA O SKUPINSKEM POUČEVANJU Utrinki s popotovanja po Franciji Z izbiro naslova sem imel dokaj težav jezikovne vrste. Ne nameravam namreč pisati o skupinskem pouku, ki nam navadno Pomeni: en učitelj in skupina Učencev, ki je manjša od celega razreda. Gre za drugo obliko: več učiteljev hkrati poučuje skupino, ki je večja od razreda. Zato sem izbral besedo poučevanje, ki se mi zdi, da bolj poudarja aktivnost, ker je še glagolska oblika, Pouk pa je samostalnik. In ravno aktivnost skupine učiteljev je tisto, kar je posebej pomembno Za to obliko šolskega dela. Najbrž je že kdo drug našel Ustreznejšo besedo za to, kar v angleščini imenujejo team teach-ing. Vesel bom, če me powravi. Če pa je prevod, drugačen od mojega, celo že kodificiran v pedagoški literaturi, pa prosim bralca, da mi oprosti neinformiranost, ki jo je v tem primeru Prav gotovo šteti za poglavitni greh. V skupinskem poučevanju sam še nisem imel priložnosti sodelovati kot učitelj. Zato bo s tega stališča ta zapis žal samo informacija iz druge roke. Imel pa sem dovolj priložnosti čutiti to Učno metodo kot učenec. Morda mi bo to pomagalo posredovati jo bolj živo. Opis metode V sredini petdesetih let se je v Združenih državah začelo gibanje za izboljšanje učnih načrtov in učnih metod najprej na Področju naravoslovja in matematike. V šestdesetih letih je gibanje zajelo celotne šolske programe. Reforme naj bi ozdravile najtežjo rano ameriškega šolstva: Pomanjkanje učiteljstva. Zato so začeli s širokimi raziskavami, da bi ugotovili, če so materialna sredstva za šolstvo uporabljena zadosti racionalno in če omogočajo učitelju, da doseže največji možni učinek. Skupinsko poučevanje je eden od sadov tega raziskovanja. Uvajali so ga v High Schools (ki so primerljive z našimi srednjimi šolami) V upanju, da z njimi ublaže pomanjkanje učiteljev. Nova metoda nasprotuje prepričanju, da je optimalna organizacija šolskega dela utelešena v ustaljeni organizacijski shemi: en učitelj na približno 30 učencev po 45 minut. Uvaja spremenljivo število učencev v skupini in manj formalno razdelitev časa. V prvotnem načrtu je bila napravljena približno takale razporeditev: 1. Velike skupine od 200 do 300 učencev za 40 % učenčevega delovnega časa. Ta čas naj bi bil namenjen predavanjem, filmom, televizijskim in dramskim predstavam in podobno. 2. Seminarsko delo v skupinah po 12 do 15 učencev. Nanj bi odpadlo 20 °/o učenčevega časa. 3. Individualno delo ali učenje v majhnih skupinah po parih ali trojicah. Temu delu je bilo namenjeno preostalih 40 % časa. Branje, študij in programirano Učenje bi izpolnjevalo ta čas. Toda to ne bi bil le študi] s klasičnimi učnimi pripomočki v knjižnici. Sola naj bi imela poleg knjižnice še poseben center s filmskimi trakovi, projektorji, magnetofoni in trakovi, diapozitivi, mikroskopskimi preoarati in podobno, kar bi vse služilo za pomoč pri individualnem delu. Individualno delo bi tako sestav- Moderen pouk tudi za slepe SEMINAR TIFLOPEDAGOGOV V LJUBLJANI Zvezni seminar tiflopedagogov je bil od 21. do 23. novembra 1968 v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Organizirala sta ga omenjeni zavod in tiflopedagoška sekcija Slovenije. Vse navzoče je v začetku pozdravil predsednik tiflo-sekcije Slovenije prof. Franc Rožanec. Seminar je bil predvsem praktičnega značaja in živahnega izmenjavanja izkušenj udeležencev, ki so prišli v precejšnjem številu z vseh tovrstnih zavodov in šol iz vse Jugoslavije: iz Beograda, Dervente, Osijeka, Sarajeva, Skopja, Škofje Loke, Titograda in Zagreba. Ljubljanski zavod je prevzeLdolžnost, da bo prikazal svoje učno in Vzgojno delo z vsemi tremi kategorijami učencev, to je s slepimi, s slepimi z ostanki vida in s slabovidnimi in tudi z mentalno retardi-ranimi otroki vseh treh vrst. Vsi drugi zavodi in šole so bili zadolženi, da pokažejo svoja kvalitetnejša učila ali učne pripomočke, da bi jih vsi spoznali in zavzeli do njih svoja stališča ter primerjali medsebojni napredek v tej smeri. Prvi dan dopoldne so bili učni hastopi ali bolje demonstracije dela v najnižjih razredih: v 1., 2.a in 2.b razredu in v kombiniranem oddelku L in 2. razreda, v katerem so mentalno retardirani učenci vseh treh omenjenih kategorij. Popoldne so si ogledali udeleženci seminarja delo vzgojnih skupin, ki je zelo dobro organizirano in Pomaga gojencem, da urede svoje Učne obveznosti za naslednji dan, se načrtno vzgajajo po sodobnih postopkih, a imajo predvidenih tudi dovolj možnosti za razvedrilo. Drugi dan dopoldne so bili učni Pastopi in demonstracije v 3.a, 3.b in razredu. Popoldne so nekateri udeleženci seminarja in beograjski študentje tiflopedagogike obiskali Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Tretji dan dopoldne je bil v glavnem pregled predmetnega pouka v Višjih razredih, in sicer v 5. razredu hkovnega pouka, v 6. slovenščine, ?.a biologije in zemljepisa, v 7.b Kemije in v 8. razredu matematike in fizike. V vseh razredih in pri vseh pred-met.'h so učitelji poleg krajših učnih nastopov prikazali tudi vsa učila in Učne pripomočke, katere uporabljajo. da učenci bolje dojamejo učno snov. v vsakem razredu so udele-zenci poleg tega še pregledali zve-2Ke in druge izdelke učencev. Po obiskih v razredih je bila vsak dan dopoldne živahna disku-slja. ki je osvetlila marsikateri do-Sedaj še nejasni problem. Na splošno je bila vsem udeležencem zelo ^cč organizacija dela na šoli in v zavodu. Pri tem je tov. Jože Karič, Pomočnik direktorja tega zavoda, Poudaril, da so pristopili k organi-jjranju dela v vzgojnih skupinah, polžnost vsakega vzgojitelja je, da jzoeia svoj učni načrt ter piše priprave za vzgojno delo za naslednji Uan v svoj dnevnik. Ni namreč do-;plj, da vzgojitelj nauči gojenca, da ^ npr. zna zavezati čevelj, ampak ®a mora tako vzgojiti, da bo to tudi 'jodno storil. Obenem je še poudaril, ua so vzgojitelji in razredni učitelji stalnem stiku, kar koristi prvim in drugim, najbolj pa učencem. . Tov. žika Petronič. urednik Spe-ciiaine škole iz Beograda, je ome-nu, da je novsod po republikah pre-maio slepih in slabovidnih, da bi za J*® organizirali posebne razrede: zato so v nekaterih razredih učenci jz obeh skupin, kar otežuie pouk in zahteva dodatno individualno delo z njimi. Nadalje je prosil vse prt-otne za članke iz praktičnega d«tla, aa bi jih obiavil v Specralni školi. Tov, Ankon Boris (z Zavod* za *P° mladino v Zagrebu je predložil uttalmološki karton z.a 4. razred. Ta Karton vsebuje podatke o vsakem “vencu v razredu, med drugim sta-*še njegovega vida, njegove diagno-rf’ Kategorizacijo in po kakšnem Postopku se naj dela z pjim, po Braillu ali po vidnem. Karton posebno dobro služi v višjih razredih, ker tako različni predmetni učitelji takoj vedo, kakšne učence imajo pred seboj in kakšnih pripomočkov se morajo posluževati, da bodo snov približali vsem. Vsem udeležencem je bila zelo všeč količina in kakovost učil in učnih pripomočkov, ki jih ima ljubljanski zavod. Menili so, da ima ta velike finančne možnosti v ta namen. Direktor zavoda tov. Anton Kebe jim je pa pojasnil, da nimajo več finančnih sredstev kot drugi zavodi v državi, pač pa je zavodni kolektiv izredno prizadeven in iznajdljiv v izdelavi učil. Nujno je namreč, da vsa specialna učila sami izdelajo, ker jih ni dobiti naprodaj. Posebno so bili udeleženci seminarja iz drugih republik zadovoljni z učili, ki so jih uporabljali pri pouku kemije v 7. razredu in pri pouku fizike v s razredu. Ugotovili so, da je mogoče učinkovito prikazati na dobrih učilih tudi snov, ki je težje dojemljiva za slepe in slabovidne. smatrali so, da predstavlja učilo, .atom’ novatorstvo na tem področju. To so jim potrdili tovariši iz Ljubljane, ki so povedali, da je moral njihov tovariš Cene Zorc izdelati nebroj prototipov, da je končno nastalo tako dovršeno učilo. Po tej diskusiji je bil sprejet sklep, da naj vsi zavodi in šole, ki izdelajo dobra učila, napravijo teh več. da jih bodo drugi zavodi lahko od njih odkupili. Tovarišica Iz Titograda Stanislava Stanišič je pokazala zelo dobro učilo za razpbznavanie geometrijskih oblik in njihove velikosti s tipom. Tovarišica Beatrica Brčič iz Osijeka te pokazala sliko stojala za pisanje in čitanje, ki se ga lahko postavi v tak naklonski kot, ki najbolj ustreza učencu. Sprejet je bil tudi sklep, naj se zvezki z debelejšimi črtami, katere uporabliajo v Zagrebu, uvedejo za vse slabodivne. Glede kabinetnega pouka so bili mnenja, da je najbolj efekten za populacijo teh zavodov in šol, vendar je treba zanj mnogo finančnih sredstev, zato ga ni bilo mogoče še povsem uvesti tudi na večiih šolah. Nato se je začela diskusiia o osvetljevanju razredov za slabovidne. Ugotovili šo, da naj bo splošno osvetljevanje učilnic tako, da bo čim manj senc. v posameznih primerih pa naj bo za zaščito preostalega vida osvetljevanje tudi individualno. Nato so udeleženci soglašali, da naj se za srbohrvaško področie tiskajo enotni učbeniki za slabovidne bodisi v cirilici ali latinici, ker bo to pocenilo Izdaje. Glede snovi so bili mnenja, naj bo v glavnem ista, kakor je v učbenikih rednih osnovnih šol. vendar naj jih tiskajo s precej večjimi črkami. Nadalje so govorili o formiranju raznih strokovnih aktivov tiflopeda-pogov. Vsi so soglašali s tem, da jih je treba organizirati, zaradi majhnega števila strokovnjakov za vso Jugoslavijo, ker bi le tako prišli do boljše izmenjave mnenj in izkušeni. Baznravljall so še o problemih inšpekcije, predvsem o tem. ali naj bo le-ta v republiških merilih ali za vso državo. O tem in o vsebini nasled-niega seminarja naj odloči odbor Zvezne tiflosekcije v sporazumu z republiškimi odbori teh sekcij. V zaključnem govor i se ie predsednik zvezne sekciie tiflopedagogov Miloš Liči pa zahvalil vsem prisotnim za živahno sodelovanie, soae-tavcem ljubljanskega zavoda na za uspešno organizaciio seminarja, posebno še za praktične in zelo koristne demonstraciie učnega dela v razredih. za riemonstraeiie vseh učil in pripomočkov pri njihovem delu in za prikaz vzgojnega dela. Omeni je. da ie bil seminar nreokretnica v dosedanjem delu, ker smo prekinil s samim suhim teoretiziranjem in prešli na poglobljene praktične demonstraciie učnega dela. ZDRAVKO OMERZA Ijalo najvitalnejši del celega pro- pri takem pouku kot visoko spe-grama. cializiran in ustvarjalen delavec Pri predavanjih za velike sku- in ne le kot rutiniran uradnik, pine naj bi sodelovalo 4—8 uči- kakršnega zlahka napravi stara teljev — specialistov za različne nespremenljiva in toga šolska, or-predmete v tradicionalnem srni- ganizacija. Porast samozavesti in slu. Ta način pa bi dal možnost poklicnega ponosa je morda eden (Nadaljevanje) znal Utrillove ulice in trge in se umetniško, tako je bila^ zadnja Pogled z vrha Montmartra od- postaja, Chamonix, osvežujoča ‘± pira pogled po Parizu, ki se iz- prirodnimi lepotami, kar je raz-gublja v obzorju. In sredi starin- bremenilo napeto dojemanje skih hiš kos vinograda, gostilna prejšnjih dni. V 23 km dolgi do-»Pri urnem zajčku«, kjer so se sha- iini Vallee de Chamomx je j ali umetniki. Očarljivi Plače de osrednje mesto znano zimsko le- sodelovanja tudi učiteljem istega najmarkantnejših dosežkov nove k;er te »umetniki« portre- tovišče: Chamonix. je turistično riforl rvunf n + i ir vvtm m o vi Vi L" r\ llPTTf* TTlPtrMif1 »J _ . . , ■ . ... _i i 7. predmeta, zlasti v primerih, ko je učne metode, možnih več interpretacij iste snovi ali če se učitelj iz osebnega interesa posebej zanima za kako področje svoje discipline. Celotna organizacija dela bi bila lahko taka: Program se začne s skupnim Osebni vtisi Kot učenec sem bil letos vključen v skupinsko poučevanje na pedagoškem inštitutu londonske univerze. V skupini predavateljev so bili za časa. dve ime! Uvodno Si Jp " |L uvodnim predavanjem vodje uči- Y.®^no trije: specialist za ijtezo-teljske skupine. Sledi mu disku- fno vzgoje, pedagoško .psihologijo sija po skupinah, ki jo vodijo ln. sociologijo. Osebe so se rne-deloma ostali učitelji iz skupine, bjale, poklicni sesi.av pa je bi deloma pa dijaki sami. Sledi in- konstanten, dividualno delo in spet seminar, Predavanja so trajala po dopolnilna predavanja in ilustra- uri “ vsa*i predavatelj je cije učiteljev iz delovne skupine približno tretjino in tako naprej. Vzgojni cilji skupinskega poučevanja in njegove prednosti Individualno delo in delo v skupinah je lahko uspešnejša metoda za razvijanje posebnih sposobnosti in interesov učencev. Pouk se lahko bolj individualizira. Tako delo vzpodbuja samostojno iskanje, ustvarjalnost in iznadljivost pri izbiri delovnih metod. Učenec ima več možnosti za govorno. izražanje svojih misli, navaja se na disciplino diskusije in argumentiranja. Ker mora biti uvod učitelj a-vodje zadosti tehten in vsebinsko bogat, mu mora biti namenjena 10 do 15-urna poglobljena priprava. Tak študij varuje učitelja, da ne »zarjavi«. Uvodna predavanja dajejo učitelju priložnost v polni meri uporabiti svoja posebna znanja in interese. Tak pouk omogoča boljšo uporabo učne tehnologije. V učiteljsko skupino je mogoče uspešno vključiti tudi učitelje pripravnike, ljudi zunaj šole in starše učencev. Šola se tako bolje poveže s svojim okoljem. Zlasti uvodna predavanja širijo obzorje učiteljem v skupini in lahko pripomorejo k integraciji posameznih šolskih disciplin, ki se mora začeti med učitelji, če jo želimo doseči med učenci. Prisotnost bolj kritičnih poslušalcev je dobra vzpodbuda učitelju, da se čim bolje pripravi tako vsebinsko kot pedagoško. tirajo za nekaj frankov. Obdaja atraktiven v vseh letnih časih, te posebno vzdušie, ki ga je tež- osem tisoč domačinov predstav-ko izraziti. Montmartre daje ija eno najbolj znanih športnih bistveno drugačen zven kot pre- letovišč, kjer tako rekoč vsaka del okoli St. Etienne clu Mont, hiša cvete ob turizmu, ki si tudi okoli Sorbonne in College de zna zagotoviti z ne pretiranimi France, drugačen kot ob Notre cenami obiskovalce vse leto. Dame, drugačen kot na Champs Toda tudi snobizma ne ^manjka. Elisees. Nekaj boemskega je Nam je bil zanimiv sončni Mont ostalo v slikovitem okolju Mont- Blanc (4807 m) v ledu in snegu, martra, kar sprošča tudi v Žičnica nas je popeljala od Cha-prišlecu prijetno razpoloženje in monixa (1040 m) do Aiguille du željo, da bi z rokami v žepu brez- Midi (3842 m), od koder se odpira časno postopal po montmartrskih čudovit pogled na Mont Blanc in ___________ ulicah. Poiskal Toulouse Lautre- druge vršace kot tudi na razpo- predavanje je imel vedno filozof, cov Moulin de la Galette, razpo- tegnjeno dolino. V Chamonixu je tudi Saimsonov spomenik prvima alpinistoma, ki sta se spopadla z Mont Blancom. (Avgusta 1786 sta se gorski vodnik J. Balmat in zdravnik Paccard prva povzpela na Mont Blanc.) Po -11,6 km dolgem montblanškem predoru nas je pot vodila v Italijo in od tod v domovino. I. G. Rezultati skupinskega poučevanja Cas dela v velikih skupinah se je od planiranih 40 % navadno zreduciral na 20 % ali manj. Ekonomija učiteljevega časa ni nič boljša kot pri klasičnem načinu poučevanja po razredih. Za uspešno vodenje seminarskega dela morajo bjti . ’ ... „„„„ predavanju navzoči vsi člani sku- (javanja pripravljena že vnaprej, pine, čeprav je res, da se jim m ven(jar sta me(j predavanjem pr- treba toliko pripravljati. Le najboljša predavanja so Slovenska trgovska šola v Gorici Ministrstvo za šolstvo je odobrilo letošnjega 21. oktobra v Gorici delovanje slovenske trgovske strokovne šole. S tem je uresničena dolgoletna zahteva goriških Slovencev. Nova šola bo avtonomna, imela bo slovenskega ravnatelja, vanjo pa se bodo vpisovali tudi dijaki iz Beneške Slovenije. S. S. Spor za novo šolo Na nedavni seji občinske skupščine Gornja Radgona so razpravljali med drugim tudi o stanju, delu in uspehih šol in vzgojno varstvenih zavodov. Zelo ostra razprava, ki je trajala dobri dve uri, je nastala, ko so govorih o tem, ali naj se gradi nova šola v Gornji Radgoni ali v Vidmu ob Ščavnici. Prevladovalo je mnenje, naj se spoštuje osnutek srednjeročnega plana razvoja šolstva. Ta načrt predvideva: 1. novogradnjo šole v Apačah, 2. pripravljalna dela za gostinsko šolo v Radencih, 3. prizidek k šoli v Vidmu ob Ščavnici in priprave za novo šolo v Gor. Radgoni. Ne govori pa ta načrt o novogradnji šole v Vidmu ob Ščavnici, zaradi katere je nastala pravda. V razpravi so se križali argumenti za in proti gradnji ene in druge šole, končno pa so se odborniki In predstavniki šolstva le zedinili, da se mora diskusija v tej smeri končno nehati. Na podlagi razprave in raznih predlogov je večina odbornikov spre-ela sklep, da se je treba držati prvotnega predloga srednjeročnega plana razvoja šolstva, to se pravi, da se Bivališče Prežihovega Voranca v Parizu. Pisatelj je bival v zgornjih da prednost šoli v Vidmu ob Ščavnici, prostorih enonadstropne hiše. (Prvič objavljeno!) ^ |i10z^ad/edPnVie^LcijrekoPtr0pSn0ri- dek ali na povsem novi lokaciji ter . ... ,• »« . .. da se pripravi dokumentacija za grad- pn uvocmem j}ruga s).a jmela očitno pre- zamislil v neveseli Montmartre n;|0 nove šole v Gornjj Radgoni, od Modiglianijeve bede in duševne 38 odbornikov jih je 26 glasovalo za. stiske. Pa Tatijev Montmartre, ki se upira vsaki modernizaciji, boječ se stehniziranega brezdušja. vega govornika sproti prilagajala svoje zapiske. Filozof je odprl 1 proti 11 odbornikov pa se je glasovanja vzdržalo. I. K. lahko uspešen uvod v nadaljnje vrsj0 problemov in zastavil mno- delo. Se boljši uspeh dosežejo s kakim dodatnim stimulansom: ga kočljiva vprašanja. Poslušal-. cev je bilo vedno nekaj sto in filmsko predstavo, dramo, impre- nap^{0 smo pričakovali govorov ali s čim po- drugih dveh predavateljev. Ta Ko Se vozimo proti Chartresu, spomin zaman kliče slovite gotske katedrale, poznane po mnogih fotografijah. Spričo obilja vsega, kar smo videli, ni čudno, če so se vtisi in podobe pome- sivnim poskusom dobnim. dva običajno nista sprejela vseh Učinek prisotnosti drugih učite filozofovih izzivov, temveč sta se ijev lahko v manj stabilnih in ko,ncentrjraia ie na enega ali dva. šale. Vozeč se po enakomerno samozavestnih povzroči napetosti, Predavanju je sledil drugi gričevnati žitorodni pokrajini, se ki so v škodo celotnemu QYlu' dan dveurni seminar. Vsi učitelji, domislim ekspresivne slike Jaima V Angliji se je celo rodila zlobna ^ so V01din seminarje, so pri- Soutina, toda ko se vrh mesteca domislica, da skupinsko pouce- sostvovaij predavanju. Odprta ob pobočju griča prikaže Notre vanje privede učitelja-vodjo Vpraganja s0 razdelili med štu- Dame, zbledi mračna ekspresija kmalu do ravnateljskega lotelja Literatura je bila predpi- jn neposredni vtisi prevzamejo ali pa_ v psihiatrovo kliniko. sana le okvirno. Seminarske sku- vsakogar. Eden najlepših sred-Najpogostejši vzrok jieuspe a pjne so sestavljene iz štu- njeveških spomenikov Francije, je premalo pazljivo načrtovanje. cjen^ov različnih predmetnih sku- Auguste Rodin je dejal: »Chartres pin — vsi so že prej diplomirali je akropola Franpije,« Medlem ko iz svojega predmeta na univerzi, poslušam, da šo poprejšnje cerk-Poskrblieno je bilo tudi za pri- ve pogorele, sedanja pa je nasta-merno ravnovesje med spoloma ia med leti 1195 in 1220 ter doži-in predstavniki različnih narod- veja obnovo 1260, pa sledi oko nosti. Skupine so štele manj kot vitkim svodom in nesimetrični-15 študentov. ^ ma stolpoma. Svojska notranja Naštejem naj še nekaj okvir- gradnja ima prvo osnovo po nih tem: Cilji vzgoje, Vsebina knptij apsida se zaključi poligo-učnih programov, Pouk m tehno- nalno, visoki svodi se povzdigu- Načrt je treba napraviti pred začetkom in ga med samim delom neprestano prilagajati situaciji. Dobre komunikacije med učitelji v skupini so nujen pogoj za uspeh. Učitelji, starejši od 50 let, se teže prilagode novemu načinu dela. Pogosta napaka tega dela je tudi, da predaleč v predmete, za katere ni specialist, namesto da bi samo nakazal povezave s temi področji, ki bi jih kasneje natančneje obdelali drugi člani skupine. iratpvo teške spremembe, Moralna vzgo- jej0 v čjst0 sozvočje gotske arhi-,..~rv,o a .7=, a p ^ ^ tekture. Tu je 2000 kipov in vi- Studentje so skoraj enodušno sok;iT reliefov. Slovita chartreska ocenili ta način dela kot zanimiv in uspešen. Nekaj pritožb je bilo _ le iz skupin, kjer tutorji niso Pri interdisciplinarnem obrav- vzpostavili ustrezne delovne di- navanju kake učne snovi je treba sciplin8> kar zlahka spremeni se. ^ UU1]1JC1UJ1, ualvl paziti, da učl^Ji> ^ minarsko debato v prazno cve- učinkom. Vitraže - nastale dominantna osebnost, ne napravi karije na pamet, vtisa dominantnosti svojega pred- Osebno sem bil navdušen kot meta pri ■ obravnavani snovi. ^ učenec, bolj skeptičen bi bil, če Objektivni tešiti znanja učen- naj nastopil v vlogi učitelja cev ne dajejo boljših rezultatov 'puffjr vseeno mislim, da bi ve-kot pri učencih iz klasičnih raz- jjajg metodo preizkusiti, redov. Toda ti testi lahko me- Janez Fcrbar rijo predvsem intelektualne dosežke. Nekatere Indikacije kažejo, da tak način poučevanja zapusti v učencih trajnejše emocionalne vtise, ki se izražajo v stališču do predmeta in v zanimanju zanj. Učenci imajo najraje seminarsko delo in predavanja, najmanj pa jim je pri srcu individualno učenje. Ne kaže na koncu izpustiti še vtisov, ki jih ta način poučevanja napravi na učitelja. Za celotno idejo skupinskega poučevanja stoji prepričanje o vrednosti učiteljevega dela. Učitelj se izkaže Poziv za pomoč češkim študenlom Večina od 3000 čeških študentov se je po počitnicah v Angliji letos vrnila domov, približno 300 pa jih !e ostalo na Angleškem. Dobronamerno m samo-:ojn(> so sa odločili, ia bodo nadaljevali študij na višji stopnji. Skoraj vsi so si našli mesta na univerzah in višjih šolah, ki pa zahtevajo takse, 'potrebovali bi več kot 300. funtov, da bi pokrili najnujnejše potrebe. 100.000 funtov pa potrebujejo takoj. Komite za zbiranje pomoči prosi za prispevke na naslov; Svetovna univerzitetna služba v Berksu. šola za vitraže — ena od treh znamenitih šol v Franciji — je za katedralo ustvarila celo simfonijo stekelskega slikarstva z razkošnim, a umirjenim barvnim so med leti 1210 in 1260 — pokrivajo preko 2000 kvadratnih metrov ■površine. Spričo tega je razumljivo, da je kljub isti delavnici ustvarjalo več mojstrov. Kakor obilju- kipov in reliefov ni mogoče drugače slediti kot informativno, tako tudi imenitnosti vitraž ni mogoče drugače doleti kot delno, spotoma. Gotovo do sedijo chartreske vitraže v vrb tovrstne umetnosti, ne le v Franciji. V naglici nihče ne »nom-ni, da bi poiskali tloris srednjeveško simbotičrmvp labirinta tud-relief mateme^ko- PUonore ie ostal neodkrit e * Kakor je bila vsa pot s po stajami ubrana izrazito kulturno- Pokojnine v Angliji Cim dlje bomo odlašali s povišanjem pokojnin, tem več upokojencev .jo v tem času umrlo — je rekel sekretar društva upokojencev dr. Stanley. Društvo zahteva od vlade povišanje pokojnin v skladu s porastom ntrodnega dohodka. Pokojnine se sicer zvišujejo, vendar komaj na vsaka tri leta ali še manj. Upokojenci zahtevajo, naj se uredi pokojninski sistem na ekonomskih osnovah, tako da bi upoštevali ne samo porast cen, temveč tudi porast narodnega dohodka. Upokojeni pa so prizadeti še s tem, da imajo mnogi, ki so opravljali enako delo, različne pokojnine. To je predvsem zaradi tega, ker se povečujejo plače. Tako je npr. imel ravnatelj šole, upokojen leta 1951, 349 funtov pokojnine, danes pa se je ta pokojnina zvečala na 590 funtov. Tisti, ki bo šel v pokoj naslednji mesec (decembra bo imel 901 funtov ali skoraj 40 funtov več. Le-ta bi dobil leta 1953 — če bi šel takrat v pokoj — 538 funtov pokojnine, ki bi narasla do danes na 638 funtov: če pa bi šel v pokoj naslednji mesec, pa bi imel 931 funtov pokojnine letno. Sekretar društva javnih upokojencev zahteva, nai se zagotovi z januarjem 1969 najprei: zvišanje pokojnin v skladu s poraslem cen in povišanjem narodnega dohodka in drugič: naj se pokojnine izravnajo vsem upokojencem, ki so opravljali enaka dela, in tretjič: naj se prizna posebna odškodnina tistim, ki so šli v pokoj pred desetimi leti ali več (prej). (Op. prev.- Čudno, da ima naš sistem vse napake angleškega sistema in sicer te grde nečloveške napake. ki veljajo v naiboli tradicionalni kapitalistični državi! Funt je približno 3100 SD. Povzeto po »toe teacher«, št. 22, z dne 29. IX 1968.) V Afriki — štirikrat več študentov kot pred desetimi leti Revija »Jeune Afripue« je objavita zanimive podatke o razvoju šolstva v afriškdi deželah v zadniih desetih letih V tem času se le a m reč število učencev f.sn< vnih šol v vseh afriških deželah več kot podvoiilo. srednješolcev je trikrat več kot pred de žetimi leti na visoke in visie šole f-‘e vpisanih štMkrai več študentov. Povečan vpis na povzroča tudi težave: vse mant h- šolskh prostorov ;n učnega 'cnhv-i pvi-ovu hi hili lahko rmogo hoM.ši. če ne hi v-čina afriških dežel š«1’ vedru •-or-jiaia pri takem /oh"DževnInrm emu, kakršnega so uvodh nekdand kolonialni gospodarji •n ki očitno ni dovolj prilagojen afriškim potrebam. S « St. 21 ' Pred 550 leti gimnazija v Ljubljani Šolstvo je bilo do Marije Terezije tesno povezano s cerkvijo in njenim delovanjem. Zelo stare so cerkvene določbe, ki ukazujejo, da mora imeti vsak župnik Suhodolčanova mladinska igra na mariborskem odru Glasbena vzgoja v vzgojnovarstvenih zavodih klerika, ki vodi petje v cerkvi Leopolda Suhodolčana menda ni gana je otroke nekoliko begala, ponovitev (predstava je razproda-in šolo.’ Take odločbe so izšle pri treba posebej omenjati. Vseeno bi ker niso vedeli, če se dejanje go- na za ves mesec vnaprej) in to nas že v 10. stoletju in še po- opozoril na dve njegovi do sedaj di na ladji ali Na slikarski razstavi v Lon- lepem. Prav s pesmijo, petjem m donu je vzbujala veliko pozornost muziciranjem pa lahko ponudimo slika predšolskega otroka. Pod otroku del tistega, kar si zen-njo je njen avtor, angleški slikar. Seznanimo ga z bogastvom čudo zapisal: Njegovo veličanstvo otrok, vitih tonov in mu pomagajmo, cta 0trok. bo znal to bogastvo tudi spreje- ___ , ... ... Ob teh besedah sem se zami- mati in ob njem uživati. v hiši zaradi kr- se je pri igralcih poznalo. Vendar slila. Spomnila sem se na naše J 1 “ ----- - vzgojno mo dijakinje za to lepo poslan- Srečna hiša Doberdan na sporedu celo večkrat na dan Literarnega dela za mladino in zastarel. Scena Adalberta Šva- Gledali smo že menda trideseto WiS?35jRS£VS $^SiS)SSSS^i rrlsrsHsPS večkrat zazvenel ta izraz najviš- notranja harmonija in se izlila jega spoštovanja. na področje dela z najmlajšimi. Obenem si močno prizadevamo. Življenje v vzgojno varstve- da bi začutile v glasbi nih zavodih vedno prinaša pestre piravo umetniško vrednost in jo prizore iz otroškegajvetru Toje ohranile; cenile in dajale. Naš učni načrt obsega vrsto: ko sled, ki nam pove, da je bila ni uprizorjena igra Narobe stvari tel postaviti jadro na mejo sobe in Ostriga, ki sta ju igrala Volod-tam šola. Redko pa najdemo o v mestu Petpedi, ki jo je pod re- samo zato, da se lahko Ropotaj ja Peer in J. Klasinc. Dobroduš- za njim preobleče. Scena je bila na teta Melona je obogatila svojo tudi precej natrpana, vendar li- vlogo z detajli, toplim glasom m kovno, predvsem barvno bogata temperamentom, častitljiv je bil oče Jože Zupan. Igrali pa so še teh šolah kaj več podatkov kakor žijskim vodstvom M. Herzoga ie podpis učitelja na listini s pri- uprizorilo Mladinsko gledališče z pombo, da je bil učitelj. pevovodja in velikim uspehom. Zadnja igra je Na Slovenskem je gotovo najzanimivejši bil prav zavod te del njegovih dramaturških priza- in polna presenečenj, devanj za mladino. Suhodolčan To daje igram prizvok sodobnosti __, ,. in z njimi lahko uspešno nado- P° d?ig,lh, mestimo že preživele Pogumne Tončke, Pepelke in drugo. Vendar , , . . . tvt-i i ijudi, otroke z dvorišča in ulice, vrste stara sola pn sv. Nikolaju. ki SQ vendar spremenjeni, ti- •**-<'•* * bila na novo ustanovljena, ampak je bila novljena »ker je vsled vnemar- nosti in neredncsti prejšnjih žup- snektakularnn pikov ter meščanov prenehala«, 'f. . or .na racan speKtakuiarno-Omenjenega leta je dal nadvoj- in pase za ušesa in oci ne odvoda Ernest na prošnjo župnika *ek.a. nekaterih elementov recimo Jurija Hawgenrewtter j a in mest- ^olijeve dramatike. Morda je pn-nega sveta ljubljanskega dovolje- *l0 .to mefnje elementov močno nje, da se ta šola ponovno ob- do ^?raza ,tudl v Srečni hiši. noyj V Srečno hišo Doberdanovih vdrejo trije razbojniki, ki jo ho-Ni dvoma, da moremo to sta- čejo uničiti iz same svete jeze, ro šenklavško šolo šteti med »la- da tako srečna hiša sploh obsta-tinske šole«, kjer so se dijaki ja. Družino, ki želi živeti v miru učili predmetov trivija in kvad- in medsebojnem razumevanju, rivija, torej so se usposobili za napadejo »brez vzroka-« neki zu-prestop na vseučilišče. Zato to nanji sovražniki iz same zlobe in latinsko šolo smatramo za pred- želje po oblasti. (Celo s češkoslo-hodnico klasične gimnazije v vaškimi dogodki ni težko najti Ljubljani, ki pa ni imela stopnje povezave.) Zamisel je vsekakor gimnazije, pač pa je dosegla rang sodobna, politično aktualna in na-gimnazije protestantska latinska menjena tudi odraslim. Suhodol-šola, ki ja delovala od 1563 do gan veruje, da lahko sovražnike loa4. leta. Od leta 1596 ao 1773 premagamo in znova vzpostavimo je delovala jezuitska gimnazija, red) mir in ljubeznivost.' Veruje v Kostumi so bili stilizirani in Ivo Leskovic, Evgen Car, Janko svojevrsten svet, v katerem mora nam postavlja na oder današnje moderni (predvsem čisto sodobni Haberl in Nataša Sirkova. posvetiti vzgojiteljica poleg dru- . , razbojniki), otroke so motile le Torej uspela mladinska igra, gega kar največ pozornosti hre- rP- tričetrtinske hlače obeh sinov, iti »gre«. TONE PARTLJIČ penenju otroka po dobrem in ki jo je vodil jezuitski red do zmago dobrega, kajti kako bi dru- Ino. leta, ko je bil razpuščen. gac.e lahko to napisal za otroke. Gimnazija je postala državna ustanova. Stari jezuitski študijski red »ratio studiorum« iz 1599 je zamenjal novi, ki ga je 1775 sestavil p. Gratian Marx. Gimna- ko; doživijo svoj notranji razvoj, celo pokesajo se, a vendar se ve, da volk dlako menja, narave pa ne. Veliko bolj linearno so napi- v poklicu itd. Otroci so res precej bledi. Uspešnejša sta tipa kuharice tete Melone in častivrednega kapitana očeta. Kadar si je avtor (in potem režiser) zamislil spremno glasbo kot songe, kot posrečen kabaretni ples (pesem razbojnikov), je to moderen in Zanimivi so razbojniki, ki so v svoji taktiki prav različni, od naivneža, do spletkarja in demagoga, do hudega nasilneža. Tudi ... , , , , . tu se asociacije ponujajo. Razboi- zija je postala pretrazredna; ime- nike je očrtal z najbolj sl.ečno r^_ la je tri gramatikalne m dva -humanistična razreda. Za stop na univerzo je moral dijak obiskovati še dva letnika liceja v Ljubljani in tretjega na Dunaju, sani'^taTi, predvsem otroci. Pri ki ieT? Sef tarnale no’ njih Zna^e ZeI° Z0Žd na Ki jc bil sprejet lo05, p3 je po- • - i- , . . stala gimnazija šestrazredna in so ■ J P . spe lu ^ri P esu’ jo imenovali akademsko. Pouk je postal predmetni — doslej je bil razredni — višjo stopnjo študija je predstavljal licej, ki je imel dva letnika. Leto 1849 pa prinese velike spremembe na področju srednješolskega študija. Z organizacijskim načrtom — - , , ... Entwurf der Organisation der Pos+recen, elem^nt v ; kadar pa Gvmnasien und Realschulen in ^ ne£° Pett? m cel° ba-Oesterreich, Wien 1849 — je po- (pn Barbari), pa je posegel po stala gimnazija osemrazredna s ^as(are(lb sredstvih. To dvoje se štirimi nižjimi in štirimi višjimi tudl v r§n najbolj bije. Na koncu razredi. S to reformo je bila uve- veni?1ari, Srečna hiša Doberdan je dena matura kot zakijučni izpit, sP^dbuden mladinski tekst, prav potreben za vpis na univerzo, no- podoben in netradicionalen, z ne-vi način ocenjevanja, razredni katenmi bledejšimi liki in zasta-katalogi, razredniške funkcije itd. re imi v^°zki. Ima prav ugledno Klasična gimnazija je tedaj do- rnesJe v mladinski slovenski dra-biia tako organizacijsko obliko* rr^Lki. kot se je v glavnih obrisih ohra- Uprizoritev jc dobra; celo ženila vse do šolskega leta 1948 '49. ’° dobra. Tu gre predvesem za .. . , , izredno domiselno režijo Dušana Gimnazija je delovala do 1899. Jovanoviča- ki včasih zahaja že eta v starem licejskem poslopju, v pravi odrski spektakel. Tak je kamor se je preselila od sv Ja- odličen konec razbojnikov ko so koba v letu 1790. Licejsko poslop- se v temi colo dru drugega ,ujeli je - bivši frančiškanski samo- in so v večnem začaranem krogu stan — na današnjem Vodmko- beg ujetosti, negotovosti celo vem trgu niti ob vselitvi gimna- eden pred drugim Imenitnih de_ zije m povsem ustrezal potrebam, tejlov bi lahko našte]i še več SfVe f polfeS normalke, latm- IvIorf]a je nekoliko edol uvod. skih in filozofskih sol ier knjiz- nj - Ljubezen do glasbe si otrok pridobi v najzgodnejši dobi svoje mladosti IZ KRONIKE MARIBORSKEGA PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA NEPRIMERNO REŠEVANJE PROSTORSKE STISKE Nobeni kulturi zapisani de- imelo poleg posebnih prostorov v leto utegne biti drugo, javnosti ne gre danes najbolje, klubu prosvetnih delavcev in po- Pred vojno in po njej je imelo Povsod je občutiti razne objek- sebne predavalnice tudi nekaj pe- mariborsko pedagoško društvo jz TokC tivne in subjektivne vzroke, ki dagogov, ki so posvetili društvu svojo društveno knjižnico, ki jo J zavirajo rast kulturnih in stro- voljo in čas. Tako so razvili ne- je vzdrževal odbor s- svojim de-kovnih društev. Med temi so tu- katere dejavnosti, kolikor je bilo narjem in dotacijami. Nekoč so di slovenska pedagoška društva, to mogoče — glede na materialne romale knjige iz rok ki jih že tako ni veliko, vsako možnosti. Odziv prosvetnih delav- pošto celo k učiteljem od teh pa tarejo take in dru- cev je bil včasih bolj, včasih pa jejo in sestavljajo zaokroženo celoto glasbene vzgoje in uspešno prispevajo k oblikovanju osebnosti bodočih vzgojiteljic. Ce pogledamo smoter vse. vzgoje, vidimo, da je glasbena vzgoja le del prispevka k celotni vzgoji ostalih predmetov, vsi pa imajo nalogo preobraziti učenca v lik novega človeka z vidika so-, dobne socialistične stvarnosti,' kajti bistvena naloga vzgoje je razvijanje telesno-duševnih kvar litet otroka. Predšolska doba je v življenju otrok tisto važno obdobje, ko se z vso naglico razvijejo njegove osnovne sposobnosti. Na to dobo morajo biti vzgojiteljice v VVZ zelo pozorne ih omogočiti otrokom, da bodo deležni različnih in pestrih glasbenih iger, ritmičnega bogastva, lepega petja, poslušanja primerne vokalne in instrumentalne glasbe ter kolektivnega muziciranja. V tem je že zajeta celotna podoba programa za glasbeno poslušanje, doživljanje in izražanje, ki mora potekati v živem toku otrokovega fantazijskega sveta. Glasbena vsebina za delo V VVZ je že načrtno urejena, dopolnjujejo jo pa pedagogi iz leta v leto, če je potrebno. Podrobno navajanje bi bilo sedaj odveč, toda zaradi celotnega pregleda bom samo v kratkih obrisih omenila najznačilnejša poglavja, ki so neobhodno potrebna pri predšolski glasbeni vzgoji in tvorijo jedro dela, ki je zaupano našim vzgojiteljicam v VVZ. NAUČIMO OTROKE POSLUŠATI! Pomagajmo predšolskim otrokom, da se bodo znali hitro In spretno orientirati v svetu raznih šumov in zvokov. Stremimo za tem, da jih bodo tudi opisali. Uro tišine, ki je izhodišče za razvijanje sluha in ima tudi svoj vzgojni pomen, ker služi za disciplinske namene in razvija estetski okus, izpolnimo z raznimi igricami. V teh bodo otroci s sluhom opazili vse daljne šume, zvoke in glasove. Na primer: Kaj je nerodnemu dečku padlo »Kje tiktaka ura?« »Kje igra godba?« »Kdo se oglaša?" »Od kod prihaja glas?« »Kdo poje?«. Ko otroci spoznajo vse' bino teh iger s pomočjo nazorr ^ , nega gradiva, ki mora biti na Ijene vasi in od tam nazaj Od- voljo v vvz_ že zaenemo uporab- kar pa je nastopila svojo pot tudi ijati glasbene instrumente. Naj- roke, s v odda- gačne težave. Zdi se, da je tudi tudi manj ugoden, brezplačno delo v teh društvih Pregled dela je prikazal odbor televizija, je učiteljev, ki si izpo- primernejša sta klavir in OrffoV eden od vzrokov, da ni v njih na svojem letošnjem občnem zbo- soiaj° knjige, vedno manj. Po te- instrumentarij. Počasi bodo za-pravega delovnega navdušenja rU (njegovi rezultati so bili objav- m e 1 j i t e in premisleku so na nedav- čeli razlikovati nizke in visoke in večjih uspehov. Prostovoljne- ]jeni tudi v Prosvetnem delavcu). nem, 0,bčneTn zboru pedagoškega tone ter sledili zvoku instrumen- ga dela se danes marsikdo izogiba, res pa je tudi, da ljudje, ki so resnično zavzeti za šolsko in pedagoško delo, nimajo veliko Tedaj so tudi sprejeli sklep, da bo moralo društvo odslej posveča delovala do 1958. b?li P°magati- Barbarin ples m dolžan sodelovati še kje drugje, ia. Zato je tudi bila raven dela bila na™reč taka rešitev najraci niče v njem tedaj nastanjena še vrsta uradov. Zahteva po novem poslopju je bila resnično velika. Poslopje je bilo zgrajeno 1899 in je šola tukaj Od tedaj dalje je v njej osnovna šola Prežihovega Voranca. S. PAVLIČ lll!lll!!lll!!!lllllllll!il!l!lllll!lllll!llllllllllll!ll!lll!!ill!!l!llll!lll!l!i!liilll!!!!lllllllll!llll!lllll!!l!ii akord — streljanje razbojnikov, saj daje vtis grozljive igre. Tudi ni bil dovolj korajžen prav _ _ _____ tam, kjer bi moral avtorju naj- lo zavest, da si po svojih močeh sestanki in drugimi oblikami razen v šoli. društva sklenili, da bodo odsto- ta. Pri tem si marsikaj zapomnijo ____________________ __________piii svoj knjižni fond mariborski in igrica »Možiček se spozna na ti več skrbi svojim rednim čla- študijski knjižnici, ki ga bo redno glasbo« jim ne bo delala prav ki tudi upravičeno priča- izpoponjčvala z novimi deli. Tako nobenih težav. Otroci bodo z veje nekdanji _ pedagoški knjižnici seljem sledili razlikovanju tonoVj če jih bo vzgojiteljica demonstrirala v igri ali zgodbi. RITMIČNE IGRE — UTRIP GLASBENEGA ŽIVLJENJA Pustimo otrokom zaživeti nji- prostega časa. Neprestano boje- kujejo od njega več kot nečlani, vanje šol za »solski dinar« pri Doslej so namreč pedagoška dru- omogočen kontinuiran .. razvoj, občinah in republiki je vzelo štva »obravnavala« člane in ne-mnogim nekdanji elan m oslabi- člane enakomerno - s predavanji, vsem prosvetnim delavcem pa novno poudarja, da letošnji način virov. Za pedagoško društvo je povečini usmerjena k dnevnim 0Tlal|nejša. njeno petje je pravi tujek v primeri s skoraj pravimi songi raz- __ t __ . ______ ________________________________________ __________„______ bojnikov. Njen balet postane ne- je bilo lahko doslej vsaj nekoliko manj pa k strokovnim analizam borskega pedagoškega društva so- glasbene zaposlitve razne ritmič Mariborsko pedagoško društvo potrebam šolske prakse, precej interne dejavnosti mari- bov lastni ritem in vpletajmo v namerno nesmiseln in grotesken zadovoljno s svojim delom, saj je »UDARI NA GUDALO, JAN DRE!« Pisatelj prof. Jože Dular o svojem zadnjem romanu, delu in načrtih Mariborska založba Obzorja muzeja pa je postal njegov rav- Jože Dular čas tudi za pisate-je izdala s sodelovanjem novo- natelj. Uredil je Belokranjcem ijevanje in družbenopolitično meške Dolenjske založbe roman muzej, na katerega so lahko delo. prof. Jožeta Dularja »Udari na upravičeno ponosni. Poleg svo-gundalo; Jandre«, o katerem je jega dela v muzeju najde prof. lllliKill g in bolj teoretično znanstvenemu tretmanu pedagoških pojavov v več povedal pisatelj. Za podlago zgodbe je uporabil avtor dogodek iz leta 1705 — požar v Metliki. Takrat, ko je Metlika pogorela, se je začela romantična zgodba mladega v| fevdalca Franca Ksaverja, pl. F Erberga in kmečkega dekleta „ Bariče. Sicer pa govori zgodba Z.f V še o mnogih drugih osebah te-danje Metlike in Bele krajine. Pisatelj je vsa zgodovinska do gajanja prepletel s fantazijo in «<»* tako ustvaril zanimivo in privlačno zgodbo na 369 straneh Sočnost daje delu klen belo- «, . «-„v kranjski jezik, tako da. je knjiga privlačna za domačine, pa tudi < ' h ■ za druge prijatelje izvirne slo- , rf*"" venske proze. Pisatelj Jože Dular, leta 1915 v Vavti vasi ob Krki je nazadnje poučeval v Metliki, Ravnatelj belokranjskega muze-ob ustanovitvi Belokranjskega ja v Metliki prof. Jože Dular rcden Mm Doslej je napisal več knjig. Začel je s poezijo, in sicer z zbirkama Zveste menjave in Trepetajoča luč. Napisal je precej črtic, od katerih je zbral nekatere v knjigi Ljudje ob Krki. V pokrajini doline Krke je našel toliko snovi, da je napisal poseben roman Krka umira. To je slavospev Krki in njenim ljudem, ki je izšel dvakrat Za delo se je navdušil tudi Oton Zupančič, ki je podaril Jožetu | Dularju v zahvalo za »Krko* - tudi neko svojo knjigo in vanjo zapisal: »Krka ne bo — umrla! Jože Dular s ponosom hrani (. dokaz prijateljstva našega najbolj zaslužnega in popularnega Belokranjca. In kakšni so profesorjevi načrti? Zbral bo črtice, ki jih je bil. napisal v mladih letih in jih objavljal pod psevdonimom Lado Jurez. JOŽE ZUPANČIČ di tudi pregled imenika doseda- ae .'§re' k* so utrip glasbenega njih članov. Med temi je nekaj življenja v predšolski dobi. _ obliki raziskav. Razumljivi so bili ki so se preselili drugam, . Otr.0f1 naj se svobodno giblje]0 torej očitki, ali imam od pedago- odšli v pokoj, ali pa nimajo več P'n .tem oponašajo razne živali- škega društva kaj več — če sem Pogojev za to, da bi bili še dalje 50 i.lm bllzu- jesensko listje. 1 njegov član? To upravičeno logiko člani. Nove člane pa je treba po- g "°k' ^®te5’?n,ezm | bo treba odslej bolj upoštevati, s iskati tudd med novo. mlaišo ae- zraku ln Podobno. y čimer pa ni rečeno, da bi bilo tre-1 ba povsem opustiti delo s člani, ki g so prosvetni delavci. Ko se je začelo letošnje šolsko p leto, je pretila mariborskemu pe-p dagoškemu društvu nepričakova-8 na nevarnost: iskanje dodatnih , . . - nekatere »topne izjave, zeli pa tudi, da bi se prijavili posamezniki sami Prijave je treba poslati na naslov: ga nosi veter, snežinke, ki plešejo iskati tudd med novo, mlajšo ge- 7 -maku in podobno. Vzgojiteljica neracijo učiteljev. Pedagoško ^„POZa5**'!Ta^?re.,f- društvo ne teži zgolj k temu, da bi pridobilo samo veliko število prostorov — učilnic za šole. V istem poslopju, kjer sta pedagoško društvo in klub pro- „ ^ « -i ^ -u svetnih delavcev, ima poklicna Pedagoško društvo Maribor, post- stov. ki so zelo privlačne za najmlajše. Npr.: »Veter se igra. ? Pajek tke mrežo«, »Fastirj igra na piščalko«, »Biba leze«; »Dežek trka«, »Igrajmo se«. delu. Takim po poslal odbor pri- * VZg°ji S° tUfJr' > nn +n h i »tevanke neizčrpen vir za ustvar- IJi .1 V-l >_/ l J. OCUl l V 1 1 I-k V J O (, c. V l i .. članov. Pravila določajo, naj bodo v pedagoškem društvu taki ljudje, ki sodijo vanj tudi po svojem šola svoje učne in delovne prosto- rd PiedEd re, ki slabo ustrezajo. Šolsko Problemov, ki zadevajo vse-vodstvo je zahtevalo od svojega bansko, -tehnično in materialno soseda - pedagoškega društva, naj stran društva in njegovega kluba, i pogodbeno odstopi polovico klub- je seveda več. Med temi je v žad skih prostorov šoli. Ta problem je obravnaval tudi občinski svet janje in izmišljanje iger. Ne P°' zabimo tisto o kovaču, pa o racmanu, v polžu, o igri, kdo lovl idr. (Dalje prihodnjič) Pia Gostič njih ietih izredno pereče strokov no raziskovalno delo, ki zaradi šolstvo in kulturo (poklicna preskromne blagajne šola bi rabila prostor za 70 novih učenk). p0 temeljitem razprav- brž tudi ne drugod). Društvo poprav zaživeti v Mariboru (in naj- Ijariju na dveh sejah pedagoškega novno poudarja da letošnji način društva so sklenili, naj odstopi iskanja učnih prostorov na račun pedagoško društvo začasno šoli strokovno kulturne organizacije spodnje prostore — po pogodbi za ni prinoročljiv, še manj pa uspe- določen čas. Odbor še nadalje zagovarja stališče, da ne koristi ta- šen. Podobno stališče zavzemata tudi republiška zveza pedagoških ko »odstopanje« društvenih pro- društev v Ljubljani in mariborska štorov pravzaprav nikomur, saj zveza kulturnih delavcev, v kašo to le zasilne rešitve. Letos je tero je včlanjeno tudi naše peda-bilo na vrsti to društvo, prihodnje goško društvo. -mp- OSNOVNA ŠOLA I RANJO VRUNČ SLOVENJ GRADEC razpisuje j prošti delovni mesti: ! © 2 UČITELJEV MATEMATIKE — FIZIKE PRU ali P, za nedoločen čas. Stanovanja ni. Prošnje sprejema svet šole d° .31. decembra 1968. Marc Chagall (rojen 1887) — »Zeleni violinist« — 1918. leta — olje, New York Okno v svet -televizija Prenos slik na daljavo s pomočjo elektromagnetnih valov — televizija — sodi dandanes, poleg časopisov z velikimi nakladami, živobarvnih revij, radia in filma, med najbolj množična sredstva komunikacije. Nekateri menijo, da je sedaj ~ a n 1 mili 1.011 1 P- LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO kabije: Nekateri menijo, da je sedaj Francoski psiholog in nevrolog L^.U^^^ulSrg^binsk?psiho- katerim prifte™ ^“SfsUTazninl na svetu že okoli 150 milijonov le- janet Pierre-Marie-Felix (1859 do 1947), yNf„ U^vo3 cla^ no delo je »La Elementarna čustva imajo vlogo no-levizijskih sprejemnikov. bivši profesor psihologije v Parizu in 'ine JD|vchoiogique« (1923). tranjih regulatorjev moči- s kSMiro Kot eno izmed najbolj^ praktičnih učenec svetovno znanega nevrologa ^ človek razpolaga, saj ta pri enih Kljub temu da je izdal vrsto ob- stvih pospešuje svojo aktivnost, pri J . . .. - , ... _ _^ xr „ .-.o in D11 na C P. 10 ^ ---- .:rJ—- - ucenec svciuvnu znanega nevrologa in dokaj učinkovitih avdiovizua m i jeana.Martina Charcota, sodi skupno ‘ »J,,-. z Alfredom Adlerjem in Sigmundom »Slovenska proza 1945-65« Osnovni nesporazum tiči pri obsegu knjige. ►‘Slovenska proza 1945-19G5'< se kot antologijski izbor pripovedništva ne more v ustreznem sorazmerju primerjati s podobno, poprej ^Šlo antologijo lirike, ki je le dala Proporcialen prerez pesniškega dodajanja. Ni treba posebej utemelje-vati količinske različice med nekim Pesniškim delom in med prozo, zato Pi bilo umestno, da bi se Slovenska hiatica odločila za antologijski izbor Pripovedništva v dveh knjigah, kar bi dalo urednikoma Matjažu Kmeclu in Helgi Glušič-Krisper drugačne izhodiščne možnosti proznega izbora. v takt količinski zagrajen osti Pa je tudi izbor dosti bolj tvegan, ni neg okra t soodvisen od faktorjev, ki ne temeljijo vedno na principu celovitosti dela, na estetsko najboljšem ali na tipičnosti ipd. V takih okoliščinah sta urednika bila primorana, da odmerita vsake-ntu od odbranih avtorjev le po en tekst, v tej enakopravni postavitvi najdemo prozo Danila Lokarja, Juša Kozaka, trežihovega Voranca, Vla-himira Kralja, Miška Kranjca, Antona Ingoliča, Ignaca Koprivca, Ivana Potrča. Cirila Kosmača. Mire Miheličeve, Milana Šege, Edvarda Kocbeka, Bena Zupančiča, Pavleta Zidarja. Lojzeta Kovačiča, Smiljana Kozmana, Borisa Pahorja, Andreja Hienga, Dominika Smoleta, Alojza Hebule. Vladimira Kavčiča, Matevža Haceta. Razumljivo je, da pod celou vitestjo nekega dela ne smemo šteti celotnega dela, marveč pri romanih, povestih le določen odlomek, ki v Pripovedni in problemski značiP nesti zaobjame kar se da celovito, zaokroženo enoto. Matjaž Kmecl in PEDAGOŠKE MISLI Prof. dr. STANKA GOGALE a Stanje v pedagoški znanosti in Pedagoški praksi ni nikdar ustaljeno. Obe se stalno razvijata a V sodobni demokratični družbi je cilj šole ta, da izoblikuje zares izobraženega in vzgojenega človeka, da izoblikuje življenjsko in miselno samostojnega, aktivnega in kritičnega človeka. ® Učiteljevo metodično delo se ne izčrpa s tem, da bi učenec samo znal snov učnega predmeta, tudi se ne zadovolji s tem, da bi dobil učenec kopico posameznih lastnih in razumljenih spoznanj, temveč želi doseči, da bi podajanje nčnega predmeta učenca miselno razvijalo in osamosvojilo, da bi razvilo ostrino in prodornost njegovega spoznanja, da bi mu razgrnilo miselni po-Sled in obzorje, da bi ga usposobilo tudi za samostojno spo-znanje in ocenjevanje v prak-tičnem življenju. Helga Glušič sta se s poznavanjem in pretehtano odločitvijo lotila težavnega dela in ga izpeljala v okviru možnosti. Se več, zdi se, da je izbor, kakršnemu sledimo, pomemben dosežek in važno dopolnilo k poznavanju naše povojne pripovedne ustvarjalnosti v prerezu antologije zgoščenosti. Bralci bodo morda pogrešali še kakšno ime ali morebiti ponekod drug izbor, toda cb tem pride znova do izraza, da je »Slovenska proza 1945—1985« po obsegu le preskromna. Skoda, da se je Slovenski matici izmuznila enkratna priložnost, da bi širše zaobjela antologijo pripovedništva na Slovenskem. Okusna oprema knjige je delo Janeza Bernika pravijo tudi »sobni kino«, »dinamični dnevni časopis«, »radio s slikami« ipd.) prodrla tudi v naše učilnice od osnovnih šol do fakultet. Dosedanje rezultate uporabe televizije pri vzgajanju ter izobraževanju je strnil v zelo zanimivem delu z naslovom »TELEVIZIJA U VASPI-TANJU I OBKAZOVANJU« dr. Jovan Bordevič. Knjigo je kot šesto po vrsti v zbirki »Savremena nasta-va« izdal Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosventih vprašanj v Beogradu. Avtor je svoja izvajanja razporedil v šest poglavij, tako da se je v uvodu dotaknil nastanka televizije ter njenega nadaljnjega razvoja do današnjih dni; drugo poglavje je za pedagoge privlačno zlasti zato, ker obravnava nekatera vprašanja o vplivu televizije na otroke in mladino; o pomenu in vlogi televizije pri izobraževanju ter vzgajanju je posvečeno tretje poglavje; četrto poglavje prikazuje metodologijo in pregled dosedanjih tujih raziskav na področju edukativne televizije; v predzadnjem — petem poglavju razglablja avtor o tehničnih pogojih za pravilno in uspešno gledanje televizijskega programa, do-čim je v zadnjem poglavju objavljena krajša bibliografija knjig, brošur in člankov, ki obravnavajo problematiko televizije, zlasti z aspekta njene uporabe v vzgojne in učne namene. Dodan je tudi 23 enot vsebujoči seznam tujih strokovnih knjig, katerih vsebina se prav tako nanaša na 'televizijo in s katerimi razpolaga biblioteka Jugoslovanskega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj v Beogradu. Namen knjige »TELEVIZIJA V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU« izpod peresa dr. Jovana. Bordeviča ima informativni namen in praktični pomen za vsakega učitelja, ki uporablja televizijske oddaje kot uč- —t ,*;r~\v-,-.Arziv,7 fr*r' P1ERRE JANET Sigmundom sežnihTn prodornih" štubij s področja drugih' pa i<>,*JS&sSId psihopatologije in psihologije vedenja, ustavi. Čustvi ljubezen in sovraštvo njegovo ime v javnosti ni toliko zna- spadata med višja čustva. Usmerjeni no kot to zasluži Morda prav v tem sta proti izbranemu objektu, do kali?! vzrok", da smo ga pri nas začeli terega ima človek pozitiven oziroma prevajati tako pozno. Njegovo knjigo o negativen odnos- ^SNrimeri iz svo-Uubeznlin sovraštvu ki je pod °rigi- If^oga^MnTčne8^rkkse. nalnim naslovom »L’amour et la hal- J 6 ne« izšla v Parizu že leta 1932, je se- janet ne opazuje človekove dušev-daj prevedla Alka Skiljan, izdala pa n0sti le z vidika njene prilagojenosti založniška hiša »Naprijed« v Zagre- okolju, marveč — v nasprotju z ame-bu. informativni uvod s podatki o riškimi behavionsti - posega v glob-avtorju in njegovem delu je prispeval Ije plasti njenih dogajanj. Prav zato Rudi sunek Pa ie njegovo delo dragocen pnpomo- Rudi supek. ček ^ vsakogart ki žeIi. v smisiu Knjiga, ki v prevodu nosi naslov prastarega napisa » gnothi seauton« »Ljubav i mržnja«, vsebuje piščeva na nei5(janjem Apolonovem svetišču v predavanja na Cohege de France Iz Dplfjh temeljiteje spoznati samega temeljna "čustva:' č^ na^L ^ sebe in skrite silnice lastnega rav-stvo utrujenosti, čustvo tesnobe (ža- nanja. viaiuh. UliBAi I MRŽNjfi T ® ' Nove knjige France Vodnik — »Kritična dramaturgija«. Trinajsti zvezek Razprav in esejev, ki jih izdaja Slovenska matica, prinaša »Kritično dramaturgijo« Franceta Vodnika. Izšla knjiga je v nekem smislu dopolnilo njegovim kritikam, ki so izšle poprej, le da je v »Kritični dramaturgiji« zaobjeta le gledališka kritika, ta pa je malone celotna, kar jo je podal France Vodnik. Kdor je spremljal kritično presojanje Franceta Koblarja — izšlo prav' tako pri Slovenski matici — Obvladanje samega sebe rablja televizijske oddaje kot uc- Šestinpetdesetletnega Paula A. Ker se prav učitelji pri svoje ni pripomoček za bogatitev ter pozi- chaucharda, pariškega univerzitetnega delu z zaupano Jim mladino t0^ vitev pri izvajanju šolskega progra- profesorja na katedri za fiziologijo, krat^ srečujejo^ s problemom volje. profesona na Katean za iiziuiugiju, ^ , “ • , Th maNaša želja je, da bi pravkar na- ‘?a ^h^fzi^og"^ poaSpo^" }a^U ^d^narajealoto bo z isto zavzetostjo prebiral Vodnikove kritične zapise, ki so v določenem smislu dopolnilo in nadaljevanje prejšnjega dela, iz obojega pa se zrcali zavzeto spremljanje gleda-ške kulture našega osrednjega gledališča. Izhodiščno spoznanje Franceta Vodnika je; »absolutnega« ali »čistega« gledališča, kjer je gledališče samo sebi namen, ne sme biti, saj je gledališče namenjeno javnosti, s tem pa so postavljene etične in sociološke osnove gledališke predstave. Tako izhodiščno pojmovanje gledališke dejavnosti ljubljanske Drame je bilo F. Vodniku vodilo pri kritiki literarnega dela, postavljenega na oder, predvsem pa celotne poustva-ritve. Avtor zaobjema kritiko od 1931 do 1942, razčlenjuje repertoar Drame, nato pa z večjo ali manjšo obsežnostjo govori o posameznih uprizoritvah, ne da - bi v seli izdaji vsebir Otrok včasih noče jesti vzbudilo v posameznih prosvetnih ;.nanosti s področja nevrologije. Napi- knjige še prav posebno priporočamo. delavcih željo po načrtnejšem sa, tud^ ve£ razprav, ki sodijo v Miltona Wnghta »Upiavlianje sami močna, toda cele spremljanju učno vzgojnega vpliva p0c}r?0ejC družbenega vedenja in mo- sohom«, ki je izšla pri hrvašW založbi vodnika vsebu je edukativne televizije na učence, o ?ale ter številne študije, ki obravna- ^"^LebS že Teta M55 L°d čemer ne bi bilo odveč napisati tu- va:jo razmerje med vero in znanostjo. >>I ^ “htrki Biblioteka di kakšen strokoven članek, ki bi ga kot 13. po vrsti v zbirki Biblioteka — v to smo prepričani — prav rad Pred kratkim smo v prevodu Ljer- »izbor«.) objavil bodisi naš Ust ali pa ustrez- ke Sifler-Premec dobili hrvaško izdajo na strokovna revija. njegbve, knjige »La maitrise de sol« VIATOR (»vladanje samim sobom«; podnaslov: »Psihofiziologija volje«), ki jo je izdala založniška hiša »Naprijed« v Zagrebu, s krajšim uvodom pa opremil Rudi Supek. danit izdaji vsebinsko ali nazorsko karkoli spreminjal. V tem okviru pride včasih do nesorazmerij obravnavanja ali do bolj osebnih apo-strofiranj vsebinsko-miselnega območja, toda celotna kritika Franca Vodnika vsebuje prizadevno in barvito podajanje ter tvori zgodovinsko kritični dokument desetletja dramske omike. Zelo uspelo knjižno opremo je izdelal Janez Bernik, Dr. Lev Matajc je v svojem učbeniku pediatrije (Ljubljana, Mladinski knjiga, 1962) zapisal, da je anoreksija ali pomanjkanje apetita simptom, ki ima zelo različno etiologijo. Otrok je lahko neješčen zato, ker je bolan, ali pa zato, ker je bil s strani odraslih deležen nepravilnega obravnavanja v zvezi s hranjenjem, oziroma včasih tudi zato, ker je bilo zaradi raznih drugih vzrokov porušeno njegovo psihično ravnovesje. Reagiranje staršev na otrokovo neješčnost je zaradi njihove premajhne poučenosti ter naraščajoče zaskrbljenosti pogostokrat napačno, vsled česar se z otrokom neredko znajdejo v slepi ulici. Tedaj morajo — pač glede na etiologijo anoreksije — priskočiti na pomoč ustrezni strokovnjaki n.pr. pediater ali klinični psiholog, v najhujših primerih pa celo pedopsihiater. Upoštevajoč načelo, da je bolje preprečevati kot zdraviti, sta pediater dr. Zdenka Humar in psiholog Slavica Pogačnik-Toli- Denar za gradnjo slovenskih šol Na zadnji občinski seji v Gorici so odobrili denar za gradnjo slovenskih srednjih šol v Gorici v Italiji. Nekaj več kot 191 milijonov lir so namenili za gradnjo slovenskega učiteljišča in gimnazije — liceja v ulici Via Crispi. S. S. V tem dragocenem delu, ki nače-„ nja vprašanje človekove volje ter ete napisali poljudno mlorma- njenega vzgajanja, definira avtor votivno knjižico z naslovom ^.TU^p^mTaT^fovinjaTilg??: »OTROK ODKLANJA HRANO«. Kot taka predstavlja volja najvišjo manifestacijo našega organizma in naše Prič-ikuiemo do ho kniižica duševnosti. Volja pa nima samo svoje Pričakujemo, aa DO Knjižica, fizlološke in pSiho]oške podobe, marki je izšla kot petnajsto delo V veg je tu(n odsev človekovega huma-zbirki Knjižnica za starše Can- nističnega stremljenja po harmonič-, . . . nem upravljanju lastne narave. Tudi karjeve Založbe V Ljubljani, ko- bolnik bi moral stremeti za tem, da ristno služila slovenskim star- ^.^jiTneldg™^«?. Snfor ga Šem Da tudi vsem poklicnim zapirajo normalni ljudje, ko ga pro-F ..... glašajo za nenormalnega. »Mi nismo.« vzgojiteljem, ki morajo Oitl trdi avtor, »niti normalni niti abnor- vsaj okviro seznanjeni s celot- ^niST^ajfizir^nj^Ta"”- no problematiko telesnega in "TTnobeTa duševnega razvoja doraščajočih droga niti takrat, ko je nujno potrebna za olajšanje neke patološke determinante«. otrok in mladine. Skoraj 70 strani obsegajoča knjižica stane 6,50 N-din. VIATOR Vzgoja volje je bistvena sestavina vzgoje značaja, problemi ustreznega obvladovanja samega sebe pa zadevajo celotno družbo; zato so, če jih uspešno rešujemo, najboljši kažipot v pravo humanistično kulturo. Dino Buzzati — »Zgodba o ljubezni«. Maks Veselko je prevedel za založbo Lipo roman sodobnega italiianskega književnika Dina Buz-zatiia »Zgodba o liubezni«. Med deli Buzzatija je »Zgodba o ljubezni« zaznamovana kot modni roman, ki gotovo ni v ožjem izboru naiboli-šega, kar je Buzzati ustvaril. V bistvu je »Zgodba o ljubezni« roman dvojice, lahkoživega dekleta, ki iz sle zapade prostituciji, in moškim zrelih let. ta pa se v brezuono predani liubezni ne more razrešiti brezizhodnih vezi ljubezni. Avtor je sledil modnim zahtevam erotičnega podajanja, kjer pride do izraza bolj rutinirano pisanje, kjer tudi cenenost ni izjema, kot .pa pogloblieno in širše zaobjeto vorašanje sodobnega človeka in družbe, oziroma noimovanla ljubezni. Res. da ni mogoče zanikati nekai kritičnih alu-zii na italijansko sodobno družbo, toda v tako neznatni meri, da je očitno, kako se je Buzzati omeiil malone le na agonijo erotike ome-niene dvoiice. psihološko koketiramo naj bi globlje in v psihološki nogoienost1' (brez sociološke! razkrilo dvoiien iiubimcev v vsej intimnosti, prenričllivosti, vendar celota ne vliva takega doima, noprei deluje pisateljevo pisanje dražljivo kot družbenokritično. Buzzati morda ne »sodi v vrh sodobne italijanske proze, nedvomno pa bi bolie storili, če bi se odločili za priznano »Tl deserto dei Tartari« ali kaj drugega. Svet moderne umetnosti (26) Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja EAŠC KOPER ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Ppleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še nasled-hje pogoje: 1. imeti mora visokošolsko izobrazbo, najmanj 10 let delovnega staža, zadnjih 5 let pedagoško prakso na učno-vzgojnem zavodu. Imeti mora strokovni izpit iz pedagoške stroke. 2. Prednost imajo kandidati, ki imajo prakso v vodenju srednjih šol. 3. Kandidati morajo v vlogi opisati svoje dosedanje delo v drugih organih in organizacijah. Predložiti morajo tudi dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Kandidatu bo na razpolago družinsko stanovanje v letu 1969. Nastop službe po dogovoru. Prijave naj kandidati pošljejo v 20 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija za delovno mesto ravnatelja EASC Koper, Kreljeva ulica 5. Ce se da razbrati, da gre pri Kleejevi sliki »Okoli ribe« (glej reprodukcijo v prejšnji številki) za neobičajno tihožitje, kjer je posredi bolj miselna osnova določenega razvojnega vprašanja, potlej ni težko ugotoviti, da gre Kleeju bolj za bistvo stvari kot za formalno oblikovna vprašanja. Seveda so tudi ta nujno prisotna. Simbolika in slikarska kaligrafija se prepletata s posameznimi stvarnimi predmeti, ki so hote razporejeni nestvarno in breztežno, da bi gledalcu sugerirali mnogopovedno miselno vsebino. Ali lunine mene ne oznanjajo spremenljivo stanje, ali voda v posodah ni pravir žive narave? Ali se je ves miselni svet utrnil slikarju ob osrednjem motivu? Ali je struktura jedra zgolj znamenje ploda z energetsko potenco živega sveta, ali so krivuljasta znamenja posegla celo v atomi-stiko nežive prirode? Preplet živega, odmrlega in neživega tvori celovito in trajno življenjsko ravnino, človek kakor da počasi in tipaje iztrga naravi skrivnosti iz teme. V ospredju pa je nedvomno meditativna vsebina. Ze to območje je ob vsej statičnosti slike po svoji vsebini tako, da ne more več govoriti zgolj o opazovanju in prerisovanju narave, slikar je bodisi ob poznavanju znanosti bodisi ob intuitivnem navezovanju na prirodo — ali ob obojem zaobjel miselni proces, kakršnega so mu evoci-rali predmeti iz prirode. Lahko bi celo rekli, da je slikar pretrgal tradicijo podajanja tihožitja, da je tihožitni motiv nekaka »pretveza« za spoznavno odzivnost umetnika. Kleejeva »Mati in dete« daje morda še izrazitejšo formo za slikarjev način izražanja, ki pa pri Kleeju ni ponavljajoč, marveč sila raznoter. V ploskovitem podajanju Klee staplja mater in dete z okoljem v nekako infini-tivno prehajanje živega sveta v neživi. Risarske sposobnosti umetnika se izražajo v najbolj skopih potezah, obrisih, zelenkastosvetlo-modra barva pa se veže s svetlo-rjavo. Seveda ni težko ugotoviti: ne gre za neko konkretno, časovno in personalno določljivo motivik, marveč za sugestijo povezanosti celote, tj. svet žive in nežive prirode je nedeljena celota, seveda pa je Klee poudaril materinstvo, ki zadobi v risbi in barvi in meditativnosti povsem originalno, lirično tolmačenje. Taka mnogopovednost je za Kleeja značilna, ni mu za tisto, kar je na površju, marveč hoče odkriti tisto, kar je za površino, poseg v jedro mu zagotavlja spoznanja bistvene narave. Risba in barva sta mu osebno izrazita in polna, da moremo Kleeja razpoznati, čeprav umetnik ovlada raznolika izrazila, ki so lahko celo dokaj poenostavljena. Pradavnina se izliva v moderno iskanje človeške narave, Kleeju ni tuj humor, poetično vzdušje pa je malone nepogrešljivo, v svoji meditativnosti Klee ne zdrkne na raven suhe in puste racionalnosti, čeravno mu ni tuj racionalni delež dojemanja sveta. Kleeja bi težko uvrstili v eno izmed struj, sam zase stoji. Obe reprodukciji dasta komajda slutiti bogato eruptivno naravo slikarja. Kljub temu, da je morebiti pri nas Paul Klee mnogo manj poznan kot zasluži, pa ga je treba ob Picassu uvrstiti kot enega največjih umetnikov XX. stoletja. Tudi slikarski svet Marca Chagalla razodeva velikega umetnika sodobnosti, ki ga ni mogoče etiketizirati s strujo. Ta, v Franciji živeči Rus iz Vitebska, je odgrnil v svojih slikah nov svet, prisvojiti so si ga hoteli nadrealisti, Chagall je zavrnil vsako vez s to strujo. Svet njegove poetične narave je nepogrešljiva sestavina njegovega izražanja. Paradoks Chagallove mladosti: v Petrogradu je padel pri sprejemnem izpitu v šoli za umetnost. Morda je bilo tako koristno zanj, saj je ohranil nepptvorjeno zmožnost ekspresivnega izražanja, kar se je izkazalo, ko je vstopil v moderno Bakstovo šolo, zlasti pa po odhodu v Pariz. Tu se mu je odprl nov svet. Chagall ni bil sam, vezalo ga je prijateljstvo z B. Cendrsrsom, družil se je z Apol-linaireom, Modiglianijem, Delau-nuvem. Čeprav ne brez začetnega vpliva kubizma in fauvizma, pa je Chagall, samostojna umetniška osebnost, Posegal je v spominski svet preteklosti, v sanjski svet poetičnosti, vedno pa ostaja povsem samostojen v odnosu do stvarnosti, nekonvencionalen. Chagall je zapisal v »Mojem dnevniku«: »Kakšna je ta doba, ki poje himne tehniki in po božje časti formalizem? Naj živi naša zabloda! Revolucija iz temelja, ne samo na površini. Ne nazivajte me za fantasta.« Osebe in predmeti v Chagal-lovih slikah, risbah, vitražah izgubljajo težnost. Tu se prepleta spomin z nerazumljenim notranjim svetom, poezija veselja do življenja z vizijo bodočnosti; trpka spoznanja nikoli ne zadobe tistih tragičnih dimenzij, ki se izgubljajo v brezupju. Čeprav je slikar navezan na prirodo, ga mami tisto, kar je skrivnostno, izven zunanjega videza. V sliki »Zeleni violinist« (leta 1918) pride do izraza značilna motivika Chagallovega zgodnjega obdobja, še bolj pa slogovni prijem. Čez vse platno je postavljen v obraz zeleni violinist z rdečimi goslimi v vijoličastem plašču. Proporcionalnost je povsem zavržena, violinist kot da lebdi, opirajoč se na strehi hiš, druge osebe so neznatne, nad njim plava nad oblaki dekle. Lesene hiše, kakrš- nih se spominja iz Vitebska, so neznatne. Ali ne pozna podobnega neproporcionalnega slikanja tudi srednji vek? Ali ni tam osrednja osebnost predimenzionirana kot pri Chagallu? Chagall je trdno povezan s spominjanjem, z domačim občutjem in svobodno oblikovalno sposobnostjo. (Nadaljevanje prihodnjič) Nagrade Ivana Cankarja Ob letošnji obletnici smrti Ivana Cankarja je Cankarjeva založba razpisala nagrado v višini po 5000 din za leposlovna dela, za esejistiko in za družboslovje oziroma poljudno znanost. Prvič se bodo podelile te nagrade 11. decembra 1969, in sicer za tista najboljša dela omenjenih zvrsti, ki so s svojo vsebino še posebno družbeno in humanistično angažirana ter napisana v skladu z estetskim idejnopolitičnim konceptom založbe. Za spodbuditev agitacijske propagandne dejavnosti v obliki recenzij in študij o knjigah ali knjiž. nih zbirkah Cankarjeve založbe je prav tako ustanovljena nagrada za najboljše informacije o knjigah te založbe, objavljene v slovenskih dnevnikih in revijah. Za te recen-i zije oziroma študije bo podelila založba prihodnje leto tri nagrade v vKini 1000, 500 in 500 din. Vsakdo, ki namerava kandidirati za nagrade, mora najkasneje do 1. decembra poslati založbi dokazne izvode publikacij, v katerih je izšlo informativno gradivo o knjigah Cankarjeve založbe A DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala knjigo Vilko Vinterhalter: ŽIVLJENJSKA POT JOSIPA BROZA Avtor je na podlagi zbranega gradiva podal svojo subjektivno podobo predsednika Tita kot ene najbolj markantnih osebnosti našega časa in pri tem odkril, »da je Tito izjemna, edinstvena, stanovitna, vendar tudi čisto navadna človeška osebnost«. Knjiga je vzorno opremljena, ima 414 strani in velja v platno vezana 65 din. Dobite jo v vseh knjigarnah, naročila sprejema tudi uprava DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 GOSTINSKA ŠOLA V CELJU razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA za ekonomiko podjetij in strokovno računstvo Pogoji: P ali PRU Stanovanja ni. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija pri ITALIJANSKI VAJENSKI ŠOLI — IZOLA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: 1. višja ali visoka izobrazba; ............. . 2. strokovni izpit za učitelja; 3. najmanj 5 let vzgojho-izbbraževalne praksd;- 4. ne sme biti obsojen zaradi kaznivih dejanj; 5. biti raora-italijanske narodnosti. Kandidati morajo predložiti vsa dokazila o strokovni izobrazbi, kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave pošljite na razpisno komisijo pri Italijanski vajenski šoli, Izola. POSOJILA — NOVA Smučarski OBLIKA SAMOPOMOČI tečai' SAMOPOMOČ prosvetnih in znanstvenih delavcev za Slovenijo, ki je s^di meseca decembra t. 1. razposlala vsem šolskim vodstom okrožnico glede razširitve svoje dejavnosti, daje dodatna pojasnila oziroma podatke: Prosvetni oziroma znanstveni delavci, ki žele postati člani, naj na pristopnicah izjavijo, če želijo sodelovati tudi pri varčevalni akciji. K okrožnici je priložen tudi vzorec pristopnice, ki ga je treba poraz-množiti. Dosedanji člani, ki želijo sodelovati pri varčevalni akciji, naj dajo samo dodatno pismeno izjavo. Novi člani bodo s tem imeli pravico prejemati brezobrestna posojila po čakalni debi, ki jo je določil upravni odbor. PERSONA švedski film Po vsem filmskem svetu znana dela režiserja Ingmarja Bergmana vzbujajo vedno znova živahno zanimanje. Ta nadarjeni ustvarjalec, ki ga imamo v naj lepšem spominu po filmih NASMEH POLETNE NOČI, HUDIČEVO OKO, DIVJE JAGODE in DEVIŠKI VRELEC, je po filmu SEDMI PEČAT začel z noAHm obdobjem svoje ustvarjalnosti, za katero je značilno iskanje v podzavesti junakov, ki se ne zadovoljujejo s površnim životarjenjem. Takšen koncept gledalcem seveda ni najbolj dojemljiv — posebno še, če prikazuje nenormalnost. Film PER- • • • im PRAVILO IGRE — Francoski film petek, 27. XII. REŽIJA: Jean Renoir Klasično delo francoske kinematografije, ustvarjeno tik pred začetkom druge svetovne vojne. V PRAVILU IGRE je bil Renoir hkrati scenarist, avtor dialogov, režiser, proizvajalec in celo igralec. To je v bistvu komedija Alfreda Musseta prenesena v sodobnost, v svet visoke bufžoazije. Ta »vesela« drama, kot jo označuje Renoir, ob nastanku ni bila toplo sprejeta in je šele po končani vojni naletela na sprejem, kot ga film zasluži. Film priporočamo gledalcem nad 14 let starosti. ALIČE V ČUDEŽNI DEŽELI — ameriška barvna risanka — sreda, 1. 1. 1969 MATINEJA Te — ene najboljših Disneyevih risank ni treba posebej predstavljati. Naj mlajši TV gledalci — pa tudi odrasli, ki bodo pri močeh, bodo uživali in lepo sprejeli prvi TV spored v novem letu. Starim in mladim torej — najtopleje priporočamo. DEDEK, KILLIAN IN JAZ — češki — MATINEJA — četrtek, 2. I. 1969 To klasično delo mladinske kine-motagrafije smo že napovedali, pa bo šele 2. I. na sporedu. Režiser Jirži Hanibal, ki ga poznamo po zadnji zgodbi Krap iz filma Magdalena, goljufivka dn krap, je ustvaril prav tako neposreden, prisrčen film. YOYO — francoski, petek, 3. I. 1969 Francoski komik Pierre Etaix, režiser in igralec ubira svoja pota, ki Prav tako bo določena maksimalna vsota posojila, seveda pa bo le-ta čez pol leta zvišana. Pri vračanju posojila bo treba plačati le režijske stroške. Pogoji za sprejemanje posojil so 1. redno vplačevanje hranilnih vlog in posmrtnih prispevkov, naslednji: 1. redno vplačevanje hranilnih vlog in posmrtninskih prispevkov. 2. predložitev potrdila odgvornega predstavnika o višini rednih mesečnih dohodkov in da niso obremenjeni, oziroma koliko znašajo mesečni odtegljaji. Seveda mora biti dana možnost za administrativno odtegovanje. Posojila se bodo dajala proti vračanju v 10-mesečnih obrokih. V okrožnici je navedena vloga po SONA je v tej smeri pretiran — saj nam ne razlaga bistvenih vzrokov za določene, docela nerazumljive reakcije človeka — v tem primeru igralke. Režiserju služi tako stanje na robu realnosti le za njegovo razpletanje filma, ki prikazuje odnos med molčečo igralko in bolniško sestro. MOŽ IZ ZASTAVLJALNICE Rod Steiger — letošnji nagrajenec z Oscarjem — je glavni nosilec in tudi kvaliteta tega filma režiserja Sidneya Lumeta. Pretresljiva drama strtega človeka, ki je kot Zid v koncentracijskem taborišču izgubil veselje in ljubezen do življenja in ljudi. televiziji pa temelje na tradicijah nemih burlesk. Film je zato redkobeseden — svoje vzornike pa daleč prekaša za radi poetične note — melanholične resignacije nad nasprotji civilizacije, ki je poosebljena v liku glavnega junaka — vsega naveličanega aristokrata. Priporočamo. KARTA — angleški film, torek, 7. I. 1969 Ajigleški film z Alecom Guinne-som je prava angleška komedija, ki nas bo kljub »resnemu« humorju res zabavala. ■ ■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■a List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Urago Ham. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6-II. tel. 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1. tel. 22-284. Poštni predal 355-VI1. Letna naročnina 10 N-dln (1000 S-din), za šole in druge ustanove 20 N-din (2000 S-din). Štev. tek. računa: 501-8-26-1. Tisk: CZP Ljudska pravica. 3 din mesečno, vloga pa je lahko tudi višja, kdor bo več vložil, bo imel pravico prejemati posojilo v višjem znesku. V šolah, kjer bodo poverjeniki prevzeli skrb za pobiranje vlog, naj to store mesečno. Po treh mesecih naj poverjeniki nakazujejo zbrane vsote na naš BANČNI RAČUN 501-8-44. Istočasno naj pošljejo tudi seznam plačnikov s posameznimi zneski. Upravni odbor OSNOVNE ŠOLE >BIBA ROCK«, ŠOŠTANJ razpisuje prosto delovno mesto © UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO za določen čas od 6. I. do 30. 4. 1969. Rok prijav do 31. 12. 1968. Prijavijo se lahko tudi absolventi. Stanovanja ni. Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE RECICA OR SAVINJI razpisuje delavno mesto RAZREDNEGA UČITELJA ZA 5. RAZRED Pogoj: učitelj(ica) Rok za predložitev ponudb je 15 dni po objavi razpisa. Zveza pedagogov telesne kulture SR Slovenije v sofislc/vanju z Zavodom za šolstvo SRC organizira smučarske tečaje: 1. Od 15.—17. januarja 1969 smučarski seminar za pedagoge telesne kulture v Podkorenu. Cena popolne oskrbe s prijavnino 140 N-din. 2. Dva sedemdnevna tečaja od 18. do 24. in od 25. do 31. januarja 1969 namenjena za šolstvo mladina v Martuljku po izredno ugodni ceni 220 N-din. 3. Dva tečaja, in sicer od 18. do 25; do 31. januarja 1969 rekreacijskega za odrasle smučarje v Podkorenu. Cena celotnega tečaja 260 N-din. 4. Dva tečaja, in sicer od 23. do 29. januarja in od 29. januarja do 4. februarja 1969 namenjena za pridobitev naziva smučarski vodnik ali voditelj v Podkorenu. Popolna oskrba in prijavnina za prvi tečaj 340 N-din in za drugi tečaj 290 N-din. 5. V marcu 1969 rekreacijski sedemdnevni tečaj za odrasle v Mojstrani po izredno ugodni ceni. Tečaje bodo vodili naši priznani smučarski učitelji Marjan Jeločnik, Jože Uršič, Majda Ankele in drugi. Pismene prijave pošljite na naslov: Zveza pedagogov telesne kulture SRS, Ljubljana, Tabor 14, kjer lahko dobite tudi informacije vsak ponedeljek. sredo in petek od 11. do 12. ure, telefon 315-439. Ker je število omejeno, pohitite s prijavami. Svet OSNOVNE SOLE DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM razpisuje prosto delovno mesto • UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas. PRU ali P, zaželena ženska. ELEKTROGOSPODARSKI ŠOLSKI CENTER »BRANKO BRELIH« NOVA GORICA, Cankarjeva 10 razpisuje naslednja delovna mesta: a) UČITELJA ZA STROKOVNO-TEORETlCNE PREDMETE STROJNE STROKE P — z visoko industrijsko pedagoško šolo — strojni odsek ali dipl. inženir strojništva ali PRU — z višjo industrijsko pedagoško šolo — strojni odsek ali inženir strojništva. Prednost imajo kandidati, ki so predhodno končali poklicno šolo ali TSS avtomehanske stroke. b) 3 UČITELJE PRAKTIČNEGA POUKA ZA KOVINARSKO STROKO PRU — z višjo industrijsko pedagoško šolo ali. inženir strojništva s predhodno končano poklicno šolo kovinarske stroke ali strojni tehnik s predhodno končano poklicno šolo kovinarske stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu. c) 2 UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK P — slavist — z visokošolsko izobrazbo. d) UČITELJA ZA ZGODOVINO IN DRUŽBENO-POLI-TlCNO UREDITEV SFRJ P — z visokošolsko izobrazbo. Pogoji: — za delovna mesta pod točkama a in RDG — za delovna mesta pod točkama a in b je nastop službe 1. februarja 1969 za nedoločen čas s poskusno dobo do 30. junija 1969, — za delovna mesta pod točkama c in d je nastop službe 1. februarja 1969 za določen čas do 30. junija 1969. Za vsa delovna mesta imajo prednost kandidati z daljšo pedagoško prakso oziroma z več leti delovnih izkušenj. Imeti morajo odslužen vojaški rok. S stanovanji šolski center ne razpolaga. Razpisna komisija pri TEHNIŠKI ŠOLI ZA STROJNO STROKO razpisuje prosta delovna mesta 3 PROFESORJEV — diplomiranih strojnih inženirjev Prijave, kolkovane z 0,50 N-din, z dokazilom o izobrazbi in življenjepisom pošljite na gornji naslov. Rok za prijave ze 15 dni po objavi v časopisu. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanj ni. Nevi filmi v kimm..* Vprašanja in odgovori VPRAŠANJE: Po odslužitvi vojaškega roka sta se vrnila dva člana kolektiva osnovne šole v Idriji v delovno organizacijo. Ali sta upravičena do letnega dopusta za celo leto 1968 in ali jima kljub zakonskim določilom lahko dopust plačajo? ODGOVOR: Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po H-mesečnem delovnem stažu. Da ima delavec enajst mesecev nepretrganega delovnega staža, se šteje tudi takrat, kadar je prišel iz prve delovne organizacije na delo v drugo delovno organizacijo najkasneje v treh dneh (4. odstavek, 63. člena TZDR). Ce je delavec moral prekiniti delovni staž zato, da je šel na odslužitev vojske ali pa iz drugih razlogov, zaradi katerih nastopi mirovanje pravic iz delovnega razmerja, (glej 77. in 130. člen TZDR), se delavcu izračuna enajstmesečni delovni staž tako, da se seštejeta dobi pred nastopom in po nastopu mirovanja delovnega razmerja. Razumljivo je, da gre delavcu pravica do dopusta takoj po končanem mirovanju v koledarskem letu, če je fie pred mirovanjem pridobil pravico rto letnega dopusta, in ni potrebno, da po končanem mirovanju (na pri- mer po prihodu iz vojske) ponovno čaka na enajstmesečni delovni staž. Delaves, ki je izpolnil pogoj za pridobitev letnega dopusta, ga lahko izrabi v vsakem koledarskem letu, ne glede na to, koliko časa je bil v posameznem koledarskem letu na delu, in sicer v celoti, kolikor je tp določeno p^ merilih splošnega akta delovne organizacije. Po določilih 63. člena TZDR .mora delavec letni dopust izrabiti, delovna skupnost pa je dolžna, da mu to omogoči. Delovna skupnost ne sme dati delavcu denarnega nadomestila namesto letnega dopusta, ker jo sicer zadene prekršek (10. točka 1. odstavka 144. člena TZDR), razen tega pa je lahko delovna skupnost tudi odškodninsko odgovorna delavcu, kateremu ni omogočila, da bi izkoristil pripadajoči dopust. Plačilo letnega dopusta je torej protizakonito in zato ne pride v poštev. VPRAŠANJE: M. J. iz Maribora je končal učiteljišče leta 1940 in opravil strokovni učiteljski izpit 1950. leta. Zaposlen je kot učitelj — vzgojitelj od 1. oktobra 1959, ima nad 26 let delovne dobe, dela pa na delovnem mestu, za katerega se po zakonu iz leta 1967 zahteva najmanj višja strokovna izobrazba. Zanima ga, če je dolžan dopolniti svojo izobrazbo? ODGOVOR: Po določilih. 60. člena zakona o srednjem šolstvu (Ur. 1. SRS št. 18/17) si morajo učitelji bziroma vzgojitelji brez izobrazbe, ki se zahteva za delovna mesta, na katerih opravljajo vzgojno izobraževalno delo ob uveljavitvi zakona, pridobiti najpozneje v petih letih od uveljavitve zakona, tj. od 16. 5. 1967 zahtevano izobrazbo, sicer ne smejo več opravljati dela na teh delovnih mestih. Zakon dovoljuje le spregled stroke ne pa tudi stopnje izobrazbe. Ce torej hočete ostati na sedanjem delovnem mestu, boste morali najkasneje do 16. 5. 1972. leta pridobiti višjo strokovno izobrazbo, medtem ko ste strokovni izpit že opravili in tako izpolnili zahtevani pogoj iz 39. člena citiranega zakona. VPRAŠANJE: O. š. na Vrhniki sprašuje, kdaj poteče rok za opravljanje strokovnega izpita pedagoškim delavcem, ki so pričeli poučevati po dovršeni šoli brez diplome in ali se šteje čas po nastopu dela ali po opravljeni diplomi na ustrezni kadrovski šoli? ODGOVOR: Po določilih 60. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68 — prečiščeno besedilo) je lahko učitelj na osnovni šoli le tisti, kdor ima predpisano splošno predagoško in strokovno izobrazbo itd. Ker delavci, ki so pričeli poučevati po dovršeni šoli brez diplome, še ne izpolnjujejo pogoja o predpisani splošni ped-goški in strokovni izobrazbi, so lahko sprejeti na tako delo Ič za določen čas, praktično torej za deset mesecev (od 1. 9. do 30. 6.), dokler se na razpis ne javi kandidat, ki izpolnjuje razpisane pogoje. Strokovnega izpita taki delavci seveda ne morejo opravljati vse dotlej,, dokler si ne pridobijo pedagoške izobrazbe (diploma). Ko pa pedagoško izobrazbo pridobijo, morajo prebiti na vzgojno izobraževalnem delu najmanj dve leti (torej po opravljeni diplomi), da pridobijo pravico opravljati strokovni izpit, vendar ga morajo opraviti najpozneje v petih letih opravljanja tega dela (64. člen citiranega zakona). Delavci, ki pa imajo ustrezno pedagoško in strokovno izobrazbo in so imeli ob uveljavitvi tega zakona oziroma bodo imeli do 27. 12. 1968 pet ali več let delovne dobe v vzgojno izobraževalnem delu, morajo opraviti strokovni izpit najpozneje do 27. 12. 1968. VPRAŠANJE: L. N. iz Čemšenika je 22. maja opravljala strokovni izpit in ima popravni izpit iz slovenskega jezika. Zanima jo, kdaj lahko opravlja popravni izpit, ker v priročniku za prosvetne delavce piše, da morajo preteči od odpravljanja strokovnega izpita trije meseci in ali se v ta čas štejejo tudi počitnice? In še, ali lahko opravlja popravni izpit tudi pozneje, kot je rok? ODGOVOR: Strokovni izpiti za učitelje se opravljajo v času od 1. 10. do 31. 5. Kandidat za opravljanje strokovnega izpita, ki ima popravni izpit, ima pravico opravljati popravni inpit že po en^m mesecu od opravljenega strokovnega izpita, vendar v že navedenm času (L 10. do 31. 5.), ko izpitna komisija dela. Lahko pa od opravljanja strokovnega izpita do opravljanja popravnega izpita preteče tudi daljši čas. Glede na povedano vam svetujem, da se prijavite za opravljanje popravnega izpita najkasneje do 31. maja 1969 in se s komisijo dogovorite za točen datum. VPRAŠANJE: F. M. je dobila enosobno stanovanje od občinske skupščine, ki pa ji ne zadostuje za dve osebi (njo in doraščajočeg i sina), zato je zaprosila za drugo stanovanje (eno in pol sobno ali dvosobno), vendar je bila prošnja odbita. Nato je zaprosila za zamenjavo in ji tudi ni bilo ugodeno, ker baje po pravilniku TIS zamenjave niso dopustne. Zato sprašuje, kakšne pogoje mora prosvetni delavec izpolnjevati, da ima prednost pri dodelitvi stanovanj in ali res prosvetni delavec, ki je od družbe že prejel eno stanovanje, nima pravice prositi za drugo, večje stanovanje? ODGOVOR: Po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 11/66 — prečiščeno besedilo) imajo pravico oddajati stanovanja občanom družbeno-politične SKupnosti, državni organi, delovne organizacije, druge pravne osebe in občani, ki so kot investitorji zgradili ali si kako drugače pridobili hiše ali stanovanja. Imetnn; stanovanjske pravice lahko tudi zamenja svoje stanovanje za stanovanje drugega uporabnika, vendar se morata z zamenjavo stanovanj strinjati oba imetnika stanovanjske pravice in tudi oba stanodajalca. Način in pogoje oddajanja stanovanj pa regulira organizacija za gospodarjenje s stanovanjskim fondom ali druge pravne osebe na osnovi statuta ali posebnega pravilnika o oddajanju stanovanj v najem, kakor tudi o posojilih za gradnjo stanovanj. Določbe teh splošnih aktov se morajo seveda ob uporabi spoštovati in se je treba po njih obvezno ravnati. Ce torej takšna zamenjava stanovanja, kot jo predlagate, po pravilniku o oddajanju stanovanj TIS ni dopustna in če se stranka v drugem stanovanju, v katerega naj bi se vi vselili, ne strinja z zamenjavo, tega ne boste mogli izsiliti. Zato vam svetujem, da poskusite z namenskim varčevanjem pri banki, istočasno pa zaprosite za posojilo za nakup stanovanja pri vaši delovni organizaciji oziroma TIS. VPRAŠANJE: A. B. iz Cerknega navaja, da je bila v začetku i929. leta premeščena kot večina slovenskih učiteljev v srednjo Italijo in da je dočakala kapitulacijo Italije, ko je bila na počitnicah v Cerknem. 2e 15. 9. 1943 je pričela z delom pri organizaciji partizanskega šolstva, pouk v šolah pa je pričel 17. 10. 1943. Ko je zaprosila za pokojnino, ji je bila priznana posebna noba le od 17. 10. 1943 dalje. Ker je takrat imela itak čez 39 let pokojninske dobe, se ni pritožila. Glede na določbe zakona o dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarova- nju (Ur. 1. SFRJ št. 32/68) sprašuje ali velja ta zakon tudi za učitelje, ki so poučevali na partizanskih šolah med vojno? Nadalje, kakšno korist bi imela, Če ji priznajo status borca in kam bi se morala obrniti za obnovo postopka? ODGOVOR: Določbe zakona o dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ, št. 32/68) o pridobivanju, odmeri in uživanju starostne pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 veljajo tudi za tiste borce NOV, ki so postali jugoslovanski državljani po mirovni pogodbi z Italijo oziroma, ki so bili po memorandumu o soglasju o Svobodnem tržaškem ozemlju z dne 5. oktobra 1954 izenačeni v pravicah in dolžnostih z jugoslovanskimi državljani, če so stopili v narodnoosvobodilni boj oziroma začeli aktivno in organizirano delo v narodnoosvobodilnem boju do 13. oktobra 1943. Omenjeni zakon velja tudi za učitelje, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. Glede na to, da vam je bila posebna doba z odločbo že priznana od 17. oktobra 1943. dalje, ne izpolnjujete pogojev citiranega zakona. Kolikor bi Vam bil priznan status borca pred 9. 9. 1943, bi imeli po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju znatno večje ugodnosti, kakor jih imate sedaj, ko se Vam posebna doba šteje le od 17. 10. 1943. dalje. Sicer pa so zavodi za socialno zavarovanje dolžni po 2. členu citiranega zakona, da po uradni dolžnosti odmerijo nove pokojnine vsem, ki so do dneva, ko je začel veljati ta zakon, uveljavili pravico do pokojnine (starostne, družinske, invalidske). VPRAŠANJE: O. Š. Ptujska gora navaja, da je svet šole na svoji seji izglasoval, da se dodatek za nadurno delo poveča za 50 odstotkov in da se tako obračuna vse nadure za nazai do septembra 1968. Tako je 50 odstot-' kov vsega denarja, ki je bil namenjen za zvišanje osebnih dohodkov, razdeljen med učitelje, ki opravljajo nadurno delo, ostalih 50 odstotkov pa med ostale učite-lie. Na centralni šoli je za 3,5 učitelja nadur na višji stopnji, na doslej ni bilo nobenega raznisa. V smernicah izvršnega sveta je jasno napisano, da so dodatna sredstva namenjena za dvig osebnih prejemkov učiteljev, ne pa nadurnega dela. Zato sprašuje, če se sme pravilnik o delitvi osebnih dohodkov popravljati za nazaj in s tem spreminjati vrednost nadure za nazaj ter izplačevati razlike za nadure za nazaj in ali se sme jemati denar za nadure, če je namenjen za osebne dohodke? ODGOVOR: Za razlago vprašanja, od kdaj ve-li'a statut oziroma drug splošni akt (pravilnik ipd.), je treba uporabiti neposredno ustrezna ustavna načela. P° 1. odstavku 154. člena ustave SFR Jugoslavije predpis ne more veljati za nazaj, razen če tega ne predvideva zakon. Zato je nedvomno, da veljajo ta načela tudi za vse splošne akte. ki jih sprejema delovna skupnost, ki torej v nobenem primeru ne morejo veljati za nazaj. 'Prav tako splošni akt ne more veljati, dokler ni objavljen. Po 152. členuu stave SFR Jugoslavije morajo namreč biti splošni akti objavljeni, preden začnejo veljati. Med objavo in dejavnostjo mora preteči določen rok (»vacatio legis«), ki znaša po citiranem ustavnem določilu osem dni, razen če ni iz opravičenega razloga predpisan krajši rok. To pravilo splošnih aktov delovnih skupnosti. Za nih aktivo delovnih skupnosti. Zato mora splošni akt vsebovati določilo, na kakšen način bo objavljen, potem ko ga bo sprejel samoupravni organ, in nadalje, v katerem roku po objavi bo splošni akt začel veljati. Ta pravila veljajo tako za spreje" manje splošnih aktov, kakor tudi za spreminjanje ali dopolnjevanje splošnih aktov, ki se seveda s sklepi samoupravnih organov ne morejo spre-minjati ali dopolnjevati, temveč po V°' stopku, ki je predpisan za sam sprejem splošnega akta. . Ker velja vsak predpis le vnaprej, tako tudi splošni akt, ne pa za nazaj, splošni akt ne more vsebovati določil glede osebnega dohodka, ki bi Ijala za nazaj, zlasti ne takrat. bi taka veljavnost za nazaj delav-prikrjšala pri delitvi sredstev za oseD' ne dohodke. Iz navedenih razlogo torej ni mogoče izplačevati razlike z nadure za nazaj. Glede vprašanja števila nadur P se Dovsem strinjam z vami, da jin J treba omejiti in po možnosti razpisa in zasesti delovna mesta oziroma ustanoviti nova delovna mesta bodisi polnim ali krajšim delovnim časom * nuditi možnost zaposlitve nezaposi nim prosvetnim delavcem. Janko Brunet dipl. pravniK