STRANI 3 STRAN 16 OBRTNIŠKE (IN) POPLAVNE ZDRAHE — Demosovo koalicijo v mozirski občini tresejo liberalci, ki obenem tresejo tudi občinsko oblast. Nekaj več o tem na mnenjski strani in na STRAN 5, 16 PEKLI SO GA MOJA MATI GOZDOVI PA KAR UMIRAJO Onesnaženost našega okolja je takšna, da gozdovi še kar umirajo — BRAVO za osnovno šolo Šalek! Bomo tudi mi vsi znali spoštovati kruh, kakor se trudijo učitelji in učenci v Saleku? VIDEO SONČEK Trg mladosti 6, Velenje relefon : 063/852-888 velenje, 14. februarja 1991 številka 6, cena 15 dinarjev Si»! esoeso esoeso estèso jnama . .. ,v Telefonski nakup vNamll 853-500 Gorenje tudi letos z več novostmi Nižjja prispevna stopnja prinaša zdravstvenemu varstvu četrttino manj Kje bom vzel? Iz oosnutka odloka o pri-spevkuu za zdravstveno varstvo v ' občini Velenje je že sedaj raazbrati, da se nam obetajo kKrčenja. Ne seveda pri zagotaivljanju denarnih nadomestil I osebnih dohodkov in drugihti povračil ob koriščenju zzdravstvenega varstva, ker gree tu pravica uporabnim po zakkonu. Odločiti pa se bo treba kkje bomo ,priškrnili' — pri firinanciranju humanitarnih orjrganizacii in društev ali pri naaložbah in investicijskem v vzdrževanju. Pri financiranju humanitarnih h organizacij ima največji d delež Rdeči križ, pri na-ložbahih \n investicijskem vzdrževanju pa prizidek k zdravstvenemu domu v Velenju (denar pa zbiramo tudi za dokončanje dialize in lekarne v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in za obnovo Bolnišnice v Topolšici). Danes o tistem prvem — prizidku — nekateri pravijo, da ne glede na to, zakaj je zrasel tak kot je in kako je tak sploh lahko zrasel, dejstvo je, da je brez dodatnih vlaganj nefunkcionalen. V čem je težava, da bo treba ravnati drugače? V zmanjšani prispevni stopnji, ki lahko zaradi zakonske omejitve po novem letu znaša največ 0,66 odstotka iz brutto oseb- nih dohodkov, ob tem, da že od 1. januarja tudi ne zbiramo več 10 odstotnega deleža v ceni zdravstvenih storitev in ne nazadnje, v tem, da se bodo tudi brutto osebni dohodki letos zmanjšali za približno desetino. Če bi hoteli obdržati nivo, tak kot je bil v preteklem letu, bi morali zbirati sredstva za zdravstveno varstvo v Velenju po stopnji 0,87, kar pa, kot že zapisano, tudi po zakonu ni možno. Tako bi lahko zbrali približno četrtino denarja več kot pa ga bomo zdaj. Kako se bodo do predloga tokrat odločali za to odgovorni, kje in kako bodo krčili, o tem pa bo gotovo znanega več že kmalu, vsaj po prvi naslednji seji skupščine. (mkp)" ni odbor Šaleške kmečke zveze obvešča Vse, ki so dobili račun -od li-jskega Upravitelja TOK Gozdarstvo , da itì&jo možnost oporekanja iz-vsi tisti, ki še imajo odkazani les v u oz. pri kamionski cesti. Zmanjšanja biološke pa so upravičeni tisti, ki so ni les uporabili za potrebe domačije hiša...). Ostali les, ki je odkazan in je šel mimo pristojne organizacije gozdarstva so lastniki dolžni poravnati zakonsko predpisane dajatve po 36. členu še veljavne gozdarske zakonodaje, ker novi zakon o gozdarstvu še ni sprejet. SwMS Domotehnica 91 Na največji svetovni razstavi gospodinjskih aparatov in druge opreme za dom, Do-motechnica v Kölnu, ki bo v dneh od 19. do 22. februarja, bo predstavilo bogato ponudbo gospodinjskih aparatov tudi Gorenje. Kot vsako leto doslej bo Gorenje tudi letos predstavilo poslovnim partnerjem in drugim obiskovalcem sejma Domotechnica '91 z vsega sveta tudi zadnje novosti. Pralni stroji imajo nov dizajn, novi oziroma izpopolnjeni pa so programatorji, s čimer Gorenje zagotavlja nadaljnje zmanjševanje porabe vode, energije in pralnih sredstev. Tehnično in tehnološko izpopolnjene hladilno-za-mrzovalne aparate odlikuje manjša poraba električne energije in izboljšana izolacija. Novost pa so hladilno-zamrzovalni aparati širine 550 mm. Na področju ku- halne tehnike pa kaže med novostmi omeniti vsadne plošče z nizkimi prelivnimi obroči ter pečice s srebrno sivo oziroma ner-javno fasado. Pozornost poslovnih partnerjev in obiskovalcev pa bo zagotovo pritegnila tudi nova generacija pečic, ki je že na voljo kupcem, ki so enakovredne izdelkom konkurenčnih proizvajalcev, tako kar zadeva funkcije, dizajn in servisiranje kot prijaznost do okolja. Obiskovalci Domotechnice '91 pa bodo lahko videlo tudi prvi model »Slovenskega doma«, se pravi osnovne funkcije integriranega hišnega sistema. (an) Mozirje Frakcije Zelenih Danes popoldne (v četrtek) bo v nazarskem delavskem domu ustanovni sestanek frakcije zelenih pri stranki demokratične prenove. Ob ustanavljanju frakcije se bodo udeleženci seznanili tudi s posledicami zakona o začasni prepovedi sečnje v družbenih gozdovih in s predvidevanji za naprej. Svečana akademija F PUST, PUST, OKROGLIH IN NORČAVIH UST - Vsaj v naši aši bližnji in malo širši okolici smo se trudili in skušali pozabiti nsi na vse tegobe današnjega časa. Malo smo se našemili, malo poves«veselili in malo pokarnevalili, pa tudi slastnih, dobrih krofov ni maimanjkalo. Prav je tako, nadeli smo si maske za nekaj ur, naj si jih za vse večne čase snamejo tisti, ki odločajo o naši usodi, doma in na tujem (v časih po pustu seveda) Takole in $e malo drugače je bilo v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Mozirju. Kaj več o vsem tem sami poiščite nekje v notranjosti današnjega Našega časa. Na slovenski kulturni praznik v petek zvečer sta Skupščina občine Velenje in Kulturni center Velenje pripravila v domu kulture v Velenju svečano akademijo z nastopom revitatorja Draga Semeta, Šaleške folklorne skupine K Bleda in Rudarskim oktetom. O pomenu tega dogodka je spregovoril župan Pankrac Semečnik, ki je še posebej dejal, da je velika vloga kulture zlasti vidna in pomembna v kriznih in prelomnih obdobjih kot je sedaj. Nekaj misli iz njegovega govora objavljamo na kulturni strani. Letos se je po dolgem času zgodilo prvič, da na osrednji prireditvi ob tej priložnosti niso podelili zaslužnih priznanj. Tega niso storili, ker je prestalo delo kulturne skupnosti. Kdo naj bi to nalogo v bodoče opravljal, pa še ni znano. Sicer pa to niti ni tako pomembno ali kot je dejal eden od udeležencev svečane akademije: važno je, da kultura v občini naprej dela in živi. (vos) NOVICE Soštanjčani ob Paki ze lahko posodabljajo Zazidalni načrt Šoštanj — stanovanjski kare ob Paki — je sprejet. Delegati velenjske občinske skupščine, ki so ga na mizo dobili sicer kot osnutek, so ga sprejeli kot predlog. Nanj nobenih pripomb ni bilo, kolikor pa jih je bilo ob javni razgrnitvi poleti '89. leta, pa jih je predlagatelj, če se je le dalo, upošteval. S sprejemom zazidalnega načrta Šoštanj — stanovanjski kare ob Paki —- imajo Soštanjčani možnost, da posodobijo delno že zgrajen mestni predel, povezan s starim mestnim jedrom. V tem predelu bodo prišli lahko do 96. novih stanovanj v šestih objektih, v katerih so po zazidalnem načrtu predvideni tudi štirje lokali. Tu je tudi lokacija nove bencinske črpalke, ki naj bi nadomestila sedanjo, v centru mesta Šoštanj. (mkp) Plenice so najlepše zastave Nekdo je napisal zgornje besede in je imel gotovo prav. Na vso srečo po vsej Zgornji Savinsjki dolini vihra vse več takšnih zastav. Število rojstev se v mozirski občini povečuje že drugo leto zapored in s takšnimi podatki se ne more pohvaliti skoraj nobena slovenska občina. Leta 1988 se je v mozirski občini rodilo 188 otrok, leta 1989 že 222 in lani 226. Raste tudi število prebivalcev. Leta 1988 se je povečalo za 17 ljudi, predlani za 37, lani pa_kar za 84 ljudi. K temu je veliko prise-pevalo tudi precejšnje zmanjšanje števila umrlih. Predlani jih je umrlo 199, lani pa 20 manj. Število priseljenih se bistveno ne spreminja. Leta 1989 se jih je priselilo 223, lani pa 229. Povečalo se je število odseljenih. V letu 1989 se jih je odselilo 196, lani pa 215. Zadnji dan lanskega leta je mozirska občina štela 16.477 prebivalcev. Naj torej plenice vihrajo še naprej in še več jih naj bo. Op) O problematiki mamil Pred kratkim je zaživel na Centru srednjih šol v Velenju klub staršev, ki je aktiven. Vse pa kaže, da bo svojo dejavnost razširil in pritegnil k sodelovanju vse starše. Prav zato se tudi povezujejo z občinsko zvezo prijateljev mladine, v sodelovanju katere naj bi delovali. Starši se odslej zbirajo vsak tretji četrtek ob 17. uri v sejni sobi 51 v stavbi sodišča. Tokrat, to bo 21. februarja se bodo zbrali že ob 16. uri 30 minut, tema pogovora pa bodo mamila. Strokovnjaki bodo staršem predavali o tem problemu današnjega časa ter jim svetovali, kako naj ukrepajo, kadar ugotovijo, da je njihov otrok zasvojen. Vabljeni vsi, ki jih tema zanima. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. 2. do 10. 2. 1991 so povprečne 24-urne koncentracije SOa koncentracije SOi v zraku: bile izmerjene naslednje in maximalne 1/2-urne AMP 4.2. 5.2. 6.2. 7.2. 8.2. 9.2. 10.2. Šoštanj 1 2 0,11 0,87 0,05 0,08 0,04 0,08 0,07 0,25 0,08 0,13 0,18 1,03 0,13 0,82 Topolšica 1 2 0,31 1,56 0,01 0,11 0,04 0,13 0,04 0,21 0,06 0,13 0,11 0,31 0,00 0,00 Veliki vrh 1 2 0,12 0,69 0,04 0,35 0,09 0,47 0,13 0,95 0,09 0,31 0,09 0,69 0,00 0,01 Zavodnje 1 2 0,29 1,98 0,04 0,08 0,05 0,07 0,10 0,59 0,14 0,69 0,14 0,40 0,02 0,17 Velenje 1 2 0,04 0,14 0,02 0,03 0,03 0,04 0,05 0.12 0,05 0,07 0,03 0,08 0,01 0,01 Graška gora 1 2 0,06 0,34 0,03 0,05 0,04 0,05 0,05 0,17 0,05 0,23 0,11 0,37 0,02 0,23 1) povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku (v mg/mJ) 2) maximalna 1/2-urna koncentracija SO; v zraku v dnevu (v mg/mJ) Polurna koncentracija 0,75 mg S02/m3 zraka je bila prekoračena v naslednjih terminih: 4. 2. Šoštanj 10.30-11.00 Topolšica 10.30-13.30 Zavodnje 9.30-10.30 i 1.00-12.00 14.00-14.30 7. 2. Veliki vrh 0.00-1.00 9. 2. Šoštanj 14.00-14.30 18.00-18.30 10. 2. Šoštanj 10.30-11.00 Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. Emona ekspres ■hmhhm Maratonci Razmere v naši deželi najbolje ponazarja dejstvo, da — kot se temu strokovno reče — na edini slovenski borzi v Ljubljani kotirata le dve delnici. Še tema je prejšnji teden padel imidž in sta izgubili na vrednosti. Zlobneži pravijo, da je bivši in prisilno ukinjeni bolšji trg v enem samem dnevu naredil več prometa kot ljubljanska borza v pol leta. Temu se glede na gospodarske razmere ne gre čuditi, če je kaj čudaško, potem je to odločitev ljubljanskega »vrhovni-štva« s cvetličnim županom Strgarjem na čelu, da zatol-če, uniči in likvidira edino prakomunistično tržno napravo na slovenskem. Kar je grob poseg v človekove pravice, saj ima županstvo zdaj na grbi vsaj petdeset odstotkov nezaposlenih in klošar-jev več kot pred ukinitvijo boljšaka. Ampak, to seveda še zdaleč ne pomeni, da ljubljanska oblast ne deluje. V teh dneh razmišlja, kako bi na fin način zakopala afero z ministrico za stanovanjsko gospodarstvo Jasmin Drža-nič, ker bi se lahko pokazalo, da tudi na drugi, tožeči strani ni ravno nedolžnih. V ta namen si je Demosova stran mestnega parlamenta izmislila prav posebej »demokratične« postopke, tako da je celo eden izmed njih samih v parlamentu zakričal, da se lastnega Demosa globoko sramuje. In je siromak zdaj prišel na črno listo lastnih stran-karjev, za vogali pa je slišati, da je navaden, ušivi rde-čkar in boljševik. Le-ti so namreč v preteklosti uničili perspektivno komunistično gibanje, zdaj bodo pa baje zatolkli še Demos. V kar pa pravičniki ne verjamejo preveč, ker so prepričani, da zarota nasta- ja drugje. Demos je namreč v osmih mesecih pridelal kakšnih 60.000 nezaposlenih in pravkar obelodanil podatek, da jih bo skupno kmalu 150 do 200 tisoč. In ker gre v večini primerov za proletarske zatirance iz prejšnjega režima (v katerem pa so vsaj službe imeli, če že svobode ne), ki so v glavnem volili zmagovite pozicijske stranke, bo prihodnost še zelo zanimiva. Če nam že ne bo usojeno imeti lastne oborožene vojske, bomo imeli pa armado nezaposlenih. In popolnoma se strinjam z lastno trditvijo, da seveda sedanji oblasti niti najmanj ni jasno, kako je potekalo učlovečenje in ali je bila prej opica ali prole-tarec! Ker te dileme očitno ne bodo rešili prav kmalu, nam seveda ostane edino upanje: da bo oblast priznala vsaj to, da je v preteklosti raje brala Karla Ma- ya kot pa Karla Marxa, ki navsezadnje ni kriv, če je bil na napačni strani. In so ga zdaj preventivno črtali iz naših učnih programov, ker je skupaj z znamenitim En-gelsom učil grešnih teorij. Na primer tisto o položaju delavskega razreda v prejšnjem stoletju in požrešnosti kapitalistov. Zdaj bodo našo mlado generacijo sicer učili o kapitalu, ampak ne o tistem z veliko začetnico. Kakorkoli že, oblast je oblast, ali kot je rekel kmečko-liberalni mladenič Marjan Podobnik — »nas so izvolili zato, da bomo komandirali« in če to povežemo še z njegovo znamenito mislijo, da so slovenski preiskovalni zapori preveč prazni, se nam bo verjetno začelo kolcati po kakšnih starih časih. In nam iz protesta niti ne bo treba napovedovati gladovne stavke, ker tako in tako ne bo kaj jesti. Zato se mi zdi, da ima (ne glede na to, da je preno-viteljica) Sonja Lokar prav, ko še venomer zatrjuje, da bomo suvereni in samostojni pripravljeni jesti tudi travo. Napaka je le v besedi pripravljeni — ker bomo prisiljeni. (mz) Celjsko območje Zapletov je bilo že veliko — je zdaj celjski parlamentarizem zašel tudi v resno krizo? To se lahko vprašujemo po zadnjem dogajanju v Celju, ko grozi parlamentarna kriza, saj opozicijske stranke napovedujejo umik. Večinskemu Demosu namreč očitajo marsikaj, v sedanjem načinu dela pa ne vidijo prave rešitve. Nesoglasij in očitanj je bilo že doslej veliko, sodu pa je izbila dno sedanja razprava o razrešitvi enega od članov izvršnega sveta, kar je zahtevala stranka prenoviteljev; oziroma zahteva po spremembi odloka, ki bi omogočal razrešitev le enega člana izvršnega sveta in ne vsega organa. Pobuda za spremembo odloka ni naletela na ugodna tla in Demosov večinski stroj jo je zavrnil. S tem pa je seveda posredno zavrnil tudi razpravo o razrešitvi člena izvršnega sveta. Na tako delo Demosa sta ostro reagirali stranka demokratične prenove in liberalno demokratska stranka. Prenovitelji so že takoj po skupščinski seji (to sejo so prote- Težave celjske »demokracije« stno celo zapustili) sprejeli posebno izjavo za javnost z zgovornim naslovom Demokracija blokira delo parlamenta. V izjavi so zapisali svoje pripombe na delo skupščine ter tudi na odnos Demosa do vlade v Celju. Menijo, da Demos raje dopušča slabo vlado, kot da bi priznal, da se ta moti. Pri tem pa se ne ozira na dokaze o napakah. Posebno izjavo so dan kasneje zapisali tudi liberalni demokrati. Zaradi dogodkov na zadnji seji celjske skupščine so je namreč tudi pri njih porodil dvom o tem, ali je še dobro, da sodelujejo v občinski skupščini, ali pa se odločijo za umik. Tudi njihova izjava Suspenz demokrtičnih instrumentov obravnava v glavnem zadnji dogodek okoli sprejemanja odloka o možnostih odpoklica oziroma razrešitve funkcionarjev skupščine ali vlade. Zapisali so še, da je kakršnokoli delo v takšni skupščini onemogočeno in vnaprej obsojeno na propad. V času, ko v Celju še zdaleč ne morejo reči, da nimajo resnejšega dela, se torej bije-jo bitke med večinskim Demosom ter šibkejšo opozicijo. Če bi tako stanje pomenilo, da večina res tudi vleče vse najboljše poteze, stvar ne bi bila tako zaskrbljujoča. Tako pa smo v Celju priča resnih težav na gospodarskem in drugih področjih, sklepi, ki jih potrjuje večinski stroj pa tudi niso vsi taki, da bi zagotavljali izhod iz težav. Nekateri sicer pravijo, da je zaostrovanje s pravo parlamentarno krizo morda dobro, da se presega sedanje stanje, toda o mnogih drugih resnih problemih je vprašanje, kakšno korist lahko Celju to prinese. (k) O celjskem prazniku še premislek Res je težko reči, ali je strokovnjakom, ki so pregledovali možne datume za novi celjski praznik, neka podrobnost ušla, ali se jim ni zdela vredna resnega premisleka. Tudi v Našem času smo že pisali, da so se v Celju najbolj ogreli, da bi svoj občinski praznik v bodoče slavili 11. aprila in to v spomin na tisto davno leto 1451, ko je Celje dobilo mestne pravice. Toda na zadnji seji občinske skupščine, ko so tehtali ta predlog, so nekateri le opozorili tudi na nek dogodek, ki se je prav na isti Celju mesto so tedaj dan toda 490 let kasneje zgodil vkorakali Nemci. Tudi to spoznanje pa ni povzročilo, da bi 11. april odločno zavrnili, ampak bodo o vsem še premislili. Danes so pač časi taki, da se nekaterim vsak datum zdi vreden praznovanja. (k) 'Savinjsko-šaleška naveza~ Nasprotnik ne sme imeti prav! Potožil se mi je pred dnevi prijatelj: »Ne vem, kaj naj naredim. Janez Opozičnik ima tako dober predlog, res dobrega, pa ga ne morem podpreti. Zavedam se koristnosti, ampak ...« V čem je problem, sem ga pobaral. Ce je predlog dober, ga je treba pograbiti in podpreti z obema rokama, saj dobrih predlogov pri nas tako in tako primanjkuje. Zakaj ga torej ne podpreš, sem povprašal še enkrat. Pa mi je pojasnil: »Ne morem ga podpreti, ker je Janez član SPDeja! Razumeš?!« Seveda sem razumel. Kdor pač kdaj zaide na seje raznih organov, kjer se sestajajo člani raznih naših strank, se hočeš nočeš sreča tudi z našim fenomenom: ni važno kaj kdo predlaga, ampak kateri stranki pripada tisti, ki kaj predlaga. To spo- znanje lahko srečamo po krajevnih skupnostih, občinah, seveda pa lahko take stvari spremljamo tudi na televizorjih, kadar prenašajo zasedanja republiške skupščine. Da enako velja za razne republiške organe, ki so sestavljeni večstrankarsko, ni treba izgubljati besed. Večkrat sledim sejam, kjer vidim, kako člani posameznih koalicijskih strank trepe-čejo v težavah, ko slišijo, da je od kakega člana opozicije prišel dober predlog. Najraje bi mu zaploskali in dvignili roko v znak priznanja. Toda ne! Kaj takega ne smejo narediti, saj bi s tem priznali, da imajo ti ostanki starega režima še vedno besedo. Bolje je stisniti zobe in požreti pilulo spoznanja, da bomo zaradi tega sicer še nekaj časa trpeli, kot pa potrditi predlog. Ali pa vidim, kako prenovitelj vije prste in išče besede, s katerimi hi pobil besede socialdemokrata ali krščanskega demokrata ali. . . Muči se zato, ker mora zavrniti besede, ki bi jih v bistvu rad sprejel. Toda če gre za govorniški oder in soglaša s svojim koalicijskim predgovorni-kom, bi naredil največji greh. Že to, da se pri glasovanju vzdrži, je premilo. Predlogom iz nasprotnih vrst je treba oporekati, treba jih je zabiti v nič, jim dati negativni pomen, jim očitati, da nas bodo pripeljali v še hujši jutri kot je današnji danes. Predlog nič ne velja, če ne pride iz pravih ust. Naš parlamentarni stroj melje po čudnih poteh. Včasih bi ob nekaterih predlogih vsi biti najraje tiho in ga sprejeli. Toda če se o predlogu izjasni eden, potem se mora (!) izjasniti še drug. In če ga prvi potrdi, mora drugi »iznesti« nekaj pomislekov. Če ga prvi pohvali, ga mora drugi pokritizirati. Če -prvi poudari nekaj koristnih stvari, mora drugi opozoriti na domnevne slabosti. In tako od prvega k drugemu in nazaj. Ob tem bi človek rekel, da smo lahko veseli, da imamo pri nas še nekaj zadev, ki so »ključnega pomena za usodo slovenskega naroda«. Le ob takih primerih se namreč le še znamo poenotiti. Torej je za našo enotnost potrebnih še več resnih prelomnih zadev. Dokler bo še to kaj veljalo — saj kot da že tudi pri tem nekateri držijo Jige pod mizami. (frk) ..- /f. Delegatske pobude Tank v staro železo! Med najbolj zanimive točke, vsajj za novinarje, sodijo gotovo vprašanja in pobude delegatov.Iz njih lahko človek dobi res občutek. kaj jih teži. Ampak žal, je ta točka navadno na dnevnem iredu čisto na koncu, pa marsikdo (od novinarjev) obupa že prej. So pa tu spet nova, tako vprašanja in pobude; s katerimi so vodstvo skupščine tokrat /asuli predvsem delegati iz družbenopolitičnega zbora (razen delegata Mirana (jmajnerja, ki je vprašanje naslovil iz klopi zbora združenega della). Ivan "Attelšek (Liberiano demokrats.ka stranka) je predlagal, da izvršni svet preveri možnost razvoja tr- govin, gostinskih lokalov in drobnega gospodarstva vzdolž ceste Pesje Šoštanj. Peter Rezman (Zeleni Velenja) j e skupščini podal tri pobude: da se ob popisu prebivalstva (aprila) v Velenju opravi tudi popis hiš, iz kakšnega gradbenega materiala so narejene: druga pobuda se nanaša na tank, ki stoji pred Domom SLO. Zeleni dajejo pobudo, da se odstrani, razreže. del pa podari Inštitutu za mirovna gibanja v Ljubljani; v tretji pobudi pa predlagajo, da se na dnevni red ene od naslednjih sej skupščin uvrsti kot posebna točka tudi fi-nančna^in prostorska problematika strank. Srečko Meh (Stranka demokratične prenove) je skupščino opozoril, da je enkrat že prosil, da reče kakšno tudi o gozdnem gospodarstvu Šoštanj in to pobudo ponovno daje. V drugi pobudi se je zavzel za mlade. Poudaril je, da sedaj. ko nimajo več organizacije, nimajo tudi možnosti delovanja. Zagotoviti bi jim bilo treba vsaj primeren prostor, kjer bi se lahko sestajali. Danes je to le Stiskama. Kot tretje pa je predlagal posebno razpravo o delovanju amaterskih skupin na področju kulture, ki bi dala izhodišča za to, da bi lahko njihovo delovanje ostalo vsaj na takem nivoju kot je bilo doslej. (mkp) Zeleni v spalnici gospoda Rezmana Med vehenjskimi strankami so samco še Zeleni Velenja, ki si v vsem tem času niso uspeli najti primernih prostorov z«a svoje delovanje. Na to so pponovno opozorili skupščino, ki naj bi o problematiki financiranja strank in (prostorov razpravljala na kskrivnost<: dobivajo se v spalnici gospoda Rezmana im to res ni primerno, sploh kco pa Zeleni vedo, da nekaterii prostore celo od-daiajo. Na te očitke Vaneta Goš-nika je odgovoril Pankrac Semečnik, češ — res čudno, vse stranke so si uspele najti prostore same, razen Zelenih. Pa čeprav se je v iskanje primernih vključil celo župan osebno — iskal je možnosti na sindikatu, kjer pa so bili takrat interesenti še ljudje z zbornice, lahko pa bi jih dobili tudi v Domu borcev in mladine, pa nekomu to ni bilo sprejemljivo — komu? Zelenim? »Vam naj grem osebno, kot predsednik skupščine iskat sobo po Velenju?« ,jih je vprašal Pan- krac Semečnik, obenem pa poudaril, da težava tiči nekje drugje — v problematiki lastništva bivših DPO, vendar se je skupščina zavestno odločila, da dokler ne bo iz tega nastal zakon, tega ne bo obravnavala. Do takrat pa — če jim bo gospod Rezman še dovolil, v spalnico, če ne, pa si bo treba kako drugače pomagati. Morda bi vprašali druge, kako so si. (mkp) ..... lisi flHMHHH Vse kaže,!, da v Celju ne bodo enostavivno rešili problema Teharij, j, to je ureditve območja, k j; je r $9 grobišča vojnih in | povojnih žrtev. Svojčas so s sicer vsi enotno soglašali, daa je treba to sramoto popra vivi ti, zdaj pa očitno ni vsem zaa to. da bi ureditev teh grobbišč na ustrezen način res i imela prednost pred industririjsko dejavnostjo. Pri urejanjiju tega območja je seveda pririzadeta Cinkar- usiitig na in to še posebno zdaj, ko je spet delala po svoje in spremenila traso cevovoda za transport sadre kar prek grobišč. Zaradi take črne gradnje so zdaj želeli spremembo zazidalnega načrta, vendar se je zataknilo. Lokacijsko dovoljenje jim je namreč zavrnil republiški organ, na zadnji seji pa je tudi celjski izvršni svet odložil odločanje o javni razgrnitvi ustrezne urbanistične dokumentacije. Ob tem so predstavniki Cinkarne spet pokazali svòj star način dela, ko so razne organe postavljali pred »gotovo dejstvo«. Zdaj so namreč navajali težave, v katerih se bodo znašli, če cevovoda ne bodo smeli začeti uporabljati. Na posledice pri zaposlitvi delavcev ter sploh na obstoj tovarne titanovega belila. Kot da o vsem tem niso mogli razmišljati tedaj, ko so se za delo na svoje odločali. (k> Po Huidru dol (in gor) Ko b<)om velik, bom... Odločil serem se, da bom (ko bom velilJik seveda) sledil vsem sodobninim oblikam krepitve lastnegaga zdravja. Zato bom pozimi si smučar in poleti kolesar. To bobo seveda zelo lepo, saj se GiGornji Savinjski dolini po novovembrski katastrofi obeta nt nesluten razcvet. Najprej bo (t (takoj) zaživela Logarska doliolina. Zato bom tam pozimi sn smučal in užival v vseh prelestiistih. In sem že in bilo je lepo. >. Mislim vreme. Tudi sneg je be bil. Pa nisem šel na vlečnico, >, »štampfati« je treba, da si oi okrepiš kondici-jo. Potem sem ?m bil lačen in lačen tudi ostal. al. Vse je namreč zaprto. Dušo šo si lahko prive-žeš le pri zasehsebniku, če seveda poznaš str stranski vhod, v edinem odprtem lokalu ti sicer postrežejo, pa so bili na višku sezone dva dni brez vode zaradi zelo »strokovne« gradnje, pa še telefona nimajo, da bi se komu potožil. Zgornji planinski dom so zaprli (pozimi), ker voda zmr-zuje in ni ogrevanja, spodnjega pa so zaprli kar tako, ker se ne splača. Torej tam lačen in žejen ne bom smučal. In bom v letnih časih kolesar, alt pa tudi to ne. Velikanski užitki so (bili) kolesariti proti Logarski dolini. Prava lepota in pot v neznano. Pa bo sedaj drugače. Iz zelo zaupnih in uradnih občinskih virov sem zvedel, da naj bi ob bližnji gradnji ceste od Ljubnega do Luč uredili tudi kolesarsko stezo; zakaj pa ne, če bo že denar. In je isti vir tudi povedal, da to najbrž ne pride v poštev, ker da ima dolina od kolesarjev le prodan čaj z limono in, kar je pomembneje, ovire na cesti. Kar kot grožnja se mi je zazdelo in občutek nezaže-lenosti sem dobil v ogromni množici ljudi, ki se bo baje valila proti slapu Rinka. Torej tudi kolesaril ne bom, eno stično točko sem pa le našel v razvojnih stremljenjih. Čaj. Meni namreč čaj oponašajo, v Logarski pa ga ne strežejo. H vala. Se bom pa potrudil in si ga skuhal doma. Sanjskega, kot je sanjski razvoj doline. Obrtno združenje Mozirje »Vedeti je treba, kdo ruši občinsko oblast« Ob vseh naravnih katastrofah nastaja dvojna škoda, žal. Prva je neposredna, druga in bolj boleča škoda pa se pojavi pri razdeljevanju pomoči prizadetim. Žal (spet) se tej drugi škodi niso uspeli izogniti niti v Zgornji Savinjski dolini. Veliko je namigovanj, govoric in vsega kar zraven sodi, veliko je tudi takšnega ali drugačnega pisanja po različnih časopisih. Marsikaj je utemeljeno, marsikaj ni, na vso dodatno nesrečo pa skoraj nikjer nimajo celovitih podatkov, zato so dvomi zares utemeljeni. POLITIKA: Ustavimo se tokrat le na enem področju. Gre za pomoč in povrnitev škode poplavljenim obrtnikom, žal (spet) razcepljenih na dve strani. Veliko je bilo zadnje čase najrazličnejših javnih polemik med liberalno stranko (prej slovenska obrtniška stranka) in obrtnim združenjem Mozirje. Skromno mnenje — povsem nepotrebnih in nikakor v interesu razvoja obrtništva in podjetništva, vse skupaj pa je »zaostrila« poplava in predvsem delitev pomoči. Kar takoj je treba povedati, da oboji mislijo enako — da namreč liberalna stranka in obrtno združenje nikakor nista eno in isto, oboji pa se kregajo. Obrtno združenje trdi, da je stanovska organizacija, ki s politiko nima nobene zveze, liberalci pa trdijo, naj se obrtno združenje ukvarja s stanovskimi zadevami, politične igre pa naj pustijo pri miru. In zdaj smo tam. Liberalci očitajo občinski vladi in njenemu predsedniku osebno napačno politiko, najmanj pa dva izvirna greha (kršitev moratorija in vmešavanje v kadrovske zadeve v Elkroju), odločno pa njihov predsednik Ivan Krefl zanika obtožbe, da je predlagana (ne)zaupnica izvršnemu svetu, ali izstop iz Demosove večinske koalicije, kakorkoli povezana z zapleti okrog povrnitve škode po poplavah. Naj ponovim, da liberalci nameravajo izstopiti iz Demosa, če se politika občinskega izvršnega sveta ne bo korenito spremenila, občinski izvršni svet in njegov predsednik pa bosta na zasedanju občinske skupščine zahtevala glasovanje o (ne)zaupnici, ne le predsedniku, temveč izvršnemu svetu. Poslanci bodo zasedali 20. februarja, popoldne ob 15. uri v nazarskem delavskem domu. POMOČ: S tiskovne konference liberalne stranke smo že poročali, prav pa je, da slišimo še mnenje obrtnega združenja (izjavo za javnost Ivana Krefla objavljamo na mnenjski strani). Franc Benda je predsednik komisije pri obrtnem združenju za zbiranje in razdeljevanje pomoči obrtnikom, prizadetih po novembrski poplavi. »Komisijo je imenoval naš izvršilni odbor 20. novembra, potrdil jo je izvršni svet, delati pa je pričela takoj. Na prvo pobudo je škodo prijavilo 100 obrtnikov, nekateri pa še naknadno. Takoj smo odprli poseben žiro račun na SDK, sredstva so prihajala z vseh strani, prvič pa smo poslali predloge o razdelitvi na občinski izvršni svet 3. decembra. Računi so čisti in dokazljivi, kar za mnoge druge ne velja. Od občinske skupščine je združenje dobilo 9,670 milijonov dinarjev, zveza obrtnih združenj Slovenije nam je poslala (lani) 988.000 dinarjev, obrtna združenja 841.000 (od tega samo kranjsko združenje 533.000), posamezni obrtniki 83.000 dinarjev, skupaj torej 11 milijonov in 583.000 dinarjev. Sredstva smo delili po ključu. Obrtnikom, ki so prijavili do 150.000 dinarjev škode smo v enkratnem znesku izplačali 70 odstotkov te škode, do 500.000 dinarjev 60 odstotkov, nad 500.000 dinarjev pa najprej 80.000 in potem '220.000, te najbolj prizadete pa je obiskala posebna komisija (sodni cenilec, inšpektor uprave za prihodke in dva člana naše komisije). Desetim obrtnikom je znižala prijavljeno škodo (in s tem grupo glede na ključ delitve), oškodovane nad 500.000 dinarjev pa je obravnaval izvršni svet. Komisija pri obrtnem združenju je razdelila 11,293 milijona dinarjev. Delali smo veliko, mislim, da tudi pošteno in pravično, saj so kriteriji veljali za vse enako, vse skupaj pa je potrdil občinski izvršni svet. Dvajset obrtnikov smo obravnavali naknadno in vsem dodelili sredstva, tudi dvema (Krefl, Časi), ki se z oceno nista strinjala, oziroma sta izvršnemu svetu prepozno poslala vso potrebno dokumentacijo. Denar sta dobila 14. januarja.« KDO RUŠI?: Predsednik izvršilnega odbora obrtnega združenja Herman Remic je posebej poudaril: »Takoj sem opozoril, da bo zbiranje in razdeljevanje pomoči najtežja naloga združenja v petnajstih letih. In imel sem prav. Takoj so se pričela podtikanja, pa govorice in pisanja. Ob slednjem me najbolj moti to, da naj bi »obrtniki rušili občinsko oblast«. Ostro protestiram, saj vsi vemo, da to počenja skupina obrtnikov, ki pripadajo liberalni stranki. Ti rušijo občinsko oblast, imajo pa se za obrtniško stranko. Jasno smo povedali, da je združenje stanovska organizacija, ki se v politiko ne bo vtikala. Seveda nimamo nič proti, če se obrtniki organizirajo v stranko in pomagajo nam vsem, so naša podaljšana roka pri odločanju v skupščinah, smo pa proti, da uveljavljajo svoje ozke interese in rušijo našo stanovsko organizacijo. Delno smo krivi tudi sami, saj se pred volitvami nismo pravočasno povezali in izvolili poslancev, ki bi odgovarjali nam, so pa to storili Kranjčani, ki rušijo stanovsko organiziranost in jim je to uspelo tudi v naši občini. To je torej jasno, naj bo konec vseh teh namigovanj in podtikanj. Glede dela »naših« poslancev imamo dovolj točne podatke, zlasti glede najbolj občutljivega področja, to je novi davčni sistem. Najbolj poklicani se v razpravo sploh niso vključili, gre pa za naš obstoj. Tudi v »Savinjskih novicah« in drugod omenjeni »stari botri« si nimamo kaj očitati. Borbo za napredek obrti in podjetništva in s tem vse družbe smo zagovarjali pred petnajst leti, jo zagovarjamo še danes in jo še bomo.« Predsednik skupščine obrtnega združenja Vili Marovt pa je dodal: »Želim predvsem, da razprave okrog delitve pomoči sklenemo, posebej pa se moram zahvaliti komisiji za izjemno težko delo in vsem, ki so nam pomagali. Na vso nesrečo je bilo razprtij glede pomoči dovolj in preveč v vsej občini, natančne sezname pa najbrž imamo samo pri združenju. Želim si, da bi dobljena sredstva kar najbolj pametno naložili v proizvodnjo in jih tako v pravi obliki povrnili. Moti me razdeljenost v naših vrstah in predvsem nizki udarci; žal so časi pač takšni, kakršni so.« Janez Plesnik I)RASI MoJ , Tfc-t fOPLAVt JE ve LIKE TE.ESA KI£>E 1 rri^ 4. stran naè čas AKTUALNO 14. febrnaria 1991 SKOZI TEDEN i SKOZI TEDEN Nezdrave razmere in zdravilišča Čudno nezdrave razmere pri nas se kar precej poznajo tudi pri obisku tujcev v naših naravnih zdraviliščih. Tako so v teh časih na boljšem tisti, ki že običajno gostijo bolj domačije, pa čeprav nasplošno tudi drži, da tudi naše tanjše denarnice odvračajo mnoge naše ljudi, da bi si lahko privoščili zdravljenje. Ker je za zdaj največji upad gostov iz Avstrije, nekateri tudi menijo, da to ni le zaradi tega ker bi se Avstrijci res tako bali priti k nam, ampak naj bi bil za to vzrok tudi v veliki avstrijski medijski kampanji — tudi v cilju, da okrepijo svoj turizem. Za zdaj so največ odjav tujcev (Avstrijcev) zabeležili v Rogaški Slatini, ki je seveda tudi sicer najbolj navezana na tujce. Takega preobrata pa tudi niso nič kaj veseli v Laškem, kjer so šele zadnji čas začrtali ostrejši prodor na tuje. Zato so jih odpovedi že prijavljenih skupin za prihodnje mesece tembolj prizadele. (k) Rekel je Peter Jež, kmetovalec: »Hvala bogu, da so prišli težki časi!« »Kmečki turizem bi bolj uspeval, če ne bi bili časi-takšni, da se je bolje živelo brez dela, kot i delom. Naj rečem hvala bogu, da so ti časi minili. Pri nas doma smo s kmečkim turizmom pričeli pred vojno, da smo lahko preživeli, zdaj je in bo spet tako. Bo že res, da so časi hudi, saj se že švercerji pritožujejo. Pljuniti bo treba v roke, pomanjkanje denarja nas bo v to prisililo. Kje so sredstva za nerazvite KS, zakaj jih nismo pametno izkoristili? Nismo jih hoteli, kolikor smo jih dobili, smo jih namenili forsi-ranim podjetjem, ne pa Logarski.« In je še dodal: »Zdi se mi, da je z našim turizmom tako kot pravi naslednja anekdota. Je prišel v hotel v Moskvo Anglež in se čudil zakaj lep, nov in opremljen hotel nima gostov. Čudili so se tudi domačini, pa jim je predlagal naj uvedejo striptease. Rečeno storjeno. Po letu dni se je vrnil in hotelu spet ni šlo. V hotelu so mu pojasnili, da imajo dekleta na razpolago vse kar hočejo, pa vseeno ne gre. In je vprašal, če morda niso izbrali pravih »kadrov« in so dejali, da so dekleta absolutno »prava« in preverjena, saj imajo vsa preko 50 let partijskega staža.« Res, turizem smo tudi in predvsem ljudje, ne samo lepa narava in Zgornji Savinjski dolini prav tu »nekaj manjka«. Avtomobil v dar Polovico keramičnih ploščic v Avstrijo Zaposleni v tovarni keramičnih ploščic Gorenje Notranja oprema so januarske proizvodne naloge dosegli in presegli. Izdelali so skoraj 108.000 m' keramičnih ploščic, od tega dobrih 58.500 m2 za prodajo na tuje. Prejšnji mesec so keramične ploščice, za prodajo na tuje so namenili dobrih 54 % celotne proizvodnje, prodali v Nemčijo in Avstrijo. Precej keramičnih ploščic bodo prodali na tuje tudi v februarju, saj bodo samo v Avstrijo prodali polovico proizvodnje tega meseca. Sicer pa računajo, da bodo v tovarni keramičnih ploščic Gorenjje Notranja oprema letos naredili 1,150.000 m1 keramičnih ploščic, na tuje pa naj bi jih prodali najmanj 510.000 m1, kar predstavlja skoraj 45 % vse proizvodnje. Zanimivo je, da je med keramičnimi ploščicami, ki jih izvažajo iz Gorenje Notranja oprema, kar četrtina večjega formata* 30 x 30 cm, saj povpraševanje po tovrstnih keramičnih ploščicah na tujem narašča. (vš) Raznovrstna dejavnost občinske organizacije Rdečega križa Velenje zahteva precej dela, pa naj srgre za solidarnostne akcije, pomoč ostarelim, za zdravstveno pro-svetljevanje obČanov.ali za tečaj prve pomoči. Tisti, ki to pomoč potrebujejo, cenijo prizadevanja Članov človekoljubnih organizacij. Vse pa kaže, da vsi dosedanji uspehi niso šli neopazno mimo Gorenja Servisa. Vloga za dodelitev avtomobila, s katerim bi organizacija Rdečega križa Velenje lažje uresničevala zastavljene aktivnosti, namreč ni naletela na gluha ušesa. Kajti, dve leti star Jugo, vreden 25.165 din, je januarja letos zamenjal lastnika. Na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje so seveda tolikšnega razumevanja Gorenja Servisa nadvse veseli. Ob besedi hvala pa pridajajo še obljubo, da bodo tudi v prihodnje tako, če ne še bolj zavzeto delali na vseh področjih delovanja človekoljubnih organizacij. Procesna oprema se je izkazala za trd oreh Splavati, to je zdaj vprašanje 1 f Da se v Gorenju Procesni opremi nekaj pripravlja, smo slutili že lanskega oktobra, ko smo od skupne devalvacije te firme prejeli pismo, v katerem so nam navajali dejstva in nas prosili, če jih lahko preverimo. Pa takrat iz tega ni bilo nič. Bili smo sicer tam, ampak tako kot običajno, so nam odgovorni dajali izjave, ki so šle v to smer — no ja, rožnato ravno ni, ampak smo v fazi priprave sanacijskega ali kakšnega podobnega programa, ki bo stvari uredil. Pa jih ni. Drugo dejstvo, ki je kazalo na resno krizo Procesne opreme so bile hitre menjave vodstva. Z letošnjim 1. januarjem pa je prišel Andrej Glušič, Velenjčanom znan kot stečajni upravitelj Gorenja E KO. Če tja pošiljajo Glušiča, potem mora biti stvar že dosti zrela, se je šepetalo. Mislilo pa pri tem predvsem na to, da je Andrej Glušič še pred povsem končanim stečajnim postopkom, že prevzemal drugo, zdaj se kaže še resnejšo zadevo, kot je bila svoj čas, pred letom dni, firma Gorenje EKO. Res je, da je direktor Procesne opreme šele slab mesec in pol, in da je v tem času lahko le v grobem ocenil položaj, pa vendar je znanega že kar nekaj, ne pa še vse. Med drugim tudi to, da novinarski srednji do takrat, da ne bo jasnega kaj več in kaj konkretnega, ne bo tešil v radovednost, ker bi si jo, če bi to hoteli, lahko potešili do mile volje na tiskovni konferenci. Pa ni bilo vprašanj! Prav nam je, ampak takrat smo bili >zaokupirani< z eno, za bralce bolj imenitno, predvsem pa lažje čitljivo zadevo — predsednikom poslovnega odbora. Nam pa je pogovor obljubil že pred tisto tisko- vno konferenco in ker navadno ne požre besede, če jo že da, jo je tudi tokrat udejanjil. t t • STANJE V PROCESNI JE SICER RES KRITIČNO, A... Takole v Gorenju Koncem priznavajo, da je položaj v Procesni res kritičen, vendar poskušajo vse, da do najhujšega ne bi prišlo, in da bi s spretno sanacijo znotraj firme ustvarili zdravo jedro in se začeli dogovarjati za tržne aktivnosti s katerimi bi si odpirali vrata doma in na tujem. Danes ima Procesna oprema le enega samega kupca, bi se dalo reči, to so Gorenje Gospodinjski aparati, na katere je naslonjeno s 70 odstotki produkcije. Razumljivo torej, da v času, ko so najbolj izpostavljene firme, ki se ukvarjajo v glavnem z naložbeno dejavnostjo, to pa je tudi Procesna oprema, ta ne more cveteti. »Doslej je bila že opravljena analiza, ki jo je oblikovala komisija v kateri smo bili To-dor Dmitrovič iz Gorenja Servis, podpredsednik Koncema Gorenje Mitja Jenko ter bivši direktor Procesne opreme Peter Petrovič in jaz. Na podlagi analize, ki smo jo opravili se lotevajo sanacije tako, da bomo oblikovali tri samostojne profitne centre, z vsemi poslovnimi funkcijami, ki se bodo lahko ukvarjali sami s seboj in ne več drug z drugim,« pravi Andrej Glusič. Ti profi-tni centri bodo strojegradnja, orodjarstvo in elektronika. • • • NEKAJ DELAVCEV JE NA ČAKANJU Ker je Procesna oprema doslej imela vse značilnosti klasične tovarne, so se ob krizi seveda pojavile tudi druge, samo njo sremljajoče, nevšečnosti. Ena od teh je kriza dela, ali kriza za delo ali kriza v delu. V januarju so bile zmogljivosti zasedene preko 80 odstotkov, vendar bo v prihodnje prihajalo do določenih presežkov delavcev, ki jih bodo v Procesni skušali skladno z zakonom reševati. »Sanacija res ne bo lahka,« pravi Glušič, »vendar sem, glede na to, kako so optimistični ljudje v firmi, postal tudi sam optimist. In če se ne bomo vsak dan ukvarjali samo s finančnimi težavami, ki so seveda prisotne, bomo skušali to firmo pripeljati tja, kjer je že bila. Procesna oprema išče ta hip partnerje od zunaj. Neka avstrijska firma je po ogledu naše orodjarne podpisala z nami pismo o nameri. Predvsem za področje orodjarstva. Pred podpisom kakšne bolj konkretne pogodbe pa je treba razčistiti v naši firmi nekaj stvari. Ker če bo prišlo recimo do podpisa o sovlaganju, po- tem pride s tem v zvezi tudi do novoustanovljene firme orodjarstva,-kar bo moralo biti ločeno od drugih programov,« pravi direktor Andrej Glušič. In zanimivo — avstrijski partner želi imeti v imenu na prvem mestu ime Gorenje. Vam to kaj pove? Sicer pa je danes v Procesni opremi zaposlenih 526 delavcev, od tega jih je na čakanju 49, 25 pa so jih začasno prezaposlili (največ v Notranjo opremo), ko pa se bo delo v Procesni opremi zanje spet našlo, jih bodo poklicali nazaj. Tako bi radi razrešili čim več kadrovskih težav, ki se in se še bodo pojavljale. »Poleg tega pa,« pravi Andrej Glušič, »ljudje so se in se še bodo srečevali z najrazličnejšimi težavami. Čeprav je danes nadvse moderno ali popularno, če se piše o zgubaših in napakah vodilnih delavcev je treba le vedeti tudi, da je bilo vedno in tudi vedno bo, dovolj ljudi, ki bodo neprestano nekaj nergali. Tako je tudi pri nas. Pa vendar, če bomo v Procesni pri sanaciji sodelovali, če se bomo uspeli vsi prepričati da gre, potem bo tudi šlo. Če pa bo prihajalo do razhajanj, recimo med vodstveno strukturo, tehnokrati in ljudmi, ki jim pravimo modri plašči, ne more splavati nobena firma in tudi Procesna ne bo, zato si v tem trenutku želim predvsem, da se nergači izgubijo v pozitivnih potezah Procesne opreme.« M. Krstič-Planinc Nova Vegradova firma — Vegrad International Delavci Velenjskega Vegrada že dobri dve desetletji ustvarjajo precejšen del svojega dohodka na tujem. Še posebej so dejavnost na tujih trgih razširili v zadnjem obdobju, ko je začelo doma dela primanjkovati. Lani so imeli v tujini zasedenih že skoraj polovico svojih zmogljivosti. Zahtevam mednarodnega trga so se že lani začeli prilagajati tudi z oblikovanjem mednarodnih firm. Pripravljajo ustanovitev večih, ena takšnih — Vegrad lnternacional s sedežem v Velenju pa je z novim letom že zaživela. Vegrad lnternacional je ustanovil Vegrad v sodelovanju z eno vodilnih Finskih gradbenih firm in je to torej prva Vegradova firma, v kateri je udeležen tuj kapital. Dejavnost so začrtali silno široko in zajema vse Qd projektive do finančnega inženiringa- Kot je povedal Miroslav Bukvič, direktor nove firme, si veliko obetajo. Predvsem naj bi dobil Vegrad preko te nove mednarodne firme nekaj zahtevnejših del. Vegrad lnternacional bo ustanavljal še druge mednarodne firme. Eno — FIN NOVO so v sodelovanju z dvema madžarskima in enim finskim podjetjem že ustanovili v Budimpešti in vse kaže, da bodo v kratkem tam pridobili obsežno delo. (mz) Obrtno združenje Velenje Cilji so isti, poti do njih različne Spremembe gor, spremembe dol. Treba se je prilagoditi razmeram, če to hočeš ali ne. Že konec lanskega leta so na velenjskem obrtnem združenju obljubljali spremembe, tako vsebinske kot organizacijske. Če jim bo usoda mila, naj bi z njimi prispevali svoj delež k vlogi, ki jo ima drobno gospodarstvo bolj ali manj zapisano le še na papirju. V tem trenutku se ubadajo s predvsem tremi pomembnimi vprašanji za to branžo, in sicer z reorganizacijo obrtnega združenja v obrtno zbornico v okviru zborničnega sistema Slovenije, spoznavanjem najnovejših obremenitev na področju davčne zakonodaje in z njo povezano peticijo kranjskih obrtnikov slovenski vladi, tretje vprašanje pa namenjajo že tretjemu spreminjanju oziroma prilagajanju prometnih davkov in s tem poslovanja obrtnikov v zadnjih šestih mesecih. Vsaka od omenjenih točk pa ima svojo težo in težavnostno stopnjo. Prizadevanja biti enakopraven partner v pogajanjih z vlado in na osnovi teh pri spreminjanju razmer v drobnem gospodarstvu niso od včeraj. Žal, doslej niso obrodila željenih sadov. Morda bo vsebinska sprememba imela tokrat več sreče. Prvi pogovori o preoblikovanju obrtnega združenja z lastnostjo pravne osebe, vsebinskimi in formalnimi pristojnostmi v obrtno zbornico to napovedujejo. Stekli so namreč že, z dokončnim razčiš- čenjem odnosov med obema »pogajalcema«, pot do končnega cilja ne bo dolga. Z vsemi formalizmi vred naj bi v naši občini obrtna zbornica ugledala »luč sveta« do letošnjega poletja. »S tem korakom se nekako vračamo v čas, ko so tovrstne ustanove bile matične hiše obrtnikov, saj bodo vsebinske spremembe omogočile med drugim še izdajanje javnih listin in pooblastil ter oblikovanje svojega kodeksa poslovanja v dobrih poslovnih običajih.« poudarja sekretarka velenjskega obrtnega združenja Sonja Jamnikar. Mimogrede naj ob tem zapišemo še, da se bo obrtna zbornica Velenje povezovala ali preko republiške tovrstne ustanove ali pa kar z Gospodarsko zbornico Slovenije. Sveženj davčnih zakonov ni povzročil sivih las le občanom, ampak tudi v obrti. Pri izračunu osebnega dohodka po zakonu o dohodnini namreč napovedujejo kar za 20 odstotno višjo obremenitev od predhodne. Posledice slednje poteze bodo v obrti najbolj »vidne« pri zaposlovanju nove delovne sile. Ilu-zorno je ob tem namreč pri- čakovati, pravijo na obrtnem združenju, uresničitev zaposlitvenih gibanj. Prej se obetajo odpovedi delovnega razmerja. Kar 500 delavcev zaposlujejo obrtniki v občini, kar navsezadnje ni tako malo. Še večjo oviro pa predstavlja izračun akontacije davka po dobičku. 13,35 količnik je nesprejemljiv, saj temelji na poslovanju za leto 89 z vsem hiperinflacijskimi tokovi vred. Zato ni naključje, da so obrtniki velenjske občine podprli peticijo kranjskih kolegov in tako skupaj z njimi zahtevajo izdelavo novega predloga, kjer bo osnova poslovanja leto 90. Če v zahtevah ne bodo uspeli, bo priključitev opozorilni stavki omenjenih občin za vladajočo strujo mila kazen. Mnogo večja zna biti vračanje obrtnih dovoljenj. Za dodatne zaplete na področju drobnega osebnega dela pa je poskrbel še od 1. februarja dalje veljaven nov sistem prometnih davkov. Po slednjem smejo obrtniki re-promaterial in trgovsko blago nabavljati le v grosističnih prodajalnah in na osnovi brezgotovinskega poslovanja. Zmanjšanje števila davčnih stopenj in s tem poenostavitev poslovanja je za nekaj dobra. Toliko manj pa dejstvo, da so po veljavnem nespremenjenem republiškem sistemu nekateri prometni davki sedaj višji od zveznih. Da je gordijski vozel še debelejši, so pripomogla tudi navodila zveznega sekretariata za finance. V njegovih določilih namreč piše, da smeta čez mejo v domovino le novo blago in oprema, rabljeno pa smejo uvažati obrtniki po sistemu lizing. Pa smo tam, kjer ni muh. V začaranem krogu, kjer si pot in cilj nasprotujeta. Kaj to pomeni, pa dobro vemo iz dosedanjih izkušeni. Letos več krvodajalskih akcij Zmanjšanje čakalne dobe in pokrivanje potreb za ohranitev dragocenih življenj so snovalce letošnjega delovnega programa na področju krvodajalstva v občini vodile k organiziranju večjega števila krvodajalskih akcij. Tako bomo občani velenjske občine lahko letos izkazali svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski na 31 akcijah. Sicer pa bo občinska organizacija Rdečega križa Velenje letos organizirala 16 akcij za potrebe slovenjgraške bolnice, 12 za prej omenjeni ljubljanski zavod, tri pa za potrebe celjske bolnice. Zborovali tudi velenjski gasilci 112 let gasilskega društva Šoštanj Kritično o novi organiziranosti Prve dni februarja je imelo Gasilsko društvo Šoštanj 112. občni zbor. Navedena številka pomeni prav toliko let takšne oblike neprekinjenega humanitarnega delovanja. Pomembnost aktivnosti, tako v preventivnem kot kurativnem smislu (gašenje požarov in izvajanje drugih oblik reševanja), je v slovenskem prostoru prežeto z veliko mero tradicionalizma, odpovedovanja osebnih interesov v korist splošnih in skupnih, kar še posebej potrjuje navedena obletnica, ko je leta 1879 bilo ustanovljeno GD v Šoštanju. Takšen jubilej sodi neposredno v sam vrh slovenskega gasilstva, saj je le nekaj društev z daljšo tradicijo, tja v daljno leto 1871, ko je ta oblika družbene aktivnosti prvič zaživela v Metliki. Za primerjavo dolgosti aktivnega življenja tega društva v Šaleški dolini, naj navedemo, da šteje Velenjsko 94, v Gaberkah 61 in v Topolšici 60. let. Tradiciji in pomenu svojega delovanja so se za navedeni občni zbor pripravili tudi člani tega društva: Udeležba je bila skoraj stoodstotna. Občnemu zboru pa so prisostvovali predstavniki mnogih gasilskih društev, tako tudi iz Čazme ( Republika Hrvaška), Šmiklavžai in Staršev pri Mariboru, iz Muite, društev iz občine, občinske gasilske zveze Velenje, TLV in TIUŠ in drugih organizacij, tako na primer KD »Svoboda« Šošt anj, godba »Zarja« Šoštanj, predstavniki KS Šoštanj in drugi. Si strani upravnih organov SO Velienje sta bila prisotna predsedniik IS g. Franjo BARTOLAC ini podpisani tega prispevka, sekrettar SNZ. Iz posameznih referatov (predsednik, poveljnilk in drugi), je velo razočaranje mad sredstvi javnega informiranija, ki so bili vabljeni, a se obč;nega zbora niso udeležili. V živahni in vsestranski raz- pravi, ki je sledila podanim poročilom in programom, so-se raz-pravljalci tudi dotaknili preobrazbe te družbene dejavnosti. Kritično so namreč ocenili predloge glede predvidene ključeno-sti organizacije požarne varnosti, inšpekcijskega nadzora in gasilstva v okviru ljudske obrambe. Izražena je bila bojazen, da bi bodoča ureditev tega področja lahko bistveno prizadela tradicije, osebno angažiranost občanov pri opravljanju tega družbenega in humanitarnega poslanstva. Ta angažiranost, prežeta z visoko subtilno in moralno predanostjo zastavljenim ciljem, se je do sedaj najbolj ispričevala ob najbolj kritičnih dogodkih, ki so prizadevali slovensko občestvo. Omenimo samo zadnjo vodno ujmo v novembru lani, ko so bili gasilci tisti, ki so prvi in do konca vstra-jali v borbi s podivjanimi vodnimi masami. Žal pa so bili zadnji pri izrekanju priznanja, tudi s strani predstavnikov organov oblasti v Republiki Sloveniji. Prepričani pa smo, da vsakega Slovenca in Slovenko, in drugega državljana te republike, organiziranega v gasilska društva, ne bo omajala niti drugačna upravno pravna organiziranost te družbene aktivnosti, niti pobesnele vode in druge naravne nesreče, požari in ostale nevšečnosti, pri izvajanju nalog za katere so se izrekli in h katerim sodi tudi pozdrav »Na pomoč!« Zato lahko ob koncu tega zapisa samo zaželimo GD Šoštanj in drugim društvom v občini mnogo uspeha pri njihovem delu in več razumevanja, še posebej odgovornih družbenih dejavnikov, pri zadovoljevanju potreb teh društev zato, da bodo še boljše izvajali naloge, ki so si jih gasilci opredelili s svojimi planskimi akti. prof. dr. Vladimir KORUN Da bi bile letne konference gasilcev GD Velenje vedno pestre in v duhu s časom, ne poskrbijo le izvirne pustne maske ob zaključku. Vedno se skozi leto dogaja toliko zanimivega, da je letni pregled zanimiv in obsežen. Tako je bilo tudi tokrat, v soboto zvečer, ko so člani in gostje zapolnili veliko, prenovljeno dvorano. Poročilom in programu dela so pritegnili vsi, še zlasti ugleden gost, predstavnik SO Velenje, sekretar sekretariata za notranje zadeve, dr. Vladimir Korun, ki je v svojem konkurentnem prispevku vzpodbudil gasilce ter jim v okviru pristojnosti, obljubil pomoč in sodelovanje. Ta je potrebna zlasti v sedanjem obdobju, ko je gasilstvo »v zraku«, ko o njem odločajo forumi in posamezniki, ki očitno niso sledili toku dogajanj in tradicije preteklih 120 let organiziranega gasilstva na Slovenskem. Ker mogoče še ni prepozno, so bili apeli na predstavnike vladnih re-sorjev in poslance, ki se bodo odločali o statusu in bodoči organiziranosti požarnega varstva ter gasilstva (predlagali tudi nov zakon o požarnem varstvu, . . .) argumentirani ter ostri. Gasilci namreč ne verjamejo, da bi se s procesom polprofesionalizacije gasilstva le to pocenilo, da bi postalo bolj učinkovito in operativno bistveno sposob- nejše. Menijo tudi, da gasilska dejavnost ne sodi pod streho kakršnekoli obrambe ali militantne organizacije, prej v okvirje resorja notranjih zadev, če že ne more imeti svojega foruma v republiki. Dr. Korun je omenjal pozitivno gasilsko tradicijo, visoko stopnjo discipline in organiziranosti ter dosežke gasilske populacije, tako v tehničnem kot v športnem in družabnem življenju. Ker je poznavalec področij varnosti, mu je znana tudi operativno tehnološka sposobnost gasilcev, zato se bo zavzemal za takšno obliko, ki bo racionalna in skladna z interesi naše, ne kakšne tuje družbene ureditve in ekonomskih razmer. Preveč bi bilo naštevanje vseh opravljenih del ter načrtov v zvezi z gasilstvom na področju mesta in občine Velenje, ki jih nameravajo- uresničiti gasilci GD Velenje v 94 letu delovanja. To bodo zmogli le, ob še naprej dobrem sodelovanju z občani, s podjetji ter občinskimi službami, seveda tudi z nadrejeno Občinsko gasilsko zvezo, sosednjimi društvi ter prijateljskimi drugimi društvi. Po zaključku konference so si gasilci pripravili družabno srečanje in kot vedno, povabili svoje družice ali družabnike. Nenapovedano pa so jih obiskali predstavniki »evropskega vrha, Gor-bačov, Thatcherjeva, Kohl, Gen-šer in kot opazovalec Reagan ...«, ki so se sicer pripravljali na že minuli velenjski pustni karneval. Jože Miklavc Zaradi mnogih telefoni skih pozivov kot posledica likvidacije TOK gozdarstvo Nazarje in Šoštanj ter vsled tega nastalih vprašanj, želja in zlasti potreb po odkazova-nju gozdnega drevja, vas » naslednjem obveščamo: Z namenom, da bi vzpostavili * upravljanju z gozdovi nujno potrebne normalne razmere, smo \ gozdnem gospodarstvu Nazarje na podlagi naloga in temeljne finančne pomoči republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ponovno vzpostavili delo\anje strokovne gozdarske službe na celotnem g.g. območju Nazarje. Ne glede na to, da republiška skupščina Slovenije še ni sprejemala novega zakona o gozdovih, je obnovljena go/darska služba v našem območju v/postavljena v obsegu in v duhu pričakovane, spremenjene bodoče organiziranosti gozdarstva v Sloveniji. Na takih osnovah je obnovljena gozdarska slu* žba organizirana kol povsem samostojna OBMOČNA GOZDNA UPRAVA NAZARJE, četudi še vedno v okviru GG Nazarje, ker zaradi dosedanjega zakona o gozdovih Gozdna gospodarstva še vedno obstajajo l obveznostmi gospodarjenja z gozdovi. OBMOČNA GOZDNA UPRAVA NAZARJE je zato začasno organizirana pri GG Nazarje kot samostojen sektor, s statusom samostoj- nega finansiranja in neodvisnega, odgovornega strokovnega upravljalca in načrtovalca v vseh gozdovih gozdnogospodarskega območja Nazarje, negleie na lastništvo. Sede/. OBMOČNE GOZDNE UPRAVE NAZARJE je \ Nazarjah v prostorih Gozdnega gospodarstva, telefon (h.c. 831-931, ini. 274 ali 831-956). V območju je organiziranih pet (5) Gozdnih uprav, ki imajo izključno strokovno stelovalno — nadzorno funkcijo: Gozdna uprava LUČE, telefon (063) 844-003 Gozdna upra>a LJUBNO telefon (063) 841-005 Gozdna uprava GORNJI (.RAD telefon (063) 842-1122 Gozdna uprava NAZARJE telefon (063) 831-957 Gozdna uprava ŠOŠTANJ telefon (063) 881-350 NALOGA strokovne gozdarske službe je v skrbi za ohranitev in razvoj gozdov, zato vam bomo, spoštovani lastniki gozdov in občani, t vašem interesu in sodelovanju zagotovili strokoven pristop ter načrtovano delo v vaših gozdovih. Pričakujemo medsebojno razumevanje in sodelovanje v korist gozdov in vseh nas. OBMOČNA GOZDNA UPRAVA pri GG NAZARJE >nonnoooo,nQoooooon^^ Povzetek letnega poročila 1990 hidrometereološkega zavoda republike Slovenije Onesnaženost zraka v občini Velenje Primerjava povfprečne letne koncentracije SO2 Mejna imiisijska koncetracija SO2 po »Odloku o mejnih in kritičnih konncentracijah škodljivih snovi v zraku (imisija — onesnaževanje))«, ki je v veljavi od avgusta 1990, uporabljati pa se bo pričeli s 1. januarjem 1993, znaša: 1.) za indujstrijska in urbana območja 50 mikro g/m3 2.) za neinndustrijska, zaščitena in rekreacijska območja po 30 mikro g//m3 V Šoštanju i je znašala srednja letna koncentracija SO2 60 M-g/m3 in je za ^20% presegala MIK po prvem kriteriju. V Topolšicii je znašala srednja letna koncentracija SOz 70 [ig/m3, kar je zza območje po prvem kriteriju ustrezno, za rekreacijsko pa zza 33 % preseženo. Na Velikenm vrhu je znašala srednja letna koncentracija SO2 80 lig/m3 iiin je s tem najvišja srednja koncentracija vseh šestih merilnih j postaj. Presegala je dovoljeno MIK za neindu-strijska območj;ja za 166 %. Za Zavodnjije je znašala srednja letna koncentracija SO2 70 (ig/m3 in je f po kriteriju za urbana področja presežena za 40 %, po kriterijiju za neindustrijska pa za 133 %. V Velenju j«je onesnaženost zraka nižja od MIK. Na Graški g gori je znašala srednja letna koncentracija SO2 40 (ig/m3 in je p presegala MIK za neindustrijska območja za 33 %. C 98 — 98 percrcentil Ker koncen:ntracija škodljivih snovi v zraku ni konstantna, ampak močno vivariira glede na vremenske razmere in emisijo, podaja omenjen;ni odlok percentile, ki upoštevajo razporeditev pogostosti koncicentracij. 98 — percentil je tista izračunana koncentracija škškodljivih snovi v zraku, od katere je v letnem nizu 98 % izmererjenih vrednosti manjših. Upošteva relativno kumulativno pojogostost rezultatov. Mejna koncncentracija C 98 za I leto in čas merjenja 1/2 ure je podana z« za industrijska območja in znaša 250 ug SO2/ m3 zraka. Šoštanj: C £ 98 = 560 ng/m\ kar presega C 98 za 124 % Topolšica: C: C 98 = 360 ng/m3, kar presega C 98 za 44 % Veliki vrh: c: c 98 = 640 ng/m3, kar presega C 98 za 156 % Zavodnje: C: C 98 = 570 ng/m3, kar presega C 98 za 128 % Velenje: C SC 98 = 160 jig/m3 in je pod dovoljeno mejo. Graška goraira: C 98 = 380 ng/m3 in presega C 98 za 52 % Z omenjenim odlokom so omejene samo koncentracije NO2 in sicer: 1.) za urbana in industrijska območja: — MIK za eno leto je 40 mikro g/m3 — 98 — precentil za 1/2 urne meritve je 150 mikro g/m3 2.) za neindustrijska, zaščitena in rekreacijska območja: — MIK za eno leto je 30 mikro g/m3 Meritve so potekale na treh merilnih mestih (v Šoštanju, Topolščici in Zavodnjah). Izmerjene vrednosti NO2 so bile nižje od predpisanih in so znašale: Šoštanj: MIK (1 leto) = 30 mikro g/m3 C 98 (1/2 urna) = mikro g/m3 Topolšica: MIK (1 leto) = 20 mikro g/m3 C 98 (1/2 urna) = 90 mikro g/m3 Zavodnje: MIK (1 leto) = 10 mikro g/m3 C 98 (1/2 urna) = 70 mikro g/m3 Onesnaženost zraka z ozonom jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dee. Šoštanj 9x 17* 5x 4x 2x 3x 2x 5 x 3x 1x 4x 2x Topolšica 7* 14* 5x 0x 0x 0x 0x 0x 0x 1x 1x 0x V. vrh 11x 20x 11x 4x 2* 1x lx 4x 3x 3x 4x 7x Zavodnje 9* 10x 10x 1 x 1x 1x 1x 3x 4x 7x 2x 3x Velenje 1x 6x 1x 0x 0x 0x 0x 0x 0x 0x 0x 0x G. fora 2x 3x 3x 5x lx h 0x 0x 0x 2x 1x 0x Preseganje kritičnih koncentracij 1 mg SO2/1T13 zraka 1 uro jan. leb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt nov. dee. Šoštanj h 3x 2x 3x 0x 1x 2x 2x 2x 1x 6x Topolšica 2x 3x 3x 0x 0x 0x 0x 0x 0x 4x 0x 0x V. vrh 5x 5* 5x 0* 2x 0x 0x 0x lx 2x 2x 0x Zavodnje 3x 2x 2* 0x 0x 0x 0x 2x 1x 3x 1x 2x Velenje 1x 1x 0x 0x 0x 0x 0x 0x 1x 0x 0x 0x G. gora 3x 1x 2x 0x 0x 0x 0x 0x 0x 2x 0x 1 x Ozon je pokazatelj sekundarne onesnaženosti zraka, je produkt fotokemijskih reakcij. Meritve so potekale na treh merilnih mestih. Z omenjenim odlokom, ki se bo uporabljal od 1. 1. 1993 naprej, so podane naslednje vrednosti: 1.) za urbana in industrijska območja: — MIK za 1 uro je 150 mikro g/m3 — MIK za 8 ur je 100 mikro g/m3 2.) za neindustrijska, zaščitena in rekreacijska območja: — MIK v vegetacijskem obdobju je 60 mikro g/m3 Predpisana za 1 leto ni, rezultati meritev pa niso podani za vegetacijsko obdobje. Koncentracije 03 v Šoštanju so bile merjene kratek čas in so nizke. Koncentracije 03 v Topolšici bi v vegetacijskem obdobju prav gotovo presegale 60 mikro g/m3. Srednja letna koncentracija znaša 40 mikro g/m3. V Zavodnjah je srednja letna koncentracija 80 mikro g/ m3 in je mnogo višja od z MIK predpisane neškodljive vrednosti 60 mikro g/m3 za vegetacijsko obdobje. Preseganje dnevnih MIK (125 mikro gS02/m3 zraka) po odloku, ki bo v uporabi od 1. I. 1993. Zaključek: Meritve, ki so potekale preko celega leta 1990 na šestih merilnih mestih v občini so presenetljivo kvalitetne. Procent razpoložljivih podatkov za nadaljno uporabo je za meritve SO2 na svetovni ravni. To je za prvo leto vsekakor izvrsten rezultat. Meritve dušikovih oksidov so dale slabši % razpoložljivih podatkov. Vendar pa po celotnem nizu podatkov o onesnaženosti zraka v Šaleški kotlini lahko ugotavljamo, da so razmere dejansko kritične in to celo za kraje v neindustrijskem in rekreacijskem območju. Onesnaženost zraka v Šaleški kotlini namreč presega na vseh merilnih mestih, razen v Velenju, z »Odlokom o mejnih in kritičnih koncentracijah škodljivih snovi v zraku (imisija — onesnaženje)« (v uporabi bo od 1. 1. 1993) predpisane neškodljive mejne imisijske koncentracije in koncentracije 98 — percen-tila. Previsoke so tako 1/2 urne, urne, dnevne in celoletne koncentracije žveplovega dioksida. Vplivi so vidni na zdravju ljudi in poškodovanosti gozdov, zato je potrebno ukrepati po sanacijskem planu in zagotoviti sredstva za sanacijo. ODSEK ZA VARSTVO OKOUA Vljudno vabljeni na predavanje POT PO AFRIKI — kaj sem videl in doživel Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Nedelja, 17. februarja ob 18. uri v Krščanski adventistični cerkvi. Cesta talcev 17 (zraven Veplasa), Velenje. Predaval bo dr. M Radin. Vstop prost. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Na pobudo znatnega Števila občanov bomo organizirali 60-urni ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA Tečaj bo organiziran v večernem času, 2-krat tedensko po 3 šolske ure, okvirna cena 1.500.— din — plačljivo v 3 obrokih. Vse zainteresirane vabimo, da se do 20.2. 1991 za nave-deni tečaj prijavijo. Nad naslov je: Delavska univerza Velenje, Titov trg 2, tel. it. 853-576. Ob ponedeljkih in sredah delamo tudi v popoldanskem času, in sicer med 15. in 18. uro. BREZA — podjetje za projektiranje, izgradnjo in vzdrževanje računalniških sistemov, Velenje, Prešernova 1 PREDSTAVITEV RAČUNALNIŠKE MREŽE NOVELL Velenje, 21. 2. ob 10 h in 22. 2. ob 9 h, sejna dvorana stavbe sodišča, Prešernova 1 Vabimo vas, da se udeležite prve strokovne predstavitve računalniških sistemov NOVELL, ki bo potekala dne 21 in 22. februarja 1991 v Velenju. Izveden bo praktični prikaz delovanja in zmogljivosti računalniške mreže NOVELL, med predstavitvijo pa vam bodo na voljo strokovnjaki, ki bodo predlagali ustrezne rešitve za vaše poslovno okolje. Teme predstavitve: — kdo je firma NOVELL — kaj je lokalna mreža računalnikov — tipi mrež NOVELL — ostali produkti NOVELL — prikaz dela večuporabniškega programa na mreži NOVELL — izkušnje pri uvajanju mrež NOVELL Komu je namenjena: poslovodnim delavcem, strokovnjakom iz AOP, vsem, ki uvajajo poslovni ali proizvodni informacijski sistem. Namen predstavitve je, da se naše okolje seznani z imenom in produkti NOVELL, ki so v svetu postali računalniški standard, v Evropi jih uvajajo že leta, pri nas pa so se razmahnili predvsem v zadnjih dveh letih. V okviru predstavitve bodo prikazani prenosni računalniki BONDWELL ter komunikacijski modemi TOUCHBASE, ki jih prodaja trgovsko podjetje ERA iz Velenja. Ker je število udeležencev na posamezni predstavitvi omejeno, prosimo zainteresirane, da udeležbo sporočijo z izpolnitvijo prijavnice za predstavitev. Udeležba na predstavitvi je brezplačna. -------- PRIJAVNICA: RAČUNALNIŠKE MREŽE NOVELL Podjetje,_ ustanova:_ Udeleženci: 1__ 2__ 3__ Telefon: _ Termin predstavitve: 21.2. 22.2. Prijavnico pošljite na naslov: BREZA, Prešernova 1, 63320 Velenje Prijave sprejemamo tudi telefonsko tel. 854-203 ali osebno na sedežu podjetja na Prešernovi 1 v Velenju. M N O V E L L i ERA p nama Namili kotiček TA TEDEN ZAJVAS. Na oddelku posode: — garnitura krožniki (češki porcelan) — vrč stekleni (češko steklo) liter Na oddelku železnine: garniture orodje uvoz: 60 delna 50 delna 40 delna V tekstilnem diskontu: — moške črtaste srajce — ženske bombažne mikice od 703,20 din 214,50 din 1.540,40 din 1.140,50 din 562,70 din 207,30 din dalje 212,10 din Na oddelku kozmetike: VELIKA IZBIRA MODNIH DODATKOV IN BIŽU-TERIJE ZA MATURANTE Na otroškem oddelku: — otroške bombažne mikice od 203,00 din dalje Na oddelku metraže: — GOSPODINJSKI TEDEN - možnost nakupa na kredit brez pologa 10% popust — velika izbira blaga za ženske kostime Na oddelku ženske konfekcije: — lepa izbira spomladanskih plaščev MURA NA DAN SV. VALENTINA vam restavracija Nama vabi na Valentinovo kosilo: juho »pomladni randevu«, plošča zaljubljencev in Valentinov srček za vse ki se imajo radi . . . V pritličju na posebnem pultu vas pričakujejo z veliko izbiro svežega cvetja in drobnih darilc! tf KOZMETIČNI SALON IRIS Cesta 1/8, Velenje Telefon: 063/856-837 VSAKO STRANKO ČAKA PRESENEČENJE! Gisiro £ KAMNOSEŠTVO telefon : 06.1/857-558 Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65 Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 UGODNA PONUDBA: — pliša iz uvoza — blaga za kostime — bombaž že od 30 din dalje Pri večjih nakupih možnost plačila na dva obroka! Se priporoča PRIMA! © Obvestilo OBRTNO ZDRUŽENJE VELENJE obvešča vse obrtnike, da bo v reviji OBRTNIK izšla natančnejša razlaga predpisov o prometnih davkih. Vse potrebne izjave lahko dobite na sedežu OBRTNEGA ZDRUŽENJA VELENJE, Stari trg 2. Trgovsko podjetje DOLINA Velenje, na podlagi 36. in 37. čl. Statuta razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj v dejavnosti blagovnega prometa; — da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti blagovnega prometa; — da ima strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti, ki izhajajo iz njegovega dosedanjega dela; — da predloži program razvoja podjetja za naslednje mandatno obdobje. .Direktor se imenuje za dobo 4 let. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati naslove v roku 15 dni od objave na naslov: Trgovsko podjetje DOLINA, Veljka Vlahoviča 46, Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. stia* N/ev Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve RAZPISUJE DELA IN NALOGE DIREKTORJA GEODETSKE UPRAVE OBČIN MOZIRJE IN VELENJE Poleg splošnih pogojev navedenih v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list Republike Slovenije št. 15/90) mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa. Kandidat naj predloži videnje razvoja geodetske dejavnosti v občini Velenje in Mozirje. Direktorja Geodetske uprave občin Mozirje in Velenje imenufeta Skupščini občin Mozirje in Velenje za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju na skupščini. HE Marcator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirja ,-». MERCATOR-ZKZ MOZIRJE. DE TRGOVINA IN GOSTINSTVO vam nudi v svojih poslovnih enotah: — VELEPRODAJA SP. REČICA — TRGOVINA K PC LJUBIJA — BLAGOVNICA LJUBNO — ŽELEZNINA GORNJI GRAD — vse vrste oken — strešna okna — podstrešne stopnice — gradben les — mizarski les po starih proizvodnih cenah od proizvajalca GLIN NAZARJE — nove cene so višje do 25 %. NUDIMO VAM MOŽNOST NAKUPA: — pri takojšnjem plačilu 10% popust — z naročilom preko Stanovanjske zadruge brez plačila prometnega davka — na kredit Kupce črnih in pocinkanih cevi obveščamo, da imamo od 1. 2. 1991 dalje na zalogi v veleprodaji in maloprodaji v Spodnji Rečici — črne in pocinkane šivne cevi od 3/8 do 2" in črne šivne cevi od 3/8 do 2" v drugi klasi — komercialni odpad KUPCI, IZKORISTITE UGODNOST POCENI NAKUPA! MERCATOR-ZKZ MOZIRJE DE TRGOVINA KMALU V O.C. PAKA - SPECIALIZIRANA PONUDBA - NAPRAVE ZA VARJENJE - ELEKTRODE - VARILNE ŽICE -LEPILA - ŽELEZNINA PO MERI! 14. februarja 199! KULTURA stran 7 Nekulturnost kulturnega ministra Ko smo pisali svinčena sedemdeseta leta so redki sociologi in drugi oponenti boljševiškega sistema opozarjali predvsem na kulturno komponento blokade mišljenja, izražanja in socrealisti-čne kulturne politike. Prepričani smo bili, da bo z demokratizacijo odnosov, večstrankarstvom, približevanju Evropi, ravno tista, ki bo dajala vzorec, kako odprta naj bo moderna država do svojih državljanov. Kako smo se zmotili! Tisti, ki so s svojo kulturno gorečnostjo, sklicevanjem na kulturno nacionalno zgodovino pristali danes v politiki, sedijo v parlamentu, v ministrskih stolčkih... se ob najbolj ključnem vprašanju kulture arogantno zmrdujejo. In to na primeru obupega poskusa mednarodno uveljavljenega, v tujini priznanega, sicer ekscentri-čnega režiserja (pa vas vprašam, kateri umetnik pa ni ekscentri-čen) Dragana Živadinova, ko zastavi svojo dušo in telo, da prepreči barbarstvo in odrivanje kulture na stranski tir velikih ideoloških projektov. Kako so se zmotili tisti, ki so napovedovali boljše čase kulturnikom, so se lahko zavedli pri novosprejeti davčni zakonodaji, ki bo potisnila dobesedno na rob propada tako uveljavljene kulturne institucije, še bolj pa posameznike, ki jim umetnost pomeni poslanstvo svoje biti. Pa naj gre za konvencionalni ali alternativni pristop h kulturnemu udejstvovanju. S kakšnim nerazumevanjem in nesposobnostjo se srečujemo, ko iščemo vsaj fragmente kulturne politike, če že ne izdelane programske koncepcije kulturne politike! Izdelati davčno zakonodajo, ki bo postavila kulturo ob rob eksistence pa pomeni neverjetno licemerje ob proslavljanju slovenskega kulturnega praznika. Tisti, ki so se šopirili v Cankarjevem domu na proslavi kulturnega praznika so bili namreč tisti, ki so v tem Cankarjevem domu ob ustanavljanju novih političnih zvez in strank, pa v predvolilnem boju zagotavljali svoje kulturno poslanstvo, nacionalno samobitnost, se predstavljali za rešitelje slovenske kulture, pasploh glorificirali slovensko kulturo. Zato ugotavljamo, kako prav smo imeli v velenjskem delu Libe-ralno-demokratske stranke, da smo ob splošnem navdušenju nad socialnim konsenzom pred-plebiscitnega obdobja, ki smo se ga vehementno tudi sami udeležili, opozarjali na pomanjkanje vizije konkretnih ukrepov na najbolj občutljivih področjih narodove samostojnosti in začetkov državnosti. Danes, ko se potaplja ekonomija, nam slovenska vlada kot državljanom ne zna psotaviti jamstva za naše devizne vloge; ko poslušamo novice o nenehnih potovanjih slovenskih ministrov po tujini, obenem pa dr. Drnovšek sam opravi kot jugoslovanski predstavnik v mednarodnih institucijah več kot cela slovenska vlada skupaj; ko posamezniku država ne prisluhne pa se mora zateči v tako skrajna dejanja kot je gladovna stavka; ko novi šolski zakon predstavlja precedens vmešavanja države v vzgojo posameznika . . . Še in še bi lahko naštevali neizpolnjene obljube oblastne koalicije, ki kar naprej nekaj obljublja, ko pa ji kakšna reč ne gre preveč od rok, pa zahteva vseslovensko enotnost, da zadovolji lastne aspiracije po pomembnosti. Zato globoko obsojamo takšno oblast, ki se igra igrice s svojimi državljani. Za vse tiste, ki se izgovarjajo na slab položaj gospodarstva in zato nenehno linearno zmanjševanje sredstev za kulturo, lahko nudimo takojšen odgovor, da takšna kratkovidna dejanja niso še nikoli prinesla ničesar opešane-mu gospodarstvu, obenem pa prav nikoli niso prizadela prenapihnje-ne birokracije, ampak predvsem program oziroma ustvarjalke in ustvarjalce. Zato je tragično obenem pa simptomatično, da se kulturni minister na govoru ob Prešernovi proslavi (mimogrede; govori ob kulturnem prazniku so bili v zadnjem času znanilec časa v kulturi, sploh pa so bili govorniki iz vrst ustvarjalcev in ne ministrov) naslanja na Danteja. Z vsem spoštovanjem do Danteja, pa moramo vendarle ugotoviti, da za liberalne demokrate pekel ne pomeni izpolnitev svojih osnovnih človeških in individualnih sanj in potreb. Samozadovoljnost slovenskih ministrov pa lahko pomeni samo korakanje po isti enosmerni cesti, po kateri je kultura, predvsem pa slovenska enkrat že šla. Po robu pekla. Dragan Martinšek, Občinski odbor Liberalno-demokratske stranke Velenje Slovenski kulturni praznik v Gorenju V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v razstavnem prosttoru Gorenja Servis in v sodelovanju s kulturnim centrom Ivan a Napotnika pripravili prodajno razstavo likovnih del. Za šiirši krog ljubiteljev tovrstne umetnosti bo odprta do 14. marca.. Na njej pa se tokrat predstavljajo Mersad Berber, Jože Ciulha, Božidar Jakac in tudi drugi iz zbirke kulturnega centra. Svoja razmišljanja o kulturi in človeku je delavcem Gore- muzeja Velenje Zgodilo se je . . 14. februarja Tokrat ozdovi že tako poškodovani, (da se sami ne bodo mogli satnirati. Poškodbe genetskega i materiala iztrebljajo določčeno vrsto počasi in nam dookaj skrito, ker njihov uničujooči učinek traja preko več geneeracij tudi celo stoletje. Podobbno neprijetno presenečenje pDosledic genetskih okvar dojživljajo znanstveniki v Hirrošimi pri potomcih ljudi, kki so preživeli katastrofo jedrsske vojne. Prepričani so bili,, da bodo posledice radiacij93.< 17.35 Hrvatska danes 18.20 Blufonci. risana nanizanka. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.15 Snješko Bjelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 The Forgotten. ameriški film. 21.35 Duop-t-ja. talk show. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Poročila v angleščini. 22.50 Slike časa. 23.50 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni 9.55 Teleshop. 10.15 Ghostbusters. 10.40 Kadeče pištole. 11.30 Pravi čudež. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Glava, glavica. 15.40 Teleshop 15.55 Paradiž. 16.45 T J. Hooker. 17.40 Poročila. 17.50 Mr Belvedere. 18.15 Priložnost. 18.45 Dober večer, Nemčija, poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hardball, serija. 21.00 Frenkov klub. 21.55 Poročila. 22.05 Boter 1, ameriška kriminalka, 1972. 1.00 Dozorevanje, erotični film, 1973. 2.25 Hardball, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.30 Zeleni pajek kriminalka. 1960. 11.00 Tvegano1 11.30 Zabava. 12.00 Cena je vroča 12.35 Oddelek M. 13.00 Dirty Dancina serija. 13.20 Santa Barbara, 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.50 Reporter zločinov. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Airwolf. 21.05 Loteri-la 21.15 Over the Top, akcijski, 1986 22.55 Poročila. 23.05 Tutti Frutti. 0.05 Dekle ve preveč, italijanski seksi film 1979. 1.20 Kaktus, ameriški film, 1972. 2.50 Dekle ve preveč. 4.10 Nazaj v preteklost. EUROSPORT 10.30 Nordijsko smučanje. 12.00 Eu-robics. 12.30 Atletika, Madrid. 13.30 Tenis, Tenerife. 15.30 Velika kolesa. 16.00 Atletika. 17.00 Hitrostno drsanje. 18.00 Šport special. 18.30 Novice. 19.00 Tenis, Tenerife Classic. 21.00 WW Wrestling. 22.30 Dviganje uteži. ani« ce. 0.30 Moto šport. 1.00 Smučanje SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Turistični magazin. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 20.00 Max Headroom 20.30 Intervjuji z osebnostmi. 22.00 Novice. 22.15 Oplove novice. 22.20 Spin. 23.20 Koncert. 0.20 Novice. PRO 7 12.00 Ženska mojega hre: film. 13.30 Shiloh rane. 14.1 per. ascal. 15.00 Dick. 15.35 Flipper. 16.00 Perry Mason. 17.00 Vicki. 17.25 Barney Miller. 17.55 Nočne sestre. 18.50 Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Doktor Fabian, nemška komedija, 1969 21.45 Ceste San Francisca. 22.40 Čas lova v Teksasu, akcijski, 1976. 0.15 M.A.S.H. 0.50 21 ur v Münchenu. film. 2.25 Hawai 05. TELE 5 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Starcom, Galaxy Rangers. 18.50 H Finn 19.20 Poročila f9.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila 22.00 Kapitan Apache, angleški film. 1971. 23.30 Krvava nafta, ameriški film, 1982. 1.10 Bliskovito 88. 8.50 9.00 9.20 9.40 10.05 10.15 10.30 10.55 12.00 12.15 12.45 13.00 13.30 15.50 16.20 17.00 17.05 18.10 18.30 19.05 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30 0.15 Video strani Radovedni Taček: Gnezdo ZBIS: Uganke med nitkami Čebelica Maja, risana serija Novinarske zgodbe: Črna kronika. češka nanizanka Zgodbe o Poluhcu: Poluhec najde starše, lutkovna igrica, 1/2 Alf, ameriška nanizanka, 15/39 Zgodbe iz školjke Slovenska kuhinja z ansamblom Bratov Avsenik, ponovitev, 7/12 Naša pesem 90, 11. oddaja Video strani Rezervirano za šanson: Francija v šansonu, ponovitev 6. oddaje Ivanhoe, ameriški film Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Ex libris: Primorsko vinogradništvo in vinarstvo, ponovitev Pravljica o Maruški in volčjem gradiču Zdaj pa po slovensko: Ponesti sebe k drugim, ponovitev izobraževalne oddaje. 1/10 Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Titanic Tv dnevnik 3 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 24/25, Mama Lucija, 6-, zadnji del tv nadaljevanke, Obraz poln besa, ameriški film Video strani HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.30). 13.35 Tatari, italijanski film. 15.05 Mixer »M«. 15.50 Majhna čudesa velike narave, film D. Marjanoviča. 16.05 Oddaja narodne glasbe in običajev 16.35 Tv razstava. 16.50 Tv teden 17.00 Poročila. 17.05 Sedmi čut 17.10 Nafta, poljudnoznanstvena nanizanka. 18.00 Berači in sinovi, dramska nanizanka. 18.55 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Sončne opekline, ameriški film. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Poročila v angleščini. 22.15 Ex libris. 23.00 Fluid, zabavno-glasbena oddaja. 23.45 Športna sobota. 0.15 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Glava glavica. 10.30 Glasba. 11.00 Frenkov klub. 11.50 T.J. Hooker. 12.45 Potovalni magazin. 13.10 Hotel. 14.00 Tenis Bruselj. 15.45 Modni magazin. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Priložnost. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga 19.30 Očarljiva Jeannie. 20.00 Prenos tenisa, če bo igral Becker, sicer Lepa sramota, ameriška komedija. 1981 21.35 Poročila. 22.05 Alien Nation, serija. 23.00 Butch Cassidy in Sundance Kid vestem, 1968. 0.50 Tenis, Bruselj 1.50 Dozorevanje, erotični film, ponovitev. RTL PLUS 11.15 Spiderman, Hulk. 12.35 He-man. 13.05 C.O.P.S. 13.30 Teenage Mutant Hero Turtles, Želvice, risana serija. 13.55 Ragazzi 14.50 Lassie. 15.10 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 16.55 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Novo v kinu. 19.00 Nogomet. 19.30 Houston Knights. 20.15 Smrtonosna napaka, kriminalka, 1988. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Mlad, predrzen, prost, seksi film, 1974. 0.40 Sexy Foli-es. 1.15 Sem z rimskimi sužnjami, komedija, 1971. 2.50 Mlad, predrzen, prost, ponovitev. 4.20 Krogla za policaja, kriminalka, 1980. Opomba, predviden prenos polfinala Virginia Slims v Chicagu. 9.00 Smučanje, Nordijsko smučanje, Hitrostno drsanje. Bob, Rugby, Atletika, smučanje, pregled. 18.45 Jadranje. 19.00 Smučarski skoki. 22.00 Hitro- Jadranje. stno drsanje. 22.30 Boks. 0.00 Bob. 0.30 Sankanje. 1.00 Smučanje, pre gled. 2.00 The Dnever Air Races. SUPER CHANNEL 7.00 Mix. 15.00 Tarzan in zelena boginja, ameriški film, 1938. 17.00 Video moda. 17.30 Max Headroom. 18.00 Ultra šport. 20.00 Najboljše iz Blue Night. 21.00 Jack in The Geanstalk, komedija, 1952 (Abbot in Cosstello) TELE 5 14.30 P O P 15.30 Šport 16.35 Cine-matika. 17.30 Tednik. 17.50 Sedmerica, ameriški film. 1977. 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela reka. 20.30 Hop ali top 21.00 Orožje zakona. 22.00 Body Rock ameriški film, 1986. 23.30 Killers Moon, Umor in blaznost, angleški film, 1978. 1.05 Kapitan Apache 8.20 8.30 9.20 9.50 10.40 11.10 11.40 12.05 13.10 14.40 17.00 17.05 18.30 18.40 19.00 19.30 20.05 21.20 21.40 23.00 23.25 0.40 Video strani Živ žav Pasja pripoved ali kako je bilo ... ponovitev češke nanizanke, 2/6 Hvala bogu za Maurica Cheva-lierja, ameriško francoski dokumentarni film Mati in sin, avstralska humoristična serija, 12/14 Videomeh Obzorja duha Znani umetniki v cirkuški areni, 1. del oddaje nemške TV Križkraž, ponovitev J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, angleška čb nadaljevanka, 5/26 Tv dnevnik 1 Žandar se ženi, francoski film Deset medvedjih, otroška oddaja Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2 Božo Šprajc: Pripovedke iz Medenega cvetličnjaka, tv nadaljevanka, 4/5 Podarim—dobim Zdravo Tv dnevnik 3 Sova: Spet ti?, ameriška nanizanka 12/13, Levojoy, angleška nanizanka, 1/10 Video strani TV SLOVENIJA 2 15.00 Videonoč, ponovitev. 18.55 Val di Fiemme — SP v nordijskih disciplinah. smučarski skoki. 90 m. prenos. 21.55/22.10 Posnetek tekov iz Val di Fiemma. 22.40/22.55 Yutel. 23.40/23.55 Satelitski programi, poskusni prenosi. TV SLOVENIJA 2 13.00/13.15 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Drugačne zvezde, potopisna reportaža, 2/6. 20.30 Gozdno gospodarstvo Kočevje, dokumentarna oddaja. 21.10 Posnetek tekov iz Val di Fiemma. 22.10 Športni pregled, oddaja TV Sarajevo. 22.55 Yutel, eksperimentalni program. 8.50 Video strani 9.00 Alica v deželi risb, oddaja za otroke TV Sarajevo, 5/8, 9.15 Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 1. del 9.30 Mladinski pevski festival Celje 85: Mešana zbora s Poljske in iz Celja 10.00 Utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Tv mernik 10.45 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zdravo, ponovitev 18.30 Radovedni Taček: Ples 18.50 Alf, ameriška nanizanka, 16/39 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 P. van de Waterbeemd: Sandra, nizozemska drama 21.00 Osmi dan 21.50 Tv dnevnik 3 22.10 400 let slovenske glasbe, 7. oddaja 22.40 Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka, 8/16, Lovejoy, angleška nanizanka, 2/10 23.55 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi poskusni prenosi. 17.10 Podarim, dobim, ponovitev. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson: Catherine Sauvage, 1. oddaja. 21.45 Satelitski programi, poskusni prenosi. 22.30 Yutel. eksperimentalni program. HTV 1 9.30 Kronika Ukrajincev. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Živeti skupaj. 14.25 Televizijski družinski magazin; nato: Veni, vidi . . . ; Balada o Cable Habueu, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.05 Coming out of the ice, ameriški film. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Glasba za lahko noč. 23.35 Športni pregled. 0.35 Poročila. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Čas za bajko, oddaja za otroke 17.10 Fa-milly Album 12. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Risanka. 18.45 Potepam se in snemam 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 21.05 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik 21.50 Poročila v angleščini. 22.00 Kinoteka Hollywooda. 23.30 Poročila. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 8.30 Neon Rider. 9.30 'eannie. 10.00 Ljudje in živa-Potovalni magazin. 11.05 Le- 8.05 Očarljiva li. 10.' pa sramota komedija. 12.45 Kre menčkovi. 13.10 Hotel. 14.00 Prenos tenisa, če bo igral Becker ali hol ' t . . . Prostorsko ureditveni pogoji za Šmartno so sprejeti ! Prostorsko ureditveni pogoji za območje Šmartna v Velenju so v aprilu predlani ob javni razgrnitvi v krajevni skupnosti dvignili veliko prahu. Kako tudi ne, mnogi, vzdolž predlaganih varovalnih koridorjev so bili prepričani, da je to pot s katero bodo predlagatelji lahko nekoč posegali tudi v njihovo lastnino, ne samo, da jim bodo pod okni gradili nove cestne povezave. Vendar, kot je bilo pojasnjeno tokrat na skupščini, ki je ta dokument sprejela, gre pri vsem skupaj le za amandma, ki se sicer nanaša na cestno povezavo Tomšičeva—Selo oziroma na zavarovanje koridorjev vzdolž Efenko-ve in za povezavo Konovske ceste s Kidričevo, vendar se s tem dokumentom zgolj varuje prostor za morebitne dolgoročne razvojne potrebe soseske. Pri tem je, je bilo poudarjeno s strani razlagalke Tatjane Šmid odveč bojazen, da je mogoče s prostorsko ureditvenimi pogoji (ki niso zazidalni načrt) spreminjati lastninska razmerja, niti je možno z njimi načrtovati kakršnakoli rušenja. (mkp) MILIČNIKI SO ZAPISALI UMRL ZARADI PODHLADITVE Prejšnjo sredo popoldne so našli na pobočjih Paškega Koz-jaka petinšestdesetletnega Jožeta Borovnika iz Strmca nad Dobrno. Od doma je odšel že v nedeljo, se nekaj časa zadrževal v Planinski koči na Paškem Kozjaku, nato pa odšel. Po vsej verjetnosti je med potjo padel in kasneje zaradi podhladitve umrl. PREGRET DIMNIK V Krnicah se je prejšnji torek popoldne vnelo podstrešje starejše stavbe last Viktorja R. Ker je imel tam spravljeno seno, seje plamen hitro razširil, tako da gasilci niso imeli kaj rešiti. Delavci Uprave za notranje zadeve so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi pregretja dimne cevi. ZALOTILI SO GA MED VLOMOM V soboto dopoldne so k preizkovalnemu sodniku v Celje privedli šestindvajsetletnega Stanislava B. iz Velenja. Ponoči so ga velenjski miličniki zalotili, ko si je iz kioska Dela na Trgu mladosti naložil v škatlo preko 700 zavojčkov cigaret, pobral pa je tudi nekaj menjalnega drobiža. RAZGRAJAL V STANOVANJU V stanovanju na Tomšičevi v Velenju je 20. februarja okoli 22.30 kršil javni red in mir osemintridesetletni Anton Z. Ko so prišli tja miličniki, ki so bili poklicani, da naredijo red, je napadel tudi njih. Zaradi preprečitve uradnega dejanja so miličniki napisali zoper njega kazensko ovadbo, čaka pa ga tudi zagovor pri sodniku za prekrške. CEVI OGREVAL S PLINSKIM GORILNIKOM Na Starem trgu v Velenju je 8. februarja, malo po 20. uri, zagorelo na podstrešju, kjer je stanovalec Omer P. skušal s pomočjo plinskega gorilnika odmrzniti vodovodne cevi. Pri tem se je vnela montažna stena. Gasilci so bili takoj na kraju požara, in ga požar pogasili. ODNESEL MU JE BUNDO Vratar Jože E. je v samskem domu na Vojkovi cesti le za trenutek zapustil svoje delovno mesto. Ko se je vrnil, njegove bunde — puhovke, vredne okoli 1.500 dinarjev, ni bilo več. PREREZANE GUME V noči na 10. februar je neznanec prerezal tri gume na osebnem avtomobilu Mehmeda O. Avto je bil parkiran na Prešernovi 2 v Velenju. VLOM V VIKEND V času med 26. januarjem in 10. "februarjem je neznani storilec iz osamljenega vikenda v Podkraju, odnesel 2 kg čebule. To sicer ni omembe vredno, saj se drugih predmetov ni dotaknil, a v vikend je stopil nasilno in močno poškodoval vrata. Tako je naredil Vladu M. za več kot 2 tisočaka škode. RAZBITA ŠIPA NA MLADINSKI KNJIGI Ponoči 10. februarja so stanovalci na Cankarjevi zaslišali močan ropot. Na to so opozorili miličnike, ki so takoj ugotovili, daje nekdo razbil šipo na vratih Mladinske knjige. Storilca so kmalu tudi prijeli. To je bil močno vinjen Izidor A. iz Velenja. Naredil je za okoli 800 dinarjev škode. RAZBIJAL V ŠTUDENTSKEM KLUBU 9. februarja med 21. 23. uro je vinjen Suvad Lj., ki začasno stanuje v Velenju v prostorih šaleškega študentskega kluba brcal in razbijal stole in je naredil za okoli 3000 dinarjev škode. SPROŽIL ALARM V noči na 7. februarje skušal nekdo vlomiti v Bay bar na Stantetovi. Na silo je skušal odpreti vrata, pri tem pa se je sprožil alarm. Prestrašil se je in zbežal. 8. februar na osnovni šoli Šalek Zaradi ljubezni in kruha ljudje najbolj trpijo Tečaji prve pomoči Več udeležencev Prva pomoč predstavlja eno od osnovnih dejavnosti človekoljubnih organizacij. Med slednje sodi tudi tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil. Lani je bilo takih tečajev v občini 32, z osnovami nude-nja pa se je seznanilo 1075 udeležencev ali 200 več kot preteklo leto. Videti 230 učencev druge stopnje osnovne šole Šalek, kako skupaj z mentorji dva meseca delajo, zbirajo, raziskujejo, posebno vneto zadnjih štirinajst dni in s posebnim žarom na praznični dan, to je nekaj! In toliko truda za en sam dan, ki pa ni bil navaden dan. Bil je 8. februar, bil je slovenski kulturni praznik in bil je, za te učence in to šolo, pesem. O kruhu. Uspelo jim je, da so naredili ta praznik tak kot bi moral vedno biti. Pa čeprav je težko opisati, če te kdo vpraša kaj in kak naj bi bil. Ampak nekje slutiš, da je to prav to in zato škoda, da tega niso imeli priložnosti videti tudi drugi. Tisti, ki ne vedno ali niti ne slutijo, kako blizu sta si kruh in kultura. Najprej, kar si zagledal, ko si prišel na prizorišče enkratne razstave o kruhu, bilo paie to kar celo nadstropje šole v Šaleku, je bil japonski pregovor: Zaradi ljubezni in kruha ljudje najbolj trpijo. Ob njem pa Prešern. Vodaja tega uspešnega in zanimivega kulturnega dne je bila Amalija Dragar, pa je poudarila, da je ne gre jemati v prvi plan. Ker če ne bi pri projektu tako zavzeto sodelovali družno vsi, od učiteljev do učencev in delavcev šole, ne bi bilo takšnega rezultata kot se je pokazal. »Vsak učenec višje stopnje je v temi o kruhu našel kaj zase. Razdeljeni so bili v dvajset skupin in vsaka je počela kaj drugega, a tesno povezanega s kruhom. Eni so pregledali kako pečejo industrijski kruh, drugi kako se peče kruh v domači krušni peči, ena skupina je anketirala ljudi o tem koliko kruha porabijo, učenci so brskali po literaturi in iskali kaj ta piše o kruhu, drugi so iskali pregovore o kruhu in jih našli preko petdeset, risali so kruh, iskali pesmi o kruhu, pisali spise o njem, kemijsko raziskali sestavine kruha...« nam je pripovedovala Dragarje-va in kazala tudi okoli sebe. Vse kar so poiskali, naredili, ustvarili, raziskali, so povezali v nit. Ob pogledu te razstave nam je Sergej Maršnjak, učenec 7. razreda povedal, da je bilo prav zanimivo raziskovati in brskati po sestavinah kruha, tako kemijsko. Liljana Pavlovič pa je priznala, da pri raziskavah tudi brez žrtev ni šlo. To je bila posoda, razbita. A kaj bi to! »Joj«, so še rekli, »ko bi bila kemija vedno takšna.« DEŽURSTVA Pri tem se je mentorica Marija Šrot malo nasmehnila. Vsi so delali vse s pravim navdušenjem. Vse je bilo pomembno, vse je po drobec in drobec sestavilo kulturni dan. Pomagali so mnogi, tudi starejši, ki še pečejo, oh, kakšen kruh! Pomagali so jim povsem neznani ljudje, kot je recimo Franc Avbreht iz Lipja, kjer so si pogledali četrt tisočletja staro peč, pa Skazovi oziroma Rihtarjevi po domače, ki so jih tudi prijazno sprejeli . . . Žal je vseh toliko, da jih ni moč našteti. Bili so povsod, ali pa povsod jih je bilo polno. Izplačalo pa se je. Vsem se je 8. februarja smejalo. Res škoda, da dela in truda niso mogli pokazati še komu. Milena Krstič-Planinc Foto: Bogdan Mugerle Po kruhu disi Stara mama je imela v roki lopar. Iz peči je vzela svež kruh in zelo je zadišalo. Sedel sem za mizo in ga jedel z velikim zadovoljstvom. Po kosilu sva z mamo odpotovala domov. Na mizi je že čakal kruh iz trgovine, ki pa ni hotel zadišati. Peter Rozman, 6.a • • • Ko sem prišel k stari mami, je bila sredi dela. Pekla je kruh. Dišalo je po vsej hiši. Meni so se sline kar cedile in komaj sem čakal, da bom še toplega poskusil. Toda stara mama je rekla, da ni zdravo jesti topel kruh. Bil sem žalosten. Ko pa je stara mama odšla iz hiše, sem planil po kruhu, si odrezal krajec in potem še en kos. Bil je zelo dober. Marko Žerjav, 6.c • • • Zakaj jem?Zaradi lepote, zaradi zdravja, zaradi velikosti, zaradi misli, zaradi mišic, zaradi lepopisa. Resula, l.d. • • • Jem zato, ker sem lačen. Če ne bi jedel, bi bil čisto bled. Ker jem, sem zdrav in vesel. Blaž, l.d. Občina Velenje ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: Zdravniki: Četrtek, 14. februarja — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Mijin in dr. Lazar. Petek, 15. februarja — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Friško-vec, nočni dr. Friškovec in dr. D. Popov. Soboto, 16. februarja in nedeljo, 17. februarja — dr. Rus in dr. Janežič. Ponedeljek, 18. februarja — dopoldan dr. Mijin, nočni dr. Popov in dr. Menih. ZOBOZDRAVNIK— V nedeljo, 17. februarja — dr. Božo Jevšek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 15. februarja do 22. februarja — Milan Matko, dipl. veter. Topolšica 15, tel.: 891-166. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Do 18. februarja — Marjan Lešnik, dipl. veter., Ljubija, tel.: 831-219. Od 18. februarja do 24. februarja — Marjan Lešnik, dipl. veter., Ljubija, tel.: 831-219.