Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7. Osebni pogovor od 10. do 11. are predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napiSejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom Je treba za odgovor priložit] poStno znamko. Glasilo koroških SlooenceD Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravnistva lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za Inserate se plačuje po 20 via od garmood-vrste vsakokrat Celovec, 11. vinotoka 1913. St. 41. Leto XXXII. XX11I. letni občni zbor Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se vrši v četrtek dne 30. oktobra 1913 točno ob 11. nri dopoldne v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu s sledečim sporedom: 1. Poročilo društvenega načelnika. 2. Govor o političnem položaju slovenskega naroda, govori član „Hrvatsko-slovenskega kluba“. Ime govornika se naznani pozneje. 3. Poročilo starega odbora. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti/______ Dolžnost vsakega zavednega koroškega Slovenca je, da se tega zborovanja udeleži in skrbi, da se ga tudi drugi udeležijo. Časi so nad vse resni in ljudstvo je potrebno političnega pouka, da dobi pravi vpogled v položaj. »Bikovske skupine" ali slovenščina, ki jo piše urednik »slovenske priloge nemških gospodarskih poročil za Koroško«. Šesto leto že hodi »slovenska priloga nemških gospodarskih poročil za Koroško« v deželo. »Ureduje in prevaja jo v slovenščino J. Possnig, učitelj v Celovcu. Zalaga pa jo deželnokulturni svet koroški«. Urejuje jo torej Possnig, zalaga pa deželni kulturni svet koroški. Že v naslovu napake! Veliko večino spisov prestavlja učitelj •Possnig iz nemškega lista »Landwirtschaft-liche Mitteilungen«. Temu ne oporekamo, ker v nemškem listu zagleda vsake kvatre vendar tudi kak dober spis luč sveta. A grajati pa moramo odločno jezik slovenske priloge, grajati moramo deželni kulturni svet koroški, ki je naprtil učitelju Possnigu breme, kateremu ta mož ni kos. Ječi in vzdihuje pod bremenom, da mu pot teče po licu — v vsaki vrsti to lahko zasleduješ — nazadnje pa zveriži jezik, ki je res prava »no-voslovenščina«, katero še izobraženec komaj razume, kaj šele slovenski koroški kpnet, kateremu so koroške nemške šole izpodkopale jezikovni čut! Da je trditev resnična, to bomo takoj dokazali. Pred nami leži številka omenjenega lista z dne 1. junija 1913. V uvodnem članku poroča list o občnem zboru koroškega deželnega kulturnega sveta, vsaj zdi se n a m, da naj bi bil to občni zbor, kajti slovenska priloga piše : »Polni zbor dež el nekultur n ega sveta koroškega«. Naša gospodarska in izobraževalna društva imajo pač vsako leto občne zbore, polnih zborov pa nimamo, le Nemci imajo svoje »Vollv ersamm-1 u n g« - e. Vidite, gospod Poznik, če bi vprašali kakega kmečkega koroškega fanta na deželi, pa bi Vam povedal, kako se pravi po slovenje »Voli versammlung« ! Nadalje poroča slov. priloga: »Prva točka dnevnega reda, predlog letnega poročila in računskega sklepa za leto 1912 s e reši s tem, da s e letno poročilo, katero je navzočim itak že po »Gospodarskih poročilih« znano, na znanje vzame, računski sklep, kateri se strani računskega svetnika Marchart, kot spregledovalca prebere, odobri.« No, tu ga imate! Ali Vas gospod računski svetnik Marchart še ni tožil? če še ni vložil tožbe zoper Vas, priporočamo tega gospoda državnemu pravdništvu, da si ga natančneje ogleda; kajti kdor spregleda kak račun, ta ni vesten uradnik! Toda razložiti vam moramo stvar bolj na debelo, da boste razumeli! Vi, gospod učitelj Possnig, ste delali pred komisijo za ljudske in meščanske šole v Celovcu skušnjo iz slovenščine. Skušnjo ste prestali, ker poučujete letos slovenščino na učiteljišču v Celovcu in nadomestujete cesarskega svetnika Prescherna, ki ne poučuje več. Komisija je pregledala Vaše naloge in Vam je menda mnogo spregledala, ker je Vas usposobila za pouk v slovenščini. To dokazujejo vsi Vaši sestavki v »Slovenski prilogi«. Ali sedaj razumete? Ce ne, poglejte Janežičev slovar! Tam boste našli pod besedo »spregled« tudi »spregledati«. In tam stoji: pf. intr. die Augen òffnen (aufschlagen, auftun), anfangen zu sehen, aufgehen (v. d. Augen); fig. herausfinden, tr. n a c h s e h e n, u b e r s e h e n, verzeihen, e r 1 a s s e n. Marchart je torej račune p r e-gledal, spre gledal pa jih menda ni, ker inače ne bi bili odobreni in Vas bi bil moral tožiti! Upamo, da sedaj tudi Vi, ko to p r e gledate, spre gledate ! Dalje! »Kot nova svota se nahaja med subvencija, m i podpora za gnojnične šlavhe, za kateri namen je privolilo mini-sterstvo leto 200 K; za prihodnje leto se bo naprosilo 3000 K. Za p o c e n j e n j e sadnih drevesc se bo predlagalo 4500 K, ker daje tudi dežela ravno toliko. Za kmetijsko šolo se bo naprosilo ministerstvo, kakor do zdaj, za 6000 K, za podkovalno šolo 4000 K, za potovalni pouk z st roškimi! za potovanje vred 3000 K« itd. Gospod Possnig, to ni slovenje, še nemško ni prida! Kaj naj bo pocenjenje — to je uganka! Priporočamo Vam, da si ogledate »Kmetovalca« in druge slovenske gospodarske liste, priporočamo Vam, da se naučite poštene, lepe slovenščine, ki jo morate kot učitelj znati, kajti, s svojim listom kažete, da ste nesposobni za urednika gospodarskega lista, da ste nesposobni za učitelja slovenščine, ker ne znate slovensko, da bi pa poznali duha slovenskega jezika, o tem še govora ni. V Vašem poročilu o občnem zboru deželn. kulturnega sveta mrgoli jezikovnih napak, to je v resnici nova slovenščina, ki je ne razume noben koroški Slovenec. Pa lepše še pride! Ista številka »Slovenske priloge« piše med naznanili: »Podpore za nakup bikov ...« »Pri podelitvi teh podpor pridejo na vrsto najprej živinorej-ne zadruge, bikovske skupine, podružnice in soseščine in potem še le posamezni posestniki.« ... »O d a j a pocenjenih bikov . . Cena se bo znižala za 200 do 500 K» Spre jetnik bika se more (če se hoče, kaj ne?) zavezati, da ga bo dve in pol leti za javno pie me rabi L« In dalje : »Kdor dobi v z r e j n o p r e m i -jo, se zaveže, da se bo bik v deželi javno rabil.« Če kdo izmed slovenskih koroških kmetov to razume, ta dobi tudi premijo! Pod besedo »skupina« navaja Janežič pomen: Gruppe, Komplex. Po prestavi slovenske priloge bi se torej »bikovske skupine« imenovale nemško »Stiergruppen, Stierkomplexe«. No, in če dobijo »bikovske skupine« premije, potem pa lahko noč, deželni kulturni svet koroški! Nisi izpolnjeval svoje naloge in denar v stran mečeš. Kako si naj predstavljamo, »da se bo bik v deželi javno rabil«?! Fantazija ima tukaj široko pot. Naši kmetovalci so dose-daj bike vedno le »spuščali« — v deželi pa jih nikdo ni »javno rabil«. Dovelj ! Navedli smo le slučaje, ki naravnost v oči bodejo. Napak mrgoli v vsaki slovenski prilogi. Zato seveda ni misliti, da so to kake tiskovne pomote. Povemo pa že danes, da to ni Possniggova krivda; če človek ne zna slovensko, pač ne zna. Krivda zadene koroški deželni kulturni svet, ki nastavi človeka za urednika, ki ne zna slovensko. To smo že z današnjim člankom dokazali. To lahko še natančneje dokažemo, ker imamo dovolj gradiva na razpolago. Kulturen škandal pa je, da deželni šolski svet nastavi takega človeka, ki še poštenega slovenskega stavka ne zna napisati, za učitelja slovenščine na celovškem učiteljišču. Kako bo človek, ki sam ne zna slovensko, učil dijake pravilne slovenščine? Kako je mogel tak človek sploh napraviti skušnjo iz slovenščine za pouk na meščanskih šolah? Na to naj nam odgovori slavno c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje na Dunaju! Vas pa, gospod Posnig, in Vaše »bikovske skupine« naj Bog živi! Upamo, da boste po tem pregledu tudi »spregledali«! Pregledajo naj to zadevo tudi strokovnjaki, da bodo videli, kako se poučuje slovenščina na celovškem učiteljišču! Dr. Krek o porotnih sodiščih. Zasedanje kranjskega deželnega zbora je zelo burno, kakor že dalje časa ne. »Slovenski Najrod« in za njimi razni nemški listi so že dalje časa pisarili o nekem razmerju dr. Kreka z neko gospodično Ramilo Theimerjevo. Dotična Ramila Theimer, Nemka z Dunaja, je prišla na Kranjsko pro-učevajt gospodinjske šole. »Slovenski Narod« je dajal tej ženski svoje predale popolnoma na razpolago. Dr. Krek je v kranjskem deželnem zboru razkril to zadevo, in tedaj niso liberalni poslanci kazali v tej zadevi take korajže kakor njihovo glasilo. Sploh smo zadnji čas ob meji z žalostjo opazovali, da so se iz liberalnih vrst na Kranjskem spravljale med širši svet predvsem take zadeve, ki jemljejo celotnemu slovenskemu narodu ugled in čast. Ali nimamo Slovenci dovolj narodnih pritožb, se pam li ne godi toliko krivic, da pač nikdar ne moremo dovolj teh naglašati med širni svet. Toda strankarski slepci vidijo le eno potrebo: Udariti svojega nasprotnika, četudi pri tem trpi cel narod. Dotična gospodična Theimer jeva je vložila par tožb proti listom ki so nastopili zoper njeno pisarjenje po »Narodu«. Dr. Krek je to pojasnil v deželnem zboru kranjskem tako-le: Kamilla Theimer in kdo stoji za njo. Ker sem ravno pri besedi, je dobro, da se pri tej priliki vse pojasni, hočem moje trditve dokazati na skrajno tipičnem slučaju; frišno in brez ovinkov hočem vse povedati in predložiti vaši sodbi. (Živahni »Bravo«-klici pri večini.) Znano je vam, kar vas bere nasprotne liste — jaz jih ne — kako iz mene in deželnega glavarja zadnji čas delajo krvave klobase. (Veselost.) On je korumpiran, jaz pa sem nekak Don Juan. (Velika veselost.) Moje donjuanske šege in navade (Ponovna veselost.) se v najbolj slikoviti obliki pripovedujejo in javnost se razburja. (Klici: Poštena javnost ne.) Jaz sem napade detiene osebe, ženske, preziral, sem potrpel, se nisem nič branil, ampak (s povzdignjenim glasom), če se nazadnje zasade kremplji v meso, če se mi hoče snesti celo košček kruha, ki ga imam, potem imam pravico se braniti! (Nato izbruhne velikansk vihar aplavza v zbornici in ma galerijah. Gromoviti vzkliki: Živio dr. Krek! Živio dr. Šušteršič! Vmes klici najhujšega ogorčenja proti liberalcem.) Dotična oseba (z velikim povdarkom) je meni nasproti rekla, da je zato šarila erotično stran v to prijateljsko razmerje nasproti meni, ki sem igral vlogo usmiljenega zdravnika histerične žene, je priznala meni sama, da je to zategadelj storila, ko sem jo opozarjal tudi na krivico, ki jo dela deželnemu glavarju, da je to vse zato, ker se jo je zagotovilo, da se ji ne more nič zgoditi, ker je le osem klerikalcev med šdsitintridehetimi porotniki! (Nepopisen ogromen vihar ogorčenja v zbornici in /na galerijah. Klici: Fej! Škandal! Sramota! in drugi. Ogorčenje se komaj poleže.) Ves ta boj proti »korupciji« se je vodil zato, ker je le osem klerikalcev med šestintridesetimi. (Ponovni vihar.) In jaz moram reči: Če so bili gospodje od liberalne stranke razburjeni, ker se je njihovi stranki očitalo krivoprisežništvo, so lahko zdaj postali še bolj razburjeni, ko se laži in obrekovanja širijo z ozirom na zaupanje, da bodo poi'ot-niki svojo prisego prelomili. (Burno pritrjevanje. — Liberalci gledajo v tla.) Če se dobi v vasi stekel pes, se spravi proč, če fantje nagajajo in delajo ponoči kravale, se ukrote. Mi pa (s povzdignjenim glasom), ki živimo v pravni državi, davek plačujemo tudi mi, plačam ga tudi jaz, — da, mi ne moremo doseči pravice, ker je Glaser zmagal, ker imamo za razžalitve po tisku poroto, da kdo zavoljo tega krvavo trpi, to je žalostno, to izzivlje človeka! (Veliko pritrjevanje.) Vsak sodnik, če bi prišel k njemu in mu predložil taka očitanja, bi moral tako osebo obsoditi, vsak tak bi v pravni državi moral obsojen biti, razen če je neumen. Sama povdarja (s povzdignjenim glasom) — imam njena pisma v rokah — da le zato ne odstopi od svojih očitanj, da le zato ne poda častne izjave, ker noče pustiti na cedilu tistih, ki za njo stoje! (V zbornici se vzdigne nov vihar ogorčenja. Burni vzkliki: Škandal! Sramota! in drugi v zbornici in na galerijah.) Klečala je pred menoj, ko sem ji očital, da je podla vlačuga (Razburjeni klici na naslov narodno-napredne stranke), da je brezznačajna lažnjivka, pisala mi je, da bi rada dala kapljo za kapljo krvi, če bi mogla storjeno storiti nestorje-no. Seveda ko pride v Ljubljano (obrnjen proti narodno-napredni stranki), pride v druge razmere, pa se laže naprej, — ker je le osem klerikalnih porotnikov med šestintridesetimi! (Ponoven vihar.) Jaz poznam šalo; priznam, dobro je včasih, če tudi voditelji kaj skusijo, če jih zadene ponižanje, dobro je za človeka, ki je časih prehud (Veselost), da vidi: Pazi, tudi ti si človek, tudi v tebi je takega blaga, da se ti lahko kaj primeri, toda to je preveč. (Pritrjevanje.) Vsak nasprotnik mi mora pritrditi: razmere se lahko izpremene, potem se bo to lahko krvavo maščevalo. (Veliko pritrjevanje.) Tudi nasprotniku se ne sme krivica narediti, tudi naši porotniki ne smejo nasprotnika po krivici obsoditi, toda razmere so nezdrave — saj se nekateri že izgovarjajo, da je sodnji dan (Burna veselost) — in to je vse sad tega, da je samo osem klerikalcev med šestintridesetimi porotniki. (Ponovno veliko pritrjevanje.) Kavalirstvo. Utegnil bi kdo reči: Prijatelj, to ni kavalirsko, kar si danes naredil. Dobiš eno, dobro, dobiš drugo, tudi dobro, dobiš deseto, tudi še potrpiš — če pa skoči vate, da ti ne da dihati, potem kavalirstvo sem, kavalirstvo tje! (Veliko pritrjevanje.) V teh razmerah (z velikim povdarkom) je edina obramba proti imuniteti, ki jo vživa liberalno časopisje, da se ji postavi nasproti imuniteta poslanca. (Živahni pritrjevalni klici.) Le ta 2’azlika je, da se poslanec brani v interesu javnosti, javne morale in poštenja, liberal- no časopisje pa se brani iz drugega stališča. (Klici: Za plotom!) Okrožnica deželnega odbora. Iz tega tipičnega slučaja je razvidno, do česa lahko pridemo, ako se v takih stvareh, kakor je pravno postopanje, dela nepremišljeno. Napaka porote pri nas ne leži samo v strankarstvu, ampak tudi v tem, da se porotniška čast takorekoč le enemu sloju zasigura. (Veliko pritrjevanje.) Fakt je, da se preko gostilničarjev in štacunar-jev, ki nekaj (nemškega znajo, navadno ne dvigne nobeden do porotnika. (Res je!) Mi, ki zastopamo tu najširše plasti našega ljudstva in živimo v času splošne in enake volilne pravice, moramo zahtevati, da postane lahko porotnik tudi proletarec! (Veliko pritrjevanje, odobravanje in ploskanje.) Kam vodi cela stvar, če ima en sam sloj, ena sama stranka v roki justico, ljudstvo pa ne dobi pravice, to je dobro znano. Iz tega se delajo revolucije! (Veliko pritrjevanje.) Najmanje pa je, da se zahteva, da se vsaj obstoječi zakon izvršuje. Župani delajo zapisnik porotnikov. Župani pa so pod vtisom, da kdor nemško ne zna, ni za porotnika; pri okrajnih glavarstvih pa so, če je kak župan njim nevšečne ljudi vpisoval, črtali. (Res je!) Tega trpeti ne moremo, ne le, ker >ne odgovarja zakonu, ampak zato, ker se zato gode največje svinjarije v javnosti. (Tako je!) In če je deželni odbor prišel do tega, da je župane opozoril, da se zakon ne zvršuje prav — zategadelj deželnemu odboru niso odgovorni — toda, če deželni odbor v javnem interesu gre in reče: Vi župani, izvršujte svojo dolžnost, kakor vam jo zakon nalaga, in nam povejte, če ste jo izvršili — potem je deželni odbor storil nekaj dobrega. (Pritrjevanje.) Držimo skupaj! Prisrčno sem hvaležen poslancu tovarišu Ribnikarju (Veselost), da mi je dal priložnost danes to povedati. Želim, da bi se iz te debate izčistile naše razmere, da bi vsaj kot ljudje skupaj živeli drug pri drugem. To je korist dežele in naroda. Če pa to ni mogoče, potem, mi fantje, kar nas je, skupaj držimo! (Gromovit aplavz, ne poje-njajoče odobravanje in navdušenje.) Naj kdo drugi v zaupanju v prisegolomstvo dela, kar hoče, mi stojimo: Ein Soldat, treu und brav! — vsi eno! (Velikanske ovacije dr. Kreku in ponovne ovacije deželnemu glavarju. — Viharno navdušenje. — Govorniku čestitajo.) Kdo dolži Slovence veleizdaje? Gostilničar Hoffer v Lipi taji, da bi bil ovadil Nemca na Potoku. Zatorej objavimo sledeča dejstva: Hoffer v Lipi je naznanil Filipa Kandolfa, p. d. Nemca, na Potoku in ga obdolžil veleizdaje. Nemec se je v Hoffer-jevi gostilni jezil nad Turke, kojih krvoločnost je nam Slovencem znana po spominih na naše pradede. Če bi imel naš rojak Nemec kakšno staro »sabljo«, bi jo gotovo tudi zasukal nad turškimi glavami, zato je tudi dodal izrek: »Prav je, da Srbi potolčejo Turčina, živela Srbija!« Hoffer je v svoji nemčurski domišljiji seveda še slišal dodatek: »Dol z Avstrijo!« Nemec je že nad petindvajset let ud požarne brambe v Vrbi in priljubljen vsakomur vsled prijaznega značaja. Vrbljani priznavajo, da se je Nemec posebno trudil pid pripravah znanih cesarskih slavnosti, katere Vrbljanom donašajo precejšnjega dobička. Nimamo človeka v lipški občini, ki bi ne poznal rodoljuba Nemca, nihče mu ne more očitati kaj napačnega. Hofferjeva zasluga je in bo, da je očrnil Nemca pri državnem pravdništvu. Saj pravijo ljudje, da je tačas Hoffer ukal po Lipi in se hvalil tega posebnega uspeha. V svoji škodoželjnosti se je Hoffer tudi malo poigral s svojo žrtvijo in dodal zanimivo opazko, da ne bi bil Nemca ovadil, če bi bil njegovega mišljenja. Potem bi bila seveda Nemčeva izjava patrijotična in Hoffer bi potem ne reševal Avstrije. Za tak patrijoti-zem bi Vam lahko nakazalo sodišče petindvajset z leskovko. Deklina, katera je slišala, kako je šuntal Hoffer Krempiča, ni vajena nemščine in torej pri deželni sodniji tudi ni vsega izpovedala. Pride pa morda še čas, ko bomo o tej zadevi še izpregovorili kako grenko v spomin in »dobro vest« prizadetim. Krempič je sam potrdil, da se on, če je napit, sploh ne more spominjati posameznih dogodkov prejšnjega večera. Zatorej Krempičeve izpovedi tudi ne smatramo resne. Da je Hoffer napravil gonjo proti patriotičnemu Nemcu, smo prepričani. Politične vesti. Pašič na Dunaju in Nemci. Srbski ministrski predsednik Pašič je bil dne 3. t. m. na Dunaju kot gost našega zunanjega ministra grofa Berchtolda. Bil je prijazno sprejet. Z grofom Berchtoldom in z drugimi visokimi glavami se je pomenkoval o prihodnjem razmerju med Srbijo in Avstrijo. Padlo je veliko lepih besed, a kdo bi jim verjel, zlasti še, ker so prišle iz ust diplomatov. Naši državniki so se tako zarili v protisrbsko gonjo in nemški listi jo še sedaj gonijo, da je pač zelo malo verjetno, da bi bil Pašič verjel lepim besedam. Kak humbug še vedno uganjajo Nemci! Če ima Culukafer ali Indijanec kako lepo lastnost, jo smeš pohvaliti. Pri naših Nemcih je prišlo že takorekoč v modo, da hvalijo in poveličujejo vse, kar prihaja iz Nemčije, tudi če je naši državi več ali manj nasprotno. Če pa pohvali kdo izmed Slovencev junaštvo Srbov in Črnogorcev, ga že izdajejo za veleizdajalca. Kako smešni so v tem oziru Nemci brez razlike politične pripadnosti, se vidi na primer iz izjav znanega gosp. kateheta Al mer j a v Velikovcu, ki je parkrat v liberalnih listih in zadnjič tudi v »K. Tagblattu« očital nekemu cerkvenemu slovenskemu dostojanstveniku, češ da ima simpatije za črnogorskega kralja Nikolaja. Tudi nad tem se zgraža, da je imela slovenska trgovina s papirjem v izložbi — groza in strah — balkanske vladarje. Kolikor se spominjamo, je imel slike balkanskih knezov tudi »K. Tag-blatt« sam. Bog ne daj, da bi jih bil prinesel kdaj naš list! Kaj ko bi vedel gospod Almer, kako krasno piše o velikanskih duševnih zmožnostih kralja Nikolaja, kako ga proslavlja nemški pisatelj Achleitner, ki je pa seveda iz drugega lesa kakor gospod Almer! Da se nekateri ljudje hočejo res za vsako ceno blamirati in kazati po vsej svoji sili svojo nestrpnost do poštenega slovenskega naroda! Vstaja Albancev. Kakor je bilo pričakovati, je srbska armada albanske čete povsod potolkla, morda prej, kakor so pričakovali Bolgari, ki so začeli z vstajo v srbski Macedoniji. Sedaj se bodo albanske čete najbrž razkropile v majhnih četah in tako Srbom hudo nagajale, ker bo sovražnik takorekoč povsod in nikjer. To pa zna dati povod, da bodo Srbi zasedli del Albasnije in to zagovarjali s tem, da sicer nimajo nikoli miru pred Albanci. Poraz Albancev. B e 1 gr a d, 6. oktobra. Preganjanje Ar-navtov čez srbsko mejo je končano. Pri Gur- vi Dervani so imeli včeraj Arnavti 300 mrtvih, ostali pa so pobegnili na Sar planino, kjer so jih Srbi obkolili. Srbske čete so osvojile Vranište. Vodja provizorične albanske vlade v Valoni, Kemal bej, je poslal v Komiješ 100 tovorov orožja in 60 tovorov municije, kar javno kaže, da albanska vlada podpira ar-navtske vstaše v njihovem boju proti Srbiji. Pri Prizrenu so bili Arnavti popolnoma odbiti. Srbske čete so jih obkolile in se sedaj pričakuje bitka z ugodnim uspehom. Arnavtski starešina v Krasnesu je poslal vstašem 600 Arnavtov na pomoč, toda Riža bej ni dovolil tej četi, da bi šla na pomoč svojim rojakom. V Koljmesi Gašu leži Isa Boljetinac nevarno bolan. Bolgar Trajce v prespanskem okrožju namerava začeti četaško akcijo. V bitolj-skem okrožju je položaj popolnoma normalen. Včeraj je vladal tamkaj popoln mir zaradi velikega naliva. V Belgrad je prispelo 75 ranjencev. B e Igra d, 6. oktobra. Boji pred Prizrenom so končani s popolnim porazom ar-navtskih vstaških krdel. Arnavti so se po- polnoma umaknili izpred Prizrena in Lju-me na ono stran Belega Drina, kjer se skušajo zopet zbirati in kjer dobivajo nova oja-čenja iz avtonomne Albanije. Srbi pa so jim vedno za petami in so jih deloma že napadli tudi na samostojnem albanskem ozemlju. Posrečilo se je Srbom, da so prijeli vstaše od spredaj in od zadaj in jih popolnoma uničili. B e Igr a d, 6. oktobra. Po zadnjih semkaj došlih poročilih so bili bolgarski četaši in pa ostanek arnavtskih vstašev v bitolj-skem okraju popolnoma poraženi. Oblasti so zopet vzpostavljene in vlada povsod mir. V zadnjih bojih okoli Prizrena so srbske čete, ki so prihajale od Prizrena in Tetova, zajele vstaše od dveh strani. Pri Vraništu so bili Arnavti popolnoma pobiti. Isa Boljetinac. B e Igr a d, 6. oktobra. Isa Boljetinac se nahaja nevarno bolan v srbskih rokah. Ko ozdravi, ga Srbi postavijo kot veleizdajalca pred vojno sodišče. Boljetinac je namreč srbski podanik. Avstrijski in italijanski konzul podpirata vstaše. Dunaj, 6. oktobra. »Zeit« poroča iz Belgrada, da vlada tamkaj veliko razburjenje zaradi dejstva, da sta avstrijski in italijanski konzul v Prizrenu hujskala katoliške Arnavte proti Srbiji ter jih podpirala z orožjem in municijo. Grško - turška vojska? Grki in Turki se zavoljo Egejskih oto-kov še niso pobotali. Turkom je zopet zra-stel greben, Grkom se pa tudi nič ne ljubi popustiti. Da misli Turčija res na vojno z Grško, je razvidno iz poročila bolgarskega poslanika .na Ruskem, Ratko Dimitrijeva. Iz Peterbuga prihaja namreč poročilo, da se je Dimitrijev izjavil, da ima po zadnji mirovni pogodbi Turčija pravico, dva meseca pošiljati svoje čete preko novega bolgarskega, prej turškega ozemlja v Traciji. Turčija je bojda tudi že povprašala pri velesilah, kako bi se zadržale v slučaju vojske Turčije z Grško. Velesile bi se menda ne mešale v to vojsko, toda po celem Balkanu bi vzplapolal nov ogenj. Če bi bila Turčija zmagovita, bi porabili Bolgari to priliko, da bi se oškodovali za izgube v zadnji vojski z Grki. Ker pa imate Grška in Srbija zvezo in pogodbo za slučaj vojske in se je tudi Rumunija izrazila, da bi postopala proti Bolgarom enako kakor zadnjič, če pride do vojske, si bodo Bolgari menda le premislili, če se ne zanesejo preveč na Albance. Nemški cesar proti Slovanom v Avstriji. Poljski listi objavljajo potrjene vesti, da je cesar Viljem povodom svojega zadnjega poseta v Slezi ji karvinskemu županu na njegovo izpoved, da je v karvinskem okraju le 1980 Nemcev proti 860 Čehom in 13.500 Poljakom, odgovoril z besedami: No, potem pa morate dobro udariti po njih! Poljski listi zahtevajo radi tega od Poljskega kluba, naj stavi takoj v prvi seji poslanske zbornice vprašanje, če je dopustno, da tuji vladarji na avstrijskem ozemlju hujskajo Nemce na politična nasilstva proti Poljakom. Vest je zelo verjetna, ker je znano in dokazano, da se je nemški cesar Viljem že parkrat mešal v avstrijske notranje zadeve, kakor da bi bila naša država nem-šk i pokrajina. Štajerski deželni zbor je sklican na 10. t. m. Po dolgotrajnih obravnavah med slovenskimi in nemškimi deželnimi poslanci je prišlo do kompromisa za kratko zasedanje, da se rešijo nekatere najnujnejše zadeve. Slovencem se je za popustljivost zagotovila ena slovenska meščanska šola in gospodinjska šola v Št. Jur ju ob južni železnici. Te drobtinice so pač tako majhne, da sodimo, da je Slovenska Ljudska Stranka na Štajerskem popustila tudi zavoljo agitacije slovenskih liberalcev, ki so vpadali Slovenski Ljudski Stranki v hrbet in tako olajševali nasprotnikom v Gradcu. Šukri paša imenovan ministrom. »Vossische Zeitung« poroča iz Sofije, da je dobil Šukri paša, ki se še vedno nahaja v bolgarskem vjetništvu, obvestilo, da je imenovan za vojnega ministra in poziv, da naj tako odpotuje v Carigrad. gg&a Stechenpferd- liifiiiomlečiiifo milo Dnevne novice in dopisi, III. redna skupščina »Slov. Straže« se vrši prihodnjo nedeljo, dne 12. oktobra, ob 3. uri popoldne na Jesenicah. Naj bi se zbrali ta dan vsi prijatelji naših obmejnih bratov na Jesenicah. Posebno iz bližnjih krajev naj vsakdo prihiti na Jesenice! Podružnice »Slovenske Straže« nujno prosimo, da nemudoma določijo svoje zastopnike za IIP redno skupščino dne 12. oktobra na Jesenicah in takoj pošljejo! njihova imena osrednjemu vodstvu v Ljubljano. Somišljenike prosimo, da skrbijo pravočasno za agitacijo, da bo udeležba na občnem zboru Katol. političnega in gospodarskega društva dne 30. oktobra velika. Vsakdo naj se zaveda, da živimo v resnobnih časih in da je treba, da manifestiramo svoje politično in narodno življenje, ker 1 e tisti bodo pravice deležni, kise zanjo pobrigajo. Koroško za »Slovensko Stražo«; Ivan Koch, stud. iur., Št. Peter pri Velikovcu, 1 K 70 h. — Podružnica v Velikovcu 58 K 50 h. — Mohorjani v Št. Janžu, p. Svetnavas, po č. g. Jožefu Lugger, župniku, 7 K. Kako se skuša Sudmarka ugnezditi. Po Celovcu naznanjajo lepaki, da Stidmarkina podružnica Št. Peter—Žrelec napravi v nedeljo veselico pri »Sandwirtu« v prid Pogorelcem v Selah pri Žrelcu. Čisto lep namen, če bi za njim ne tičal drug, prav nič lep namen, ki je zelo prozoren. V konkurzu je lekarnar Hillinger v Celovcu, ki je svoj čas s celo svojo rodbino odpadel od katoliške cerkve in pi*estopil k luterancem. Tudi hotelirju Lerchu (»Kaiser von Osterreich«) prede zelo slaba, da po Celovcu že govorijo, da je napovedal konkurz. Koroški organisti, pozor! Muzikaličen tat je zapustil Kranjsko in hodi po Koroškem. Najprej je obiskal žihpoljski cerkveni kor in koj na to se je oglasil pri nas v Borovljah. Na koru so mu ugajale sledeče skladbe, katere je brez vsakega dovoljenja s sabo vzel: pet trdovezanih Cecilij L in II. del, en zvezek preludijev od Rincka, Ign. Hladnik, Fiinf fugierte Festspiele fur Orgel op. 61, Jos. Gruber, op. 14, Requiem in D-mol. Svetovali bi gg. organistom, da muzi-kalij ne puščate na koru, ampak jih imejte doma, ker se lahko zgodi, da vas obišče uz-movič in vzame, kar mu bode ugajalo. Iz celovškega »teatra« II. — Iz staro-poštene slovenske kmetske hiše v Zgornji Podjuni, mati in hči, namenieni k sklepni pobožnosti na sv. Višarje, dojdeta na celovškem kolodvoru k blagajni, da si oskrbita vozna lista za nadaljnjo vožnjo do Beljaka. Prva pristopi mati, zaproseča listek »v Beljak«. Razmotriv pogled blagajničarke, kratek pomislek, malo zgrbančeno čelo — in kmetica je bila z listkom odpravljena. Vse drugače se je pa zgodilo takoj sledeči hčerki. Na ponovno zahtevo po listku »v Beljak« se ji ni ugodilo. Veliko se je trudila blagajničarka (Zakaj? Naj bi takoj postregla in prav nič drugega se pi terjalo od nje! — Op. ur.), da postreže le na nemško zahtevo, da bo sama vzrok, ako zamudi vlak, izjavlja, da ve, da prosilka zna nemško (vrhunec predrznega obnašanja) itd. Slovenka je na vse to ponavljala le svojo željo po listku »v Beljak«. Končno blagajniško dekle odide od okna k pisalni mizi. Slovenka, ker še nepostrežena, stoji ob okencu, kamor blagajničarka zopet dohaja drugim potnikom streči na način, ki je vzbujal pozornost, namreč z izredno prisiljeno prijaznostjo, vedno stoječo Slovenko zaničljivo postrani pogledujoča. Stregla je drugim na desno in levo od stoječe, torej tudi onim potnikom, ki so dohajali od strani odhoda k blagajni. Nad pet minut je trajalo to kljubovanje železniške nastavljenke. čakajoča mati v vestibulu končno pristopi nazaj k blagajni, pokaže svoj listek in zahte- va odločno; »Dajte vendar še eno tako karto!« Nedolžno užaljena pa obenem smešna blagajničarka je v zadregi, ker se je pojavila nepričakovana — priča. Mrmrajoče in z bliskovimi nemškimi pogledi strelja na ženski, potem končno z neko hudobno škodoželjnostjo in dobro čutečim prezirljivim posmehom vrže listič tje, ko si je že vzela našteti denar. Vse drugače prijazno je po stregla sedmerim potnikom prej, ko je stala mlajša ženska še neodpravljena ob okencu. Mislila je pač, da je tudi ta od vrste ja-rih mestnih frajlic, ki pridejo z dežele povite kot otročje punčice, z blatnim srcem in brez najmanjše ljubavi do slovenščine, brez narodne značajnosti. Obžalovati je vodstvo kolodvorovo, oziroma vodstvo južne železnice, da po tolikih slučajih krivic napram Slvencem na celovškem kolodvoru nima moči ali volje, da se pravična uravnajo malenkostne jezikovne zadeve v glavnem mestu dvojezične dežele. In to se je zgodilo dne 4. vinotoka, ko so vsa avstrijska patri-otična srca ukala povodom presvitlega vladarjevega imendana, ki ima geslo: Z združenimi močmi!, katerega onečaščajo pa tako radi najnižji dninarji pod zaščito sedanje strogo nemškonacionalne vlade, na neutemeljeno škodo Slovencem. Vojaška vest. Gospod nadporočnik Jožef Zechner lov. polka št. 19, rojen v Borovljah, ki je več nego pet let vzoren poveljnik vojaškega plavališča, je bil dne 8. t. m. ko-mandiran za tri mesece kot poveljnik nadomestnega oddelka lov. bataljona št. 19 v Komarno. Rekruti. Lepo število slovenskih in nemških fantov, ki jih je poklical cesar v vojaško službo, smo videli te dni po mestu. Skoro vsem je bilo z oči brati žalost, odkrito ali prikrito, ki so jo skušali udušiti z razbrzdanim veseljem. Saj ni čuda! Mladenič se loči od svojih ljudi, ne vedoč, kaj ga čaka v vojaški suknji. Z žalostjo smo pa opazovali, da so nekateri slovenski fant-je-novaki hudo nemškutarili. Nekateri so se hoteli pokazati in so nemške stavke mešali s slovenskimi, Nemci so se jim pa — posmehovali. Tako nemškutarjenje seveda tudi Nemcem ne more dopasti. Iz Ljubljane je došlo v Celovec pod poveljništvom gospoda stotnika Lindnerja 600 novakov 17. pešpolka, iz Komama pa 500 novakov 19. lovskega polka. Kontrolni zbori glasom odloka domobranskega ministrstva in c. in kr. vojnega ministrstva za leto 1913. odpadejo. Tri sode za pivo je ukradel nezna