? ftMERlSKfl^ToOMOVINft 7ftlAMIfE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING J-nflmilt IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER ^------—---«*-...... X. ........»I II 11 III T™"" ............ -rrrm,........................... 127 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 31, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVU merikanci imajo samo 16 milj še do Rima leralna velika porota Preiskovala škandal Ninskimi kuponi *''eland, O.—V Clevelandu K^hajal v soboto kongres-. arris kot zastopnik odse-| anske zbornice, ki pre-I^upčijo črne borze z ga-'mi kuponi. Prišel je |.več drugimi uradniki iz Pfctona, da preišče mani-ji^0 z gazolinskimi in ži-t 1 kuponi tukaj. Izjavil ij}e to eden najvčejih slu-PMlipcije, kar jih je do- še v roke dozdaj. i(j)2adevo je dobila zdaj v roti.11 federalna velika poro-zaprisežena'v pon-L" Poroti bodo predloženi || 0 sleparijah, nakar bo | ,Sv°je mnenje in more-I "tožbe posameznikov. J SOZBILI ^EM 60 LETAL i?0tl,~~ Vpondeljek so na-Uski letalci nemška letali severni Romuniji in lRemcem 60 letal. To je i 1 ruski zračni napad v ,Mesecu. Vsi ruski letalci i^lli nepoškodovani na s. »SL poroča, da so Nemci J' v bližini Stanislavova j^em, toda Rusi so jih jj^aj. V splošnem je.pre-1)0 na ruski fronti. fi?ki Poljaki so hirali narodni za domovino .^o, N. Y.—V pondeljek ržavljani poljske org-anizirali stalen k "a,rieriški kongres za po-L*vestobo Ameriki ter vso I 0 Syoji stari domovini. L1 stan kongresa bo v i Stonu, D. C., konvencije 1? Pa vršile na vsake štiri člani lahko pristopi-Lk°-ameriške organizaci-Lni3e, profesionelne, do-V .trgovske in druge I ^ zborovanju je bilo avomočnih delegatov. se je izrekla sledeče:' i °'3ska ne bo dobila pra-Potem je bil Atlantidi ,fct' samo navaden propa- H." l ^aduantinja graduirala iz John šole Eleanor Frances V.' hčerka poznane druži-\ in Helen Tomažič, LSo yar<* Ave- Dobila ['j0 ,°^Hkovanje za steno-tk 1,1 strojepisje. Gradua-| ^ testni glasbeni dvora-I* Clair Ave. in 6. cesta. L ® Že delo pri Buroughs r ih chine Co- Naše j\ mnogo uspeha v na-življenju. tti so nacijem linijo pod Rimom kljub silovitemu odporu Nemcev. Rim bo kmalu v dosegu zavezniških topov. . • ^Neapclj. — Boj za posest Rima, največje mesto, ki ga 10 danes še v rokah naciji, se je pričel z vso besnostjo. o se zagozdili že globoko v nemško linijo. To je {^obrambna linija za nacije, komaj 16 milj od Rima. igriška pehota je že presekala cesto Valmontone-|ttri in nove ameriške čete se neprestano vsipljejo v ^Alban, kjer je zadnja nemška črta pod Rimom. --Feldmaršal Kesselring skuša, kot je videti, za vsako ceno držati Rim vsaj toliko časa, da bo lahko dobil na varno divizije, ki se nahajajo južno od tukaj. Zato pa neprestano pošilja nove rezerve, da bi ustavil Amerikan-ce na pohodu proti Rimu. Odpor Nemcev je sicer nekoliko zaustavil prodiranje Ame-rikancev, toda ustavil jih pa ni. Ameriški fantje gredo drzno naprej v topniški ogenj in v metalce plamenov. Radio iz Vichy je včeraj poročal, da so Amerikanci presekali Via Casilina, kjer bi bil zadnji možni umik za nemške divizije iz osrednje Italije. Tiste nemške čete, ki so še v dolini Liri, se bodo morale zdaj umakniti preko hribovja, če se bodo hotele rešiti. Najnovejša poročila s fronte trdijo, da ameriški tanki napadajo nemške utrjene postojanke komaj 16 milj od rimskih predmestij. Kako obupno se Nemci upirajo pod Rimom, dokazuje to, da pošiljajo v posamezne napade po en bataljon pehote s štirimi tanki, tipa Tiger," ki tehtajo po 60 ton. Zavezniški glavni stan poroča, da so Nemci od 11. maja izgubili že tri divizije, dočim so zavezniki zajeli že več kot 15,-000 nemških vojakov. Vsega skupaj so imeli naciji pod Rimom kakih 18 divizij, vsaka divizija močna samo okrog 8,000 mož. V mnogih sektorjih kažejo Nemci le slaboten odpor, kar bi bilo znamenje, da jim pohaja municija. V nekaterih krajih se Nemci naglo umičejo, pustivši za seboj spodminirana pota in razstreljene mostove v upanj if, da bo to zadržalo zaveznike. Zavezniško bojno brodovje, ki leži ob zapadnem obrežju, je od dneva ofenzive, to je od 11. maja, zmetalo že več kot 7,000 težkih krogel v nemške pozicije. -o- RIM BO KMALU PADEL, ZAGOTAVLJA GENERAL MARK CLARK "Predno bo minilo nekaj dni, bomo Rim osvojil^!" Tako je včeraj izjavil ameriški general Mark Clark, ki poveljuje 5. ameriški armadi na fronti pod Rimom. Včeraj je nemška propaganda sama pripravila narod na to ter mu govorila, da je Rim v nevarnosti, ker zavezniki se vale nevzdržema naprej. "Sovražnik stoji pred rimskimi vrati," je včeraj naznanjal berlinski radio. Washington. — Vsi ameriški nadškofje in škofje so poslali včeraj kabel papežu Piju XII-. ter mu zagotavljali, da bodo zavezniški poveljiki, ki zdaj prodirajo proti Rimu, gotovo našli kako pot do zmage ter pri tem obvarovali Rim razdejanja. Poslanico so podpisali v imenu vseh: kardinal Dougherty, nadškof Mooney, nadškof Stritch in nadškof Spellman. Za igralne stroje je dovolj materiala, za druge potrebe pa ne Columbus, O.—Državljani, ki ubogajo postave, se morajo danes odrekati raznim hišnim po-| trebščinam, dočim je očividno dovolj materiala za igralne stroje, ki so napravljeni za to, |da jemljejo ljudem denar iz žepa. Dočim ni materiala za vsakdanje potrebščine, dočim vojni industriji primanjkuje izurjenih delavcev, pa gre na cele tone materiala v igralne stroje in najbolj izurjeni delavci izdelujejo mehanizem za te stroje. Vse to sta pronašla dva časnikarska poročevalca, ki sta zadevo naznanila uradu za vojno produkcijo. Pa ne samo to, ampak veliki truki najmanj enkrat na teden odvažajo nove igralne stroje na vse kraje dežele in to v času, ko primanjkuje vozil za prevoz vojnih in drugih važnih potrebščin. Pa naj gre en navaden državljan, ki živi natančno po postavi, in naj skuša kupiti čisto navadne železne klešče, ali navaden kositren škropilnik, ki ga neobhodno potrebuje za vrt. novFgrobovi Frank H. Lausclie Včeraj popoldne ob štirih je nagloma umrl šestletni sin družine Mr. in Mrs. Harold L«u-sche. Radi rahlega zdravja se je nahajal otrok pri materinih starših, Mr. in Mrs. Anton Medved na Chisholm, Minn. V soboto so ga pripeljali domov k staršem na 6121 St. Clair Ave., kjer je včeraj nagloma umrl. Otrokov oče je iz znane Lauschetove družine, brat župana Lau-scheta. V družini je bil samo ta otrok, zato je izguba toliko bolj občutna. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen. Naše iskreno sožalje težko prizadetim staršem. Jakob 'Sušel Po dolgi in mučni bolezni je umrl na domu hčere, 19414 Mu-skoka Ave. dobro poznani Jacob Sušel, star 58 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojena Nagode, doma iz Logatca in dva otroka: Jack ml. in Frances omožena Turk,1 tri vnuke ter več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Narin, fara Postojna, kjer zapušča dva brata in eno sestro, enega brata pa v Braziliji. Tukaj je bival 34 let. Nad 14 let je vodil | gostilno na 54. St. in Marquette Ave. Bil je član društva Cleve-landski Slovenci št. 14 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Andrew Pirih V torek je umrl Andrew Pirih, star 58 let, stanujoč na 378 E. 156. St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Čas pogreba in drugo bomo sporočali jutri. Frank Muzic Sinoči je umrl Frank Muzic, stanujoč na 1252 E. 168. St. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod. Čas pogreba in drugo bomo sporočali jutri. -o—--- Madison, 111. — Umrl je Matt Ropac, star 57 let. Imel je dve operaciji, zadnjo v novembru preteklega leta. Zapušča ženo, štiri sinove in eno hčer. AMERIKA PRIPRAVLJENA ZA POLAGANJE TEMELJEV TRAJNEMU PREMIRJU V republiki Ekvador je izbruhnila revolucija Quito, Ekvador.—Predsednik Del Rio in vsi člani vlade so podali ostavko, ko je v mestu Guayaquil izbruhnila vstaja. Uporniki so se polastili mesta in zahtevajo, da se vrne nazaj bivši predsednik Ibarra. Prvi dan revolucije je bilo ubitih 40 oseb. Predsednik Del Rio je izročil vlado v roke dr. Navarra, podpredsedniku senata, nato si je pa poiskal varstvo v ameriškem poslaništvu. Leta 1942 je predsednik Del Rio obiskal predsednika Roose-velta in več ameriških industrijskih mest. Bil je vedno na strani zaveznikov. V ANGLIJO JE DOSPELO NOVO OROŽJE ZA INVAZIJO London.—Nedavno je dospel v Anglijo iz Amerike konvoj povsem novega in skrivnega orožja za invazijo. Z orožjem je dospelo tudi moštvo, ki je izurjeno v rabi tega orožja. O tej pošiljki poroča Časnikarski poročevalec Robert Miller, ki se je prepeljal čez Atlantik na eni izmed ladij. NABIRAJO ŽENSKE ZA DELO NA FARMAH V TEJ OKOLICI Cleveland, O. — Delavski posredovalni urad za delo na farmah išče ženske, ki bi šle pomagat pri pospravljanju letine v okolici okraja Cuyahoga. Starost je od 16 do 35 let. Te ženske bodo stanovale; v posebnih taboriščih, ki bodo pod dobrim nadzorstvom. Plača bo dobra in od ure. Delo bo za vse poletje, najprej z zelenjavo, potem pa z drugimi pridelki, kakor pride sezija. Delo se prične 12. junija. Katero zanima in bi šla rada čez poletje na dežela naj se takoj zglasi v uradu: Cuyahoga County Labor Office, MAin 2659, 816 Public Square Building. -o- . Prva obletnica V četrtek ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Mike Grdanc v spomin prve obletnice njegove smrti. Za Lauschetovo kampanjo Toni Mihelič iz 830 Babbitt Rd. je prispeval $5.00 za Lauschetovo kampanjo. Prav lepa hvala. Washington. — Državni tajnik Cordell Hull je naznanil, da je ameriška vlada sedaj pri-pravljea pričeti razgovore z Rusijo, Veliko Britanijo in Kitajsko, da se prepreči tretjo svetovno vojno. Mr. Hull je prišel v javnost s to izjavo, ko je obdržaval pet sej s posebnim senatnim odsekom, ki je njegove ideje za bo-! doči mir odobril. Državni tajnik je pripravljen začeti tozadevne razgovore takoj, ko bo to dovolil predsednik Roosevelt. Kakor hitro bo predsednik to dovolil, bo razposlal državni tajnik povabila gornjim trem državam, da pošljejo svoje zastopnike v Ameriko. Kakor si je Mr. Hull zamislil garancijo za trajen svetovni mir, bi bilo treba za to organizirati koncil Združenih narodov. Glavni odborniki bi bili zastopniki Rusije, Zed. držav in Angli-, je, ostali odborniki pa zastopniki vseh onih držav, ki so danes štete v ligo Združenih narodov. Program, kakor si ga je zamisli! Mr. Hull, bo gotovo podpiral senat in s tem gotovo tudi ameriški narod. To je predvsem potrebno, predno more državni tajnik predložiti drugim državam načrt za bodoči mir. Ako njegov načrt ne bi dobil podpore doma, bi ga bilo nesmiselno komu predložiti. Toda vsi razgovori, ki jih bo vodil Mr. Hull z zastopniki drugih držav, ne bodo obvezni za Zed. države, dokler jih ne odobrita dve tretjini senata. Admiral Kimmel zahteva javno zaslišanje glede napada na Pearl Harbor Washington.—Admiral Kimmel, ki je poveljeval pomorski sili ob času japonskega napada na Pearl Harbor, pravi, da javnost ne ve še vsega o tej največji katastrofi za ameriški narod in da zahteva, j avno zasl išan j e. čim prej mogoče. Senatni juridični odsek je določil, da se prične zaslišanje 8. septembra. Enak odsek poslanske zbornice je pa zaključil, da naj se vrši tozadevno zaslišanje pred 7. junijem 1945. Admiral Kimmel je pa podal svojo zahtevo v sledečem pismu:—"Dve leti ii) pol že čakam, da bi me poklical mornariški oddelek na zaslišanje. Vse, kar se je dozdaj pisalo o napadu na Pearl Harbor, še davno ni popolno." Admiral Kimmel je že 7. septembra 1943 pisal na mornariškega tajnika Knoxa sledeče: "Zavlačevanje v tej zadevi je proti mojim osebnim intere-sopi, Jser Jtjodp. dogodki lahko onemogočili predložiti dokaze in priče, ki so potrebne." Admiral je vedno poudarjal, da zahteva javno zaslišanje, ne pa za zaprtimi vrati. Napad na Pearl Harbor so izvedli Japonci še 7. decembra 1941 in takoj zatem je bil odstavljen od aktivne službe" admiral Kimmel, ki je takrat tam poveljeval. Zakaj se ga toliko časa ni zaslišalo, ve samo vlada. Naši fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Vlada obeta dosti sladoleda letos Washington. — Tisti ,ki imajo radi sladoled, ga bodo imeli letos dovolj. Tako pravi živilska administracija, ki računa, da bodo imeli izdelovalci sladoleda letošnje poletje 30,000,000 galon več mleka kot lansko leto. Clevelandske demokrate snubijo za Byrda V Clevelandu sta bila te dni dva vodilna demokrata iz New Orleansa, ki sta skušala prodati tukajšnjim demokratom senatorja Harry ,F. Byrda za demokratskega predsedniškega kandidata proti Rooseveltu. Mr. Byrd je demokrat iz Virginije in ni naklonjen novemu dealu. Katere demokrate sta tukaj videla, nista hotela povedati. Pripravite petake Strci Sam bo zopet kmalu v naših žepih. Vsak lastnik avta bo moral namreč zopet kupiti znamko za $5 in jo pritisniti spredaj na šipo do 1. julija. Naprodaj bodo že 10. junija. Edward A. Rupert, C. M. 3/C, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Rupert, 19303 Shawnee Ave. je dospel v nedeljo iz Alaske na dopust za 30 dni. Doma bo ostal do 19. junija. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. V službi Strica Sama se nahaja že 22 mesecev in je bil čez morje 16 me-sceev. Z očetom Frankom nas je obiskal v uredništvu in nam je povedal mnogo zaimivega. V Alaski je strašna draginja. Tako stane, na primer, ena steklenica viške vse od $35 do $102. Včasih brije tako huda burja, da fantje ne vedo, če bodo imeli zjutraj nad glavami še šotore. Sonca ni videl štiri mesece skupaj in hudomušno pristavil, da ni videl nobene ženske 8 mesecev skupaj. Rupertovi so nam tudi povedali, da je poslal sin Pvt. Robert iz Tennessee domov vso obleko, ker bo odšel najbrže preko morja. ta M M Mrs. Julia Makse, 997 E. 63. St. nam je povedala, da je dobila za Materinski dan od sina Josipa iz Anglije lepe rože, katerih je bila silno vesela. Poklicna bolničarka Leona M. Alič, 6722 Bonna Ave., je resig-niral z bolniškega štaba v St. Alexis bolnišnici in stopila v ar-madni bolničarski zbor. Dobila je čin poročnika in bo odšla 1. junija v vojaško bolnišnico, Fort Benjamin Harrison, Indiana, V St. Alexis bolnišnici je bila na-čelnica bolničark pri kurirgi-škem oddelku. Prej je bila pa instruktorica v St. Joseph bolnišnici, Chicago, 111. Predno se je vpisala v natečaj za bolničarko, je graduirala iz John Carroll univerze. Vzorni Slovenki želimo vse najboljše na njenem novem službenem mestu, i« ta «» Pvt. Ludmilla Ogrin, hčerka Mr. in Mrs. Valentin Ogrin, 17711 St. Clair Ave., služi pri ženskem pomožnem armadnem zboru ter je sedaj prideljena generalnemu adjutantskemu ura du, Fort Meyer, Virginia. K ženskemu armadnemu zboru se je vpisala 1. julija 1943 in je dobila bazično treningo v Fort Oglesthorpe. Novi stan se ji zelo dopade, ter apelira na svoje prijateljice in na drugo ženstvo, naj se vpiše v ženski armadi zbor, ki sprejema ženske od 20 do 49 leta. DEWEY NE BO MARAL BRICKERJA NA LISTI Z NJIM Washington, — Ako bo new-yorski guverner Thomas E. Dewey imenovan na republikanski konvenciji za predsedniškega kandidata ,je absolutno gotovo, da ne bo hotel imeti ohijskega guvernerja Bricker-ja za podpredsedniškega kandidata. Med obema, ki sta takorekoč že predsedniška kandidata vladajo tako mrzli odnošaji, da bi bilo nemogoče spraviti oba na eno listino. Ako bo imel pri izbiranju Dewey kako besedo ali voljo, bo hotel imeti za podpredsedniškega kanddiata kalifornijskega guvernerja Earl Warrena. -o- Vlada bo uporabljala jajca za krmo živini Washington, — Marvin Jones, administrator vladne ' 'živilske administracije, je izjavil, da bo vlada spremenila jajca v krmo za živino z nameom, da bo vzdržala cene na primerni višini. Kot pravi Mr. Jones, je toliko jajec na trgu, da ni niti več prostora v mrzlih skladiščih, kamor je vlada zdaj pošiljala jajca, ki jih je nakupila. Vlada še ni povedala, za katere živali bi bila ta jajčna krma, ki ima veliko hranilne snovi v sebi. -o- Kupujte vojne znamke! Ameriški letalci so razbijali Poljsko London.—Kakih 2,200 ameriških bombnikov in bojnih letal je letelo v pondeljek iz Anglije nad Nemčijo in nad Poljsko. Razbijali so tam tovarne ter oljne zaloge v Stettinu. Vreme je bilo za napad sijajno in ameriški letalci še niso v enem dnevu napravili take škode nacijem, kot v pondeljek. Istočasno se je pa dvignilo z Italije od 500 do 700 zračnih trdnjav ,ki so napadale po Avstriji, v bližini Dunaja in Dunajskega Novega mesta. Vsega skupaj so sklatili v teh poletih Nemcem 100 letal, sami so pa izgubili 35 bombnikov in 11 bojnih letal. -o- / Prijazen obisk V pondeljek smo dobili obisk prijaznih Barbertončanov. Po opravkih so se namreč mudili v Clevelandu in spotoma tudi nas obiskali: Mr. in Mrs. Joseph Lekšan, Mrs. Andrew Blažič in Mrs. Fred Udovich. Na obisk v Colorado Mrs. Rose Grebene, 1560 Clermont Rd. odpotuje 1. junija na obisk v Denver in Pueblo, Colorado. Ako ima kdo kako sporočilo za svojce v tistih krajih, naj pokliče KE 2788. Peta obletnica Jutri ob 8:15 ob darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Louis Strnadom v spomin 5. obletnice njegove smrti. 1 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 31, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA" XMKRIC AN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6X17 St. Clair Ave. HEndersoii 0628 Cleveland 3. Ohio. __Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti fietrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznafialclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. 8. and Canada, $3.50 for 6 month! Cleveland, by mail, $400 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months, fflngle copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 127 Wed., May 31, 1944 Svoboda za male in velike Veliki narodi, to se pravi: Velika Britanija, Rusija in Zed. države, delajo na bodočem svetovnem miru na tak način, da bodo imele ves svet v svoji pesti. To se pravi — mir s pripravljeno palico. Tako bo Evropa mesto ene velike družine narodov teritorij, razdeljen med oblastjo Rusije in Anglije in morda ribanje med obema, kdo bo imel večji vpliv. Mi, ki smo vajeni ameriške svobode in demokracije, takega bodočega svetovnega miru ne moremo zapopasti. Mi ne verjamemo, da bi hoteli biti mali narodi dominirani od velikih. Še tako neznaten narodič bi rad stal na svojih lastnih nogah. To nam je garantiral Atlantski čarter, dokler smo še verovali vanj, zato smo ga pa tudi s takim veseljem pozdravili. Videti pa, je, da je bil Atlantski čarter koncem konca samo kup lepih fraz, kar je potrdil tudi premier Churchill v svojem zadnjem govoru v parlamentu. Tudi mali narodi imajo dušo, naj tega "veliki" ne pozabijo. Ne verjamemo, da bi se zadovoljili s tem, da bi odvrgli Hitlerjev jarem in prišli pod Stalina. Smatramo, da bi se radi naslonili na kako veliko demokracijo za eventuelno pomoč, drugače pa da bi bili popolnoma neodvisni. Pa kakor vse zdaj kaže, je za male narode že odločena usoda, vsaj v Evropi in ta prav nič ne diši po samostojnosti. Churchill je oni dan govoril v parlamentu, da bo treba dvigniti evropske države iz njih sedanjega bednega stanja v gloriozno družino narodov. To so lepe besede, ki se pa prav nič ne strinjajo s sedanjo politiko velikih treh, ko sta si že, ali pa si nameravata, Rusija1 in Anglija razdeliti Evropo z odobrenjem Zed. držav. Kakšno "družino narodov" ima Churchill neki v mislih, ako bosta pa v Evropi na odru samo Velika Britanija in Rusija, ostale države bodo pa samo publika, ki je plačala težko vstopnino k igri? Videti je, kot bi bila Evropa po vojni podobna nekdanji avstro-ogrski monarhiji, ki je tudi obstajala iz mnogih narodov, ki bi se jih lahko imenovalo eno družino, ki so pa morali slepo ubogati Dunaj in Budimpešto. Ako so veliki trije tako svesti svoje moči, katere jim tudi nihče ne odreka, ker bodo res predstavljali močnejšo stran svetovnih velesil, zakaj jim je pa potem potreba spraviti pod svojo politično, če ne tudi ekonomsko oblast vse male narode? Mali narodi niso še nikdar začeli kake večje vojne. Pač so im£li morda med seboj kake praske, ki so pa ostale med njimi in niso ogrožale svetovnega miru. Torej se malih narodov ni treba prav nič bati in bi jih brez skrbi lahko pustili na njih lastnih nogah. Poglejmo, na primer, samo Rusijo. Ali bo kaj močnejša, če bo pograbila del Finske, baltiške province, del poljske in Balkan? Rusija ima toliko ozemlja že zdaj, da ne ve kam ž njim, torej bo novo ozemlje toliko kot kapljica v morju, ako bo prišlo pod Rusijo. Ali se jih morda boji? Kaj se bo mogočna Rusija bala tistih nekaj milijonov prebivalcev, ki bodo zadovoljni, če smejo živeti v miru. Ako bi zavezniki razorožili Nemčijo in potem res gledali na to, da ostane ne-oborožena, je mir v Evropi zasiguran, pa je lahko pri tem vsak narod popolnoma samostojen. Toda Rusija dela prav to, česar dolži ali je dolžila razne imperialistične države: hoče se razširiti, hoče biti še močnejša in to na račun malih narodov, torej z navadnim pohodom v druge dežele. Vse to pa ne bo v korist bodočega svetovnega miru, ker mali narodi ne bodo nikoli pozabili, da so jim velesile vzele svobodo. Tako bo v Evropi mesto zadovoljnega kontinenta, kjer bi bilo treba zaveznikom paziti samo na eno državo — Nemčijo, ducat in več nezadovoljnih držav, katere bo treba nadzirati in ustrahovati. Podjarmljene dežele ne bodo uspevale, ker ne bodo imele prostih rok in ker ne bodo zadovoljne. V njih bo vedno tlela zavest, da niso svobodni in pograbili bodo vsako priliko, da se rešijo spon. Vsak jarem žuli, pa naj bo že iz takega ali takega lesa. Torej je cimpranje bodočega svetovnega miru, ki naj bi bil trajen in pravičen, po načinu, kakor ga vidimo v delu sedaj, nič drugega kot polaganje temelja za bodočo svetovno vojno. Konferenca v Teheranu, kjer so bili gg. Roosevelt, Churchill in Stalin, ni polagala temelje za bodočo svetovno organizacijo narodov v eno veliko družino, ampak je polagala temelje oblasti treh držav: Rusije, Velike Britanije in Amerike. Tam je Mr. Roosevelt dovolil Stalinu vse, kar je zahteval, to se pravi vso vzhodno Evropo. Kaj je skušal naš predsednik s tem doseči, ne vemo. To se nam pa zdi, da lisjaka Stalina ni premotil s kakim prekanjenim načrtom. Ne Stalina! Ta ne bo nikdar potegnil kratke slamice. Da se je zaključila konferenca v Teheranu po volji Stalina in da nista gg. Roosevelt in Churchill speljala morda i;uskega medveda na led, nam dokazuje izjiiva komunista Browderja, "da moramo prelomiti odnošaje z vsakim, ki bi se ne strinjal z zaključki v Teheranu." Ali mislite, da bi komunist Browder nekaj takega izjavil, če bi bili tisti zaključki v korist Ameriki ali Angliji? Še malo ne! Dogodivščine v Afriki Bilo je leta 1916. ko je divjala svetovna vojna. Za polet od Birsebe do Sueškega prekopa so zadoščali naši šesturni bencinski tanki, da-si se nekateri vojaški piloti niso zanesli na bencinske ure, marveč so nadzirali sami nata-kanje in uporabo bencina. Za polet v Egipt — torej dalje čez Sueški prekop — pa naši tanki za šest ur bencina niso zadoščali. Toda dva tovariša sta sklenila, da bosta preletela reko. Nil in počastila angleško zaledje z letalskim obiskom. . Hotela sta videti piramide, pokazati Kairu, kakšna so njihova letala, hotela sta biti vsaj enkrat v Afriki — in hotela sta še to in ono. Zatorej sta bila potrebna za to tudi vojaškega ozadja. Načelnik je polet dovolil in je dal še drugo letalo na razpolago in pa zalogo bencina v puščavi, tako da bi se mogla po srečnem poletu nazaj grede oskrbeti z bencinom in prileteti na letališče. Prevzel sem vlogo pomočnika. Nevarnosti ni bilo nobene pri tem. Sicer nisem imel ni-kake strojnice, a imel sem dobre oči, da bi v najhujšem primeru utegnil pobegniti, preclen bi se začel kak boj v zraku. Takrat smo* natančno poznali puščavo. Zato smo se domenili glede na določeni kraj, in sicer je bil to eden od tistih redkih*prostorov, kjer more letalo pristati, ne da bi se pogrez-nilo v pesek. Predrzneža sta odrinila. Čez več ur sem mirno poletel za njima. To je bil zares pravi pravcati polet za zabavo. Noben nergač nam ni poveljeval, žarko se je srebrilo morje, vsa v ognju je medlela puščava. Pogorje Hela je priplavalo; prekrasno je bilo. Tako smo uživali svobodo. Da je bil človek enkrat sam-krat samo letalec! Da si mogel ko v mirnih časih ljubiti zgolj svoje letalo ,to čudovito bitje, ki se ti pokorava na sleherni pritisk! Kakor na perutih sem plaval dalje, bil sem popolnoma samemu sebi prepuščen kot bitje, ki ima časa na pretek. Prostora toliko, toliko v vseh višinah, vseh globinah, in toliko blatene samoče na tej od sveta pozabljeni širjavi! To je ko spanec. Motor hrumi v veliko tihoto, žice pobrne-vajo z njim. Kasno sem sklenil, da pristanem. Človek se zmeraj začudi, ko se potaplja v pesek, kako da puščava žge, ko prideš iz svežega ozračja. Kanistre sem vzel iz letala, skril sem jih na varno, kakor je bilo dejmenjeno, in sem označil tisto mesto-. Ko sem opravil to delo, sem nadalje užival ta svoj dan. Kdor je kdaj takole sam samcat, sredi sto in sto kilometrov puščave, bival v njej, temu je znano, kako je puščava čarobna. Nogam se ne ljubi hoditi, oči, ki se jim preveč blešči, bi bile najrajši zaprte, ušesa pa J bi rade le prisluškovale. Slekel sem si jopič in se dal peči soncu. Povaljal sem se po sipinah, nabral sem si nekaj kristalov, ki jim človek tako malomarno reče pesek, zajtr-koval sem na medkrovju. Dejal sem si: "Zdaj pa ostaneš tu, dokler se onadva ne bosta vrnila, zakaj, glej, saj ni nobenega vetra, saj nič "ne pra-ši," saj se motorju ne bo nič zgodilo! Za vsak primer pa ga pregrneš z jopičem, da.se ventili ne bodo zaprašili. Potem pa bomo skupaj poleteli, poleteli nazaj, onadva bosta ponosno letela spredaj, ti pa za njima, kakor se spodobi pomočniku." — A ko sem Vgtal, je puščava že začela čudno prašiti. In preden sem se zavedel, kaj je prav za prav, je bila tu arabska konjenica ! Odleteti je malenkost. Treba je le propeler zavrteti, ali pa malo bencina vzbrizgniti, za kar imaš posebno kanglico pri sebi. Sicer pa vse to opravi monter. Pilot izklopi prižig sproži plin — pa ne preveč — in monter vrti. To utegne opraviti tudi opazovalec, če ga imaš! Pa ga ni bilo! In motor se ni sprožil. Ni bil zamazan z oljem, ampak le sprožiti se m hotel. To se včasih tudi pripeti, pa ni nič nevarno. Le toliko časa si je treba vzeti, da skočiš s sedeža, še enkrat vbrizgneš bencina in zavrtiš. Lahko bi se zdajle zlagal, češ Arabci so bili že tako blizu, da bi mi bili mogli pomagati. Pa niso bili tako blizu, temveč so bili še več kilometrov oddaljeni od mene. Žal, so me bili že zagledali. In če niso zagledali mene, so zapazili moje letalo in nemara še takrat, ko sem bil v ozračju in še preden sem bil pristal! Zdaj jim je ukazano, da poiščejo tisto reč, ki se je bila pogreznila' v sipine. Ali po nesreči? To bi ti bilo žrtje za takšnele puščavske kavalirje! V puščavi sem se bil že neštetokrat potil, ko je bilo po 50 stopinj peklenske vročine. .Vendar se nisem še nikdar tako potil, kakor sem se zdaj. Ce rte bom odfrčal, me bodo zgrabili, mene in to dr-dralo, prav za prav dvoje dr-dral, potem bodo pograbili tudi bencin in pa vrnivše se letalo tudi! Ali pa naj bi letalo zažgal?! Potem je vsakršno upanje iz-gublj eno. Letalo bo proč, bencin bo proč, pa čeprav bi sam pobegnil med sipine. Saj bi s samokresom lahko kakemu Arabcu upihnil življenje, a potem bi bilo končano vse. Preden bi bila žaloigra opravljena, bi prišli drugi, tisti od Nila, brez streliva za pasom, s praznim tankom . . . Zatorej je bilo mogoče le eno: moral sem odleteti! Jezdeci so hiteli bolj in bolj, držeč samokrese v rokah. Tukaj le bi povedal mladim ljudem, česa me je naučila ta vojna. .Naučila me je, da se tisti človek nikdar ne pogubi, ki more kaj storiti, kar mora biti zaradi stvari same. Ali pa, da ne bo nikoli po njem, če se zaveda, kaj je treba'še storiti, preden bo njegova mala usoda izjavila: "Konec je!" Moral sem se rešit^ in zato sem se tudi zares rešil. Potrudil sem se celo, da sem bil navidezno miren in sem pustil, da je motor na vso moč deloval, da mi ne bi popustil pri odletu. Težki trup sem vlekel okoli, da bi imel vsaj nekaj zaleta. Jopič sem zložil na sedež, povzpel sem se čezenj, trdno sem se pripel z jermenom in sem si potisnil naočnike čez oči. In tako sem s 1500 turami zdivjal kvišku, osem metrov visoko, pa naravnost proti jezdecem, da so se konji splašili. Nato pa dalje, tik nad puščavskim peskom, brez sleherne krivulje, kar naprej proti prekopu. Ves sem drhtel ko v krču, tiščal sem zobe skupaj, si pritiskal komolca k životu. Glavno sem sklonil, j bistro sem pazil na vse, pazil na to, da se kolesa ne bi dotaknila peska, in sem čakal edino le tega: ali se bo sprožil tisti strel, ki bo storil konec vsemu? Nič ne vem, kaj so pokali za menoj. Kakor podivjana senca sem besnel 'vzdolž peska. Nato sem se z letalom povzdignil, se dvigal više in više in sem se upal z obrazom venkaj. In nato sem storil tisto, kar storijo frkolini, kadar zbežijo in zapazijo, da se jim ne more iiič več nič zgoditi. Iztegnil sem jezik in sem nato pljunil dol na gospode a samokresi, seveda ne prav iz bližine in tudi ne kot "negibna tarča," ampak s tisto steničjo nesramnostjo, ki je lastna letalcu. Potem sem jih izvabil ven, ]{0t bi jih vlekel za nos, ven v gorovje, zdaj sem. zdaj tja, sem in tja. kakor, begr zajec lovca na lovu, in sem jih spravil proč od svojih kanister in od našega benci- na, neskončno daleč skozi neizmerno puščavo. (Upam, da so utonili v pesku.) Upam pa tudi, da jih je po tem doživetju minilo veselje, da bi še kdaj lovili letalce. (R. Regni.) DOMA^ FRONTA Mornarica ima opravka z 7,000,000 'V pisem vsak mesec "V-mail" sistem v mornarici je sedaj že skoro dve leti star in je dosegel že nad 7,000,000 pošiljk vsak mesec. To predstavlja približno 560 odstotkov porastka v uporabi 'V' pošte v zadnjih devetih mesecih. Odkar so vpeljali V-pošto v vojski in mornarici 15. junija 1942, so poslali skupno 453,-000,000 V-pošiljk preko morja. Vporaba metode mikrofilma je prihranila in dala na razpolago približno 9,000,000 funtov tovarnega prostora za druge življenjsko važne tovore. Postojanke V-pošte za mornarico so mobilne enote, ki se premikajo v strateške okraje obenem s prodirajočimi bojnimi oddelki. Mornarica je ustanovila 40 takih postojank širom sveta tekom lanskega leta in osobje z opremo za dodatnih 25 postojank čaka za prevoz. Ker so vsa originalna pisma pridržana v izvoznem pristanišču, dokler film ne doseže svojega cilja, je varnost V-odpoši-ljatev velikanska. Če je zrakoplov z V-pošto izgubljen po nesreči ali uničen po sovražniku, takoj poročajo o izgubi filma, nakar so pisma še enkrat fotografirana in mikrofilm odpošljejo z naslednjim zakroplovom na pot. Mornarica in vojska dajeta odločno prednost V-po-šti pred vsako drugo osebno pošto. . Počaščen je novih državljanov ,21. maja Približno 114,000 tujcev sovražnih ali bivših sovražnih narodov, ki so spremenili svoj status in postali naturalizirani ameriški državljani leta 1943 so bili vključeni v skupino 400,-000 sedanjih novih državljanov tujega porekla in so bili počaščeni na "Jaz sem Amerikanec dan 21. maja," tako poroča O. VV. I. na podlagi informacije iz pravnega ministrstva. Čeprav ne zanikajo naturalizacije tujcem sovražnih dežel, zahtevajo dodatno čakalno dobo 90 dni od pravnega ministrstva za možnost preiskave o značaju in lojalnosti. Od sovražnih tujcev in pa tistih, ki niso več sovražni in ki so bili naturalizirani lansko leto je bilo 75,000 Italijanov, 37,-000 Nemcev in približno 2,000 Rumunov, Madžarov in Bolgarov. Čeprav so prav za prav smatrali vse te Italijane kot sovražne tujce, ko so vložili prve prošnje, se je njihov status spremenil za časa, ko so postali naturalizirani državljani. Tujci italijanskega porekla nis\> bili več klasificirani kot sovražni tujci od 12. oktobra 1942. V letu 1943 in pa do 15. aprila tega leta je bilo 4,635 članov armade, ki so bili rojeni v inozemstvu in sedaj v prekomor-ski vojaški službi, naturalizi-ranih. Od tega števila je bilo 469 Italijanov in 420 Nemcev-Poleg tega je bilo med letom 1943 krog 52,143 vojakov rojenih v tujini naturaliziranih na kontinentu Združenih držav. Krog 10,000 teh je bilo sovražnih tujcev. Naturalizacija je lansko leto dosegla novo višino, ki je presegala katero koli prejšnje leto za več nego 80,000, vendar pa uradniki iz pravnega ministrstva poročajo, da je bila imi-gracija najnižja v zadnjih 80 letih. Krog 113,000 tujcev je vstopilo v Združene države, manj kot ena četrtina teh—26,471— kot stalni p rabiva lei, a skoro 40'0,000 tujcev je bilo naturaliziranih. •lllllUIIIHIIIIIi lerjamete ^ al' pa ne fiimmiimmm Ko je minila vsaka nevarnost in sva ostala zopet sama s hišo, si me je pa prav pošteno privoščila moja vest. Začela me je obdelovati in mi očitati, ker obiram poštene„ljudi v tej koloni, potem pa pride tako, da človeku najprej pogledam v roke, če ima prazno, predno mu sežem vanjo. Prav ti je, je rekla vest in mi strgala korenček. S spanjem je bilo za tisto popoldne pri kraju. Počasi sem lezel k pisalne- Čene v uniformi imajo odlično zdravje Na podlagi podatkov vojske in mornarice poročajo iz Urada za vojne informacije, da je zdravje žena in deklet v vojski in mornarici na visoki stopnji in da se povprečna WAC, Wave, (pomorščakinje) :SPAR izboljša v zdravju po vstopu. Naredili so poiskušnjo s skupino, ki je štela 6,400 in na podlagi najdb so prišli do zaključka, da so se WAVES zredile za približno pet funtov in da nisc trpele zaradi dietičnega pomanjkanja. Neka druga preis-kuševalna skupina sestoječa iz 2,000 WAVES je pokazala, da so se napake v hrani in drži popravile po gotovi dobi vežbanja. Odločno poboljšanje v drži in hoji, ki jih smatrajo važne za telesno zdravje, je biio doseženo med vežbanjem. Pomorščakinje pridobijo od 5 do 6 funtov na telesni teži po vstopu v ženske rezerve. Sredstva za ohranjenje zdravja WAVES, WACs in SPARS so: injekcije, telesno vežbanje, pravilna hrana in dobre stanovanjske razmere ter pravilno razvedrilo. Tiste, ki so potrebne ,dobi j o hitro zdravniško in bolniško oskrbo. WAF varuje dobavo penicilina Koraki podvzeti, od Uprave ia vojno prehrano s sodelovanjem proizvajalcev za prepre-čenje pomanjkanja mlečnega sladkorja, ki je važen za rast glivic, ki dajejo penicilin, bodo povzročili dvakratno produkcijo mlačnega sladkorja od lanskega leta, so dejali v Uradu za vojna obvestila. WAF uradniki prerokujejo, da pričakujejo, da bo proizvodnja mlečnega sladkorja dosegla letos 14,000,000 funtov. Po sedanjem mnenju v Odboru za vojno produkcijo bodo proizvajalci penicilina rabili 6,000,000 do 7,000,000 funtov letno, kar je skoro celotna produkcija mlečnega sladkorja prejšnjih let. Odbor za vojno produkcijo pravi, da ni nobenih tekočih eksperimentov v sintetični izdelavi penicilina, kar bi napravilo mlečni sladkor nepotreben in da bi ti eksperimenti bili uspešni v bližnji bodočnosti, niti ni nobenih znakov' da bi taka proizvodnja bila trgovsko prak-tinča. mu stroju. Pa mi delo m ^ nič kaj posebno od rok vsaki črki, po kateri se®" , ril, sem tudi pogledal okno, če ni morda ^ d šumljivgea. Ko je prišla družinica domov, sem P1 ■ no molčal in ko me je jj • vprašala, zakaj da se® ^ ■ bled, sem ji rekel, da ®e • kaj črviči. Prestrašila se \ ^ ■ mi je naglo skuhala ja, katerega sem s tako , ; jo spil, kot naš Jim*?. • olje, ko ga moramo triJe < bro držati, da mu vlije"10 ^ ' kapljic, ki so tako doW* močne kosti in za sploš"0 . ■ česar pa on absolutno ne J ■ jame. Se reče, saj ■ prav, jaz bi ga tudi Po^e No in potem je bil P ^ i Ijek in torek in sreča, v. ^ tek sem se oglasil pa Prl jjJ ! pinu iz kempe, našem" . na Waterloo Rd. Prosil se ; naj mi posodi nekaj &e ^ i za solato, peso, repo, i kumare, da mu bom, . , stvar obrodila, vse p0®1- vr ; nil. Naročil sem Par 33 umetnih gnojil in ga • po zdravju in družim- ^ . je odgovoril na vsa VP ..! ■ naravnost in brez °v'„ aje . čun znese toliko, druž'118^ ; vsa zdrava. Menda ja> ■ se imenitno razumeva- Ko sem se že P°fla ra3 : je Jim pridržal in j]S? i "No, kdaj ga bova pa spv0l "Tisto pa kadar te J ^ . Bova pa stopila kak° 0 i večer kam, pa jih bovj* ^ 1 la en par, da bova ■ la in da nsjma bo dobro ■tu-" ., "Nisem te vprašaj * j., ' va šla, jaz te vpraša ^ bova pila tvojega do®a^ "Kakšnega mojega? i začudil. "Kdaj sem Pj\§j, ( , imel kako kapljico v n( pri • 'dan mi je res pri»ese jf|e' » telj John Vrh par s j je • prijaznega ohajčana, » JI 1 tako dober, da sem P.yje kah jemal k sebi. pa .^jš i ta. Drugega pa ne ; mojo streho." tjV "Kaj pa tisto, ki $ • deljo prinesla Drenik čič?" . ines "Meni da sta kaJ P > Jim, koliko si jih Pa ^ ■ spil, če te smem ■ sem se na ves glas sv3 "Jack, mislil sem, d ^ prijatelja. Veliko hu . p - že prestala skupaj. 1 ■ marjašu, ali pa za ^J1 pak da si tak, da mi P j iti tisto, ki sta ti Pf1®1.®^ nik in Kunčič, pa m be. Na, pa naj se 2»° f koga zanese dandan^^j teden si tlačim sli"e ^ K* mislih, kako ga b°vK'erv pridem k tebi v vas. sli da fanta nista Pfin® a«f ga. Oba poznam i'1 K ^fi"1 nik in Kunčič \ je to roba, eršte di "Jim, kje je pa ^ vprašam. i "Kaj bi jim'pa r*0' M "Naročil bi ji- 11 >1 dohtarja, da te b° jt K° Nekaj je napek s ke kvasič, da niso nl , dobne." $ v' "Jack, še enkrat de|jo šam ali sta bila v 11 tebi Drenik in KunC "Da in ne." ^ P- "Kako da in ne? ff la, ali pa nista bil«;. ^ "Bila sta pri hlS\i\»> hiši, torej malo «ta Pa ne." ju 5 "Torej ti ne prinesla lepo vezilo- gpel "Kakšno vezilo P® &st\ "Drenik ti je pr jvf<\,f bakso najboljšega P' $ i čič pa eno flašer »J^bi" ske, kar se jo moie , nes v Ameriki." ted»-'Ji "Ni hudir,!" se 1 dim jaz in si naglo. I g. boj, da sem se K bi me vrgla božjas j kega. j^'J In Jiri mi je P £ p" j stvar, jaz vam*Jo v da jutri. Dolg zakon je bil to Janoš Rove in njegova dobra žena Sara sta pobila vse rekorde v pogledu trajanja srečnega zakonskega življenja. Praznovala sta dve zlati poroki, dospela sta že na prag tretje, ko jima je smrt prekrižalaa-ačune. Preživela sta 147 let kot mož in' žena. Janoš in Sara sta bila rojena v vasici Stradova blizuf Temišvara, kjer sta tudi oba! umrla. Janoš je umrl v 172., Sara pa v 164. letu starosti. V poslednjih letih zakonskega življenja je ta par vzbujal veliko zanimanje in spoštovanje. Med ostalimi ju je obiskal tudi nizozemski poslanik na Dunaju in dal narediti njune slike. Umrla sta istega dne leta 1825. Res dolg zakon je bil to, če so poročila o tem zanesljiva. --o- Kupujte vojne boridc! AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 31, 1944 _______' 8 v Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. V i c t o ire. Saj mo-.bilo več kot potrebno za nji-obiskati svojega sina nii zimi. In zato sem z "vesel sem se pe-l že«o kot ste vi. Roke, Letale trde od poštene-L' mi dražje nego pa na rokah in svila na ' ^udi jaz sem od mla-)10ral trdo delati in če je Je delo blagoslovil bolj d 0110 drugih ljudij, te-■ j1' treba biti na to po-| tako torej greste k I *uPnkiu v Ste-Victoire. c ^ je lahko ponosen r ^ ^ater kot ste vi. Pa s povejte mi, dasi se no- mešati v vaše ose- r JJr'> ali nima vaš sin i , bre župnije? Tedaj bi r lahko malo več sto- j starih letih. Saj je z fcfcC biti težko za vas r ^ skupaj ves denar, ki c 0 treba za študiranje v t r i Noir je bil pač dober J posebno rahloču- ž y • Gospa Montmoulin j, .Ukazal nikakor za- č rekla: "Bog in do- 1 i^6 so pomagali, g. Le v .^koraj do zadnjega vi- s j 2e vse plačano, kar v ft0rala sposoditi za mo- i fjvHtlca. In Franc mi je z jj6 obilo povrnil, ne si- i J^rj-em, pač pa s svo-i^ijo." s i, vj®ndar pravite, gospa s Idi imate še sedaj ne-1 š ki ste ga naredili s ^ a? Pa saj je vendar \ j več let, odkar je ^°stal duhovnik in do 1 ^ mogel toliko dejati ( * v' On mora pa že biti 1 J^den gospodar, opro- 1 5jSPa soseda!" s iit> je gotovo v nekate- 1 slab gospodar," od- s stare mastne pre-^ zdavnaj minile, še ij^1^ in še vedno sem bil i ' da ^se dandanes ne ^J°stati duhovnik. To-io dje imajo pač pri- 1 *n( Korejo ^ ® pač deti na stran Seveda če kdo lttiv®e ubogim, je to nje-feu a- Zakaj ne prepu-uPanu in ubožni upra- 1 df-, l)f 81 mož, ta miloščina ^ Pogostokrat samo po-O'joščina in večkrat VUje kot pa. koristi srce je le 'miloščina, ■N't; lic ljubeznipolnega sr-tu že dam prav Vlr>U: duhovnik je prav j^klicani če ubogih, ^ on to nekoč pre-.Pripovedoval. V do-[ IJh časih je bila cer-last ubogih; od bolj n°dkov so sicer du- 1 ^li živeti, a kar je hovo življenje, to so morali obrniti cerkvi in ubogim. In potem se moj sin tudi še danes ravna, veliko bolj kot bi mu bilo treba." "Hm, hm, ne smete mojih besedi slabo tolmačiti1, gospa Montmoulin," pravi pek in pomenljivo pogleda na sicer čedno pa revno oblečeno žensko, "vendar menil bi, da je sinova prva dolžnoist vam na stara leta malo bolj postreči." "O dokler mi Bog da zdravje, že čisto dobro shajam," meni žena. "Moja prodajalna je dobro obiskovana, moje roke zanjo plesti tudi v temi. In zraven imam pa tudi še šivalni stroj, ki si ga je nabavila moja hči iz zapuščine svojega moža. Tako midve s hčerjo in otroci prav lahko izhajavi, hvala Bogu. In da ne boste slabo mislili o mojem sinu, vam povem, da mi je že opetovano ponudil plačati mojo najemnino iz svojih skromnih dohodkov. Tudi je njegova želja, da bi šla k njemu preživet stare dni. Morebiti se dam pregovoriti, ker ima sedaj zadosti prostora." "Seveda. Saj prebiva v- starem samostanu. In krasno lego ima samostan. Sobe v gorenjih nadstropjih gotovo ponujajo krasen razgled. In zdrav zrak je gori, vse drugače kot pa v zaduhlem mestnem ozi-dju! No potem vam samo privoščim to srečo, gospa Montmoulin. Tu se morate pač zopet pomladiti! In poglejte, tu že vidimo krasni Ste-Victoire." Res je bilo še lahko videti čedni kraj sredi češpljevih in breskvinih dreves ob griče-vem rebru. Ob vznožju so se skrivale vaške koče in hiše. Za vasjo se vleče gora v svežem pomladnem zelenju. Južni zrak je dajal ti pokrajinski sliki šele pravi izraz. "Ste-Victoire, Ste-Victoire!" se veseli Karol, ki je v tem času cvetice lepo zravnal v ličen šopek. "Meni se zdi, da vidim strica Franca pri oknu njegove sobe." "No, da vidiš strica, tega ne bi zaupal tudi tvojim bistrim očem ne, Karol," pravi Le Noir. "Toda moj voziček boš lahko videl od tam zgoraj, ko se bom peljal'nazaj iz Brigno-les. Dobro pazi zvečer ob šestih, potem pa pojte vsi skupaj počasi do gostilne pri "štirih rokah" kjer me boste dobili. Nazaj se lahko peljemo vsi skupaj." "O, kako ste dober, g. Le Noir! Potem lahko ostanemo malo dalje pri stricu." "Toda tu smo že pri gostilni. Torej Karol, pazi kdaj bode šest ura." Pek pomaga ženi z voza, otroka pa sta hipoma na klancu, ki vodi k samostanu. ŽUPNIK IN NJEGOV CERKVENIK. Za župnika v Ste. Victoire je današnja nedelja truda polna. Zgodaj je vstal abbe Montmoulin, je' opravil svoje premišljevanje pred sv. Rešnjim telesom in nato sam zvonil an-geljevo češčenje, kajti leni cerkvenik je bil zopet danes ostal v postelji. Ker so že ob svitu zarje prihajali ljudje, je pohitel v spovedničo. Bila je prva potstna nedelja. Mnogo ljudi je prihitelo k sv. zakramentom, ki so ga držali v spo-vednici cele ure pred opravilom. Dobri župnik ni več vedel, kje se ga glava drži, da bi se oblekel v mašno obleko. Cerkvenik mu je godrnjaje pomagal. Svesfc si svoje nemarnosti, je pričakoval, da bode dobil ukor, toda namesto tega se čudi, ko ga župnik vpraša "Ali ste se dobro naspali, Loser?" Očetova krivda Povest. Spisal F. I. V mestu K. je bil semenj. Iz bližnjih in daljnih vasi vre ljudstvo tja; ta kupovat, ta prodajat, marsikdo pa samo iz radovednosti. Premožni kmet zapreže koleselj, posadi svojo gospodinjo poleg sebe, in ona samozavestno zre na ubožneje sosede, ki morajo peš grede požirati prah, ki ga dvigajo dr-drajoči vozovi. Hlapec goni živino na semenj, prekupec podi trumo ovac, kočar pa je bil za zadnjo nogo otvezel edinega prašiča, da ga tira na prodaj. Po petih cestah prihajajo trume ljudstva v mesto. Zunaj mesta se je postavil "Tirolec" s svojim mešetarjem in kar tam baranta in kupuje lepo rej eno govedo. Na živinskem semnju se tare na stotine glav goveje živine; :rjav(ih, sivih in cikastih krav, s telički in brez teličkov, in pitanih in mršavih volov. Med njimi se preriva neštevilna množica kupcev in prodajalcev in nebodijihtreba—vednožejnih in hripavih mešetarjev. Na onem koncu semnjišča rezgeta-jo iskri konjiči, pa tudi starih zdelanih kljuset je dokaj med njimi. Tam hvali cigan svoje kij use. Revče je bilo zjutraj tepeno, pa kako tepeno, in zdaj se zdi kupcu ta preplašena in prestrašena žival iskra in čvrsta. Ondi išče mešetar repičnih in dozdevnih napak na lepi črni kobili le zato, da bi znižal previsoko kupno ceno. Doli pod potjo mekeče truma ovac. Mesar jih izbira iz ogromne trope in zaznamuje kupljene živali z rdečimi križi. Hrvat kriči na vse pretege in hvali svoje "hrvate" in "turcfpolj-čke." Vrišč, šum, kreg in prepir, smeh in jok ti doni na uho kot vihar. Da, tudi jok! Tam-le vije žena roke, tarna in joka, da se ti v srce smili. Gruča ljudi se je zbrala okoli nje, nekateri iz radovednosti, drugi iz sočutja. Reva je prodala edino kravico, denar je pa ali izgubila, ali ga ji je izmaknil premeten tat. Gostilničar "pri zlati ribi" si zadovoljno mane roke. Natakarice komaj sproti donašajo vina obilim gostom, in kuharica se jezi /n poti v kuhinji, ker ne more dovolj naglo nasititi lačnih kupcev in prodajalcev. Mestni trg je napolnjen z ljudstvom, da se komaj, komaj preriješ skozi. Vrsta prodajal-nih lop stoji ob desni, vrsta ob levi strani. Lončar potrkuje s prstom ob lonec in hvali gospodinji lep in čist glas njegov; tudi ona jih trki j a drugega za drugim in jih varno zlaga v velik, pisan jerbas. Oslar je na pokoncu stoječ sod razpoložil svoje blago. Kosa reže ko britev, če se nabrusi z njegovo oslo, vsaj tako trdi on, in če treba, se ti trikrat zakol ne, da je res. Usnjar je navalil v svojo lopo cele sklade podplatov in urbasov, teletnine in kravjine in svinjine, vse dobro, vse trpežno seveda. Čevljar je obložil svojo lopo s čevlji in jih razobesil še po drogovih, velike in majhne, črne in rjave, drage in cenene. Njegova roba je ročno ,ne tovarniško blago in se nosi leta in leta, če se — prej ne raztrga. Klobučar pomerja svojim kupovalcem klobuke, taplja jih in ravna, in kupci pomerjajo pokrivala in se radovedno ogledujejo v ročnem zrcalu, če se jim bolje prilega ta ali oni klobuk. Jud nosi pod pazduho par kosov sukna, izborilo, močno, pristno in naj-moderneje blago; za par kro-nic imaš novo celo obleko. "Vse po šestnajst," kriči kramar pri oni lopi, "vse po šestnajst," in res dobiš za šestnajst novčičev nož, ruto, ogledalce, mošnjiček, ducat svinčnikov, no, kar hočeš, vse je po šestnajst. Kramarica je razložila in razobesila po svoji lopi neštevilno rut in rutic, predpasnikov in jopičev, oblekic in kapic, krilic in pasov in gumbov, nogavic in rokavic in bogve kaj še. Sladčicarica ima okrog svoje lope trume mladih sladkosnedežev; ta kupuje, ta je, oni pa nevoščljivost prodaja. Hej, cela otroška nebesa se jim smejijo nasproti, pa nedostopna, žalibog, nedostopna! Tojtice in prestice, kolački in štrukeljčki, obročki in koleščki, čokolada in bigice, in medene in cvebove in orehove J in mandeljnove potičice-; oh, in vsega toliko in vse tako lepo in vse tako dobro! Ribničan je ob zidu kar na tla razložil svojo suho robo, raj te in rešeta in žlice in—moje ribniščine je sicer konec, a njegove robe je bilo še dosti, dosti več. Med obema vrstama lop se vijo tri dolge vrste jerbasov, košaric in kurnikov, polnih zelja, sadja in pišek in put in pe-telincev, kumar, orehov in fižola in graha in masla, domačega kiselega sira in moke, in kaše in ješprerijčka in še enkrat, bogve kaj še vse. Za vsakim jerbasom in kumikom stoji prodajalka. Med vrstami se prerivajo gospodinje, katerim nebo ni rosilo teh darov, z bolj ali manj polnimi mošnjički in kupujejo — kupujejo. Poleg mestnega vodnjaka sta dva glumača razprostrla svoja platnena šotora. Drug drugega bi najraje prekriča-la; vsakateri hvali svoje znamenitosti in vabi ljudstvo k sebi. Za eno desetico vidiš, kako natepajo Buri Angleže, kako plavajo s konji čez reko Tuge-lo, kako strelja Bresci kralja Humberta, špansko-ameri-kansko bitko na morju, kitajske boksarje, ki more kristija-ne, Garibaldijev napad na večno mesto Rim, francosko razstavo in potapljajočo se ladjo "Bourgogne"; povrhu pa dobiš, ko si se bil nagledal vseh teh znamenitosti, kakor ti je bila pač sreča mila, svinčnik, srajčne gumbe, ogledalce, no-žek, steklen svečnik itd. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Stanovanje v najem V Collinwoodu se odda stanovanje, obstoječe iz 5 sob in garaža. Odda se pošteni odrasli slovenski družini. Pokličite EN dicott 5309. (129) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 5 sob vsako stanovanje,, žgorej je lahko družina ali samo sobe za pečlarje. Vse v najboljšem stanju. Lot 40x200. Vprašajte na 15307 Holmes Ave. (129) Iščemo stanovanje Mlad zakonski par išče stanovanje 3 ali 4 sobe med Superior in St. Clair Ave. od 65. do 79. ceste; z gorkoto ali brez. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 2197. ' (129 Požurite se! Proda se moderna hiša 6 sob blizu St. Francis cerkve. Hitremu kupcu se proda za samo $5,200. Požurite se, ker ta hiša je vredna med brati te cene. Za podrobnosti pokličite HEn-derson 6054. (129) Hiša naprodaj Proda se hiša na 638 E. 101. St. za 2 družini, 6 in 6 sob, veliko podstrešje, nova polna klet, 2 pršni kopeli v kleti, 2 furneza, 2 veliki shrambi za premog, 2 garaži, lot 40x140. Eno stanovanje je prazno. Pokličite Liberty 4738. (127) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAI? 16131 St. Clair Ave. (Tues. xj V Collinwoodu Tri zidane hiše za 2 družini vsaka in ena za eno družino, 2 zidani garaži, na dveh lotih, vse za $9,500. Davki so nizki, najemniki stalni. Pokličite zvečer med tednom Victoria Novince, Willoughby 960 W. 2, ob sobotah ali nedeljah pa lahko čez dan ali zvečer. (128) Išče stanovanje Mirna družina brez otrok • išče stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima ali ve za tako stanovanje, naj pokliče MU 1719. Pokličite zvečer okrog petih. (127) NAPELJAVA in poprava elektrike, v industriji, v trgovini ali stanovanju. Licenziran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (127) Za dve družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 sobe zgorej, 4 spodaj, kopališče, dva furneza, ena garaža. Za podrobnosti pokličite KE 3135. (127) V najem V najem se da 4 sobe in kopalnica ter garaža. Prednosti imajo odrasli. Zglasite se na 719 E. 160. St. ali pokličite Liberty 3336. (129) DELO DOBIJO ~ delo dobijo Pomagajte skrajšati vojno Mi potrebujemo IZDELOVALCE ORODJA BRUSILCE ORODJA OPERATORJE STROJEV POPRAVLJALCE STROJEV INŠPEKTORJE POMAGAČE ZA SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA Podnevi ali ponoči Visoka plača od ure in overtime 10 ur na dan, 6 dni na teden Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. (blizu St. Clair) Se lahko doseže od vsakega dela mesta. (131) LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston (o. 5340 Hamilton Ave. (130) Stanovanje v najem V najem se oddajo tri prostorne sobe, kopalnica, parna gorkota. V Collinwoodu. Sprejme se samo odrasle osebe. Z'gla-site se nal5416 Saranac Rd. (128) Kupujte vojne bonde! WHERE THE FUEL GOES A MODERN DESTROYER uses more tlum 3,000 gallons of oil m boar at top speed.7 luaVhuu. i>_ ., uit... , > POTREBUJEMO Strojne operatorje Punch Press operatorje Punch Press pomagače Broch operatorje Short cut, Lathe operatorje Internal & External Grinders Milling Machine operatorje Dip Tank barvarje Oskrbovalce furnezov Inšpektorje Neizkušene delavce Visoka plača in overtime Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (127) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu V MESTU- 750 Huron Rd., ali | 700 Prospect Plača $31.20 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. THE OHIO BELL TELEPHONE C0. 700 Prospect Ave., Soba 901 __00 Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje e« 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77Ytc na Uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav-'ajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni >pravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se nf Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. __(127) Dekleta in žene Pomagajte dobiti to vojno Mi potrebujemo STROJNE OPERATORICE INŠPEKTORICE ZA POMOČ PRI ORODJU TIME KEEPERS ZA SPLOŠNO POMOČ Visoka plača od ure in overtime Podnevi ali ponoči 10 ur na dan, 6 dni v tednu Centralni lokal. Se ga lahko doseže od katerega koli dela mesta. Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. blizu St. Clair (131) Zavezniški vojaki stoje na obrežju med tem, ko ameriške barke dovažajo 'potrebni material in nove čete za invazijo. V ospredj u.je videti 155 mm top, ki je pripravljen, da pošlje "pozdrav" Japoncem v Hollandijo na Holyndski Novi Gvineji, kjer so v nenadnem napadu zavezniki pregnali Japonce iz Hokmdije. MOŠKI IN ŽENSKE Vaša narodnost ni nobena ovira pri delu v OHIO CRANKSHAFT Vaši prijatelji in sorodniki so tu uposleni na dobro-plačujočih delih. Zakaj ne bi bili tudi vi? Pridite še danes! Zahteva se izkaz državljanstva ali rojstni list. OHIO CRANKSHAFT 3800 Harvard ženske za čiščenje Potrebujemo ženske za čiščenje v okolici E. 55. St. in St. Clair Ave. Kratke ure, dobra plača. Pokličite CHerry 6991. Prospeet Window Cleaning 1107 Bolivar Rd. (129) 4 __________. __ AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 31, 1944 tolmačiti! Sedaj zasliši kakor da bi nekdo,trkal zunaj na vrata. Želi kaki popotnik vstopa? Kaj, če bi bila Jim in Patrick? Mogoče jo je zasledoval sam Jozua. Nalahko dihajoča prislužku- je. Neka vrata se odpro — tihi koraki se začujejo v gostilniški' sobi. V svoji sobi je imela temo, spredaj pa je gorela petrolejka, katero je opazila skozi ključavnico. Ni se varala. Sedaj odpre FATS TRAVEL FAR • leti v Sto poletov nad sovražnika. — Na sliki je v dva letalca barvata na bombnik stoto bombo, kar P^a da je ta bombnik napravil že sto poletov nad sovraZl^^ $ Ije. Ta bombnik je 'od 9. zračne sile in ima ime "■ j,4 Bitter" ker je prvi bombnik, ki je izvršil sto polet0'" ^ Levi na sliki je C apt. Paul Shannon iz Attica, ^ pa mu drži T/Sgt. William L. Stuart iz Donna, Slika je posneta nekje V Angliji. , Jlj Trenutkoma, ko pričenja i čar k koncu, je bilo sproženih na stotine topov, pri tem se je ves zrak tresel — tu zadoni glas in obenem nastane velika panika med čolni, kateri so spadali k rumeno okrašenim. Nekaj se je dogodilo — ves-ljali so tja. Tudi Murray in Vanderbroock zapovesta tje voziti. V bližini rumeno okrašenih čolnov se je prigodila nesreča. Mala, toda krasna spremljevalka od Lady Campbell, ljubezniva deklica okoli šestnajst let, se je tako prestrašila v trenuktu ko so topovi za-grmeli, da je padla s čolna v vodo. Krič, zadoni trenutkoma z njenih ust. "Alice" zavpije prestrašena Lady. — "Moj bog — utonila bo!" Nekaj sekund preteče, pre-dno se posreči veslačem pomoliti vesla v pomoč nesrečnici, toda zaman, bila je tako omo-tena, da mesto da bi zagrabila za veslo, se je zopet potonila. V tem trenutku skoči nekdo z bližnjega čolna 'hitro v vodo. "Ah — poglejte! Sir Edward Wilson!" se sliši iz bližajočih čolnov glas. "On je odložil dragocen znak in plava." Armenia vsa prebledela vstane. — "Sir Edward? Kaka požrtvovalnost!" zavpije ona, "vaše življenje je v nevarnosti,!" Ponosna gospa se je tresla za Edwarda, kateri je z lahkimi kretnjami izučenega pla-vača, ravnokar prišel na površje vode in držal v roki prestrašeno Alice. Potem plava z eno roko mirno in sigurno, kar vj Najboljšo Garancijo Zavarovalnine ^ Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensh} katoliška JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organi v Ameriki . . . Posluje že 5 1 . leto Članstvo 39,200 Premoženje $5,50<>' Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43^ Tires made of buna 8, synthetic rubber are rolling by the thousands from the Detroit plant of the United States Rubber Company to the Army. Used fat is an essential ingredient In the manufacture of syn-thetio ctibber. lboll*1' Če hoiei dobro sebi In svojim dra*lm, tavaru] se pri nW Steni Ui nadsolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEONO'*L a •p, F kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poikodbe. oP«r bolezni In onemoglosti. 60." K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In tenske od otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. ^ K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše mit certlfO"^ dobe od «250.00 do S5.000.00. . . , plfl 'pf K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in »Irot. Cenll»clJ®' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne orr»D trudi se in pristopi takoj. gtf Za pojasnila o zavarovanja In n vse drage P0*"?!*^!*' se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na: OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Newhoven , Boulogne German rpdio reports Allied invasion forces massing at Ramsgate, Deal, Dover, Folkestone, Newhavcn and Brighton JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. English Channel GLAVNI URAD 4.J 351-353 No. Chicago St. St/Vroler*\» Abbeville ySur-Somme ecomp CG STE BOLNI Ako trpite na nerednošti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. dr. paul w.welsh HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. —x) MILU POZOR GOSPODARJI H& ^ Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo ow .j pi' ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani Slovencem. PlaCate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co.• tlt\i H MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. 0 Kadar pokličete, vprašajte ta MR. A. vse gledalce navduši, k svojemu čolnu, skoči v njega in vzdigne lepo deklico v svoje naročje. Glasni klici zadone, "Živel Edward Wilson!" Lady je bila skozi celo afero skoro brez sape. Sedaj odpre Alice oči. — "O moj rešilec" — zašepeče ona komaj slišno — "hvala vam" — Edward vesla s svojim čolnom poleg Ladynega, tu vzdigne lepo deklico in jo položi v čoln od Lady, katera se je že nekoliko potolažila od strahu, tu se mu zahvali, obenem pa ga tudi pokara, da naj bi bil to nevarno delo prepustil komu drugemu. No, strah je bil prikraju. "Ali ste videli Mylord?" še-peče Vanderbroock svojemu zavezniku. "To je bila lepa spremljevalka od Lady, za katero je Wilson skočil v vodo. Jaz mislim, da je to nekaki kažipot — "Mislite"-- "Spremljevalka nam bi lahko služila za orodje, samo ona lahko zamori Ladyno ljubezen," pristavi Vanderbrocok, medtem ko so čolni nastopili pot proti obrežju nazaj, "še je vse v naših rokah Mylord, samo odločno moramo nastopiti!" Varuh Izmučeno in suho kluse je eden izmed mož odgnal v hlev Pyramid-gostilne, voz pa pustil na dvorišču. Potniki so odšli v gostilno. Freddy je« pa tudi odvedel Elizabeto z otrokom s seboj. Raleig'h, gostilničar se je br-zo obračal in dvoril goste z jedjo in pijačo, postrani pa opazoval lepo Elizabeto. Kreolina prične delati v ozadju sobe, ko stopi k njej Raleigh, jo dregne s komolcem in pokaže pritajeno na mlado mater. "Ali je to žena onega Nemca?" vpraša potihoma. RaleigTi zmaje z glavo. "Mislim, da so jo morali med potjo najti," odgovori on s hripavim glasom, "vrag me naj vzame, če ni to dotična, katero ta bogati Wilson jšče, ona je lepa in ima otroka pri sebi, in to se ujema!" "Potem ji daj posebno sobo, kadar se podajo k počtku. Jezdec pride ponoči zopet," šepeče bledega obraza žena poželjivo. Raleigh pogleda po ženskah in možeh, ter pokima zadovoljno. "He, gostilničar!" pokliče Freddy Beiker, "mi bi radi prenčoiti sukaj, saj imate toliko prostora?" "Dovolj prostora ni, moji ljubi," odgovori Raleigh, toda , postregel vam bodem kolikor , mi bode mogoče, zgoraj so dve : mali sobi za vas, in za to mla-. do damo z otrokom, je tu do-; li mala soba poleg moje spal-. nire. "Kako se počutite sedaj?" . vpraša Fredd yElizabeto, "to je še sreča, da vam ni zadnja . mrzla noč škodovala, osobito pa še otroku!" "Zahvaljujem se vam prisrčno za vaše sočutje," odgovori Elizabeta tiho in • pogleda hvaležno Fredyta, — sedaj se že počutim precej boljše in nočni počitek bo tudi otroku prinesel okrepčila. Ostane pri tem. Ali me vzamete zjutraj zopet s seboj preko gorovja?" "Jutri navsezgodaj nastopimo zopet nadaljevanje pota, in bodite potolaženi za ta čas," pomiri Nemec Elizabeto, ker je bila vedno še v skrbeh. "Poslušajte ljudje bodite previdni," jih opomni Raleigh pri-lizljivo, "ni dolgo tega, ko se je streljalo na nekega jezdeca, in mislim, da je bil na mestu mrtev, — govori se, da so izvršili ta napad rudokopi, katerih se sedaj potika tu po gorovju cele trope. Sedaj jih zasledujejo ljudje mirovnega sodnika, če pridete tem v ro-j ke, imate lahko velikanske! sitnosti. "Kaj nam hočejo? Mi pridemo šele sedaj tu navkreber po cesti," odgovori Bill Burr, sopotnik Nemca v nezadovoljstvu, "kaj mi vemo, kaj se tukaj v gorovju godi!" Raleigh skomigne z rameni. "Oprostite, jaz vas samo svarim," pristavi on, "kolikor hitreje odidete, toliko boljše. Najboljše bi bilo, da kar sedaj nastopite pot dalje. Freddy pogleda pomilovalno Elizabeto. "To ne gre," reče on, "radi vas ne moremo dalje." "Pustite mlado mati z otrokom tukaj, ona lahko čez noč tukaj ostane brez skrbi," reče Raleigh. "Po,tem tudi jaz !ne ostanem tukaj," odgovori Elizabeta, "napravite tako, kakor vam njabolje izpade, toda prosim, da mene ne pustite tukaj !" "Bodite brez skrbi mi vas ne zapustimo, ker bode tudi drugim ženskam nočni počitek dobro napravil," se obrne k njima. Moža nista mogla takoj odgovoriti, ker sta prav pridno zaklaadla s svojimi ženi, ampak sta zadovoljno po-• kmiala. "Torej končano, mi ostanemo tukaj," reče Bill Burr. "In jutri navsezgodaj odrinemo dalje," pristavi drugi, "mi pridemo še vedno bolj v gorovje, in ne imeli bi pame- ti, da bi ponoči nadaljevali pot." "Kakor vam drago," odgovori gostilničar, "Kreolin, pripravi sobo Ostane pri tem, kakor sem prej omenil!" Kreolina se odstrani. Približala se je noč in popotniki so se namenili kmalu k počitku podati. Raleigh se nemirno premika sem in tje in večkrat gre pred hišo, ter se ozira naokrog. Ko bi se sedaj jezdec približal, bi ga lahko opozoril, da naj še nekoliko potrpi, da se vsi k počitku podajo. Njegov načrt je bil dopolnjen, in mislil si je, da ima že obljubljeni denar v žepu. Obe ženski od zlatokopov sta se podali v podstrežno sobo k počitku. Vsi trije možje pa so še nekoliko časa skupaj ostali. Bill Burr pa je še enkrat šel pogledat v hlev konja. Nato tudi Elizabeta vošči lahkonoč in se poda k počitku s svojim otrokom v sobo, katera je bila za njo pripravljena v ozadju gostilničarjeve. Sedaj gredo tudi možje po stopnicah navzgor, in v gostil-.niških prostorih je nastala ti-hota. Raleigh je prižgal malo petrolejko, potem zapre vrata in se poda s svojo ženo v spalnico, katera se je tiščala sobe, kjer se je nahajala Elizabeta. Neka boječnost ji je napolnjevala dušo, akoravno je bila prepričana, da se nahaja pod streho in varstvom. Položila je svojega otroka, malega dečka, medtem ko ga je poljubila in molila za njega, v posteljo, ona pa sede oblečena poleg in premišlja. Zgoraj je bilo že vse tiho, možje in ženski so trdno spali. Tudi v gostilničarjevi sobi poleg nje je nastala tihota. Noč je objela v svoja krila ta samotni gorski kraj. V tem trenutku pa začuje poslušalka neki topot, kakor da se približuje kaki jezdec. Skoči pokonci. Ali me varajo moji utrujeni živci? Neka izvanredna bojazen jo muči, katero si ne zna —11. J-!UU'„ J--I f fj nekdo previdno hišna vr Nato se je natihoma t lo. Bil je neki mož Prl g ničarju. . wr Sedaj se približaj" k njenim vratom. Nekdo potrka. J "Vstanite! Tu je spod, in vprašuje P° v'aS'' doni gostilničarjev gla?; Elizabeta ostrmi stra" ^ Ali so se moje slut«^ ničile, kaj če je Jozua.' ^ dno je imela strah p'f° Toda domislila se Je d Jf) zgornjem delu hiše)ieI11 kateri jo je pripra™ niti. ____^ FIVE POUNDS PER PERSON, PER MONTH.... SAVE WASTE PAPER! UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERI^ "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena £ ^ fl|/ in stane samo: ^ Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland« TRPLJENJE MLADE MATERE , tu ROMAN /Dekleta, ki služijo v oddelkih marinov, so dobile nove vrste letno uniformo, ki je veliko bolj prikladna za vroče poletne dneve kot dosedanja. V novi uniformi je Miss Igoe, ki služi pri mrainih v Quantico, V a. Tako pravijo naciji. — Nacijski radio je pred kratkim sporočal, da se zbira vojaštvo za invazijo preko Kanala v Ramsgate, Deal, Dover, Folkestone, Newhaven in v Brightonu, Zavezniki teh vesti niso ne zanikali in ne potrdili. Zemljevid nam kaže omenjena mesta na angleški obali. _ Bfe MILLIONS OF 1DNS ARE NEEDED TO SEND OUR SOLDIERS SUPPLIES, MEDICINE AND AMMUNITION. THERE'S A SHORTAGE OF MEM TO CUT TREES TO MAKE MORE PAPER. LACK OF LABOR, LACK OF SHIPPING ALSO CAUSE A PAPER SHORTAGE. THE BEST AMSWER IS FOR evervoue TO SAVE MORE PAPER/ FIVE POUNDS PER PERSON, PER MONTH - OR MORE IS SOUP OUdTA / SAVE All ^NEWSPAPERS tSIcTE . magazines, bacs. oaOFD [BOXES AMD WASTE _ BASKET PAPER