Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Načcrtuje J o s. Levičnik, uoonik. Motto: nČlovek Be uči Dokler iivi." Narodska prislovica. Prestopivši k popisu razstave naj po obljubi govorim o šolstvu nekoliko bolj obširno. Kot zvest in za pravi resnični blagor naše občne avstrijske domovine vnet, ob enem pa tudi za šolski napredek zavzet rodoljub bočem najprej kaj povedati o tem, kar so bili v oziru in v prid domačega šolstva omislili in tudi speljali trije verli dunajski gospodje: arhitekt Krumholz, šolski vodja dr. Schwab in ministerski svetovalec dr. Lorenz. Želeli so namreč pokazati v djanski resnici: kakošna času primerna, lična in v stroških ne pretirana šolska poslopja naj bi se stavila po kmetih. Krumholz je bil prevzel v oskerb speljavo in doveršitev šolska in gospodarska poslopja, ter telovadnico; dr. Lorenz vravnavo verta; Schwab pa notranjo šolsko opravo. (Stroški so bili poplačani s prostovoljnimi doneski.) Na 13Onmetrov velikem prostoru stalo je tedaj: šolsko poslopje, telovadnica, hlev, bučelnjak, dvor šolski in kuhinjski vert. Šolska hiša je imela dva vhoda; enega za učence na zapadni, druzega na vzhodni (vertni) strani. Nad durmi šolarskega vhoda je bilo napisano: »Lernet, strebet, wachset, bliihet!" — Prišedšemu v malo vežo se je videla priprava za snaženje obutala, ob stenab pak so bile napravljene klopi za oddih in odpočitek šolarjev, ali pa onih, ki bi taiste morda ali do šole pospremili, ali pa za spremljevanje na dom čakali. Iz veže je peljal vhod v pisarnico učiteljevo, in bile so tudi stopnjice v zgornje nadstropje. Oglejmo si najpred pisarnico. Stene njene so bile opete s slikami gospodarskih modelov, cepičev, z Hartingerjevimi tablami itd. Oprava te sobe je bila: pisna iniza, knjižna omara in mali harmonium. Tik pisarnice se je nahajala prav pripravna, prostorna in svitla soba za stanovanje učitelju. Tu smo videli zopet po stenah poobešenih mnogo razuoverstnih slik za kazavni poduk; stiskalno - posušena zelišča in rastline (herbarium); suha žitna plemena s korenino, steblom in sadom; — še bolj zanimive stvari pa so bile naložene v predalih s steklom pokritih po mizah ob stenah. Videli so se vsi potrebni pripomočki za svilorejo, ter mnogo različnih kokonov; — sredstva za napravo sladkorja iz pese; — zbirke kovin, metuljev, žuželkov, kebrov in školk; djanjska ilustracija berilnemu opisu: ovca; tudi vse nove mere in uteži. — Sredi sobe je ležala na mizi knjiga, v katero so vpisovali obiskovalci svoja imena, ter povabljeni bili, dostavljati o tej šoli, njeni vravnavi itd. svoje opombe. Poleg te sobe bila je kot stranska soba zelo prostorna kuhinja z hranilnim ognjiščem (Sparrherd). Vse je bilo tu tako snažno, da kubinja more o zimskem času služiti tudi za stanico. V zgornjo nadstropje so peljale prostorne stopnice, katere so bile ob sredi kaj okusno razsvitljene z velikim prozorom iz barvane steklenine. Tik pod prozorom je bila vzidana kamnitna spominska plošča z napisom: MMit Ehren sei an die gedacht, die einen Stein, auch noch so klein, zu diesem Baue dargebracht". Iz zgornje veže, kjer je stala pri steni ob levi roki umivalna omara, peljali so trije vhodi. Stopnicam ravno nasprotni vhod je vodil v učno dvorano; oni k levi v sobo, namenjeno za shranjevanje učnih pripomočkov, ki je ob enem tudi šolska izba za ženska ročna dela; — k desni pa na stranišče, kakor tudi v posebno sobico za shranjevanje zgornjih oblačil, dežnikov i. t. d. — Podajmo se najprej v glavno učno dvorano. Stavljala se nam je pred oči kot 29' dolgo, 12 Va' široko in 12' visoko prostorišče, razsvitljeno po šesterih oknih, zmed katerih je sipalo čvetero svitlobo od leve strani, dvoje pa od zadej. Da se odvrača solnčna bliščoba, po okoliščinah prevelika, so bila zagrinjala iz čverstega neubeljenega platna, katera so se v nasprotju z drugimi zagrinjali od spodaj gor nategovala. Stene so bile pobarvane svitlo-zeleno. 30 dvasedežnih pruk je kazalo, da je šola vravnana za 60 otrok. (Za silo bi se jih dalo placirati tudi nekoliko več.) Peč je bila obdana vsa z ograjo iz železnega pleha (Ofenmantel). Naprava za prezračevanje je bila dvojna, jako umetno osnovana, in sicer posebej za poletni in zimski čas. 0 poletji dohajal bo čist in hladen zrak iz pod učiteljeve katedre; o zimi pa iz podpečnega podnožja, kjer se bo v znotranji strani pečne ograje sogreval. Za izhlapenje slabega zraka je bila vravnana v stropu okrogla votlina, zakrita z luknjičastim plehom (siebartig). Oprava šolske sobe je kazala menda do malega vse, karkolj si za svoj poklic vnet in zauzet učitelj želeti more. Sprednja (glavna) stran okinčana je bila nad katedro s sliko svitlega vladarja; opasoval jo je zlati okvir. Na straueh so stale table za pisanje, table za glaske (note), računski stroj ruski in oni za računstvo z delinami, harmonium in gosli. Na stranski mizici je stala velika zemeljska obla; blizo zraven pa še omara, napolnjena z raznoverstnim šolskim orodjem. Stene so bile opete s tablami za kazalni poduk in z zemljevidi, pod verhom pa je bila še vsaka posebej nakitjena s primernim napisom. Zapisan naj bo vender tu le oni na sprednji steni, ki se je glasil: nAn's Vaterland, an's theure schliess dich an, das halte fest mit deinemganzen Herzen!" — Ozrimo se zdaj tudi še v sobo za shranenje učnih pripomočkov in za zdelovanje ženskih ročnih del. Tudi ta soba je bila zelo prijazna in svetla. Po sredi so stale dolge mize in stoli krog njib; tri omare s steklenimi durmi (Glaskasten) pa so shranjevale fizikalne aparate, šolsko kujižnico, šolski muzej in obilnost učnih pripomočkov. — 0 stranišču naj bo tudi povedano, da je imelo poseben vhod za oboji spol. Tudi naj omenim, da so bila tla v vsem obširnem poslopji napojena z vročim oljem, toraj prahu čisto prosta in za snaženje zelo pripravna. Telovadnica se je nahajala vkraj dvora na zapadni strani šolske sgrade, in sicer za poletni čas pod prostim nebom, za deževno vreme in ziinski čas pa v zidani dvorani; katera je bila prislonjena gospodarskemu poslopju tako, da je oboje pokrival le en krov, vboda pa sta si bila ravno nasprotna, namreč ta v telovadnico od severne, uni pa od južne strani. Telovadni dvorani je bil ob enem določen tudi namen, naj bi služila o potrebi in po okolščinah tudi za šolske in občinske veselice (Schul- und Gemeindefeierlichkeiten). Moji malenkosti se ni za noben teh namenov odveč pripravaa videla. Za pervo dozdevala se mi je veliko preveč temna; za drugo pa premajhna. Da se potrebnega orodja za plezanje, skakanje, zvijanje itd. na zunanjem telovadnem, kakor tudi v znotranjem prostoru ni manjkalo, mi menda ni treba praviti. Nahajala se je dalje v znotranji telovadnici tudi šolska delavnica (Schulflerkstatte) z vsem potrebnim orodjem za izdelovanje raznih reči, ki se pri domačem gospodarstvu potrebujejo. Če je kaka reč praktična za šolo, ta je gotovo, ker ona da opaznemu učitelju najboljšo priliko, da spoznava, za katero rokodelstvo ima ta ali uni otrok kaj veselja ali pa večjo sposobnost? Videti je bilo dalje v telovadnici tudi še nekoliko modelov za pohišja, gospodarske sgrade itd. — Hlev je bil vravnan za troje goved, in se je nahajalo tudi ondi nekoliko v novošegno gospodarstvo spadajočega orodja. — Svinjak stal je posebej; enako tudi ulnjak, v katerem se je nahajalo nekoliko Dierzon-evib panjev s kranjskimi čebelami (Krainer Bienen. *) Vert razprostiral se je ob južni strani šolske sgrade, ter bil ločen za dečke in deklice. Pervi je bil nasajen z razniin sadnim in gozdnim drevjem in s terto, drugi pa z zelenjavami (Gemiisepflanzung) in cvetlicami. Da ima uni služiti za podučevanje dečkov v sadjereji, v gleštanji terte in gozdnih dreves, ta pa za deklice pri oskerbovaDju zelenjadi, skuhe, cvetek itd., že snova sama po sebi kaže. — Omenjena naj bo tudi še s terdno in visoko ogrado zavarovana posebna gredica, kjer so rastle naj bolj znane domače strupene zeli in rastline. Poleg vsakega drevesa in tudi pri posamesnih zelenjavah je stal nizki količek z napisno tablico, naznanjevaje po imenu, kaj je to ali uno. V misel naj vzamem tudi novošegno kropilnico (Schlauchspritze), katera služi vsled svoje raztegljivosti v prostornem vertu jako dobro za prilivanje ob kaki suši. — Spodbudnih napisov se po stenah te novošegne šole nikjer ni manjkalo; raje jih je bilo preveč, kot premalo. Njih troje najdejo č. č. g. g. sobratje in bralci že zgoraj omenjenih in zapisanih; vseh skupaj pa jih je bilo 22, in sicer: 1 nad šolarskim vhodom; 1 v otročji veži; 3 v stopničnem prostoru (Stiegenhaus); 4 v zgornji veži; 1 nad vhodom v šolsko dvorano; v šolski dvorani celo 6; 1 na zadnji zunanji steni šolske sgrade; 1 nad vhodom v telovadnico; znotraj na njenih stenab 2; 1 na gospodarskem poslopju, ia poslednjič 1 v vertu. Reči se sme, da vsa tu ob kratkem omenjena in popisana stavbena skupina je zaslužila in — z malimi izjembami — po pravici in resnici naslov: »Die osterreichische Musterschule fiir Landgemeinden"; kajti v njej ni manjkalo menda prav nič, kar si najbolj vneti in do pičice natančni učitelj v svoji šoli želi imeti. Ni čuda toraj, da so že koj 1. 1873 neposredno po doveršenju te izgledne stavbe posnele tri občine (v Doljni Avstriji, na Moravskem in Štajarskem) njeni načert, ter pričele zidati v svojih krajih ravno take šole za njihovo mladino. Blagor vsakemu učitelju, ki ima, ali bo imel kdaj enaki dom in delokrog. *) O naših kranjskih čebclah je I. 1869 v Dunajskem gospodarekem kurzo elavno-znani rajni gospod dr. Melichcr, — ki je kmal zatem popotoval tndi po našem "bolenjskem —, mnogokrat in rad govoril, ter to pleme posebno hvalil. Ker ima Kranjeka dežela pri nekaterih Nemcih silno slabo ime in veljavo, sem se mnogokrat sam na tihem čudil, da se naeim oebelam pusti njihovo pravo ime, in se se niso preker»tile, na Bog ve! kaki priimek, da bi le Kranjice — Krainer Bienen — ne bile. Pie. Konečno naj oraenim, da če bi kdo želel o novošegni vravnavi šol kakega razjasuila, soveta itd., naj se oberne: BAn das AusfiibrungsComite der neugestalteten osterr. Volksschule in Wien;" naj bolje: »zu Handen des Herrn Dr. Lorenz, Ministerialratbes im k. k. Ackerbauministerium*. (Dalje prih.)