Celje - skladišče
D-Per
581/1979
5000000297,12
COBISS o
Prelci
Leto VII. — Št. 12 (78) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA
December 1979
Praznovanje 29. novembra
Slavnostni govornik na tradicionalni proslavi tovariš Lojze Libnik, glavni direktor, je dejal:
Med mejniki jugoslovanske revolucije je v zavesti naših množic gotovo najgloblje zasidran 29. november 1943. Ta zgodovinski datum in kraj — osvobojeno mesto Jajce — že skoro štiri destletja simbolično predstavljata novo socialistično, neodvisno in neuvrščeno, samoupravno Titovo Jugoslavijo. Ustvaril jo je delavski razred skupno s kmeti in vsemi družbenimi sloji naše družbe. Njena zmaga je bila izbojevana v izredno težavnih okoliščinah, odprta na zavest in akcijo svobodoljubnega človeštva proti fašizmu, podobno kot je danes mnogim narodom po svetu obstoj in napredek socialistične Jugoslavije opornik v njihovem lastnem boju, čeprav ga lahko izbojujejo le sami, s krvjo in znojem, zavestjo in odločnostjo lastnih množic.
Naša NOB jim je kažipot, kako si tudi majhni narodi lahko pribore in očuvajo svobodo. Kajti našega boja nismo mogli iz-vojevati niti z razsežnostjo ozemlja, niti s številčnostjo prebivalstva, niti samo z močjo države in vojske. Če je naše ljudsvto hotelo biti in ostati gospodar na svoji zemlji, se je moralo združiti v enotnem boju v bratsko skupnost jugoslovanskih narodov, njegov simbol pa je bil izbojevan z ustanovitvijo AVNOJ, ki je predstavljal najširši na delegatski osnovi izbran parlament. Kot tak je začetek in zasnova našega današnjega samoupravljanja, ki je izvor novih pravic in svoboščin, med katerimi je najvažnejša pravica do dela z dužbenimi sredstvi in pravica odločanja o ustvarjenem dohodku v našem delegatskem sistemu. Tako se je tudi velika bitka glede človekovih svoboščin, ki se danes bije po svetu, na primeru našega demokratičnega politič-
nega sistema končala z našo zmago, saj se je samoupravna demokracija potrdila ne le kot svoboda mišljenja, pač pa tudi kot širša svoboda demokratičnega odločanja na vseh ravneh.
Ta veliki jugoslovanski praznik delavci Zdravilišča praznujemo skoraj četrt stoletja na podoben delovni način.
To je obenem priložnost, da se ozremo na delo v preteklem obdobju, se poveselimo nad uspehi ali pa kritično ocenimo spodrsljaje. Odkar pa v skladu z zakonom o združenem delu razpravljamo o našem poslovanju in odločamo o razpodelitvi dohodka vsako četrtletje po TOZD in DSSS na zborih delavcev, pa se na tem skupnem zboru le v kratkem dotaknemo osnovnih značilnosti, ki so pomembne za vso delovno organizacijo in se na ta način kot velika družina z njimi seznanimo. Če sem rekel velika družina, imam v mislih naše prvo praz-
novanje, ko je kolektiv Zdravilišča štel le 105 stalnih delavcev in smo ustvarili 73.879 nočitev, od tega 320 tujih, in ko smo napolnili 1,315.0001 mineralne vode. Danes pa nas je 825 in bomo ustvarili nekaj nad 323.000 nočitev — od tega tujih 120.000 ter napolnili 33 milijonov steklenic mineralne vode.
Začeli pa smo tudi z novimi dejavnostmi tako v zdravstvu kot tudi v polnilnici.
Za leto, ki ga zaključujemo, lahko tudi tokrat rečemo, da je bilo uspešno. Seveda tudi zdaj ni šlo brez težav, ki jim je podvržena dejavnost kot je naša, ki je izredno dinamična in občutljiva. Vendar pa ugotavljamo, da so bile tržne razmere ugodnejše od prejšnjih let. V Zdraviliški dejavnosti je izredna ponudba domačih gostov, še posebej na družbene stroške, tako da smo na ta račun zmanjševali obisk tujcev že do kritične toč-(Nadaljevanje na 2. strani)
cS tečna in u&pe&na naaa Leta 1980
acitn keti utedni&i&Oi OJcelcea
VRELCI
(Nadaljevanje s 1. strani) ke, pod katero nikakor več ne-smemo, če hočemo obdržati primat v inozemskem zdraviliškem turizmu. Ta pa je potreben, tako nam v naši nadaljni izgradnji, kakor tudi družbi. Pri prodaji proizvodov TOZD Polnilnica smo z okrepljeno komercialno službo prav tako zabeležili napredek, čeprav se srečujemo tu, pri prodaji mineralne vode in brezalkoholnih pijač z veliko konkurenco.
Tu moramo nadaljevati s poskusi, da pridemo na trg z novimi proizvodi na domačem tržišču, kakor tudi s proizvodi, s katerimi bomo prišli tudi na trg neuvrščenih držav. Prvi poizkus v tej smeri je zaradi nesolidnega partnerja po vsej verjetnosti propadel, vendar nam to ne sme vzeti poguma, da s tem ne bi nadaljevali. Sedaj iščemo nove poslovne stike prek zastopnika Ljubljanske banke v Bejrutu, ki zastopa to področje.
Prodaja plina CO2 v skladu s tripartitnim sporazumom med nami, TEHNOGASOM Beograd — Plin Sarajevo in Belinko Ljubljana je v solidnem razvoju. Težava je le v tem, da se kobčina našega plina zmanjšuje.
Prav tako predvidevamo, da nam bodo za prihodnje leto odobrena znatna sredstva iz inovacij za poskusno serijo cistern za CO2, ki jih izdelujemo s kooperanti. Skratka vsi ti poskusi so usmerjeni v širjenje naše dejavnosti.
Glede na povečan fizični obseg so indeksi na leto 1978 za 9 mesecev naslednji:
za celotni prihodek	130
dohodek	124
prispevek iz doh.	122
čisti dohodek	124
OD — v masi	120
OD — poprečni	119
Teh nekaj podatkov	nikakor
ne da popolne slike. To smo dobili, kot sem že omenil, na zborih delavcev po TOZD in DSSS, vendar pa povedo, da je bilo poslovanje uspešno, čeprav vpliva inflacije ne smemo povsem izključiti.
Kot vsa leta od 1952 dalje z rahlim presledkom, smo tudi letos vložili velika sredstva za raziskave in urejevanje vrelčnega območja, nadalje za raziskavo tržišča, predvsem za razširitev prodaje plina CO2 in s tem v zvezi cistern. Prav tako nismo povsem mirovali na znanstvenoraziskovalnem področju. Center v Mariboru je opravil študijo o zmanjšanju porabe pralnih sredstev v polnilnici, nadalje za raz-
luženje vode, kjer so prihranjena precejšnja sredstva. V zdravstvu so zdravniki nadaljevali z raziskavami o vplivu magnezija v Donatu pri zdravljenju. Njihovo uspešnejše delo zavira preobremenjenost z rednim delom. Zato smo se dogovorili da zdravniški team še razširimo.
Veliko delo je bilo opravljeno na pripravi ugotavljanja zahtevnosti del in nalog, pri katerem je že v samem nastajanju bilo angažirano veliko število delavcev. Da je bil postopek priprave tega nadvse delikatnega dela pravilen, najdemo potrditev v tem, da je bil na referendumu z veliko večino potrjen, saj je kar 84 °/o vseh delavcev glasovalo za.
Vso zrelost so pokazali delavci TOZD Zdraviliška dejavnost tudi pri referendumu za združitev z delovno organizacijo Prevozništvo Donat. Že od vsega začetka se je tu čutila prisotnost subjektivnih sil, saj so se najbolj burne razprave o smotrnosti združitve vodile prav v tem TOZD in to v enotah, to je predvsem v zdravstvu in nekaterih gostinskih poslovodstvih, ki so kasneje tudi najbolje glasovali. Tu se je pokazala prava vsebina samoupravljanja, da z razčiščenimi pojmi svobodno odločamo. Ponovno se je potrdila pravilnost teze prehitro preminulega velikega misleca in našega cenjenega gosta Edvarda Kardelja »da je največji sovražnik napredka, s tem pa tudi samouprave, neznanje,« saj so tudi v tej TOZD bile razprave in nato rezultati temu primerni.
Delavci v tej TOZD, ki predstavljajo največjo in osnovno dejavnost, nadaljujejo z našo tradicijo integracij, ki so jih kolektivi, ki sedaj predstavljajo Zdravilišče, uresničevali vse od leta 1954.
Saj so se v tem obdobju integrirala vsa podjetja v Rog. Slatini, ki jih .veže skupni interes; teh je bilo leta 1954 kar 7.
Ker pa je ta TOZD najmočnejša in je 67 % glasovalo za, prav tako pa so tudi delavci v TOZD Vzdrževanje 46 % glasovali za ter v TOZD Polnilnica 31 <>/o, je tudi tokrat bilo 55 % delavcev za združitev.
Zato menim, da je nedopustna laična interpretacija, pri kateri se skuša sedanji relativni neuspeh pri referendumu jemati kot opravičilo, da v drugih delovnih organizacijah v občini sedaj nima smisla razpisovati referenduma o združitvi, ker bo naš primer negativno vplival na izid. Tem moramo povedati, da so se
imeli možnost po nas zgledovati dve desetletji, ko smo se integrirali.
Manj zrelosti pa so pri tem referendumu pokazali delavci Polnilnice, deloma pa tudi v TOZD Vzdrževalna dejavnost. Kljub solidno pripravljenemu elaboratu in prizadevanju vodij TOZD v pojasnjevanju smotrnosti združitve, je v teh TOZD prevladala drobno lastninska miselnost, ki nima nič skupnega z resničnim delavskim samoupravljanjem. Še več, načini, ki so poštenim delavcem z lažnimi prikazi onemogočili svobodno odločanje na osnovi argumentov, so samoupravljanju tuji in zato ne smemo dopustiti, da bi avtorji dezinformacij ostali anonimni in da za svoje, samoupravljanju tuje delovanje, ne bi dobili plačila. Da z njimi razčistimo, smo odgovorni pred družbo, ki nam je dala v upravljanje svoje premoženje, da z njim skrbno gospodarimo in ga širimo. Iz naše dosedanje prakse je jasno, da nam je tuje zapiranje za lastne plotove in da poznamo dolžnost drug drugemu pomagati.
Kakorkoli se sedaj skušajo najti izgovori in valiti krivdo za neuspeh na druge, je po mojem mnenju resnica samo ena, in ta je nezadostna prisotnost subjektivnih sil, kot so vodje skupin in družbenopolitične organizacije ZK, sindikata in mladine. Ne glede na to, da so posamezniki v teh organizacijah bili tudi tokrat zelo aktivni, se je vendarle pokazalo, da so organizacije kot celote le formalno in organizacijsko prisotne, ni pa jih v akcijskem, aktivnem smislu. Zato je sedaj prvenstvena naloga vseh nas, menim tudi ustreznih občinskih forumov, saj so po novi organizaciji organizacije v TOZD vezane direktno nanje, da predvsem v TOZD Polnilnica usposobimo te organizacije, da bodo to, kar jim po ustavi pripada, to je nosilec akcije, kar pa sedaj niso.
Ker smo v letu, ki se približuje koncu sedanjega srednjeročnega plana in v fazi pripravljanja novega za obdobje 1981 do 85, mi dovolite da rečem o tem nekaj besed. Da ne bom predolg, le za TOZD, ki opravlja zunanjo (eksterno) realizacijo. V tem petletnem obdobju, ki se izteka, računamo (za leto 1980 smo že planirali in moramo plan doseči), da smo povečali naše storitve in okrepili materialno bazo:
Celotni prihodek	za	233	%
Dohodek	za	273	°/o
Čisti dohodek	za	231	%
— OD	za	254	%
—	Sklad skupne
porabe	za	435 %
—	Poslovni	sklad	za	145 %
—	Rezervni	sklad	za	131%
Poprečni OD na zaposlenega	za	242 %
Investicijskih sredstev smo ustvarili 156,527.924 din ter v sklad skupne porabe namenili 59,940.433 din.
Ker v tem času nismo zgradili novih kapacitet, hotel Donat je bil zgrajen že v prejšnjem obdobju, smo z indeksi zadovoljni.
Tudi investicijske naložbe so lepe, če upoštevamo, da smo močno obremenjeni z anuitetami iz prejšnjega obdobja, ki še sedaj znašajo 17,000.000 din.
Lep pa je tudi znesek skupne porabe, kar je ponoven dokaz, da organi samoupravljanja skrbe za osebni in družbeni standard zaposlenih. V novem srednjeročnem obdobju, to je 1981—85, predvidevamo naslednja vlaganja v razširitev naše materialne osnove:
V	letu 1981 računamo, da bo zaključena v letu 1980 začeta gradnja hotela A kategorije s 300 ležišči in vsemi spremljajočimi infrastrukturnimi objekti v znesku 490 milijonov din.
V	letih 1981—83 načrtujemo:
—	nabavo polnilne linije za proizvodnjo min. vode v letu 1981 z zmogljivostjo 18.000 steklenic na uro — zamenjava dosedanje. Računamo na komercialni kredit proizvajalca opreme do 70 % od predvidene nabavne vrednosti 50 milijonov din;
•— modernizacijo dveh hotelov z 200 ležišči, predračunsko vrednost 50 milijonov bomo do polovice pokrili z lastnimi sredstvi, za ostale računamo na bančna sredstva;
—	vključitev v krajevno investicijo Centra za avtomatsko obdelavo podatkov, z našim deležem v predračunski vrednosti 8 milijonov din. Za opremo računamo na 70 %, komercialni kredit in za stavbo 40 % bančnih sredstev.
V	letih 1983—1984 predvidevamo izgradnjo centralne recepcije, gostinskega lokala in poslovnih prostorov v gradbenem kompleksu Poslovni center v Rogaški Slatini. Predračunska vrednost za ca. 500 m2 je 10 milijonov, računamo na 40 % bančnih sredstev.
V	letih 1984—1985 načrtuje-
mo ponovno povečanje zdraviliških zmogljivosti:	zdravstveni
objekt, hotel B kategorije s 300 ležišči in spremljajočimi rekreacijskimi infrastrukturnimi objekti. Predračunsko vrednost po sedanjih cenah 480 milijonov dinarjev bomo do četrtine zagotovili z lastnimi sredstvi in sredstvi sovlagateljev, za ostalo računamo na bančna sredstva.
Raziskave vrelcev mineralne vode in plina so trajna naloga, ki jo vključujemo v plansko obdobje 1981—1985 s predvideno naložbo 30 milijonov in računamo na kreditiranje po sedaj veljavnih pogojih banke in Sklada »Borisa Kidriča«, skupno 70% kredita.
S predvidenimi naložbami prihodnjega planskega obdobja povečujemo kapacitete količinsko za petino In istočasno občutno zb olj šu jemo kvaliteto, s čimer ustvarjamo pogoje za pridobivanje zahtevnejših tujih gostov. Kompleksnejša ponudba bo omogočila večjo porabo in s tem večjo zaposlitev ter bistveno povečanje deviznega priliva.
Zaposlitev bi se povečala od 867 na 1029, indeks 119. Predvidena je poprečna letna rast zaposlenosti po stopnji 3,6%. Na takšno poprečno letno rast vpliva povečanje števila zaposlenih v letu 1982/83, ko predvidevamo pričetek obratovanja novega hotela z infrastrukturo. V TOZD Polnilnica zaradi nove polnilne linije ne predvidevamo povečane zaposlitve.
V fizičnem obsegu predvidevamo povečanje nočitev od 323.000 na 460.000, indeks 138. Predvidevamo 7% poprečni letni porast prenočitev. Leta 1982 prične z obratovanjem novi hotel s kapaciteto 300 ležišč. Predvidevamo 70% zasedenosti s tem, da bo novih gostov le 50 o/o, ostalih 50 % pa bo premik iz sedanjih kapacitet.
Sorazmerno povečanju nočitev se poveča tudi število zdravniških pregledov in postopkov.
Proizvodnja mineralne vode bo od 31,500.000 narasla na 40,000.000 steklenic, indeks 126%, Trimvita pa od 4 milijonov 400.000 na 5,600.000 steklenic, indeks 127 %. Predvidevamo torej poprečni letni porast proizvodnje mineralne vode in Timvita za 5 %.
Kot vidite, smo si tudi tokrat, kot vsa leta po osvoboditvi, zastavili ambiciozni plan našega dela in razvoja. Globoko sem prepričan, da ni prostora za pesimizem ter da bomo plan ob zavzetosti vsega kolektiva ob takšni in še boljši organiziranosti samouprave v vseh delih naše DO tudi izpolnili.
„Zfl“ o osnovah in merilih, „PR0TI“ o priključitvi Prevozništva „Donat“
Na referendumu 12.	11.
1979 so delavci odločali o dveh vprašanjih: o dopolnitvi in spremembi samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in
skupne porabe ter o priključitvi »Prevozništva Donat« Rogaška Slatina v našo organizacijo združenega dela.
O priključitvi »Prevozništva
merilih za delitev sredstev za	Donat« so se delavci takole od-	
osebne dohodke in sredstev	ločili:	
	ZA	PROTI
TOZD Zdraviliška dejavnost	67 "/o	33«/o
TOZD Polnilnica	32 o/„	68 0/0
TOZD Vzdrževanje	46 o/o	54 0/0
SDS (o statusnih vprašanjih		
ne glasuje)	—-	—
Skupaj 417 = 55 %		309 = 45%
Ker pa je odločitev na re-	O sprejetju samoupravnega	
ferendumu veljavna le, če vse	sporazuma <	0 dopolnitvi osnov
temeljne organizacije enako	in meril za	delitev sredstev za
glasujejo, potem v danem pri-	osebne dohodke in sredstev	
mera predlog o priključitvi	skupne porabe pa smo takole	
Prevozništva Donat ni bil iz-	glasovali:	
glasovan.		
	ZA	PROTI
TOZD Zdraviliška dejavnost	87 o/o	13 «/o
TOZD Polnilnica	78%	22o/o
TOZD Vzdrževanje	71 "/o	29 o/„
SDS	83 »/o	17%
Skupaj 709	II oo' VI 00 Sl	124 = 16,2 0/0
— da letos zadnjič izplačujejo razliko v osebnih dohodkih ob državnem prazniku 29. novembru, da ... in da ... in tako dalje.
Vsakdo, ki je seznanjen z avtentičnimi podatki iz vsebine omenjene študije, lahko presodi, da so vse informacije izkrivljene in iz trte zvite. Skriti režiserji so vsaki objektivni ugotovitvi pripravili svojo negativno protiugotovitev. Le-te pa niso izzvenele na poprej naštetih zborih, sejah in sestankih, temveč za točilno mizo, na cesti in še kje.
Zamisliti se moramo nad tem pojavom, ko naši delavci bolj verjamejo vestem prišepe-tovalcev od strani kot pa onim, ki prihajajo po samoupravni poti. Resno se vprašujemo, kaj bi bilo in kako bi ravnali v primeru vojne in drugih nevarnih stanj, ki bi ogrožali pridobitve naše samoupravne socia-zalo, da se resno pogovorimo listične družbe? Ali ne bi ka-ob uporabi samoupravnih sredstev zoper tiste, ki tendenciozno razkrajajo monolitnost večine.
Rezultat referenduma o priključitvi Prevozništva Donat preseneča, istočasno pa nakazuje številna vprašanja, na katera morajo odgovoriti naše družbenopolitične organizacije ob skrbni analizi predreferendum-skih dogodkov:
—	ali so bili vsi delavci popolno, stvarno in celovito seznanjeni s študijo o stanju sredstev in o poslovnih rezultatih Prevozništva Donat,
—	ali so bili dovolj stvarno prikazani smotri priključitve? Skušajmo stvarno osvetliti to stran. Med delavci je krožilo čez 60 izvodov obsežne študije o predlogu za priključitev. O predlogu za priključitev so razpravljale osnovne organizacije ZK in sindikata, ki so sprejele akcijski program za informacije. Izključno temu vprašanju so bili namenjeni informativni sestanki vodilnih in vodstvenih delavcev ter nosilcev funkcij v naših družbenopolitičnih organizacijah, zbori delavcev na oktobrskih zasedanjih, seje delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij. Nekako 10 dni pred referendumom je naše
glasilo objavilo v uvodniku obsežno informacijo pod naslovom »Integracija Prevozništva Donat in Zdravilišča«. Malokateri akt v Zdravilišču je tako razgibal politično vzdušje pri nas. Toda navzlic vsemu so prevladale stranske »informacije«, ki so pritegnile pozornost naših delavcev:
—	da ima Prevozništvo več kot 70% odpisanih sredstev (kamionov),
—	da je v težkem gospodarskem položaju in potrebuje plačnika (to je baje objavil Radio Šmarje),
—- da bo treba za obnovitev prevoznega parka nameniti težke milijone in da bomo s tem zavrli in odložili investicije v zdraviliške osnovne dejavnosti,
—	da imajo prevoze le v sezoni, v ostalem času pa da jih bomo morali vzdrževati iz dohodka zdraviliških temeljnih organizacij,
—	da so osnove in merila za ugotavljanje osebnih dohodkov pri Prevozništvu Donat nesprejemljive za šoferje v polnilnici,
Izid neugodno preseneča, ker je zamisel o priključitvi nastala med delavci Prevozništva in Polnilnice, ki že desetletje uspešno sodelujejo. Delavci obeh organizacij so uvideli potrebo po združitvi dela in sredstev za še ugodnejše ustvarjanje ekonomskih učinkov.
Realno se nam vsiljuje misel, da smo več izgubili mi z odločitvijo na naših voliščih, kot pa delavci »Prevozništva«, ki so z 98 % glasovali »za«.
Referendum o uveljavitvi sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev OD pa s 83,8 % »za« odločno izpričuje vse to, kar smo pri prejšnjem dali pod vprašaj. Sprotno obveščanje (glasilo je prineslo štiri obsežne informacije letos) in tolmačenje v številnih razpravah v skupinah so rodile uspešen rezultat.
Za ta akt lahko rečemo, da je zares naš, saj so ob njegovem nastajanju sodelovali domala vsi naši delavci, zanj pa je glasovalo 709 delavcev.
Sč.
VRELCI
VRELCI
4
Jubilejne nagrade v letu 1979
Kot že več let nazaj, so se tudi letos vsi delavci Zdravilišča zbrali v Zdraviliškem domu pred praznikom Dneva republike na proslavi dne 26. novembra. Ob tej priložnosti so tudi letos prejeli nekateri delavci jubilejne nagrade in pismena priznanja za delovno dobo pri Zdravilišču.
Jubilejne nagrade so bile določene v skladu s sindikalno listo in sicer v višini: za 30 let 6600 din, za 20 let 5000 din, za 10 let 3300 din.
Pismena priznanja pa so prejeli delavci za delovno dobo pri Zdravilišču in sicer za 10, 20 in 30 let.
V posameznih TOZD in Skupnih službah so prejeli jubilejne nagrade in priznanja naslednji delavci:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Nagrade za 30 let Vrhovnik Ivan, Žgajner Ema, Koražija Valentina, Vodušek Marija.
Nagrade za 20 let Smole Marija, Vodušek Amalija, Fideršek Viktor, Pišek Antonija, Čebular Marija, Križanec Marija, Martinčič Josip, Mlacovič Josip, Stojan Ivanka, Špilak Marija, Tepeš Tilčka, Turnšek Janez.
Nagrade za 10 let Gobec Marija (1952), Kolar Božidar, Križanec Rozalija, Ogrizek Helena, Terbovc Ksenija, Ždrale Katica, Jersečič Frančiška, Toplikar Terezija, Vidovič Julijana, Čemoša Milena, Gobec Jožica, Junkar Marija, Krusič Stanislava, Leskovec Marjan, Zdovc Cvetka.
Priznanja za 30 let Žgajner Ema
Priznanja za 20 let Blazina Angela, Černoša Janez, Jugovar Viktorija, Drofenik Franc, Pišek Antonija, Čebular Marija, Špiljak Marija, Tepeš Tilčka.
Priznanja za 10 let Kolar Božidar, Križanez Rozalija, Mavrin Imelda, Ogrizek Helena, Strašek Franc, Dr. prof. med. dr. sc. Zaveršnik Herbert, Jersenčič Frančiška, Turnšek Stanislav, Vidovič Ju-
lijana, Černoša Milena, Gobec Jožica, Ferjanič Marija, Kuraj Jožefa, Kuraj Matilda, Krusič Stanislava, Križanec Kristina, Matko Marija, Zdovc Cvetka.
TOZD POLNILNICA
Nagrade za 30 let Junež Martin
Nagrade za 20 let Gal Zofija, Godin Elizabeta, Lovrenčak Jože, Miloševič Dragoslav.
Nagrade za 10 let Cvetlin Franc, Dosedla Jože, Dragovan Martin, Lovše Vinko, Nežmah Ivan.
Priznanja za 30 let Lesjak Dominik Priznanja za 20 let Godin Elizabeta, Junež Martin, Krušlin Alojz, Polajžer Marija, Posilovič Josip, Zagorc Martin.
Priznanja za 10 let Kruljc Olga, Kovačič Jože, Osek Jožefa.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
Nagrade za 30 let Kužner Avgust Nagrade za 20 let Grofelnik Jože, Madarasi Elizabeta, Štih Terezija, Terbovc Anton.
Nagrade za 10 let Terdič Marija
Priznanja za 20 let Grofelnik Jože Priznanja za 10 let Mahne Franc, Novak Slavko, Šeligo Avgust, Terčič Marija.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Nagrade za 30 let Kidrič Tilčka Nagrade za 20 let Zupan Erika Nagrade za 10 let Halužan Emilija, Morgan Milan, Petan Irena, Pance Majda, Plavčak Danica, Račečič Franc, Šmid Olga.
Priznanja za 30 let Kidrič Tilčka
Priznanja za 20 let Halužan Anica, Zupan Eika.
Priznanja za 10 let Mikašek Djuro, Pance Majda, Šmid Olga, Šket Terezija.
K. T.
Iz zapisnikov odbora za družbeni standard
Odbor je na 14. seji obravnaval naslednje točke dnevnega reda: pregled in potrditev sklepov zadnje seje, dodelitev garaže, razpis proste sobe in razno.
— Na predlog o razdelitvi stanovanj ni bilo nobenih pripomb. Zato je predlog sprejet, tudi drugi sklepi so bili realizirani.
— Ki tak Gordani se dodeli garaža, katero je dosedaj uporabljal Kresnik Stanko in sicer z veljavnostjo uporabe od 1. 11. 1979.
— Razpiše se prosta soba v III. nadstropju stanovanjskega bloka Stritarjeva 2 v izmeri 9 m2.
— Odobri se sprememba kraja zdravljenja za naslednje delavke: Kidrič Tilčko, Kern Vido in Ogrizek Anico in sicer namesto zdravljenja v Zdravilišču Čateške Toplice se odobri zdravljenje v Dolenjskih Toplicah. Razlog je v tem, ker v Čateških Toplicah v letošnjem letu ni prostih sob, učinek zdravljenja pa je v tem zdravilišču enak kot v Čateških.
Kobar Ini se odobri zdravljenje namesto v Zdravilišču Radenska v Zdravilišču Rogaška Slatina zaradi tega, ker je med tem časom bila na operaciji žolča in so ji v bolnišnici priporočali zdravljenje v našem zdravilišču.
Družina Murk Vere se zahvaljuje za dodelitev stanovanja.
Na 15. seji je odbor obravnaval tele točke dnevnega reda: predlog razdelitve razpisane sobe, dodelitev garsonjere in razne prošnje.
— Na objavljen razpis proste sobe v III. nadstropju stanovanjskega bloka v Stritarjevi ul. št. 2. so se priglasili naslednji reflektanti za dodelitev: Slivnik Štefka, Rosi Malčka, Šuligoj Zinka in Krošlin Helena.
več in se zanjo najlepše zahvaljuje. Na 11. seji odbora dne 22. 8. 1979 je bil sprejet sklep, da se garsonjera, ki je bila s sklepom odbora dodeljena tov. Halužanov!, rezervira za dodelitev Križanec Kristini. Odbor je sprejel sklep, da sc navedena garsonjera dodeli Križanec Kristini, z veljavnostjo od 15. 11. 1979 dalje.
Dovšak Zinka, ki stanuje na Soči, prosi za dodelitev sobe, ki služi za pevske vaje Zdraviliškemu pevskemu zboru. Trenutno nimamo primernih prostorov za pevce, zato te zamenjave zaenkrat ne moremo narediti.
Odobri se pogostitev cicibanov Osnovne šole Rogaška Slatina ob sprejemu v pionirsko organizacijo za 29. november.
Konferenca sindikata Zdravilišča predlaga, naj bi odobrili finančno pomoč bivši delavki Zore Agici, ki je težko obolela in ji lahko zdravniško pomoč nudijo le v Italiji s posebnimi injekcijami, ki pa so zelo drage. Prva skupina injekcij je stala 4 milijone starih dinarjev. Odbor odobri enkratno denarno pomoč v znesku 10.000,00 din.
Skupnost otroškega varstva Šmarje pri Jelšah nas obvešča, da bodo tudi v letošnjem letu izvedli enotno akcijo za obdaritev otrok ob novoletnem praznovanju. Želja pa je, da bi obdarili tudi otroke staršev, ki delajo v kateri izmed delovnih organizacijo v občini, njihovo prebivališče pa je izven občine ali republike. Pri tem pa bi morale delovne organizacije prispevati po 100,00 din.
Odobri se za vsakega otroka
100.00	din. Iz naše evidence je razvidno, da je teh otrok 35, zato se v ta namen nakaže znesek
3.500.00	din.
Odbor je sprejel nasednji sklep: razpisana soba naj se dodeli Šuligoj Zinki, ker trenutno stanuje pri Bohorju in si to sobo deli še z eno delavko, je pa poročena in si želi svoj kotiček. Predlog se da v pismeni obliki vsem TOZD in DSSS.
Tov. Halužan Anica, kateri je bila začasno dodeljena garsonjera v stanovanjskem bloku v Ratanski vasi št. A-4, je vrnila 14. 11. 1979 ključe, ker garsonjere ne potrebuje
Odobri se finančna pomoč za delavko Delič Melečo iz Bihača, ki ima zelo težko bolnega moža, in sicer v znesku 1.000,00 din.
Za izvedbo letnih dopustov v prihodnjem letu je potrebno imenovati komisijo, ki bo pripravila plan dopustov. Predlog je, da bi iz Odbora za družbeni standard bil v komisiji tov. Ogrizek Zlatko, ostali člani komisije pa iz sindikalnih odborov.
Z. E.
6. konferenca neuvrščenih v Havani
Po vrnitvi s 6. zasedanja voditeljev vlad neuvrščenih držav v Havani je tovariš Tito med ostalim dejal na Kadinjači:
To je bilo eno najpomembnejših mednarodnih srečanj sveta, velikega števila osvobodilnih gibanj ter mednarodnih organizacij. Zato tudi poudarjam, da je neuvrščenost prihodnost človeštva. Zaradi tega vse neuvrščene države in gibanja nasploh seveda prevzemajo veliko odgovornost.
Neuvrščenost samostojen neblokovski dejavnik
Takoj po drugi svetovni vojni je bil ves svet praktično blokovsko razdeljen. Antihitlerjevska koalicija se je razbila in začela se je hladna vojna med Zahodom in Vzhodom. Formirala sta se dva bloka, ki sta se postopoma orginizirala v vojnopolitične zveze. Najprej se je formiral Atlantski pakt in nato Varšavski dogovor. Na evropski celini so se tako izredno zaostrila protislovja, da so v posameznih kul-minacijah pretila z izbruhom tretje svetovne vojne. Vse države Latinske Amerike so bile preko interameriškega sistema vezane in odvisne od ZDA. Afrika je bila vsa pod kolonialno oblastjo in prek kolonialnega sistema vezana na Zahod. Podobno stanje je bilo pri azijskih državah. Čan-kajškova Kitajska je bila na strani Zahoda, njen vpliv pa je spričo zmagovite revolucije na Kitajskem postopno postajal vse manjši. Na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov je Edvard Kardelj v jeseni leta 1950 dejal: »Narodi Jugoslavije se ne morejo sprijazniti s trditvijo, da danes lahko človeštvo izbira samo med hegemonijo te ali druge velesile. Ne, mi sodimo, da je še druga pot, to pa je pot naporne, toda neogibne in nepretrgane borbe za svet svobodnih in enakopravnih narodov, za demokratične odnose med narodi, proti vmešavanju tujih sil v njihovo notranje življenje. Samo ob spoštovanju teh načel lahko govorimo o uresničitvi trajnega mira.«
Arhitekt tedanje ameriške politike hladne vojne in križarskega pohoda proti komunizmu John Poster Dulles je imenoval neuvrščenost kot trenuten pojav z amoralno pozicijo. Zavzemal se je za ustanavljanje in širjenje vojnopolitičnih zvez v Aziji, Afriki pod direktnim vodstvom ZDA in ob sodelovanju glavnih zahodnoevropskih držav.
Stalin se s svoje strani sicer podpiral protikolonialno giba-
nje, toda z vidika konfrontacije z Zahodom in se je zato negativno opredeljeval do neuvrščenosti, kar se je jasno odražalo v trditvi, da se ne more sedeti na dveh stolih. To pa je seveda pomenilo, da v svetu obstojata le dva stola, zahodni in vzhodni. Negirana je bila možnost obstoja tretjega stola, na katerem bi sedele suverene države.
Predsednik Tito je v svojem govora na havanski konferenci rekel: »Nikoli nismo enačili blokov, ne po vrstnem redu njihovega nastanka, ne po kakih dragih značilnostih. Od vsega začetka pa smo se dosledno izrekali proti blokovski politiki in tuji nadvladi, proti kakršnimkoli oblikam politične in ekonomske hegemonije. Nikoli nismo privolili, da bi postali od kogarkoli orodje ali rezerva, saj tega ni mogoče povezati z bistvom politike neuvrščanja.«
Neuvrščeno gibanje se ni borilo le proti navladi in hegemonizmu, temveč prizadevno gradi nov svet, urejuje svetovne probleme na novih temeljih in z novo vsebino.
V politični deklaraciji VI. konference je njen uvodni del vsekakor najbolj celovit politični dokument po beograjski konferenci od leta 1961 do danes. V njej se jasno govori o boju proti vsem oblikam imperializma, kolonializma, hegemonizma, tuje dominacije, še posebej odločno proti vsem vrstam tujega vmešavanja v notranje zadeve. Na izvirnih načelih neuvrščenosti je vsebovana tudi platforma prizadevanj pri reševanju kj(jučnih svetovnih vprašanj mira, varnosti in gospodarskega razvoja. Neuvrščenost in »radikalizem«
Po konferenci v Colombu leta 1976 so postali izrazitejši poskusi vnašanja ideološke ločnice v neuvrščeno gibanje. Struja je dobila ime »radikalna« — ki si je zastavila za cilj spremembo izvirnih načel neuvrščenosti.
Čisto statistično gledano sestavlja grupo takoimenovanih »radikalnih« držav kakih dvanajst do petnajst držav, ki pa niso homogena in stalna skupina. K »vtisu« o teži radikalistov so znatno pripomogli agresivnost in glasnost teh privržencev ob-
čutno pa ravnanje dežele gostiteljice, t. j. Kube.
Najpomembnejši in izraziti predstavniki radikalizma v neuvrščenem gibanju so Kuba, Vietnam, Laos, Afganistan, Etiopija in Angola. Včasih se jim je pridružilo še nekaj afriških in latinskoameriških držav.
Vsebinsko bistvo »radikalizma« je nezaupanje v možnost preseganja blokovskih delitev sveta. Po njih mnenju je blokovska delitev neizogibna, dokler obstajata dva družbenopolitična sistema s svojimi nasprotji: kapitalizem in socializem. To pa vse dotlej, dokler eden od obeh ne bo zmagal (zgodovinsko gledano bo to le socializem). Torej ni tretje oziroma srednje poti in resnične neuvrščenosti sploh ne more biti. Odtod teza, ki sestavlja bistvo »radikalizma«, da je socialistični tabor pod vodstvom Sovjetske zveze »naravni zaveznik« neuvrščenosti.
Kubanske povezave s socialističnim taborom predvsem pa s Sovjetsko zvezo, so izredno močne in segajo na vsa področja.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Resnična zgodba
Pacienti se nemalokdaj zglasijo pri direktorju, da bi se pritožili zaradi neustrezne sobe ali pa zaradi nevljudnega postopka delavcev v naših obratih.
Prišel je mož čvrstih potez na obrazu, inteligentne zunanjosti. Govoril je mirno, preudarno in nevsiljivo.
»K vam prihajam že petič na zdravljenje. Moj položaj in diagnoza bolezni mi omogočata, da sem se doslej zdravil v različnih zdraviliščih. Sem upokojen oficir JLA in udeleženec NOB iz leta 1941. Posledice rane iz leta 1942, dobljene v neki bitki v Bosni, mi povzročajo nenehne težave. Pred petimi leti sem prvič opravil kuro pri vas in ugotovil, da mi pri vas najbolj pomaga. Letos nisem zadovoljen s sobo. Rajši bi bil v »svoji« sobi v Zdraviliškem domu.«
Takoj sem ugotovil, da je soba v I. nadstropju hotela Styria s pogledom na park
neprimerno boljša od želj ene, ki je nad kuhinjo. Z začudenjem sem mu oporekal. Moji ugotovitvi je nejevoljno prikimal in nadaljeval: »Mislim, da mi Donat ni pomagal. Moj zdravnik v Bosni mi je dejal, češ da so Slovenci dobri trgovci, ki so z reklamo uspeli povzdigniti veljavo vrelca Donat nad druge mineralne vode v Jugoslaviji. »Ko pa sem ga povprašal, kaj meni, da mu je pomagalo, je rekel, da kopeli, hrana in sposobni zdravniki.
Glede zdravilnih učinkov Donata pa sem mu navedel nekaj stvarnih podatkov:
»Glejte, pred dvema mesecema je beograjska revija objavila mnenja najvidnejših medicinskih strokovnjakov iz Beograda o zdravilnosti mineralnih vod v Jugoslaviji. Po daljši razpravi so soglasno zaključili, če že, je rogaški Donat edini zdravilen od vseh ostalih. Iz Havane je televizija prenašala govor na-
šega predsednika. Na .govorniškem pultu je bila jasno zaznavna steklenica z etiketo našega Donata, ki ga je tudi pil.«
Pazljivo me je poslušal. Dodal pa sem še en stvaren dokaz. Peljal sem ga v pisarno, kjer visi na zidu povečava posnetka z zasedanja CK ZKJ, kjer je tovariš Tito v predsedstvu s tovarišema dr. Bakaričem in pokojnim E. Kardeljem. Na mizi pred tovarišem Titom je jasno vidna steklenica z etiketo Donat.
»Mislim, da zdravniki, ki skrbe za zdravje našega predsednika, zelo dobro vedo, zakaj mu priporočajo Donat. Morda je del odgovora za odlično kondicijo in dobro zdravje našega Tita v visoki starosti tudi v tem, ker stalno pije Donat.«
Odšel je začuden in obogaten za veliko spoznanje, ki ga bo rad tolmačil v krogu svojih znancev.
VRELCI
VRELCI
COGNAC -zaščiten proizvod
Pravijo, da dober sloves obvezuje. Dobro ime hotela ali restavracije obvezuje na ponudbo proizvodov z dobrim slovesom. Nekatere proizvode gostje upravičeno pričakujejo v reno-miranem hotelu. Če jih ne dobe, bo hotel v njihovih očeh zgubil na slovesu.
Ustavimo se pri imenu cog-nac. To je francoski vinjak, ki se konzumira ob različnih priložnostih. Zlatorumena tekočina, ki izžareva toplino in poživi utrujenega, pomirja živčnega in povzroča ugodno razpoloženje. Kot aperitiv vzbuja apetit, kot digestiv pa pospešuje prebavo. Sladokusci ga pijejo čistega (pur), priljubljen pa je tudi kot osvežilen (long drink). Z dodatkom koščka ledu ima izrazit okus (bouquet).
V 17. stoletju so ga pretežno izvažali v Anglijo in v Skandinavske dežele, v 18. stoletju pa domala po celem svetu.
Največji ljubitelji cognaca so Franzoci, čeprav ga od 100 napolnjenih steklenic popijejo doma le 20. Glavni uvoznik.je Velika Britanija in ZR Nemčija, kjer ga uvozijo po 12 milijonov steklenic.
Od skupno 300 različnih znamk cognaca so najznamenitejše: Remy Martin, Courvoisier, Martell, Hennessy, Camus, Pru-nier, Salignac. Proizvodnja in prodaja je zaščitena z zakonom. Že v letu 1909 so z zakonom določili okoliš Velike Champag-ne (Francija) za proizvodnjo. Točno so določene vrste vinskih trt, ki so primerne za destilacijo. Proces destiliranja se vrši v tradicionalnih »šarant-skih« kotlih z dvojno pregrajo. Vsebnost alkohola v mladem cognacu ne sme biti višja kot 72 °. Primeren za pitje pa ne sme imeti manj kot 40 °. Zorenje poteka v hrastovih sodih iz gozdov okoli Limousin in Tro-cais.
Leto 1978 je bilo rekordno s proizvodnjo 105,5 milijona steklenic. V izvozu so dobili zanj okoli 2 milijarde frankov, doma pa so ga popili okoli 30 milijonov steklenic.
(UT-10/79)
Sposodili smo si iz Radenskega vestnika št. 10/79
MIMOGREDE OB DELU
Klanjam se gospa tovarišica, dober dan gospod doktor, pozdravljeni delovni tovariši in tovarišice. Igrajmo tituliranje in govorimo o enakosti. Človek bi se nasmejal, kako malenkostni in kapitalistični postajamo, mi socialistični samoupravljale!.
Nada Gomboc
Razstavni salon v Rogaški Slatini
DVAJSETLETNI JUBILEJ DELAVSKE UNIVERZE
Novembra je Delavska univerza Rogaška Slatina praznovala dvajsetletnico svojega delovanja na območju občine Šmarje pri Jelšah. Ustanovljena je bila z odlokom takratnema Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah z dne 11. novembra 1959.
V tem obdobju se lahko pohvali z izjemnimi dosežki na področju pošolskega izobraževanja in pri organiziranju oblik in izobraževanja iz kulturno-estetske vzgoje.
Od leta 1977 deluje v njeni sestavi tudi občinska matična knjižnica.
Lahko bi rekli, da je v teh dvajsetih letih vsak drugi odrasel občan obiskoval pri delavski univerzi seminar ali tečaj, ki je trajal poprečno 45 izobraževalnih ur in da je bil vsak občan vsaj dvakrat na predavanjih ali drugih prireditvah.
Ob ustanovitvi ji je bila začrtana vsebinska usmeritev: nadaljevanje oziroma razvijanje tradicije naprednih delavskih izobraževalnih organizacij ter utrjevanje delavskega samoupravljanja. Seminarjev in tečajev se je udeležilo 11.576 slušateljev. Ob delu je končalo osnovno šolo 412 slušateljev, dvoletno poklicno šolo pa 52 slušateljev.
Sredje strokovne šole je obiskovalo 145, delovodske šole 56, višje pa 24 slušateljev.
V zdraviliški ponudbi je viden njen precejšen delež s tem, ko prireja stalne razstave slikarjev in oblikovalcev v pivnici. Otvoritve so domiselno popestrene z glasbenimi in literarnimi vložki. Vsaka otvoritev je kulturen dogodek, ki se ga do-
HUMOR
AMERIŠKA
Pepe sreča Francija, ki je prišel iz Amerike na dopust.
»Zdravo Franci. Kako ti kaj gre tam?«
»Good day«, odvrne Franci. »Veš nisem več Franci ampak se kličem Frenky. Gre mi dobro, imam veliko hišo.«
Pepe: »Kako ti kaj poteka vsakdan tamkaj?«
Franci:	»Zjutraj, ko se
zbudim, skočim na teraso, se malo razgibljem, zajtrk in nato v službo. Po kosilu zopet poležavam na terasi. Zvečer en viski, malo razgibavanja na terasi in nato zaspim.«
Pepe je začuden nad tem globoko razmišljal in pripovedoval doma svoji ženi: »Srečal sem Francija, tistega, ki je oženil sosedovo Terezo. Pa ni več Franci ampak Frenky.
mačini in gostje radi udeležijo.
Na jubilejni proslavi so bila prizadevnim sodelavcem podeljena priznanja. Najvišje priznanje, srebrno plaketo SZDL Jugoslavije, je prejel direktor Delavske univerze tov. Ungar Marjan, s katero ga je za njegovo plodno delo odlikoval tovariš Tito.
Njegovo žena tudi ni več Tereza ampak Terasa.
Mož: »Zelo žejen sem.«
Žena: Ali ti naj prinesem vode?«
Mož: »Rekel sem, da sem žejen, ne pa umazan.«
Mati: »No, si kaj pridobila na direktni metodi tečaja iz angleščine z angleškimi študenti?«
Hčerka: »Mama, bojim se, da sem.«
Gost: »Natakar! Zrezek je neužiten. Takoj mi pokličite šefa strežbe.«
Natakar: »Ne bi imelo smisla. On ga tudi ne bo hotel pojesti.«
Gost: »Natakar, pred 14 dnevi je bila pečenka bolj okusna.«
Natakar: »Čudno, ko pa je vendar od istega kosa.«
Letovali smo v Rovinju
Zdravilišče je letos že drugič organiziralo letovanje naših delavcev v Rovinju.
Dokaj lep in privlačen kraj, le nekoliko od rok za tiste, ki nimajo osebnega avta. Z vlakom ne prideš do Rovinja, ker tja ne vodi železnica. Približno 25 km se moraš peljati še z avtobusom, da prideš prav v mesto.
V	naselje »Vile Rubin«, kjer je za nas rezervirano, moraš zopet z drugim avtobusom 2— 3 km. No, vse še gre, le prtljaga in velika gneča sta me malo motili.
»Vile Rubin« je prijetno naselje manjših pa tudi večjih zidanih hišic. Nekatere so celo nadstropne, vsaka pa ima svojo teraso — obzidano, da se lahko skriješ pred pogledi mimoidočih. Pa še za sončenje so dokaj pripravne.
V	naselju samem je samopostrežna trgovina (kar dobro založena), centralna restavracija, kjer kuhajo in strežejo vsem
gostom naselja, v bližini je še več manjših restavracij za jedi po naočilu, restavracija za jedi na žaru, manjše točilnice, kioski s časopisi in še marsikaj. Nekateri pa so pogrešali sladoled, ker ga sploh ni bilo možno dobiti (razen korneta).
Hišice so raztresene precej daleč naokrog, tako so nekatere prav blizu obale, druge pa nekoliko dalj.
Obala je skalnata in nič kaj primerna za igranje otrok. Tudi odrasel, ki komaj zna plavati, bo težko našel prostor zase. Voda je bila dokaj čista, le tu in tam nas je pozdravila kakšna meduza.
S hrano pa smo bili zelo zadovoljni. Zajtrk je bil obilen in vedno po izbiri, prav tako smo imeli za kosilo in večerjo vselej na razpolago po dva me-nuja. Pa še desert, sladoled ali sadje so nam ponudili, tako da ni bilo nobenemu treba, da bi šel lačen na plažo. Tudi zelo okusno kuhajo. In še nad po-
strežbo se nismo pritoževali, le redko se je zgodilo, da bi nas pustili čakati.
Pa sem kljub temu bila malce razočarana:
Lani in letos smo imeli hišico z vhodom v pritličju. Prostor je kar velik, delno je pregrajen za tuš in WC, delno za garderobno omaro. Po tleh so keramične ploščice (zelo primerne za čiščenje, a ničkaj za boso toplo nogo). Električna lučka nad posteljo pa je bila montirana tako, da bogvaruj imeti majhnega otroka. Potrgane barvne žice so zelo vabljive za male radovedneže. Tudi vtičnica ni bila montirana, le žice in majhna napravica so trdile, da je nekoč sicer bila, a jo je nekdo razbil.
Pa še ena zanimivost nas je doletela — lani in letos.
Spali smo. Bila je deževna noč. Zbudila sem se in slišala: cap, cap, cap. . . Poslušala sem, nazadnje prižgala luč in na postelji, kjer je spal otrok,
je bil velik moker madež. Curljalo pa je naravnost s stropa. Zjutraj sem sobarico opozorila na to, ampak je rekla le: »Pa krevet malo maknlte.« Res smd ga in stvar je bila urejena. Sicer pa bi to tudi sama pogrun-tala.
Letos je bilo podobno. Spali smo. Bila je hladna deževna noč. Zeblo me je, pa sem pomislila, da tudi otroku ni prevroče. Kar v temi sem ga potipala, pa je imel čisto mokro glavo — toda od dežja. Spet je curljalo s stropa. Poslu-žila sem se kar lanskega recepta, pa smo spali naprej.
Seveda bi brez tega bil naš dopust lepši. Kljub temu smo se imeli lepo, odpočili smo se in si nabrali novih moči.
Menim, da je taka oblika letovanja dokaj primerna za nas, saj se je lahko poslužijo tudi tisti z nekoliko nižjimi osebnimi dohodki.
K. J.
Dobra in uspešna restavracija
Čeprav izgleda zelo privlačno, je vendar neodgovorno in napak projektirati hotel v videzu tovarne za nameščanje in bivanje gostov.
Praksa v ZDA je potrdila, da so hoteli, ki nimajo ponudbe hrane, pijač, razvedrila itd., temveč le bivalne prostore, kaj kmalu drugo ali tretjerazredno blago.
Dejstvo je, da hotelski gostje podzavestno pričakujejo poleg nastanitve še restavracijo, pa čeprav se je ne nameravajo poslužiti. Hoteli morajo pomanjkanje navedenih uslug kompenzirati z nižjo ceno za prenočitev. To nepisano pravilo velja od Pariza do New Yorka ali od Johannesburga pa do Tokia. Hotel je pomembno in tradicionalno stičišče za skupnost. Marsikateri poslovni in družinski dogodki se odvijajo v hotelu.
Tako za danes kot tudi za prihodnost se predvidevajo restavracije, bari, ki so glede na osebje in prostore močno zahtevni. Oprema in dekoracije morajo biti na visoki stopnji. Skrbeti je treba za stalno revitalizacijo skupnih prostorov in ponudbo prilagoditi željam gostov. Velja si zapomniti, da je hotelska restavracija bolj zahtevna glede na opisane faktorje, kot pa splošna restavracija, ki ni v hotelu. Ne bi se smela pustiti zapeljati vsakokrat novi modi in trendom. Malo konzervativnosti v tem je povsem na mestu. Težko je odločiti o tem, kaj so trenutne in kaj dolgoročne zahteve gostov. Dokler so hotele
zasedali pretežno pripadniki višjih družbenih slojev, je moral biti hotel veličasten. Okusi so se menjali. Danes prevladujejo v hotelih intimnost, prijetna atmosfera in ekonomičnost. Nekateri najbolj luksuzni hoteli so pričeli dograjevati povsem majhne restavracije. Racionalnejše je imeti lokal z 80 sedeži, ki je tudi poln, kot pa s 160 sedeži in je napol prazen. Napačno je tudi planirati velikost restavracije le na število sob v hotelu. Sprememba okusa se kaže tudi v tem, da niso več iskane »svečane večerje«. Gostje si žele enostavne jedilnike, pri čemer pazijo na cene. Kosila in večerje z več hodi (število prinesenih jedi) so redkost. Gostje si žele fiksne cene.
Samopostrežba ni več sinonim za cenejše lokale, pač pa vedno bolj prodira tudi v one z najdražjo hotelsko ponudbo. Neodvisnost od strežnega in plačilnega natakarja je v današnjem tempu življenja pomembnejši faktor kot pa livrirana strokovna in čas jemajoča gracioznost klasične postrežbe.
Slej kot prej opravičujejo svoj obstoj restavracije s specialitetami in z eksotično ponudbo.
Restavracija v nepenzionskem hotelu je po navadi bolj polna zvečer. To okolnost je treba tudi izkoristiti. Kaj ko bi marketinško preizkusili idejo in bi na določene dneve prodajali pijačo po polovični ali kakorkoli nižji ceni?
(Internat. H. R.)
KADROVSKE NOVICE
V mesecu novembru 1979 so
sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST — Datum sprejema — Dela in naloge:
Čehovin Bogomir — 6. 11. 1979
—	pomočnik šefa strežbe Donat, nedoločen čas;
Kukovič Anton — 16. 11. 1979
—	pomočnik šefa strežbe Donat, nedoločen čas;
Markovič Vera — 16. 11. 1979
—	pomožna sobarica, določen čas; Plavčak Antonija — 13. 11.
1979 — pomožna sobarica, določen čas.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST — Datum sprejema — Dela in naloge:
Trebše Maks — 10. 11. 1979 — paznik parka, nedoločen čas; Drofenik Anton — 25. 10. 1979
—	paznik parka, nedoločen čas. SDS SKUPNE SLUŽBE - Datum sprejema — Dela in naloge:
Križan Franc — 5. 11. 1979 — pripravnik v oddelku za plan in analize, vrnitev iz JLA.
Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem:
ZAHVALA
Za nudeno pomoč pri zdravljenju se celotnemu kolektivu Zdravilišča iskreno zahvaljujem in želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Zore Agica
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST — Datum prenehanja
—	Dela in naloge:
—	hydroterapevt, starostno upokojena;
Čehovin Bogomirju — 8. 11. 1979 — pomočnik šefa strežbe Donat, sporazumno;
Jurič Antonu — 15. 11. 1979 — vodja strežbe hotela Donat, sporazumno;
Jus Olgi - 14. 11. 1979 - sobarica, sporazumno.
TOZD POLNILNICA - Datum prenehanja — Delo in naloge: Okičan Miju — 12. 11. 1979 — šofer v založnem skladišču Zagreb, sporazumno.
SDS SKUPNE SLUŽBE - Datum prenehanja — Dela in naloge: ' Kern Vladimirju — 6. 11. 1979
—	direktor splošno kadrovskega sektorja, starostna upokojitev.
Umrli sta delavki:
Ogrizek Štefanija — 12. 11. 1979
—	vodenje hotelske blagajne; Stojnšek Rozalija — 21. 11. 1979
—	sobarica.
Rodila je delavka Kampuš Loj-za, prodajalka v cvetličarni, hčerko.
K. T.
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Čujež. Tisk in klišeji: ČGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.
VRELCI
6. konferenca neuvršče nih v Havani
(Nadaljevanje s 5. strani)
Njen glavni proizvodni in izvozni artikel je sladkor. Soočena je z gospodarsko blokado ZDA in številnih latinskoameriških držav. Pri načrtovanju je praktično povsem odvisna od sodelovanja s Sovjetsko zvezo in njene pomoči (višje cene za kubanski sladkor in nikelj, nižje cene za uvoženo sovjetsko nafto in drugo, vojaška pomoč), kar znaša okoli štiri milijone dolarjev dnevno. V programih KP Kube je proletarski internacionalizem pojmovan s sovjetskimi besedami. Izvršuje celo vrsto vojaških intervencij v posameznih afriških državah. Vse to ob privoljenju in izdatni vojaški pomoči Sovjetske zveze.
Tudi radikalizem Vietnama, ki je dragi predstavnik radikalizma med neuvrščenimi, je povsem posledica blokovskih povezav in odvisnosti. Tudi Vietnam se je po koncu vojne in združitve naslonil pretežno na Sovjetsko zvezo in socialistični tabor. K temu ga sili vedno bolj očitna konfrotacija z LR Kitajsko. Težnje Vietnama po hegemonizmu v tem delu sveta se ujemajo s širšimi globalnimi interesi Sovjetske zveze in ju pelje v proti-kitajsko zavezništvo.
Med radikali v Afriki najbolj izstopata Angola in Etiopija. Oba režima sta soočena z močnimi zunanjimi in notranjimi sovražniki, predvsem z imperializmom in neokolonializmom. Ob-
last v rokah dolgujeta predvsem tuji vojaški (kubanski) in izdatni gospodarski (sovjetski) pomoči. Oba režima imata slabe izkušnje z vsemi oblikami kolonializma in imperializma — zelo malo ali pa nič še nimata izkušenj s hegemonizmom in drugimi oblikami nadvlade.
Havanska konferenca je s pozitivnimi končnimi rezultati demantirala teze o kritičnem stanju v gibanju, ni pa mogla ovreči dejstva o kriznih napetostih in razhajanjih znotraj gibanja. Blokovski pritiski na neuvrščene so bili v zadnjih letih zelo raznoliki in izraziti. Ravno v Havani smo bili priča uskladenega poskusa vzhodnega bloka, da bi prek radikalov spremenili temeljno usmeritev gibanja. Poskusi so spodleteli, nobenega dvoma pa ni, da se bodo nadaljevali. Ne gre toliko za poskus, da bi gibanje razcepili — bolj gre za to, da bi se v njem naselili. Medtem pa je Zahod nenadoma zelo zagret za to, da bi v gibanju »zmagali zmerni« in tako preprečili, da bi gibanje zdrsnilo v vzhodni tabor.
»Radikalizem« kot naiizrazi-tejši in nevaren izraz blokovskega pritiska na neuvrščene nosi v sebi seme lastnega poraza: je v nasprotju z avtentičnim smislom neuvrščene politike, prav tako pa je v nasprotju z dolgoročnimi težnjami narodov, v imenu katerih govori.
Nova ponudba slovenskih zdravilišč
V	oktobru oziroma v novembru letos so dobila slovenska zdravilišča tri nove objekte. V Radencih so k hotelu Radin prizidali hotel s 150 posteljami in veliko kongresno dvorano.
V	Čatežkih Toplicah je bil po velikih nevšečnostih med gradnjo dograjen zdraviliški kompleks z imenom TERME ČATEŽ. Kompleks je grajen na velikem prostranstvu. Ima preko 300 postelj, kopalni bazen, savne, luksuzno opremljene restavracijske prostore, moderno opremljeno fizioterapijo in hidroterapijo. Cela investicija je veljala preko 27 milijard starih dinarjev.
Dobrna in z njo celjska zdraviliška regija sta postali bogatejši za izredno domiselno grajen zdraviliški objekt. Pod eno streho je bil zgrajen v desetih etažah terapevtski in gostinski del s preko 280 posteljami v 179 sobah. Ima zaprt bazen 12 X 18 m, savne, trim kabinet, 14 terapevtskih kadi, predavalnice, narodno restavracijo, konferenčne in slavnostne dvorane, salon za friziranje, kozmetiko, pedikuro itd.
Tudi tukaj so prostori zelo razsežni in smotrno razdeljeni.
Sč.
DELOVNA KLIMA
Sociologi in psihologi dela se že več let ukvarjajo z enim od ključnih problemov za uspešno poslovanje v hotelirstvu — delovno klimo. Kaj pa je delovna klima? To je skupek faktorjev, ki pozitivno ali pa negativno delujejo na delovnega človeka med delovnim procesom. Dostikrat ta pojem tudi upravičeno poimenujemo kot medčloveške odnose.
Številne raziskave so pokazale, da slaba delovna klima povzroča največkrat naslednje negativne rezultate:
—	slabši delovni učinek,
—	slabo kakovost izdelkov ali uslug,
—	velik odstotek škarta,
—	povečano število bolniških dni,
—	fluktuacijo delavcev,
—	slabše poslovne rezultate. Dokazano je tudi, da leže
vzroki za slabo delovno klimo v načinu vodenja in v organizaciji dela. Ker pa takšna ali drugačna klima vsebuje celoten proces socialnega sožitja, je razumljivo, da je ne more ustvarjati le en človek — direktor ali nekdo drug. Za zadovoljivo delovno vzdušje so pomembne tele štiri stvari:
—	možnost napredovanja, —- pravilna delitev osebnih
dohodkov,
—	dober medsebojni odnos,
—	stalnost delovnega mesta.
Tudi ne gre zanemariti različna priznanja za uspešno opravljeno delo, večkratne stike z vodilnimi delavci, dober nasvet in pomoč pri osebnih problemih itd. Zaupanje in sporazumevanje sta temelja za dobro delovno vzdušje.
Kodeks za zboljšanje delovne klime vsebuje:
—	negovanje stikov s sodelavci,
—	dobro informiranost delavcev o vsem v zvezi s poslovanjem,
—	javno razpravljanje o problemih in težavah,
—	pravilno sestavo delovne skupine: pravega človeka na pravo mesto,
-—• jasno opredeljevanje delovnih nalogov,
—	jasno razmejitev med pristojnostjo in odgovornostjo,
—	nagovarjanje delavca z njegovim imenom,
—	pazljivo poslušanje mišljenja delavcev,
—	opuščanje skoparjenja z javnimi pohvalami.
Ob upoštevanju naštetih elementov bomo zagotovo odločujoče pripomogli k nastajanju zdrave delovne klime.
(Gabler: Gospodarski leksikon)