Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/90 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-0152 Naslov projekta Žvepleni izviri v Sloveniji s krasoslovnega vidika in njihova mikrobiota Vodja projekta 20220 Janez Mulec Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.650 Cenovni razred C Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13.06 Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 02. Naziv Okolje 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Podrobnih raziskav, ki bi se dotikale žveplenih izvirov v Sloveniji na krasu pred tem projektom, ni bilo veliko. Pojavi žveplenih izvirov, kot pogovorno označujemo izhajanje vodikovega sulfida pomešanega z vodo, je za naše kraje enkraten pojav. Kar nekaj tovrstnih izvirov je na obrobju Panonskega bazena v severovzhodni Sloveniji, nekaj jih imamo pa tudi na krasu. V Sloveniji obsega kras 44% državnega teritorija, zato je poznavanje tega področja pomembno z več vidikov, npr. z geomorfološko-geološkega vidika evidentiranja izrednih naravnih pojavov, z vidika ekološko-biodiverzitetnih raziskav ter z vidika ohranjanja te posebne dediščine. Raziskovalna hipoteza projekta je temeljila na predpostavki, da bomo locirali vsaj eno lokacijo žveplenega izvira na kraškem terenu v Sloveniji. S spremljanjem parametrov okolja lahko ugotovimo za kakšen tip izvira gre (npr. termalni) ter kako in odkod se napaja v primerjavi z običajnimi kraškimi izviri. Po umestitvi izvirov na regionalnem nivoju je smiselno nadaljevanje s proučevanjem biodiverzitete tega okolja, saj je jasno, da imajo organizmi, zlasti pa mikroorganizmi, v nekaterih takšnih okoljih ključno vlogo pri biogeokemijskih procesih. Za takšna ekstremna okolja je značilno, da se v zapletenih združbah pogosto ugotovi nove organizme ali skupine organizmov. V žveplenih izvirih na krasu so po svetu pogosto identificirali skupino Epsilonproteobakterij, ki so posebne zaradi svojega metabolizma, nezmožnosti rasti v laboratorijskih pogojih, velikega potenciala po odkritju novih vrst in velikega potenciala (bio)tehnološke izrabe. Tudi v primeru raziskav žveplenih izvirov v Sloveniji smo v raziskovalni hipotezi predvideli, da bomo ugotovili prisotnost novih organizmov, doprinesli k razumevanju ekologije ekstremnih okolij ter na regionalnem nivoju skušali s pomočjo žveplenih izvirov doprinesti k razumevanju hidrogeološke situacije zaledij žveplenih izvirov. Literature o slovenskih žveplenih izvirih je malo. Bat in Uhan (2004) v prispevku o vodah Slovenije omenjata le dva naravna žveplena izvira v dolini Trebuše in v Podvolovjeku. S tega vidika smo v prvi fazi projekta temeljito pregledali literaturo o najbolj zanimivih mineralnih izvirih v Sloveniji, ki bi jih lahko morebiti vključili v študijo o žveplenih izvirih na krasu. Izviri so bili sledeči: Hajnsko, Izvir mineralne vode na Jezerskem, Klunove toplice (Bušeča vas), Kisla voda, Klevevške toplice, Matjaževe kamre, Mirke - Furlanove toplice, Podvolovljek, Straža - Topli izvir pod Šmarno goro, Topli izvir v Kamnici, Topli izvir v Tolminskih koritih, Toplice ob Kopačnici, Topolšica -Terme, Žveplenica v Trebuši, Podmorski izviri pri Izoli, ter izbrane vrtine v Logaških rovtah v dolini Sovre in pri Zavčanu. Izvirom, ki so bili dostopni, razen podmorskih izvirov pri Izoli, oziroma so izginili, npr. izvir v Podvolovljeku (le-ta je bil uničen, zasut v izjemnih poplavah, ki so bile na tem področju leta 1990), smo v prvi fazi izmerili osnovne fizikalno-kemijske parametre: temperaturo (°C), pH, specifično električno prevodnost (pS/cm) ter koncentracije vsebnosti nitratov in sulfatov. V naslednji fazi projekta smo se osredotočili na dva izvira, na naravni izvir Žveplenica v dolini Trebuščice ter na umetno vrtino v dolini Sovre ob potoku Sovra. Ta umetna vrtina je globoka nekaj čez 500 m. Obe lokaciji smo umestili na geološko karto. Sta v neposredni bližini poteka regionalno in lokalno pomembnih prelomov. Na geološki karti je umetna vrtina v dolini Sovre na področju, ki je geološko zelo razgibano, saj vključuje dolomite različne geološke starosti, večinoma iz Triasa ter triasne skrilavce in peščenjake. Naravni žvepleni izvir Zveplenica v Dolenji Trebuši se napaja z dolomitnega vodonosnika, ki je prav tako triasne starosti. Dolomit cordevolske starosti je na ozemlju Trebuše najbolj razširjen. Kamnina je močno porozna, neplastnata, svetlo sive oziroma bele barve. Veliki dolomitni kristali, ki so posledica pozno diagenetske dolomitizacije, dajejo dolomitu videz zrnate kamnine. Karbonatne kamnine, ki so nastale zaradi pozne diagenetske dolomitizacije, lahko vsebujejo večja ali manjša gnezda sadre (CaSO4xH2O). V primeru razpada sadre se pogosto tvori vodikov sulfid (H2S), brezbarven plin z značilnim vonjem po gnilih jajcih. Na bregovih Trebuščice so še danes vidne rečne terase. Za območje je značilen normalen rečni relief v obliki črke V. V geomorfološkem smislu je območje Trebuščice močno preoblikovano zaradi tektonskih dogajanj. Zaradi izjmeno zanimive lokacije obeh izvirov vzdolž prelomne cone smo neposredno v izvir namestili sondi za zajemanje temperature. V vrtini, ki smo ji dali delovno ime Sovra smo zvezno merili temperaturo (Anset StowAway TidbiT Temp Logger, ZDA) v intervalu 30 min od 3. julija do 21. septembra 2009. Zaradi izjemne stalnosti temperature 9.35 ± 0.01°C smo nadaljnji monitoring na tem mestu opustili. V izvir Zveplenica smo namestili sondo (Eijkelkamp, Nizozemska) z 15-minutnim intervalom zajemanja podatkov temperature in tlaka dne 25. marca 2009. V obdobju od 25. marca 2009 do 24. julija 2009 je bila temperatura v žveplenem izviru relativno konstantna, zato smo želeli sondo iz izvira odstraniti. Po tem datumu je začela temperatura izvirske vode nepričakovano oscilirati, zato smo sondo pustili v izviru do poteka projekta. Povprečna vrednost in standardni odklon za obdobje od 24. julija 2009 do 18. junij 2009 je bila 10,50±0,17°C, minimalna temperatura za to obdobje je bila 8,36°C, maksimalna pa 11,20°C. Za enako primerljivo obdobje od 25. marca 2010 do 18. junija 2010 pa je bila minimalna temperatura 8,81°C, maksimalna pa 13,85°C (povprečna temperatura s standardnim odklonom za to obdobje pa je bila 10,63±0,59°C). Zaradi tega nenavadnega pojava smo se odločili, da nadaljujemo z meritvami tudi po preteku projekta, da bi skušali razložiti te nenavadne temperaturne oscilacije. Izvir smo tudi občasno vzorčevali za kemijske analize. Tu podajamo rezultate analiz z dne 4. novembra 2009: raztopljeni kisik 0,25 mg/l, temperatura 10,7°C, pH 7.48, specifična električna prevodnost 404 pS/cm, anioni in kationi: Ca2+ + Mg2+ 4,08 mekv/l, Ca2+ 2,79 mekv/l, Cl- 11,5 mg/l, CO32- 4,34 mekv/l, SO42- 9.9 mg/l, nutrienti: NO3- <0,1 mg/l, PO43- <0,1 mg/l, NH4+ <0,1 mg/l, ostali parametri: S2- 7,8 mg/l, suha teža 2,7 mg/l. Fizikalni in kemijski parametri žveplenega izvira v Trebuši tekom projekta niso izkazovali izrazitih fluktuacij. Vzporedno z analizami Zveplenice smo opravljali tudi analize v vrtini Sovra. Z dne 4. novembra 2009 so sledeči rezultati fizikalno-kemijskih meritev: raztopljeni kisik 0,14 mg/l, temperatura 9,3°C, pH 7.70, specifična električna prevodnost 793 pS/cm, anioni in kationi: Ca2+ + Mg2+ 8,29 mekv/l, Ca2+ 6,25 mekv/l, Cl- 3,5 mg/l, CO32- 2,7 mekv/l, SO42- 471,4 mg/l, nutrienti: NO3- 0,2 mg/l, PO43- <0.1 mg/l, ostali parametri: S2- 0,2 mg/l, suha teža 1,6 mg/l. Iz obeh analiz je razvidna velika razlika med izviroma v smislu zgoraj opisanih parametrov okolja. S proučevanjem žveplenih izvirov lahko pridemo do zanimivih in pomembnih ugotovitev tudi s področja speleogeneze. Izviri, poleg jam, predstavljajo okna v žveplove podzemeljske vodonosnike, ki pripomorejo h globalnem kroženju snovi, zlasti žvepla. V Sloveniji recentne speleogeneze, temelječe na žveplovih spojinah, ni poznana. V teh podzemeljskih žveplenih ekosistemih obstajajo zapletene združbe mikroorganizmov, katerih metabolizem je pogosto kemolitoavtotrofne narave. V takšnih habitatih so bakterije primarni producenti, ki predstavljajo v običajno kratkih prehranjevalnih verigah pomemben vir hranil za številne nevretenčarje in tako ohranjajo zapletene ekološke interakcije. Z namenom vpogleda v diverziteto nevretenčarjev smo oba izvira favnistično pregledali. V umetni vrtini Sovra tudi po 96 urah filtriranja vode skozi planktonsko mrežico velikosti 60 |jm nismo uspeli detektirati nobenega pripadnika nevretenčarjev. V Žveplenici smo večkrat vzorčevali za ugotavljanje prisotnosti favne neposredno na odprtini izvira (25. januar 2008, 11. November 2008, 3. Junij 2009). S tem namenom smo vstavili cev neposredno v odprtino izvira ter jo speljali v posodico, ki je bila opremljena s planktonsko mrežico. Na ta način smo preprečili mešanje z nežvepleno vodo sosednjega potoka Trebuščice ter invazijo epigenih osebkov (površinskih vrst). V posodici so ostali ujeti organizmi in delci, ki so bili večji od 60 jm. Da smo ugotovili iznos, pestrost in doprinos favne k celokupni biomasi evkariontov v podzemlju tega žveplenega izvira, smo pregledali vzorce po 48 in 96 urah filtriranja. Neposredno v izviru ter v lužici, ki se je nahajla 20 cm nizvodno od izvira smo identificirali sedem različnih taksonomskih skupin živali: Gastropoda, Oligochaeta, Aranea, Acarina, Cladocera, Copepoda in larve insektov. Iz skupine Gastropoda smo identificirali stenotermno vrsto polžka Belgrandiella kuesteri. Diverziteta osebkov v lužici je v splošnem sicer bila taksonomsko večja, vendar je bilo celokupno število osebkov nižje v primerjavi z vzorcem vode neposredno iz izvira. Kopepodni rakci so bili najbolj abundantna skupina v vzorcu, saj je predstavljala kar 84% celokupnega števila osebkov. Kopepodi iz redov Cyclopoida in Harpacticoida so bili najbolj abundantni skupini v vzorcu neposredno iz izvira, saj so predstavljali od 96% do 98% osebkov. Glede na pretok in število osebkov smo izračunali, da vsakih 275 litrov vode potisne na plano en osebek. Do nivoja vrste smo identificirali Paracyclops fimbriatus in Bryocamptus echinatus luenensis in Bryocamptus zschokkei. Med temi epigejičnimi identificiranimi osebki je bilo precejšnje število samic z jajci in navplijev - še neodraslih vmesnih razvojnih stopenj kopepodnih rakcev. Najdba teh organizmov v različnih razvojnih oblikah v okoljih z nizko vsebnostjo kisika in visoko koncentracijo žveplovodika lahko nakazuje visoko ekološko toleranco teh vrst in daje še dodaten vpogled v biodiverziteto ceponožnih rakcev v žveplenih kraških habitatih. To je prva tovrstna študija v žveplenih kraških izvirih v Sloveniji. Ker so bili v Žveplenici v vseh favnističnih vzorčevanjih prisotni kopepodni rakci v vseh razvojnih stadijih, kar nakazuje, da se razmnožujejo, smo tudi s tega vidika želeli preveriti starost izvirske vode. Čeprav so vrste, ki smo jih identificirali epigejične (površinske), ta študija lahko nakazuje širšo ekološko amplitudo za te organizme, kot jih navaja svetovna literatura. Verjetno lahko kar nekaj časa tolerirajo skoraj popolno odsotnost kisika v izviru Žveplenice ter toksične koncentracije raztopljenega žveplovodika v vodi. Vzorce vode z obeh izvirov (Sovra in Žveplenica) smo vzorčevali enkrat mesečno. Vsi vzorci so bili analizirani za stabilne izotope 18O/16O in 2H/1H na Oddelku za geologijo Univerze Južne Floride, ZDA (Department of Geology, University of South Florida, USA) na aparatu Thermo Delta V Advantage Isotope Ratio Mass Spectrometer. Vzporedno smo uporabili tudi dva kontrolna vzorca, in sicer meteorno vodo, ki smo jo zbirali v posebnem zbiralniku, ki je preprečeval evaporacijo vzorca ter naravni kraški izvir Studenc v neposredni bližini žveplenega izvira Žveplenica. Rezultati analiz obeh žveplenih izvirov nakazujejo, da je voda v obeh izvirih pretežno meteornega izvora. Najverjetneje se v podzemlju meteorna voda dalje časa zadrži. Zaledji napajanja za oba izvira nista enaka, v primeru Sovre gre verjetno za napajanje z višjih nadmorskih višin oziroma bolj severnih lokacij. Verjetno je v izvirih prišlo do izotopske izmenjave med meteorno vodo in kamnino, vendar v primeru vrtine Sovra precej močneje. Mikrobna biomasa je na obeh izvirih, tako v dolini Sovre, kot v Žveplenici v Dolenji Trebuši, lepo vidna v obliki belih filamentov, ki so pritrjeni na okoljsko kamnino v odprtini naravnega izvira v Trebuši in umetne vrtine v Sovri. Filamenti se odtrgajo zaradi stalnega toka vode iz izvirov, oziroma ko dosežejo kritično maso. Ko se enkrat odtrgajo, jih tok vode odplavi v potok Trebuščica oziroma potok Sovra. Neposredno nad vrtino Sovra se beli mikrobni filamenti prepletajo skoraj izključno z zeleno algo Stigeoclonium (Chlorophyta), Anabaena (cianobakterija) in Epithemia (Chrysophyta). Fototrofna združba navzdol od izvira se postopoma spreminja in postaja vedno bolj zastopana s tistimi taksoni, ki so sicer značilni za sosednji potok Sovra, s katerim se voda iz vrtine po 25 m toka po površini tudi združi. V prvi fazi smo želeli preveriti, ali lahko z običajnimi gojišči izoliramo mikroorganizme iz te združbe. Poskusi izolacije kolonij iz filamentov, pobranih v Žveplenici neposredno iz odprtine, so bili neuspešni, tako za bakterije, glive kot prostoživeče amebe. Za natančno ugotovitev sestave združbe v Žveplenici smo 25. junija 2008 vzorčevali mikrobne filamente za izolacijo DNA neposredno v izviru (makromorfološko bele barve) ter v lužici 20 cm nižje od izvira (sivi), na istem mestu kot smo vzorčevali za favnistično analizo. Iz vzorcev smo v laboratoriju prof. dr. Annette Summers Engel (Louisiana State University, ZDA) izolirali celokupno DNA, z verižno reakcijo s polimerazo (PCR) s specifičnimi oligonukleotidnimi začetniki pomnožili gene 16S rRNA za bakterije (kombinacija začetnikov 8f 5'-AGAGTTTGATCCTGGCTCAG-3' in 1510R 5'-GGTTACCTTGTTACGACTT-3') in arheje UA571F (5'-GCYTAAAGSRICCGTAGC-3' in UA1204R 5'-TTMGGGGCATRCIKACCT-3') ter gene 18S r RNA za evkarionte. Da bi pokrili čim širši spekter evkariontskih organizmov, saj smo že s klasičnim mikroskopiranjem identificirali kar nekaj različnih osebkov, smo uporabili set treh različnih kombinacij oligonukleotidnih začetnikov, ki dajo v reakciji PCR fragmente dolžine 1300 to 1500 bp: M1 kombinacija z začetnikoma Euk82F (5'-GAADCTGYGAAYGGCTC-3') in U1391R (5'-GGGCGGTGTGTACAARGR-3'), M2 kombinacija z EukA (5'-AACCTGGTTGATCCTGCCAGT-3') in U1391R, and J1 kombinacija z Euk A in U1517R (5'-ACGGCTACCTTGTTACGACTT-3'). Produkte PCR reakcij smo klonirali v vektor ter pozitivne klone sekvencirali. Celokupno smo sekvencirali 163 bakterijskih klonov, 158 klonov arhej ter 182 klonov evkariontov. Biostatistično obdelani rezultati kažejo, da so dominantne skupine bakterij filogenetsko blizu skupini Gammaproteobakterijam, posebej Thiothrix spp. Manjša skupina bakterijskih klonov je pripadala različnim skupinam, v največ primerih Epsilonproteobakterijam, Deltaproteobakterijam, Firmicutes in deblu Bacteriodetes. Analiza arhej je pokazala prisotnost treh skupin, filogenetsko precej oddaljenih osebkov, pripadnikov debel Euryarchaeota, Thaumarchaeota in Crenarchaeota. Dominantni sekvencirani evkariontski kloni so pripadali skupinam Alveolata in Fungi, širšo pestrost pa smo zaznali pri taksonih, ki so pripadali sledečim skupinam: Euglenozoa, Metazoa, Oligochaeta, Rhizaria, Rhodophyta in Stramenopiles. Če povzamemo celotno biodiverzitetno sliko, ki smo jo dobili z uporabo molekularnih orodij, lahko zaključimo, da v žveplenem izviru Žveplenica ni izjemne pestrosti v smislu širših taksonomskih skupin, ki smo jih identificirali in so pravzaprav pričakovane in primerljive s podobnimi mesti po svetu, je pa bilo veliko organizmov (edinstvenih sekvenc) prvič dokazanih prav v tem žveplenem izviru. Nekatere izmed teh sekvenc so tako edinstvene, da jim v svetovnim genskim bazam, npr. GeneBank, nismo uspeli najti bližnjih taksonomskih skupin. Na mikronivoju smo ugotovili izjemno raznolikost, kar lahko pripišemo fizični omejenosti znotraj mikrobnih združb, geokemijski variabilnosti in verjetni invaziji površinskih organizmov. Nekatere identificirane skupine v Žveplenici predstavljajo prvi dokaz o njihovem obstoju v tovrstnih terestičnih kraških žveplenih izvirih in kažejo tudi na to, da so ti habitati vrstno precej bolj pestri, kot smo to do sedaj predvidevali. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Projekt je bil naravnan k zbiranju in nadgrajevanju temeljnega znanja o krasu kot naravni dediščini, umestitvi izjemnega naravnega pojava žveplenih izvirov v širši prostor, razumevanju hidrološke situacije zaledij žveplenih izvirov, nadgrajevanju in širjenju znanja o ekstremnih okoljih v Sloveniji, ovrednotenju biodiverzitete v teh izvirih ter razumevanju možnih interakcij biote z dejavniki okolja. Žvepleni izviri so sicer precej znan naravni pojav. Velikokrat se uporabljajo vode iz takšnih izvirov v različne terapevtske namene, npr. pri kožnih obolenjih. V Sloveniji do sedaj ni bilo opravljenih veliko raziskav v zvezi z žveplenimi izviri na krasu, tako s hidrološkega vidika kot ekološko-biološkega. V raziskavi smo podrobno proučili žvepleni izvir Žveplenica v dolini Trebuščice. Za raziskovalno delo smo se posluževali raznovrstnih metod, npr. kartiranja, in situ odvzem meritev, fizikalno-kemijske ter mikroskopske in molekularno-biološke analize. Pestrost uporabljenih znanstvenih metod in interdisciplinarnega načina dela nam je omogočala podroben vpogled na dogajanja tako na makro- kot mikronivoju. Dejavniki okolja usmerjajo razvoj biote, vendar po drugi strani biota vpliva na okolje. Tak primer je tudi nastajanje vodikovega sulfida pri običjanih nizkih temperaturah, ki so tudi v naših žveplenih izvirih, saj bi npr. kemična termogena konverzija sulfata v sulfid zahtevala kar 150°C. Metabolizem žvepla v naravi je zapleten, vendar se mu danes pripisuje vedno večji pomen, saj v takšnih okoljih velikokrat uspevajo kemolitotrofni mikroorganizmi, ki predstavljajo primarne producente, in ki oskrbujejo višje trofične nivoje v ekosistemu. Študij, ki bi detajlno proučevale evkariontske združbe v žveplenih habitatih na krasu tudi v svetovnem merilu, še ni bilo narejenih. S tega vidika je doprinos tega projekta presežen. Ravno ta skupina organizmov je, z razliko od bakterij in arhej, pogosto prezrta v ekstremnih okoljih. Izotopske analize, skupaj z drugimi meritvami in vrstna pestrost so tisti predpogoji, da bomo začeli postopoma razumevati zapletene biogeokemijske procese. V primeru žvepla je to še toliko bolj kompleksno, saj lahko žveplove molekule nastopajo v oksidacijskih stanjih od »-2« do »+6«. Izredna hidrološka situacija konec leta 2010 v Sloveniji, ki se zrcali v visokih vodah v novembru in decembru 2010, pa tudi v januarju 2011 je preprečila odvzem vzorcev za izotopske analize. Končna priprava znanstvenih publikacij se je od predvidene časovnice nekoliko zavlekla. V zadnji fazi priprav imamo še vsaj tri odmevne znanstvene publikacije, ki bodo objavljene v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah. Ocenjujemo, da je bila raziskovalna hipoteza v celoti uresničena. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Tekom projekta se je konec leta 2009 vodja projekta akad. dr. Andrej Kranjc upokojil, zato je vodenje projekta v letu 2010 prevzel dr. Janez Mulec. V raziskovalno skupino smo istočasno vključili dr. Janjo Kogovšek. V okviru raziskovalnih aktivnosti projekta ni prišlo do sprememb. Projekt je bil zaključen kot je bilo predvideno v prijavi. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Hidrodinamičen vidik jam ANG Hydrodynamic aspect of caves Opis SLO S hidrološkega vidika jame predstavljajo niz povezanih kanalov, ki odvajajo vodo skozi vodonosnik. Voda običajno izbere najenostavnejšo pot skozi sistem, vendar pri tem naleti na številne geološke in morfološke pregrade. Število in značilnosti teh omejitev so odvisni od določenega speleogenetskega okolja (geološke, geomorfološke, klimatološke in hidrološke lastnosti). V članku so predstavljene teoretične osnove in možni scenariji. ANG From a hydrological point of view, active caves are a series of connected conduits which drain water through an aquifer. Water tends to choose the easiest way through the system but different geological and morphological barriers act as flow restrictions. The number and characteristics of restrictions depends on the particular speleogenetic environment, which is a function of geological, geomorphological, climatological and hydrological settings. We present some theoretical background and some possible scenarios. Objavljeno v PRELOVŠEK, M., TURK, J., GABROVŠEK, F. Hydrodynamic aspect of caves. Int. J. Speleol. 2008, 37, 1, 11-26, JCR IF (2009): 0,9 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27826221 2. Naslov SLO Plitvi podzemeljski habitati-vrata v podzemeljski svet? ANG Superficial subterranean habitats - gateway to the subterranean realm? Opis SLO Članek opisuje različne tipe plitvih podzemeljskih habitatov, ki imajo z jamami, kot klasičnim primerom globokih podzemeljskih habitatov, le dve skupni lastnosti: obe vrsti habitatov sta afotični in poseljujejo ju specializirani organizmi, prilagojeni na ekstremne podzemeljske razmere. Ugotovljeno je, da je odsotnost svetlobe ključni selekcijski faktor v podzemlju in da so plitvi podzemeljski habitati pomembne invazijske točke, skozi katere favna s površja naseljuje podzemlje. ANG The paper describes the various types of superficial underground habitats which have only two common characteristics with caves, classic example of the deep underground habitats: both types of habitats are inhabited by aphotic and specialized organisms adapted to extreme conditions underground. It is realized that the absence of light is a key selection factor in the underground and that the superficial subterranean habitats represent an important invasion point through which the surface fauna inhabit the underground. Objavljeno v CULVER, David C., PIPAN, Tanja. Superficial subterranean habitats - gateway to the subterranean realm?. Cave karst sci., 2009, 35, 1/2, 5-12. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30265645 3. Naslov SLO Značilnosti pretakanja vode v krasu ANG Characteristics of water flow in karst Opis SLO Kraški vodonosniki so območja karbonatnih kamnin (apnenec, dolomit), ki so bila izpostavljena zakrasevanju. Od razpokanosti in zakraselosti podzemnih poti je odvisno, koliko časa bo padavinska voda potrebovala, da priteče od površja do iztoka. Po nekaterih kanalih voda teče zelo hitro, po drugih pa se lahko zadržuje dlje časa. Ob padavinah se del infiltrirane vode hitro prenese v vertikalno mrežo kanalov glavnih prevodnikov, višek pa se uskladišči in se po stranskih prevodnih kanalih počasi preceja v spodnjo cono. ANG Karst aquifers are areas of carbonate rocks (limestone, dolomite) which have been exposed to the karstification process. The time needed for precipiation water to travel from the surface to the spring depends on fractures and the level of karstificatopm of the underground channels. In some channels water flows very fast, but in others it can remain for a longer period. Part of the infiltrated water is, during the precipitation events, transmitted fast via vertical network of channels to the main conduits. Surplus water is stored and is slowly infiltrated along side channels in the lower zone. Objavljeno v KOGOVŠEK, J., PETRIČ, M., RAVBAR, N. Značilnosti pretakanja vode v krasu. V: LUTHAR, O., DOBROVOLJC, H., PAVŠEK, M., MULEC, J., FRIDL, J., HRVATIN, M. (ur.), Kras: [trajnostni razvoj kraške pokrajine]. Ljubljana, Založba ZRC, 2008, 59-63. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 29373997 4. Naslov SLO Geologija ANG Geology Opis SLO Geološki razvoj Dinaridov je tesno povezan z zgodovino oceana Tetida. Pojem Dinarski kras označuje območje dinarskega gorstva, ki je v glavnem omejeno z Zunanjimi Dinaridi, in ki so grajeni pretežno iz triasnih, jurskih in krednih apnencev ter dolomitov. Različna mnenja glede geološke evolucije sistema v severovzhodnem delu Jadrana kaže na njegovo kompleksnost. Vzdolž dinarskega krasa so kraški pojavi razviti zlasti v masivnih in debeloplastnatih krednih apnencih. ANG The geological evolution of the Dinarides is closely associated with the history of the Tethys Ocean. The Dinaric karst denotes an area within the Dinaric Mountain System, confined mostly to the External Dinarides, which consists predominantely of Triassic, Jurassic and Cretaceous limestones and dolomites. Different opinions about the geological evolution in the northeastern Adriatic region reflect its complexity. Along the Dinaric karst, karst features are favoured specially in massive and thick bedded Cretaceous limestones. Objavljeno v ZUPAN HAJNA, N. Geology. V: MIHEVC, A., PRELOVŠEK, M., ZUPAN HAJNA, N. (ur.) Introduction to the Dinaric Karst. Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2010, 14-19. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 31519021 5. Naslov SLO Kras = Karst ANG Kras = Karst Opis SLO Kras je del zemeljske skorje na vodotopnih kamninah, kjer je prevladujoči proces raztapljanje kamnine. Slovenija je kraška dežela, kras predstavlja skoraj polovico njenega ozemlja. Nekatere površinske in podzemne kraške pojave s slovenskega ozemlja so poznali že v antiki, žvepleni izviri pa še danes niso dovolj raziskani. Z vidika varovanja je izrednega pomena kraški hidrološki sistem, kjer prevladuje pretakanje vode v podzemlju. ANG Karst is a part of Earth's crust on water-soluble rocks, where the dominant process is dissolving of the rock. Slovenia is a karst country where karst represents nearly half its territory. Some surface and underground karst features on Slovenian territory have been known since antiquity, but sulphidic springs are still not sufficiently studied. The karst hydrological system, where underground water flow predominates, is of paramount importance in the terms of protection. Objavljeno v KNEZ, M., KRANJC, A. Kras = Karst. V: PLENIČAR, M., OGORELEC, B., NOVAK, M. (ur.), Geologija Slovenije. Ljubljana, Geološki zavod Slovenije, 2009, 563-574. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 32258093 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Življenje mikroorganizmov vzdolž okoljskih gradientov v kraških habitatih ANG Microbial life along environmental gradients in karst habitats Opis SLO Ena izmed prednosti ekološkh študij na krasu in v jamah je, da lažje proučujemo organizme in njihove interakcije vzdolž fizikalno-kemijskih gradientov, kot je npr. dostopnost kisika. V prispevku obravnavamo vpliv okoljskih gradientov na sestavo in strukturo mikrobnih združb na krasu, s posebnim poudarkom na žveplenih kraških izvirih. ANG One of the advantages of ecological studies in karst and caves is that there it is rather easy to study organisms and their interactions along physicochemical gradients, e.g. oxygen availability. The paper summarizes the effect of environmental gradients on the composition of microbial community and structure in karst settings, with special emphasis on sulphidic karst springs in Slovenia. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v MULEC, J. Microbial life along environmental gradients in karst habitants: [predavanje], Scientific Conference and Workshop "Frasassi Stygobionts and their sulfidic environment". Frasassi, Genga, 2009 Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 30695725 2. Naslov SLO Mikrobna pestrost v žveplenem kraškem izviru Žveplenica, Dolenja Trebuša, Slovenija ANG Microbial diversity from the sulfidic karst spring, Žveplenica - Dolenja Trebuša, Slovenia Opis SLO Raziskovanje pestrosti bakterij in arhej v žveplenih izvirih na krasu je v zadnjem času deležno intenzivnega raziskovanja, vendar je bilo v takšnih habitatih precej manj raziskav posvečenih razumevanju diverzitete evkariontov, še posebej meiofavne. Dominantne bakterijske skupine v žveplenem izviru Žveplenica so spadale v skupino Gammaproteobakterij. Manj številčna bakterijska skupina je bila bolj pestra, bakterije so večinoma spadale v skupino Epsiloproteobakterij, Deltaproteobakterij, Firmicutes in Bacteroidetes. V izviru so bili kopepodni rakci najbolj abundantna skupina favne. ANG The diversity of Bacteria and Archaea from karst-associated sulphidic springs has been the topic of intense resarch recently, but there has been little work done to understand eukaryotic, in particular meiofauna diversity of such habitats. The dominant bacterial groups in sulphidic spring Žveplenica were affiliated with the Gammaproteobacteria. Minor bactarial groups were highly diverse, but predominantely associated with Epsilonproteobacteria, Deltaproteobacteria, Firmicutes and Bacteroidetes. Copepods were the most abundant faunal group recovered from the spring discharge. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v MULEC, J. Microbial diversity from the sulfidic karst spring, Žveplenica -Dolenja Trebuša, Slovenia: [predavanje], 15th International Congress of Speleology, Kerrville, Texas, United States of America, July 19-26, 2009. Kerrville, Texas, 2009. Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 30274349 3. Naslov SLO Razvojni izzivi na krasu ANG The challenge of development in karst regions Dobro poznavanje naravne in kulturne dediščine krasa je pogoj za smiselno načrtovanje življenja na njem. Kras pa je moč spoznati in razumeti predvsem Opis SLO s celostnim proučevanjem njegovega površja, jam in voda ter ekoloških značilnosti. Kraški vodonosniki so pomembni za zagotavljanje vodooskrbe, vendar so zelo ranljivi za različne človekove aktivnosti. Za učinkovito načrtovanje in zaščitne ukrepe je pomembno razumevanje in upoštevanje značilnosti podzemeljskega toka in prenosa snovi. ANG A good knowledge of the natural and cultural heritage of karst regions is a precondition for the rational planning of life in them. It is possible to know and understand karst primarily through comprehensive studies of its surface, caves, waters, and ecological characteristics. Karst aquifers are important sources of water supply, but they are very vulnerable to various human activities. For the efficient planning of conservation measures it is essential to understand and consider the characteristics of groundwater flow and the transport of substances in it. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v SLABE, T. The chalenge of development in karst regions: [vabljeno predavanje], 4th International Symposium on Karst, Malaga, Spain, 27-30 April, 2010. Malaga, 2010. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 31457325 4. Naslov SLO Geomorfološki glasnik ANG Annals of Geomorphology Opis SLO Član uredniškega odbora 2008-. Mednarodna revija Zeitschrift fur Geomorphologie (Geomorfološki glasnik) objavlja recenzirane in izvirne znanstvene prispevke, ki dosegajo visoke znanstvene standarde s področja geomorfologije, in ki vsebujejo tako bazične kot aplikativne raziskave. ANG Member of the editorial board 2008-. Zeitschrift fur Geomorphologie main volume is a peer-reviewed international journal presenting original contributions of high scientific standard from all fields of geo-morphology, encompassing basic research and applied studies. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Zeitschrift fur Geomorphologie. Kranjc, A. (član uredniškega odbora 2008-). Stuttgart: Gebruder Borntraeger. ISSN 0372-8854. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 27398656 5. Naslov SLO Razvoj krasa ANG Karst development Opis SLO Član uredniškega odbora 2010-. Revija Karst Development (Razvoj krasa) objavlja izvirne članke, kakor tudi kratke objave. Revija pokriva naslednja področja raziskovanja krasa: kraška geomorfologija, kraška hidrologija, kras in pokrajina, kraško okolje in zaščita, pseudokras, geoinformatika krasa in modeliranje zakrasevanja, kemija karbonatov in speleologija. ANG Member of the editorial board 2010-. Karst Development publishes original articles as well as short communications. The following fields of karst studies are covered: karst geomorphology, karst hydrology, karst and landscape, karst environment and protection, pseudokarst, geoinformation of karst and modeling of karstification, carbonate chemistry, and speleology. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Karst development. Slabe, T.(področni urednik 2010). Szombathely: University of West Hungary, Department of Physical Geography, 2010- Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 31737901 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Projekt odpira novo interdisciplinarno področje raziskovanja ob istočasnem sodelovanju strokovnjakov s področja geografije, geologije, krasoslovja, biologije, mikrobiologije in molekularne biologije. Za celostno razumevanje kompleksnih ekosistemov je ključnega pomena prevzem primernih raziskovalnih metod iz različnih znanstvenih disciplin. Tu pa ne gre zgolj za optimiziranje obstoječih raziskovalnih metod, ampak v določeni meri tudi za razvoj novih metod. Projekt pomembno prispeva k dopolnitvi znanja o ekstremnih habitatih na Zemlji, posebej še z vidika interakcij evkariontskih organizmov tako s prokariontskimi mikroorganizmi, kakor tudi z drugimi abiotskimi dejavniki okolja. Ekstremnost okolja se kaže zlasti v tem, da prevladujoči dejavniki okolja predstavljajo izreden stres za številne organizmov. Pogosto so prav ti stresni dejavniki ključni, da nekatere vrste v določenem okolju ne preživijo, oziroma niso prisotne. Žvepleni izviri na krasu predstavljajo okno v podzemeljsko dogajanje v kraškem vodonosniku. To so mesta, kjer prihaja do stika med podzemeljskimi organizmi in površinskimi. Posledica kemolitoavtotrofne primarne produkcije v žveplenih sistemih je pogosto povečanje organskega ogljika, tako v kvalitativnem kot kvanitativnem smislu. Ta bogat in izdaten vir hranil bi lahko imel pomemben vpliv na biodiverziteto in za sposobnost organizmov, da premostijo stres v tem okolju. Transformacije žveplenih substanc v naravi so zapletene, in to še toliko bolj saj lahko žveplove molekule nastopajo v različnih oksidacijskih stanjih. V marsikatero oksidoredukcijsko transformacijo so vpleteni mikroorganizmi. Žvepleni habitati, posebej še jame in kraški vodonosniki so bogati z raznovrstno favno. Pomembno je poudariti, da so tovrstni habitati potencialen vir novih, še neopisanih vrst organizmov, po drugi strani pa jasno zrcalijo dogajanje in stanje v podzemeljskem habitatu, ki ostaja nedostopen za neposredno proučevanje. Istočasno proučevanje in spremljanje različnih fizikalnih in kemijskih parametrov v sistemu nam daje jasnejšo sliko o hidrološki situaciji, čeprav si včasih zaradi pomanjkanja raziskav iz takšnih okolij še ne znamo razložiti gibanja nekaterih parametrov. Žvepleni izviri na kraškem terenu niso ravno pogost pojav, zato je pomemben tudi princip trajnostnega upravljanja izvirov in področja okrog teh naravnih posebnosti. Je pa zato izrednega pomena natančno predhodno znanstveno ovrednotenje teh pojavov. Izsledki projekta niso pomembni zgolj zaradi širjenja znanstvenega vedenja o pojavu žveplenih izvirov, ampak so pomembni tudi za upravljavce ožjega in širšega območja takšnih izvirov, da se bodo zavedali pomembnosti sodelovanja z raziskovalno sfero, saj jim daje odgovore glede posebnosti tega okolja, ki predstavlja tudi vpogled v posebno podzemeljsko dogajanje in s tem njegovo ranljivost ter mesto potencialno visoke biodiverzitete. Žvepleni izviri na krasu so nedvomno izjemni kraški pojavi. ANG_ This project opens a new interdisciplinary area of research with the simultaneous co-operation of experts from geography, geology, karstology, biology, microbiology and molecular biology. To understand the integrity of complex ecosystems it is crucial to adopt the appropriate research methods from different scientific disciplines. This includes not only optimization of already existing research methods, but sometimes involves also development of new ones. The project provides significant contributions in completion of knowledge on extreme habitats on the Earth, especially regarding interactions between eukaryotic organisms with prokaryotes as well as other abiotic parametres of environment. The extremes of certain environment can be referred to the prevailing factors in the environment which represent an exceptional stress for many organisms. In many cases these are the crucial factors directing that some species in certain environment do not survive, or are not present. Sulphidic karst springs represent a window to observe underground conditions in a karst aquifer. These are sites where hypogean and epigean species come into contact. For sulphidic systems, one of the consequences of chemolithoautotrophic primary productivity is an increase in the queality and quantity of organic carbon. This rich and abundant food source may have a significant impact on biodiversity and an organisms's ability to endure habitat stresses. Transformations of sulphur compounds are complicated in nature, even more because these compounds can adopt different oxidation states. Micro-organisms are involved in many of these oxido-reduction transformations. Sulphidic habitats, especially caves and karst aquifers, are rich in diverse fauna. It is worth stressing that such habitats have a potential of harbouring new organisms, not yet described. On the other hand they clearly reflect condition and state in the underground habitat which is inaccessible for direct examination. Furthermore, simultaneous study and monitoring of different physical and chemical parameters give us a clearer idea of the hydrological situation in the system, although sometimes we cannot explain oscillations of some parameters in these environments due to lack of such studies. Sulphidic springs in karst areas are not very frequent phenomena, and for this reason the principle of sustainable management of the springs and surrounding areas must be of high importance. It is very important to do the scientific evaluation of springs before starting any activities in the area of springs. The results from this project are important not only for scientific dissemination of new knowledge on the sulphidic springs, but are also important for managers of wider and closer areas of such springs to be aware of the importance of co-operation with the scientific community who can in exchange offer answers regarding the peculiarities of this environment which represent an insight into special underground conditions. Even more such places are highly vulnerable with high potential of broad diversity. Sulphidic springs in karst are certainly exceptional karst phenomena. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Slovenija je pokrajinsko zelo pestra in zaradi tega zanimiva za raziskovalce različnih znanstvenih disciplin. To smo pokazali tudi na projektu, ki obravnava žveplene izvire na krasu s krasoslovnega vidika. V projektu smo uporabili različne metodološke principe raziskovalnega dela, ki jih ponujajo različne znanstvene discipline: geografija, geologija, krasoslovje, biologija, mikrobiologija in molekularna biologija. Čeprav v Sloveniji nimamo velikega števila naravnih žveplenih izvirov na krasu, je treba izpostaviti tudi to naravno posebnost. Kljub majhnosti Slovenije in tradicije raziskovanja kraških pojavov na naših tleh je pomembno, da vsaj sledimo svetovnemu trendu pri raziskovanju najbolj zanimivih in perspektivnih naravnih okolij. Pomembno je poudariti, da s tem projektom širimo znanje o ekstremnih habitatih v Sloveniji, pa tudi o interakcijah evkariontskih organizmov tako s prokariontskimi mikroorganizmi, kakor tudi z drugimi abiotskimi dejavniki okolja. Projekt pomembno prispeva k dopolnitvi znanja o ekstremnih habitatih na Zemlji. Ker žvepleni izviri na krasu predstavljajo naravno okno v podzemeljsko dogajanje in kažejo na stanje v kraškem vodonosniku, z njihovim proučevanjem posredno dobimo povratne informacije v zvezi z morebitnim vplivom s površja na podzemlje, ki velikokrat ostaja sicer nedostopno za neposredno vzorčevanje in proučevanje. Reducirane oblike žvepla predstavljajo zalogo energije za mikrobioto, ki zagotavlja pomemben vir hranil organizmom, ki so višje v prehranski verigi. V marsikatero oksidoredukcijsko transformacijo so vpleteni mikroorganizmi. Za žveplene habitate, kot so jame, vodonosniki in izvir velja, da so marsikdaj bogati z raznovrstnimi organizmi. Tovrstni habitati so potencialen vir novih, še neopisanih vrst organizmov. Vendar po drugi strani tovrstni habitati predstavljajo za marsikateri organizem precejšen stres (npr. nizka koncentracija kisika, visoka koncentracija vodikovega sulfida) Ker v Sloveniji nimamo veliko izkušenj pri proučevanju ekstremnih okolij žveplenih izvirov, smo iz tujine prenesli nekatere principe dobre laboratorijske in raziskovalne prakse (Louisiana State University, ZDA). Izkazalo se je, da je le dlje časa trajajoče spremljanje in analiziranje fizikalnih in kemijskih parametrov okolja pomembno za razumevanje dinamike v podzemlju, hidrološke situacije ter morebitne interpretacije litoloških in tektonskih sprememb v zemeljski skorji. Čeprav v Sloveniji ni velikega števila naravnih žveplenih izvirov na krasu, je treba izpostaviti tudi to naravno posebnost in naravno dediščino. Na to je treba opozoriti z vidika potencialne ogroženosti izvirov, saj se je izkazalo da je neposredna okolica nekaterih izmed njih podvržena antropogenim vplivom. Vse to govori v prid trajnostnemu gospodarjenju s temi naravnimi pojavi, njihovi zaščiti in popularizaciji v družbi. Projekt zato pomembno doprinaša k promociji Slovenije kot kraške in krasoslovne dežele. ANG Slovenia is from the landscape perspective very diverse and is thus important for researchers of different scientific disciplines. This was also indicated in this project dealing with sulphidic springs in karst areas from the karstology point of view. In the project various methodological principles of research was adopted, which are offered by different scientific disciplines: geography, geology, karstology, biology, microbiology and molecular biology. Although there are not many natural sulphidic springs in karst in Slovenia, this natural phenomenon should be exposed as special natural heritage. Despite the small size of Slovenia and a tradition of studying of karst phenomena in our territory, it is important that we at least follow global trends in the area of research of the most prosperous and interesting natural environments. It has to be stressed that this project disseminates knowledge of extreme habitats in Slovenia, and furthermore the interactions between eukaryotic organisms with prokaryotes as well as other abiotic parametres of environment. The project provides additional information to the knowledge of extreme habitats on the Earth. Sulphidic karst springs represent a natural window into the underground and display conditions in the karst aquifer. With their examination we can get feedback information on potential influences from the surface on the underground, which is otherwise inaccessible for direct sampling and studying. Reduced forms of sulphur represent an energy source for microbiota which in turn ensure a food source for organisms which are higher in the food chain. Microorganisms are involved in many of these oxido-reduction transformations. Sulphidic habitats, e.g. caves, aquifers and springs, are many times more rich in diverse organisms. These habitats have a potential of harbouring new, not yet described organisms. On the other hand such habitats represent considerable stress for many organisms (for example low concentration of oxygen, high concentration of hydrogen sulphide). As in Slovenia we do not posess much experience in studying extreme environments of sulphidic springs, we transferred principles of good laboratory and research practice from abroad. During the project it was realized that only long-term monitoring and analysis of physical and chemical parameters in the environment is important to understand dynamics in the underground hydrological situation and eventual interpretation of lithological and tectonical changes in the Earth's crust. Although in Slovenia there are not many natural sulphidic springs in karst areas, this natural phenomenon must be highlighted as a special natural heritage. This should be considered from the perspective of potential hazard for the springs, because it has been shown that vicinity of some of them is subjected to notable anthropogenic impacts. All this exhibits the need to adopt principles of sustainable management for such natural phenomena, their conservation and popularization in society. The project significantly contributes in promotion of Slovenia as a karst and karstological country. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov H F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in O O O O identitete G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja 2. Šifra 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Janez Mulec in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 16.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/90 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 A9-51-9D-8D-79-4B-BB-E1-17-B6-41-AF-87-41-48-BD-C4-96-3D-C4