® RUDI VIDETIČ: EVROPSKE REGIONALNE GRUPACIJE? SPLOŠNI SPORAZUMI O TRGOVINI IN CARINAH (GATT) IN NAŠA ZUNANJA TRGOVINA • DR. DUŠAN BILANDŽlC: MOŽNOST ZA RAZVIJANJE ZAHTEVNIH TEHNO-EKONOMSKIH SISTEMOV V RAZMERAH DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V zbirki It:: | ti; Pogovori 67 . 1 • Preden izbereš svojo vzmetnico me dobro poglej samo mene kličeio ...kajti vzmetnic je mnogo, j©€$l pa samo tista, ki jo proizvaja h mol TAJNIK RS ZSS JOŽE MAROLT O ZNAČILNOSTIH PRIPRAV NA C)BCNE ZBORE OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV BISTVENA VPRAŠANJA Predsedstvo Republiškega sveta ZSS je na svoji zadnji seji sklenilo, da bo plenumu tega foruma priporočilo, naj bi bil občni zbor zveze slovenskih sindikatov v drugi polovici januarja prihodnje leto. Letošnji občni zbori občinskih sindikalnih svetov naj bi bili zato v drugi polovici oktobra in v novembru; s tem v zvezi smo tajniku RS ZSS Jožetu Maroltu zastavili nekaj vprašanj o značilnostih priprav za občne zbore občinskih sindikalnih svetov. | ■ ■ islpS tin ial ass&aasssK m P K..O h • E '' : C 1 VSEH DEŽEL L ' i7.$M AVSKA rNOST Sobota, 14. oktobra 1967 Št. 40, leto XXVI • Kako ocenjujete dosedanje občne zbore občinskih sindikalnih svetov? Občinskim sindikalnim svetom sedaj poteka njihov dvoletni mandat, to pa sovpada s pripravami za občni zbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Mandat sedanjih občinskih sindikalnih svetov se je začel skoraj istočasno z izvajanjem naše gospodarske in družbene reforme in prav zato bodo občni zbori občinskih sindikalnih svetov pomemben obračun dela, tako rel>oč idealna priložnost za pregled rezultatov Pri izvajanju reforme, predvsem pa priložnost za širše politične ocene družbeno-političnih gibanj v tem času. Ta pregled seveda ne bo omejen samo na številčne podatke, temveč bo njegovo težišče na oceni usmerjenosti delovnih kolektivov pri premagovanju težav, ki jih je zaostrila, gospodarska reforma. Priprave za občne zbore občinskih sindikalnih svetov so zastavljene zelo široko in zajemajo širok krog sindikalnega članstva. Občinska sindikalna vodstva gredo v teh pripravah marsikje na delovne konference sindikalnih podružnic, ki razpravljajo o svojih najbolj perečih vprašanjih z namenom, da na .ta vprašanja dobijo odgovor tudi na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta. Mnoga občinska sindikalna vodstva gredo tudi na široka posvetovanja s sindikalnimi podružnicami glede kadrovske zasedbe bodočega občinskega sindikalnega vodstva. Skratka — Priprave za občne zbore občinskih sindikalnih vodstev so ■ a-stavljene zares široko in Že sedaj ugotavljamo, da je med VELETRGOVINA mercotor I M P O R T i— E X P O R T nudi vedno sveže sadj; ZELENJAVO članstvom zapaziti močan interes za aktivno in učinkovito delo sindikatov v delovnih org i-nizacijah — in to na vseh področjih njihove problemabke. ® Po vašem nenju torej niso potrebne splošne razprave o mestu in vlogi sindikatov na sedanji stopnji razvoja samoupravnih odnosov? V pripravah za občne zbore občinskih sindikalnih svetov je ponekod slišati tudi vprašanja o vlogi sindikatov v sedanjem (Nadaljevanje na 3. strani) V tovarni Labod, Novo mesto, dobro vedo, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. Reportažo o tem delovnem kolektivu preberite na 9. strani. SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS: POBUDA ZA SPREMEMBO PREDPISOV O REELEKCIJI Obvezna reelekcija bi veljala samo za tiste direktorje, ki niso dobro gospodarili, reelekcijo ostalih vodilnih kadrov pa bi ukinili in njihov status izenačili s statusom vseh delavcev — Podpora prizadevanjem za gospodarnejšo delitev dohodka, ki naj omogoči modernizacijo gospodarstva Da bi se izognili poplavi razpisov za delovna mesta direktorjev, do katere bi po dosedanjih predpisih prišlo ob koncu leta in ki bi onemogočila vsakršno resnejšo kadrovsko politiko, je predsedstvo RS ZSS prevzelo na svoji seji v ponedeljek zakonsko pobudo za spremembo predpisov o reelekciji direktorjev. V skladu s temi spremembami bi do razpisa za delovno mesto direktorja prišlo samo v tistih primerih, ko direktor ne ustreza svoji nalogi, medtem ko za tako imenovane vodilne kadre reelekcija ne bi več veljala, temveč bi se po svojem statusu izenačili z ostalimi delavci. Ker je direktor organ delavskega samoupravljanja in zato podvržen ponovni izvolitvi, bo reelekcija direktorjev tudi v skladu s predloženimi spremembami še vedno osta- la pravilo, kar pa ne bi pomenilo tudi nujnost, da se po izteku direktorjevega štiriletnega mandata obvezno razpiše njegovo delovno mesto. Delavski svet bo namreč razpisal delovno mesto direktorja samo v primeru, če ne bi bil zadovoljen z rezultati njegovega dela. Kadar pa bi delavski svet v razpravi o rezultatih štiriletnega mandata svojega direktorja ocenil njegovo delo kot zadovoljivo, bi sprejel sklep o podaljšanju njegovega mandata in o tem sklepu obvestil občinsko skupščino oziroma — v posameznih primerih — republiško skupščino, ali pa republiški izvršni svet. Ti organi pa ne bi bili obvezni, da sprejmejo ta sklep delavskega sveta, če poslovanje delovne organizacije ocenijo kot nezadovoljivo in če zato menijo, da bi morali menjati tudi direktorja. Predsedstvo slovenskih sindikatov je prepričano, da bi predložene spremembe v zvezi z reelekcijo zagotovile njen normalnejši potek in večjo učinkovitost. Tisti direktorji, ki dobro opravljajo svojo dolžnost, bi imelj večjo sigurnost v svojih delovnih organizacijah, kar bi nedvomno dobro vplivalo na njihov delovni elan, z druge strani pa bi te spremembe zagotovile večji vpliv družbene skupnosti pri reelekciji direktorjev. MOŽNOSTI ZA ZAMENJAVO VODILNIH KADROV Po predlogih predsedstva RS ZSS pa iztek direktorjevega mandata ne bi bila edina priložnost za razpravo o tem, ali naj direktor zadrži svoje delovno mesto ali pa ga prepusti sposobnejšemu človeku. O tem bi namreč delavski svet razpravljal vsako leto ob zaključnem računu, njegovo odbijanje zaključnega računa na bi pomenilo tudi možnost za začetek postopka za zamenjavo direktor- ja. Delavski sveti bi tako vsako leto obvezno razpravljali tudi o delovnih rezultatih direktorja in seveda tudi o delovnih rezultatih ostalih vodilnih ljudi v podjetjih, s čimer bi postopno prišli do bolj kritičnega ocenjevanja dela vodilne ekipe. Pravico. da zahtevajo ponovno razpravo delavskega sveta o zaključnem računu, bi imeli tudi že omenjeni organi (občinska skupščina, republiška skupščina in republiški izvršni svet), glasovanje delavskega sveta o za- ključnem računu pa bi lahko bilo tudi tajno. Mimo tega predsedstvo slovenskih sindikatov (Nadaljevanje na 2. strani) Tovarna barv in lakov Speclallzii najsodobn Mini h sredstev Alpe-Adria«, Ljubljana. Ma-sarykova 44, ali po tei. št. 311-872, 310-264. PRIREDITEV BO NASLEDNJE DNEVE: 12. 12. — torek ob 19.30 13. 12. — sreda ob 19.30 14. 12. — četrtek ob 17. 15. 12. — petek ob 17. 16. 12. — sobota ob 19.30 17. 12. — nedelja ob 16.30 19. 12. — torek ob 17. PRIČAKUJEMO VAŠIH NAROČIL IN SE PRIPOROČAMO! 20. 12. — sreda ob 19.30 21. 12. — četrtek ob 17. 22. 12. — petek ob 19.30 23. 12. — sobota ob 19.30 24. 12. — nedelja ob 16.30 25. 12. — ponedeljek ob 17. 26. 12. — torek ob 17. 5 % dohodka, ne tako redka podjetja pa so svoj celotni dohodek uporabila za osebne dohodke. Te podatke predsedstvo RS ZSS ni ocenilo kot povod za paniko, saj z druge strani razmerje med blagovnimi in denarnimi skladi ni neugodno. Ocenilo pa jih je kot resen opomin za nujnost prizadevanj, da glede delitve dohodka najdemo določena družbena pravila. Nujno je predvsem, da v javnosti zagotovimo vzdušje ostrega nasprotovanja izplačevanju takšnih osebnih dohodkov, ki niso j v skladu s poslovnimi rezultati! delovnih organizacij. Predsed- i stvo RS ZSS je hkrati ponovno i podprlo delo posebne komisije pri Izvršnem svetu SRS. v kateri so tudi predstavniki republiške zbornice in sindikatov in j ki pospešeno proučuje delitev dohodka ter pripravlja ustrezne predloge, M. P. I Zamegljene perspektive Posvetovanje se je omejilo predvsem na gospodarske težave železarn in barvne metalurgije, kajti skladno z njimi se povečujej o tudi viški delavci in težave pri novem zaposlovanju. Glavna ugotovitev navzočih je bila, da se je domača proizvodnja zelo zmanjšala zaradi pretiranega uvoza. Le-ta predstavlja že 35 blo domače potrošnje železarskih izdelkov, ker si nič manj kot 120 uvoznikov z uvozom povečuje promet in dohodek... Pri sestavljanju’ blagovnih list za trgovinske pogodbe z drugimi državami imajo železarne zelo malo ali pa nič besede, zato uvažamo marsikaj, kar izdeluje domača industrija, defkitnih materialov pa ne. lllllllllll!lllll!!lllllll!!llllllll]|ll[|[IIIIIIIHIIIIIIIIIlllliillllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll!!llllllllllllllll!IIIIIIIIIIW GOSTINSKO PODJETJE SIDRO PIRAN bo danes, dne 14. oktobra 1967 odprlo nov hotel v Piranu s 140 ležišči in s to pomembno pridobitvijo za turistično gospodarstvo Pirana počastilo občinski praznik. Nov hotel je B kategorije, v zimskem času ogrevan in tako omogoča vse udobje za počitek ob morju tudi v tem času. Zmerne cene — izven sezone ležišče samo 22,50 N-din. Iz hotela, ki je na sami obali, je prečudovit razgled na Tržaški zaliv in Savudrijo. Gostom je na voljo dobra hrana v naših restavracijah »Punta«, »Sidro« in »Pri treh vdovah«. Kolektiv »SIDRA« čestita občanom Pirana za njihov praznik! STIHIJA V VREDNOTENJU DELA MED GOSPODARSKIMI PANOGAMI Zadnje čase se vse pogosteje govori in piše, da so potrebni družbeni dogovori o delitvi dohodka, predvsem o delitvi osebnih dohodkov. V Litostroju je povprečni mesečni zaslužek ob razmeroma visoki strokovnosti in težavnih delovnih pogojih komaj 80.000 starih dinarjev, v tovarni Lek pa znaša 120.000 starih dinarjev, čeprav delavci večinoma konfekcionirajo uvožena zdravila In za to ni potrebno večje strokovno znanje, niti telesni napor. Toda Lek je visoko akumulativen, čeprav na račun ugodnih zunanjetrgovinskih instrumentov in deficitarnega socialnega zavarovanja, Litostroj pa ne. Prav o tem vprašanju so zbrani precej razpravljali. V primerjavi z drugimi panogami so naši metalurški delavci slabše vrednoteni glede na zahtevnost dela kot v drugih državah. Zaradi stihije na področju delitve Izgublja vrednost vloženega dela pomen, kakor je dejal predstavnik štorske železarne. Ob zmanjšanem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in zelo velikih fiksnih stroških, ki jih bistveno ni mogoče zmanjšati, čeprav predstavljajo okoli 40 % vseh materialnih stroškov, dohodek hitreje pada kot proizvodnja, Z dohodkom vred pa se zmanjšujejo tudi osebni dohodki, zlasti ob zmanjševanju produktivnosti na račun odvečnih delavcev. Zaradi zelo obširne problematike v črni in barvni metalurgiji dnevni red posvetovanja ni bil izčrpan. Izvoljena 5-članska komisija bo zbrala dodatno gradivo in bolj argumentirano podala podobo in vzroke nezavidljivega položaja v tej gospodarski panogi. M. K. * *IB 1887 1967 ClB BOVEC KVALITETNO POSTELJNO PERILO O DELAVSKA ENOTNOST — St. 40 — 14, oktobra 1967 Časopisno založniško podjetje Delavska enotnost ima v zbirki »Pogovori 67« še tele knjige: Vlado Vodopivec: II. del tolmačenja in pojasnila k TZDR — brošura št. 3, cena 1,50 N-din Vlado Vodopivec: Predlog za pravilnike o delovnih razmerjih v manjših podjetjih — brošura št. 4, cena 1,50 N-din Alojz Bukovec: Gospodarska reforma in kreditni sistem — brošura št. 5, cena 1,50 N-din Roman Albreht — Pavel Kogej: Gospodarska reforma in samoupravljanje — Racionalno zaposlovanje in kadrovska politika — brošura št. 6, cena 2,50 N-din Stane Selih — Vinko Kastelic: Mesto in vloga zdravstvenih služb v gospodarski reformi — brošura štev. 10, cena 3,30 N-din I. del — Stane Marinič: Vloga in mesto delovne organizacije v uresničevanju gospodarske reforme; Vinko Trinkaus: Delitev po delu v pogojih reforme; Jože Valentinčič: Metodični podatki uporabnikom knjižice — brošura št. 11, cena 5,00 N-din Vlado Vodopivec: Temeljni zakon o delovnih razmerjih — brošura št. 13, cena 4,00 N-din Dr. Bojan Špicer: Kaj je novega v vsebini, zakonodaji in organizaciji na področju zdravstvenih služb za delovno organizacijo — brošura št. 14, -cena 3,00 N-din Rafael Črv: Individualna merila in delitve osebnih dohodkov v praksi slovenskih industrijskih podjetij — brošura št. 15, cena 4,50 N-din Boris Strohsack: Postopek zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti v delovni organizaciji (Disciplinski pošto-, pek) — brošura št. 16, cena 5,00 N-din Poleg naštetih knjig ima podjetje v zalogi še dve knjigi Staneta Kavčiča, in sicer: »SAMOUPRAVLJANJE« III. del, cena 25 N-din in »SAMOUPRAVLJANJE« IV. del, cena 29 N-din. Vse našte knjige zaradi aktualnosti tematik, ki jih obravnava vsaka od njih, priporočamo delovnim organizacijam, sindikalnim knjižnicam, delavskim univerzam in zavodom, ki jih bodo potrebovale pri vsakodnevnem delu. Naročila sprejema čZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/II. Akcl|o sindikatov osredotočiti na najbolj bistvena vprašanja (Nadaljevanje s 1. strani) času. Mnenjska raziskava o tem, kaj misli članstvo o sindikatih, pa tudi naše druge analize pa so pokazale, da splošna razmišljanja o družbeni vlogi sindikatov niso potrebna. To vlogo je opredelila naša ustava, opredelil jo je Program ZKJ in kongresi sindikatov samih. To pa seveda ne ponSeni, da ni potrebno razmišljati o dograditvi vloge sindikatov, predvsem pa o načinih delovanja sindikatov v sedanjih pogojih našega življenja. Dejstvo je namreč, da je izvajanje družbene in gospodarske reforme povzročilo velike premike tako v. naši družbi kakor tudi v našem gospodarstvu — predvsem v tem, da šo osnovne delovne organizacije dobile mnogo večje materialne pristojnosti, s tem pa tudi mnogo večjo odgovornost za svoj nadaljnji razvoj. Ti premiki zahtevajo tudi določene spremembe v načinu delovanja sindikatov: način in metode delovanja sindikatov moramo prilagoditi zahtevam sodobnega razvoja. Kritike, ki jih je večkrat slišati na račun sindikatov, niso usmerjene na sindikat kot druž-beno-politično organizacijo delavskega razreda, temveč na način delovanja sindikalnih organizacij, ki doslej pogosto ni ustrezalo zahtevam članstva in ki je prav zaradi tega bilo pogosto tudi neučinkovito. Dosedanji način dela sindikatov je bil preveč forumski, kar pa je na svoj način bilo razumljivo in pogojeno z obstoječimi razmerami ; iskali smo namreč boljše rešitve gospodarskega sistema, v tem iskanju pa so lahko sodelovali predvsem naši forumi. Sedaj pa — po premikih, ki jih je povzročila gospodarska reforma — se moramo obrniti predvsem k delovnih organizacijam, oziroma k našemu članstvu v teh organizacijah, kjer lahko najbolj učinkovito rešujemo vse probleme. S tem pa ne mislim reči, da je gospodarski sistem že popolnoma dograjen, saj je jasno, da je v tem pogledu potrebno še marsikaj storiti. Poudariti hočem samo to, da lahko kljub temu odgovore na najvažnejša vprašanja našega nadaljnjega razvoja iščemo predvsem v gospodarskih organizacijah. S Rekli ste, da so kritike članstva bile uperjene predvsem na premajhno učinkovitost sindikatov. Kako torej zagotoviti učinkovito delo sindikatov? Iz analiz, ki smo jih naredili, in na osnovi razgovorov, ki smo jih imeli v sindikalnih podružnicah in v občinskih vod- > Kako so se v ptujski občini pripravili na prvo občinsko konferenco samoupravljavcev Vsi moramo biti samoupravljavci Razgovor s tovarišem Simonom Pešcem, predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Ptuju • Zakaj ste klicali to konferenco? Težnje po takšnem shodu so že stare. Že leta 1965 je občni z°or naših sindikatov zahteval, skličemo konferenco samoupravljavcev. Naš izvršni odbor le to zahtevo podprl in sklenil, ^ jo bo s pomočjo drugih družino političnih organizacij tudi ^.resničil. Večkrat smo razpravni o tem, potem pa smo v vseh vV°Vnih organizacijah ustano Pripravljalne odbore, takšen nL..°r Pa smo ustanovili tudi v . “cini. V njih so zastopniki damskih svetov, izvršnih odbo-?v sindikalnih podružnic, orga-izacij Zveze komunistov, Zveze Radine in ponekod tudi Zveze °i’cev. Pripravljalni odbori, v aterih složno sodelujejo prodajalci in njihove družbeno Politične organizacije, so v vseh Podjetjih in ustanovah že skli-ali konference samoupravljav-6V' na katerih so izvolili dele-za občinsko konferenco. ® So bile konference samoupravljavcev v delovnih organizacijah koristne? j Pa še kako! Spoznali smo, a delavsko samoupravljanje ni ! zivel,0 tako, kot bi delavci že-P- Na sejah delavskih svetov so se dotlej pogovarjali predvsem o organizacijsko tehničnih zadevah. Prevladovale so ambiciozne težnje nekaterih vodilnih ljudi, ki dostikrat niso bile realne in s katerimi se delavci niso strinjali, pa so ob glasovanju kljub temu prikimali, ker je bila pač takšna navada, podedovana še iz obdobja mezdnih odnosov. Dobri sklepi, statuti in pravilniki so marsikje ostajali v predalih. Delavski sveti so delali tako, kot so delale uprave v tistih letih, ko še nismo imeli delavskega samoupravljanja. S Na konferencah v podjetjih ste se torej pogovarjali, kaj sploh je delavsko samoupravljanje? Ne samo pogovarjali, tudi sklepali smo. Vse bolj je pomembno, koliko je človek samoupravljavec. Da ne prihaja v tovarno samo zavoljo dela in zaslužka, ampak tudi zato, da upravlja, da njegovo besedo spoštujejo. Zdaj še ni tako. Ljudje se boje mojstrov, preddelavcev in drugih vodilnih uslužbencev. Gre tudi za to, kako sejo delavskega sveta pripravijo, da bi lahko člani samo-stonjo presodili, kaj je dobro in kaj slabo. In kar je najvažnejše — kako in na kakšen način zamenjati upravljanje po predstavnikih, ki smo jih izvolili v delavski svet, s samoupravljanjem vseh proizvajalcev. • Kakšne so bile koristi teh konferenc? Osnovna korist je konstruktivna razprava. Nihče ni rušil, vsi smd gradili. Seveda kritike ni manjkalo. Predvsem pa so to bili tovariški pomenki. Zdaj lahko že rečemo, da so seje delavskih svetov po konferencah bolj bogate in da je skupni interes veliko bolj pričujoč. Bolj malo se kregajo, kaj kdo dela in koliko kdo zasluži, več se pogovarjajo o gospodarjenju in o tem, kaj storiti, da bi bil dohodek večji. Bolj se torej uveljavljajo ustvarjalne težnje, ki pa so seveda odvisne od takšnega ali drugačnega načina delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov. Res pa, je tudi, da »delitev« vse bplj postaja »naša stvar«, se pravi, skušamo ugotoviti, kako naj se nagrajujemo, ' da bi dobro plačali samo dobro delo in s t^rn zagotovili kar največje zanimanje za proizvodnjo. Tudi odnosi so drugačni. Strahu, ki je posledica mezdne miselnosti, ni več toliko kot prej; ljudje, ki so nekoč leta in leta molčali, danes govorijo, sprašujejo; seje delavskih svetov postajajo vse bolj stvar vseh proizvajalcev. Obenem pa se krepijo tudi sindikalne organizacije, kajti mnogi, nekoč pasivni člani skušajo s pomočjo sindikata zagotoviti, da se lahko uveljavljajo kot samoupravljavci. S Kaže, da bo občinska kdnferenca samoupravljavcev utrdila tisto, kar je bilo že sklenjeno na shodih samoupravljavcev? Nič novega ne bomo odkrili. Gre le za izmenjavo izkušenj in za novo spodbudo samouprav-ljalnim težnjam v naši občini. Težnjam, da bi skrb za uresničevanje vsega, kar koristi samoupravljanju, torej preudarnemu gospodarjenju, pri katerem sodelujejo vsi proizvajalci, postala naša vsakodnevna dolžnost. S Simonom Pešcem se je pogovarjal in pogovor zapisal JANEZ VOLJČ POPRAVEK V zadnji številki Delavske enotnosti nam je tiskarski škrat vtihotapil pod karikaturo na prvi strani podpis iz prejšnje številke. Prosimo bralce, da nam neljubo pomoto oproste. stvih sindikatov, smo zaključili, da moramo s programiranjem dela poenotiti in časovno uskladiti aktivnost sindikalnih organizacij na vseh ravneh. In še nekaj: usmeriti se moramo predvsem na nekaj najpomembnejših vprašanj; če bomo fronte teh vprašanj preveč širili, se nam namreč zna zgoditi, da se bo moč naše akcije razblinila. Zato, ker je enotnost in učinkovitost dela sindikatov v veliki meri odvisna od programirane akcije, tudi težimo, da bi občinski sindikalni sveti na svojih občnih zborih sprejeli konkretno programsko usmeritev za svoje delo. Ta usmeritev mora biti rezultat dogovora med član-stvom in vodstvi na vseh ravneh. Prav zato je RS ZSS pred občnimi zbori občinskih sindikalnih svetov objavil svoj delovni program' ki je rezultat predhodnih posvetovanj na terenu in ki je nastal tudi na osnovi tistih potreb, ki so bile poudarjene na občnih zborih republiških vodstev strokovnih sindikatov. Gre torej za ponovno preverjanje delovnega programa RS ZSS na občnih zborih občinskih sindikalnih svetov, za demokratičen dogovor o tistih vprašanjih, za katerih razrešitev bomo potem vsi delali. Edino tako, z dogovori o akcijah in nalogah, lahko zagotovimo jasnejšo razdelitev odgovornosti, ter akcijsko enotnost in učinkovitost. Po taki poti sprejet program občinskih sindikalnih svetov, o katerem bo razpravljalo tudi članstvo, pa mora potem seveda postati tudi trdna obveza, ki se mora na vsak način izpolniti. Se nekaj v zvezi z enotnostjo akcij in delovnih programov: poudariti moram javnost dela vseh sindikalnih organov, ki se mora odraziti v pogostejših stikih s članstvom, med različnimi vodstvi, v hitri in učinkoviti medsebojni informiranosti; v tem pogledu ima seveda veliko vlogo tudi Delavska enotnost, glasilo slovenskih sindikatov. Obrniti se moramo k članstvu, slišati njegovo mnenje, predvsem pa imeti posluh za vse progresivne pobude našega članstva. • Katerim vprašanjem torej slovenski sidikati pridajajo trenutno največjo važnost? Ta vprašanja, oziroma te naloge so predvsem: ■ dosledna zavzetost za uresničevanje načel reforme; B stopnjevanje zaščitne vloge sindikatov — in to tako glede doslednega uveljavljanja so moupravljanja kakor tudi glede klasične zaščite pravic vsakega našega člana.; B nadaljnje razvijanje in poglabljanje samoupravljanja: B razreševanje vseh problemov, ki so povezani z znanjem in izobraževanjem za delovno mesto in za samoupravljanje, ki so povezani z Ukom delavca-do-brega gospodarja. S Izpolnitev teh in drugih nalog bo v veliki meri odvisna tudi od bodočih vodstev sindikalnih organizacij in forumov. Kaj v tem sm.islu pričakujete od občnih zborov občinskih sindikalnih svetov? Zn utrditev naše organizacije, za njeno učinkovitost in enotnost je seveda izrednega pomena tudi kvalitetna in demokratična politika kadrovanja v sindikalna vodstva. Vsi ugotavljamo — in to je tudi eden izmed zaključkov mnenjske raziskave med našim članstvom — da tudi najboljših dogovorov in programov ne bomo sposobni uresničiti, če v vodstvih sindikalnih organizacij ne borno imeli ljudi, ki znajo delati in ki hočejo delati, ki so dovzetni za napredne ideje in ki so te ideje tudi pripravljeni uresničevati. Republiški svet ZSS. bo moral temeljito razmisliti o ustreznih programih za stalno usposabljanje sindikalnih kadrov za naloge, ki so iz dneva v dan zahtevnejše, občinski sindikalni sveti pa morajo v pripravah za svoje občne zbore posvetiti zares polno pozornost tudi izbiri ljudi za nova vodstva. To je izredno važen del priprav za občne zbore — in vse kaže, da se občinski sindikalni sveti tega tudi zavedajo. MILAN POGAČNIK j Kdor zdravje ljubi,1 ne pije veliko. Če pa pije, pije Hermeliko % mil l te veliko zelenik ir mnogotc-11 r po [ Hermelin j? r.ajin*iCnitr-{J5 vXxv 'NXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV-.XXX Pravna posvetovalnica DE ® Vprašanje: sk °d 28. marca 1963 delam kot hišnik samskega doma, v zim-v času pa tudi kurim peči centralpe kurjave. Zato moram t čilskem času (6 mesecev) delati od! jutra do 21. ure zvečer '. tudi ob nedeljah in praznikih. Za to nadurno delo sem B b*l le enkrat dodatek, in sicer za zimo 1963/64, od takrat 0 . ne več. Ali sem upravičen do plačila za lf°nia do posebnega dodatka? to nadurno delo K. A., Štore delov- ne TzdR določa, da ima delavec pravico do omejenega ri;,ga časa, to je 42 ozir. 48 ur v tednu, čez ta delovni čas pa je dela- dujno vec dolžan delati samo v posebnih primerih, zlasti če je da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni fe, Preprečilo kvarjenje surovin ali odvrnila okvara na.de- sj-g/tth sredstvih. Te primere pa mora delovna skupnost v rnU^tu natančneje določiti. Ce mora delavec v omenjenih pri-tertri“ delati dalj kot poln delovni čas (več kot 42. ozir. 48 ur deienslt°)’ mora delovna skupnost to delo upoštevati kot poseben $)r °Vni Pogoj, ki ga upošteva pri merilih, po katerih odmerja letn'1Ce 0dvisne od dolžine delovnega časa. (Osebni dohodek, 1 dopust in drugo). y Vašem primeru bi morala torej delovna skupnost glede °’ da TZDR nadurnega dela praviloma ne pozna, vaše delo delo, °.r®anizirati, da vam ne bi bilo treba delati čez polni dolo^r ^as" kakšna rešitev bi bila v skladu z zakonskimi s*iuT) ^ ^ kolikor pa to trenutno ni mogoče, bi morala delovna vaše delo preko polnega delovnega časa upoštevati pri ra^dvi letnega dopusta, osebnega dohodka, lahko bi drugače t>a j0redila delovni čas pozimi in poleti itd. Povsem nezakonito Oj da opravljate vse to delo brez kakršnegakoli nadomestila. V ,r^an°v uPravljanja morate zahtevati, da urede delovni čas v z»rfCU 2 zakonom, za delo, opravljeno čez polni delovni čas dsehnii1'^11 dveh letih, pa lahko zahtevate odškodnino v višini 659 d0h0dka" M. S.TUPAN • Vprašanje: Zaposlil sem se 30. januarja 1967. Prej nisem bil zaposlen. Zanima me, ali imam pravico do letnega dopusta za leto 1967 in če to pravico imam, kdaj lahko dopust nastopim? K. M., Mirna TZDR določa, da pridobi delavec pravico do letnega dopusta po 11 mesecih nepretrganega dela. Glede na to določilo, vam v letošnjem letu letni dopust ne pripada, ker boste izpolnili ta pogoj šele 31. decembra 1967. Pač pa vam pripada dopust v letu 1968 in ga boste lahko v tem letu izkoristili, in sicer v dolžini, kot ga določajo splošni akti vašega podjetja, pri čemer pa vam je delovna skupnost dolžna dati najmanj 14 dni letnega dopusta. M. STUPAN • Vprašanje: Stara sem 55 let in sem dopolnila 30 let pokojninske dobe. Ker nameravam uveljaviti pravico do predčasne pokojnine, me zanima, koliko odstotkov pokojninske osnove bi znašala moja starostna pokojnina in za koliko odstotkov se mi bo zmanjšala pokojnina za manjkajočih pet let pokojninske dobe. S. S., Maribor V vašem primeru ne pride v poštev predčasna upokojitev. Predčasna pokojnina se namreč odmeri po 28. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju tistim zavarovancem, ki so dopolnili 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti, a še niso dopolnili 55 let starosti. Starostna pokojnina, odmerjena po pokojninski dobi, se jim po 35. čl. omenjenega zakona zmanjša za 4 % za vsako leto, ki jim manjka do 55 let starosti. Po določbi 24. člena omenjenega zakona pridobi zavarovanka pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 55 let starosti in 20 let pokojninske dobe. Ker ste po vaših navedbah že izpolnili oba zakonska pogoja, lahko uveljavite pravico do starostne pokojnine, ki znaša za 30 let pokojninske dobe 75 % pokojninske osnove. M. VEHOVEC • Vprašanje: Znano mi je, da »e upokojencu, ki je uveljavil pokojnino s pokojninsko dobo 40 let, izplačuje pokojnina tudi, če se po upokojitvi zaposli s polnim delovnim časom. Ali velja to tudi za borce NOV pred 9. IX. 1943, ki imajo za pet let skrajšan delovni staž, če po upokojitvi s 35 leti pokojninske dobe ponovno vstopijo v delovno razmerje s polnim delovnim časom. B. P., Črnomelj Po določbi 4. odstavka 104. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se upokojencu, ki je uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 40 let oziroma upokojenki, ki je uveljavila starostno pokojnino s pokojninsko dobo 35 let, izplačuje pokojnina tudi v primeru, če opravlja poslej kakršnokoli delo. Enako pravico imajo po izrecni določbi 1. točke 76. člena omenjenega zakona tudi borci NOV pred 9. IX. 1943, ki so uveljavili pravico do starostne pokojnine s pokojninsko dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženske). Takim upokojencem se izplačuje pokojnina tudi v primeru, če po upokojitvi ponovno vstopijo v delovno razmerje s polnim delovnim časom. M. VEHOVEC BEOGRAJSKI DOPISNIK POROČA ODKOD DVOMI V SAMOUPRAVLJANJE? Predkongresno delovanje sindikatov se je začelo z vrsto sestankov v CS ZSJ, ki Baj bi pomagali odkriti vzroke nesporazumov o samoupravljanju in v samoupravljanju. Pokazalo se je namreč, da na mnogih mestih zanemarjamo oblikovanje samoupravnih odnosov in da ohranjamo samoupravno organizacijo na ravni iz administrativnih Časov, kar vsekakor ne ustreza potrebam, ki nastajajo z uresničevanjem reforme. To pa pomeni, da nekateri delavci in delovne organizacije preveč pričakujejo od zgolj ekonomskih ukrepov in da pri tem zanemarjajo širše družbene zahteve reforme. Proti-dovja, ki nastajajo od tod, povzročajo različne neljube pojave, ki bi se jim lahko izognili, če bi se opredeljevali vedno le za tiste rešitve, ki upoštevajo interese vseh delovnih ljudi, ne pa samo ožje interese posameznih delovnih organizacij ali pa celo samo interese, ki jih zastopa zgolj tehnični oziroma strogo ekonomski napredek. To je tema tudi današnjega razgovora predsedstva CS ZSJ (13. okt.), ki je posvečen pripravam VI. kongresa ZSJ, ki bo predvidoma junija prihodnjega leta. n ost samoupravljanja, odgovornost, ki že znatno prerašča upravljanje posameznih podjetij, saj zajema gospodarjenje na najširšem področju. Samoerganiziranost delovnih organizacij, kot radi temu rečemo, torej predpostavlja takšno odločanje o gospodarjenju delovnih organizacij, ki bo upo- Orientacijski dnevni red kongresa namreč predvideva poleg poročil o predkongresnem delu sindikata, sprememb statuta in drugega - tudi poročilo o sedan ji in bodoči vlogi te organizacije v naši samoupravni družbi. To pa pomeni, da se CS ZSJ že zdaj ukvarja z analizo vsega, kar se dogaja v samoupravljanju in kar zahteva od članov te organizacije povsem opredeljen odnos do konkretnih vsakdanjih problemov in dilem, ki se trenutno kažejo v raznih oblikah prekinitev dela, prisilnih uprav, dezintegracij itd. Vse to je snov, ki jo bodo za CS ZSJ do kongresa proučile delovne skupine, ki bodo pripravile osnutke resolucij za kongres in posebej še analize stanja v samoupravljanju in delitvi dohodka ter o politični vlogi sindikatov. Kongres bo deloval nekoliko drugače kot dosedanji, ker bo v prvih dveh mesecih prihodnjega leta javna razprava o osnutku resolucij, ki morajo biti dostavljene sindikalnim organizacijam že do konca tega leta. Maja naslednjega leta, ko bodo resolucije že korigirane z javno razpravo, jih bodo dobili delegati, ki jih bo na kongresu nekaj čez tisoč. Na ta način lahko pričakujemo, da bodo sindikalne organizacije že do kongresa razjasnile mnoge dileme, o katerih še nimamo povsem jasnil stališč, in da bo delo kongresa tako bolj učinkovito. Spoznanje, da imamo trenutno na možnost nastajanja nesporazumov, ki bodo pozneje vse ‘večja ovira nadaljnjemu uresničevanju reforme. Zaradi tega je treh# o nesporazumih med čisto ekonomskimi interesi podjetij in samoupravnimi zahtevami delovnih organizacij oziroma delavcev govoriti zelo opredeljeno in jasno. Najslabše je namreč to, če pojave, ki danes nastajajo v družbi (prekinitve dela, prisilne uprave, dezintegracije in drugo), opazujemo izolirano od konkretnih in realnih problemov, v katerih je danes gospodarstvo. Nesporno je, da bi lahko mnoge probleme gospodarjenja, zlasti akumulativnosti podjetij, rešili z radikalnimi ekonomskimi ukrepi, ki bi jemali delavce kot sredstvo, ne pa subjekt gospodarjenja, toda s tem bi hkrati povzročili veliko novih težav in problemov, kajti sodelovanje delavcev v odločanju o glavnih postavkah gospodarjenja je neizbežna nujnost v samoupravljanju in v borbi za splošni družbeni napredek. Poudarjam pojem »družbeni napredek«, kajti družbeni smisel reforme je tisto, kar daje naši gospodarski reformi specifičen in posebno poudarjem pomen. Zahteve nekaterih strokovnjakov, ki naj bi zaradi nujnosti hitrega odločanja d modernizaciji proizvodnje dobili posebne pravice o odločanju o dohodku, namreč izražajo nerazumevanje prav tega družbenega smisla refor- števalo njihove skupne interese in bo spodbujalo njihovo samoupravno solidarnost v iskanju najboljših in ne enostranskih odločitev. Če hočemo to povsem jasno povedati, potem se moramo poslužiti primera iz prakse: Tovarna čevljev »Proleter« v Beogradu sodi med tiste delovne organizacije, ki so se v času reforme povzpele na raven take likvidnosti, da imajo dovolj denarja za rekonstrukcijo. Rekonstrukcija v tovarni »Proleter« pa zahteva opredelitev za odpustitev 1200 delavcev, v dveh letih sicer, toda neizogibno. Strokovnjaki podjetja, skupaj z direktorjem, bi se takoj opredelili za tako rekonstrukcijo —če bi bili trdno prepričani, da naše tržišče prenese še eno moderno tovarno čevljev. Zakaj kolektiv te tovarne ni za takšno rešitev? Ker nima odgovora na vprašanje, kako zagotoviti delo presežku delavcev, ker ni prepričan v to, da bi bilo bolje najti sodelovanje z drugimi podjetji ali celo sprejeti drugačno rešitev — preusmeritev proizvodnje. Od strokovnih služb ali »managerjev« torej zahtevajo delavci mnogo globlje, obsežnejše in natančnejše strokovne rešitve od tistih, ki jih zdaj dajejo, in prav tako veliko odgovornost samoupravljanju, ki ne teži samo za trenutnimi, marveč trajnimi ekonomskimi rezultati gospodarjenja, ki naj se izražajo v nenehni rasti standarda delovnih ljudi. To ne pomeni, da so delavci proti modernizaciji, kot jim nekateri očitajo, temveč pomeni, da jih mnoge variante tehničnega napredka oziroma modernizacije niso prepričale in jih ne prepričujejo — ker niso dolgoročne ali pa vsaj niso dolgoročno utemeljene. Tak odnos do današnjih in jutrišnjih dilem o samoupravljanju in v samoupravljanju pa zahteva od sindikatov in tudi vseh drugih dejavnikov družbe zelo izostren posluh za resnični napredek in dejanske interese delovnih ljudi. VIKTOR SIREC MllllllllllllllllllililllllllčIlIlIlBlllIllIlIlIllIllllB^ §§ Ob čezmernem porastu §§ brezposelnosti se marsikdo m obregne ob sindikat, češ da g se ne zavzema dovolj zoper g odpuste ali pa, če se temu j§ ob zmanjšani proizvodnji g ni mogoče izogniti, ne po- 1 maga dovolj vztrajno tudi 1 sam iskati odpuščenim deli lavcem primernega dela. m Ne bomo navajali števil- 1 nih primerov, ko so sindi- 1 kati preko svoje pravne J službe zaščitili ogrožene deli lovce in med drugim tudi 1 dosegli, da so ostali na svo- jg jih delovnih mestih, čeprav 1 so imeli že odločbe o preji kinitvi delovnega razmerja M v rokah. Prav tako bi lahko g postregli z dokazi, da so 1 vodstva številnih podjetij 1 na intervencijo vnanjih S sindikalnih predstavnikov H temeljiteje* pregledala spis- iiiiiiiiiieiiEiiimiiiiiii Pred kakim letom je Tomos predlagal, naj bi Lama kooperirala z njim. V Lami so predlog zavrnili, češ da ta kooperacija ni ekonomsko zanimiva zanje in da bodo brez Tomosa bolje živeli. Takrat so bili osebni dohodki v Lami resnično dobri. Tomos je bil primoran poiskati drugo rešitev za dopolnilno proizvodnjo. Prevzel je prostore likvidiranega Mizarstva v Senožečah in jih začel preurejati. Tedaj pa je v Lami zaškripalo. Kolektiv je ponudil roko Tomosu, toda — prepozno. Občinska skupščina je uvedla v Lami prisilno upravo,, zaradi skrajno omejene proizvodnje pa so nedavno odpustili 184 delavcev od 300. Ce kovač nima klešč ke delavcev, ki naj bi jih zaradi novih tržnih in poslovnih pogojev odpustili, in po daljši skupni razpravi našla skupno z vodstvom podjetja manj boleč izhod, kakor so odpusti, ali pa vsaj ublažila ta udarec. Brez dvoma pa bi sindikati lahko delavce še bol) zaščitili, če bi — mogli. Gospodarjenje in skrb za razvoj delovnih organizacij je v samoupravnem sistemu dolžnost in pravica delovnega kolektiva. Če ta ni dovolj jasnoviden ali pa slepo verjame svojemu upravnemu in strokovnemu vodstvu, ki je na napačni poti, sindikat ne more zavarovati delavcev pred nesrečo, četudi jo sluti. Vzemimo za primer ključavničarsko podjetje Lama v Dekanih. Pod prisilno upravo je, zaradi zmanjšanja proizvodnje pa so odpustili 184 delavcev. Kako naj bi občinsko sindikalno vodstvo preprečilo ta hud udarec? O nameravanem odpustu sta bila tako Zavod, za zaposlovanje Koper kakor tamkajšnji občinski sindikalni svet pravočasno obveščena. Nekaj delavk so s skupno pomočjo uspeli zaposliti v gostinstvu, nekaj delavcev pa v Tomosu. Se veliko pa jih čaka na kruh... S kakšno moralno pravico bi ti brezposelni delavci očitali občinskemu sindikalnemu vodstvu, da jih ni obvaroval pred nesrečo? Ali bi sindikalni predstavniki mogli vsiliti delovnemu kolektivu kooperacijo s Tomosom, ko je odločanje o gospodarjenju pa tudi o poslovnem in proizvodnem povezovanju izključno njihova samoupravna pravica, priporočil pa ni dolžan upoštevati? V tem in v mnogih podobnih primerih se je torej nesmiselno in nepošteno obregati ob sindikalna vodstva, kajti kovač ne more kovati, če klešče uporablja kdo drug. M. K. lll!!l!lll||||||l!lillllll[IIIIII!lll]l!l!IIII!ll!lllIIIII!lll!lll!ll!ll!lllllllllIllllillll!IIIIIIIIIIIIilIIIIIII!l!i[lill!IIIIIIllllllllllillllilll!!!illIIIII!IIIIilllllllliil!ll!IIlllIllIIIlllllillIIIlliillIIi]|]llilllllllB'® MNENJA IN STALIŠČA opravka z zaostajanjem samo- me, hkrati pa tudi prizadevanja, upravnih odnosov za ekonomski- da bi se iznebili mnogo večje mi rezultati reforme, opozarja odgovornosti, kot pa je odgovor- NOVI in edini IZDELEK TE VRSTE PRI NAS IMENITNA SLAŠČICA ...."..; SINDIKATI IN NJIHOVI KADRI | • . •' j /f « j .. j ■ - ■ ■ 2e prvič ko ga boste pokusili VAS BO NAVDUŠIL... BS 8L lahko pripravite kot puding DESERT ali kremo RfeL e izbranih okusov DESERT pomeni korak naprej f DESERT POVRŠENO KAKOVOST VAM ZAGOTAVLJA Hotinshft LJUBLJANA Članstvo sindikatov zahteva povečanje vpliva irt politične vloge sindikatov pri formiranju politike in reševanju vseh tistih vprašanj, ki vplivajo na materialni in družbeni položaj delavcev — samoupravljavcev. Kako to doseči? Po mojem mnenju bomo to lahko dosegli le takrat, če bodo — mimo drugega — v sindikatih ustvarili tudi nov odnos do lastne kadrovske politike, ki je sedaj nenačrtna. V naši kadrovski politiki moramo zagotoviti novo kvaliteto, načrtnost in odgovornost — in to na vseh ravneh, od sindikalne podružnice do zveznih sindikalnih organov. Moramo biti iskreni, da smo doslej sindikalnim kadrom posvečali premalo skrbi in jim premalo pomagali pri njihovem delu in problemih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo v delovnih organizacijah in v komuni. IZOBRAŽEVANJE KADROV Na področju izobraževanja kadrov si občinski sindikalni sveti v okviru svojih možnosti prizadevajo usposabljati sindikalne delavce za potrebe sindikalnih podružnic s tem, da jim prirejajo seminarje in posvetovanja. Te oblike izobraževanja pa so namenjene večinoma le predsednikom in tajnikom sindikalnih podružnic, člani izvršnih • odborov sindikalnih podružnic pa imajo le malokdaj možnost takšnega izobraževanja. Svoj čas je bilo med sindikalnimi delavci veliko zanimanja za tako imenovane sindikalne šole, o katerih pa v zadnjem času ni kaj dosti slišati. Pred dvema letoma je prenehala z delom tudi ptujska sindikalna šola »Franc Kramberger«, ki je bila središče prizadevanj za izboljšanje dela ptujskih sindikatov. V času njenega najbolj aktivnega dela so se namreč našli »teoretiki«, ki so trdili, da je ob uveljavljanju načela rotacije nesmiselno, da vsaka politična organizacija šola svoje kadre in je edino pravilno, da se kadri za vse politične organizacije šolajo po istem programu. Sindikalna šola »Franc Kramberger« je prenehala z delom, danes pa ugotavljamo, da smo s tem storili veliko napako. Prav in koristno bi bilo, če bi v sindikatih resneje razmislili o pomenu sindikalnih šol, ki lahko — če so seveda dobro organizirane — veliko prispevajo s izboljšanju dela sindikatov. ■ • In kdo skrbi za izobraževanje kadrov, ki delajo v občinskih sindikalnih vodstvih? Odgovor je zelo kratek: nihče! Menim, da bi se morali v sindikatih nujno dogovoriti za konkreten program izobraževanja delavcev za potrebe sindikalnih podružnic, pa tudi za potrebe občinskih in republiških sindikalnih vodstev. Menim tudi, da bi bilo zelo koristno razmisliti o šolanju' tistih kadrov, ki so pripravljeni dalj časa posvetiti se sindikalnemu delu. Ni namreč dvoma, da je od kvalitete kadrov, ki delajo v sindikalnih vodstvih, v veliki meri odvisna učinkovitost sindikatov. In po mojem mnenju tudi ni dvoma, da bi načrtno izobraževanje sindikalnih kadrov prispevalo v znatni meri tudi k enotnosti akcije slovenskih sindikatov — od sindikalnih podružnic do republiških vodstev. ZAKAJ OBVEZNA ROTACIJA KADROV? Rotacija kadrov je nedvomno pozitivna oblika obnavljanja sindikalnih vodstev, saj omogoča, da se v teh vodstvih zvrsti čim širši krog članstva. Praksa pa nas opozarja, da ima rotacija tudi neke negativne posledice, predvsem v tem, da izgubljamo tiste kadre, ki so si v sindikalnem delu že pridobili bogato prakso in ugled in ki so istočasno pripravljeni, da še naprej aktivno delajo v sindikatih, ne glede na težave in napore, ki jih to delo zahteva. Z doslednim izvajanjem načela rotacije, kot ga določa statut ZSJ, obvezno izločujemo iz sindikalnih vodstev tiste kadre, ki so bili v isti organ izvoljeni dvakrat zapored. To pa pomeni, da z izvajanjem tega načela postavljamo y isti polo- žaj dobre in slabe kadre, kar pa ni prav. V sindikatih potrebujemo dobre, in aktivne kadre in zato dajmo članstvu možnost, da samostojno odloča o tem, ali je lahko kdo ponovno izvoljen v isto vodstvo ali ne. Omejevanje ponovne izvolitve nam lahko samo škoduje, ker izgubljamo tiste kadre, ki članstvu nekaj pomenijo in ki jih je pozneje navadno težko znova pridobiti za delo. Demokratično izbiranje kandidatov je mnogo boljša oblika zamenjevanja kadrov kot pa tog predpis, da sme član sindikata opravljati funkcijo v istem sindikalnem vodstvu le dvakrat zapored. I : Gostišče . »NA OBALI« Piran i Zadnja raziskava o mnenji in stališčih slovenskih delavci o sindikatu nam je pokazala, da imamo v vrstah sindikalnih de' lavcev tudi take ljudi, ki ms° sposobni opravljati svojih funk' cij. Vsekakor ni razveseljiv0’ da 20 % anketiranih predsedn1' kov sindikalnih podružnic trd1’ da je sindikat malo potrebe0’ da 9 % predsednikov podružnjC meni, da je sindikat povsem n ki ima nad tisoč zapo-nj lh)^ in samo 2 delovni orga-ba 1°*^ s^a stalno dejavni, druge tev Pril°žnostno. Teh ugotoviva*.- sicer mogoče posplošeni*’ Vendar opozarjajo, da ima-t0 aanogokrat opraviti z izrazi-tien . ^čnim odnosom oziroma Za^lzadetostj° delovnih organi-hihJ “° kulturne rasti zaposle- StvaKJr ne §re za nepomembne ijivnl’ ^emveč za izredno občut-vani ^°dročje človekovega delo-o v6’. se n* zdi razumljivo, da bravv • rni. Problematiki raz-bpračv'10 • *n odločajo organi zaciiQl:lania v delovnih organi-da]aJa ' Anketa je glede tega ski sv '*•ednje odgovore: delaven so obravnavali vpraša- nja s področja kulturnega življenja zaposlenih v 20 delovnih organizacijah, medtem ko v drugih niso. Poglejmo, o čem so po podatkih ankete razpravljali posamezni sveti: o vseh vprašanjih o kulturi (?!); o« programu dela in financiranju programa na kulturnem področju; o postavitvi televizijskega pretvornika, o dograditvi kulturnega doma, o prireditvah; katere predstave si bo kolektiv ogledal; o organiziranju kulturnih prireditev ob državnih piaznikih; o obisku predstav v gledališču; o mladinskem orkestru, o drugih vprašanjih v zvezi z oddihom; o proslavah ob državnih praznikih; o proslavi dneva rudarjev; o nakupu televizorja, o obisku v gledališču, o športu in razvedrilu; o dejavnosti delavcev v prostem času in o skupnih izletih; o oddihu; o razvedrilu; o klubski sobi za mladino;- o zabavnem, športnem in kulturnem življenju; o športnokulturnem življenju, o organizaciji tekmovanj in o stroških za tekmovanje (!) itd. Kaj lahko sklepamo iz teh sicer skromnih povzetkov vsebine obravnav na sejah posameznih delavskih svetov? Prvič, o načrtnosti in kaki resni politiki glede kulturnega življenja zaposlenih ne moremo govoriti ali pa samo izjemno; drugič, gre za posamezne akcije, ki prihajajo ob najrazličnejših priložnostih, in tretjič, iz problematike je razvidno, da si ponekod niso dovolj na jasnem, kaj vse sodi v okvir kulturnih dejavnosti oziroma tega področja sploh. SKRB ZA KULTURNO RAST ZAPOSLENIH NI SAMO STVAR SINDIKATA Organi upravljanja skušajo na drugih področjih izoblikovati politiko čim bolje, medtem ko je kultura v večini delovnih or- li razpisuje v oktobru 1967: 1. Seminarje o samoupravljanju po skupinah za: a) predsednike DS in njihove namestnike b) predsednike UO, njihove namestnike in člane UO c) ‘čiane komisij za kršitev delovne dolžnosti o postopku pri ugotavljanju in izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti d) mladino iz delovnih organizacij 2. Tečaje o sodobni organizaciji proizvodnje in vodenja za: a) obratovodje b) oddelkovodje e) preddelavce d) poslovodje po skupinah za posamezne panoge: a) kovinska industrija b) lesna industrija c) tekstilna industrija d) kemična industrija e) gradbeništvo f) kmetijstvo g) trgovina 3. Seminarje o poslovni psihologiji v trgovini za: a) poslovodji ' bi prodajalce 4. Tečaje o sodobnih metodah programiranja izobraževanja za: ai vodje izobraževalnih centrov iz delovnih organizacij hi odgovornih članov delovne skupnosti za izobraževanje v delovnih organizacijah I. Tečaje o analizah trga in poslovanja delovnih organizacij za: al analitike trga iz delovnih organizacij b) analitike poslovanja v delovnih organizacijah s. Tečaj o kmetijstvu za: a) poljedelce — strojnike bi živinorejce l. Tečaje o varnosti pri delu za: a: zaposlene v delovni organizaciji bi strokovno-vodilni kader ene ali več delovnih organizacij *. Poslovni sestanek gospodarskih organizacij s predstavniki bank SRS o deviznem, dinarskem in carinskem poslovanju '(12. in 13. 10. 1957 v Kopru). 9. Osnovno šolo za odrasle, zaposlene v delovnih organizacijah 10. Tečaje tujih jezikov za delovne organizacije (osnovni, nadaljevalni, intenzivni in konverzacijski* po: a) klasični metodi b) avdiovizualni metodi. II. Tečaji o poslovnih pismih v tujih jezikih za: a) angleški b) nemški c) francoski d) italijanski jezik. 12. pripravljalne tečaje z-a: a) vpis na višje in visoke šole b) izredne slušatelje višji in visokih šol 13. Tečaj slovenskega jezika za zaposlene. Vse informacije dobite na Delavski univerzi »Boris Kidrič«, Ljubljana, Miklošičeva g. 26. Telefoni: 311-182, 311-121, 310-279. ganizacij povsem odrinjena (pa tudi izobraževanje si v mnogih primerih še ni pridobilo domovinske pravice!). Kulturna politika (razvidni morajo biti cilji, vsebina, oblike delovanja) naj bi dala osnovo za letni program, o katerem bi morali razpravljati vsi zaposleni, delavski svet pa dokončno sklepati. In kaj nam je glede tega povedala anketa? V 67 % primerov delavski sveti programov niso obravnavali, kako pa so v drugih delovnih organizacijah, je mogoče sklepati iz prej omenjenih od-: govorov. Delovne organizacije kulturnega življenja delavcev povečini ne obravnavajo kot nekaj, za kar se. mora zavzeti delovna organizacija kot celota, marveč je to vse skupaj predvsem stvar sindikalnih in drugih družbenih organizacij (mladine). Tako namreč lahko sklepamo iz odgovorov 45 delovnih organizacij, med katerimi jih je 23 odgovorilo, da letne programe sestavljajo sindikalne (v mnogih primerih samo te) in druge družbene organizacije, v 21 delovnih organizacijah nihče in samo v eni strokovne službe. Sicer smo lahko zadovoljni, da je storjeno vsaj nekaj; če pa upoštevamo, kar smo doslej ugotovili, je povsem logično, da delovne organizacije tega področja ne bi smele še naprej puščati tako ob strani. Po mojem delovna organizacija mora igrati svojo vlogo pri kulturni rasti zaposlenih, zato ne bo odveč premišljanje o tem, kako naj se ti odnosi odvijajo. — Prvič, gotovo ne gre. da delovna organizacija ne, bi imela temeljitejšega vpogleda v kulturno življenje zaposlenih; — drugič, delovna organizacija mora delovne ljudi k temu na najrazličnejše načine moralno in materialno spodbujati in — tretjič, z neposrednimi organizacijskimi prijemi naj bi ustvarjala možnosti, da bi bile zaposlenim kulturne dobririe dostopne oziroma da bi se lahko razvijalo njihovo kulturno življenje. Glede prvega velja, naj bi kadrovske službe v okvir vprašanj o življenje in delu zaposlenih vključile tudi njihovo kulturno življenje in delovanje; drugo terja skrbno začrtano politiko, tretje pa v skladu s kulturno politiko neposredno ali posredno (po drugih dejavnikih — npr. po družbeno-politični skupnosti) pripravljenost organizirati kulturno dejavnost, udeležbo ali kritje stroškov za posamezne kulturne dobrine itd. Za delovne organizacije naj bi bilo tudi zanimivo, kakšne možnosti imajo zaposleni za sprejemanje kulturnih dobrin in da sami kulturno delujejo. To pomeni, da bi se morala delovna organizacija vpraševati, ali so kulturne dobrine zaposlenim dostopne, in kaj vse bi bilo treba storiti,, da bi premostili posamezne ovire; npr. če knjižnice ni ali je slabo razvita, bi prav gptovo kazalo kaj ukreniti in najti primerno rešitev; nadalje, če delavcem ni nikjer omogočeno, da kulturno delujejo, je nedvomno potrebno to omogočiti itd. (Konec prihodnjič) GREGOR KOCIJAN ZASLEDUJE ŠOLANJE ZAPOSLENIH V OSEMLETKAH ZA ODRASLE KAJ KOGA SILI V VIŠJE NADSTROPJE UČENOSTI? Na obalnem področju se z dopolnilnim osnovnim splošnim izobraževanjem zaposlenih ukvarja edino Delavska univerza Koper. Kako uspešno — to vprašanje smo zastavili tovarišu MAKSU VEZOVNIKU, ki je tudi pedagoški vodja njihove osnovne šole. Koprske delovne organizacije imajo približno 5000 zaposlenih oziroma v povprečju kar 60 % zaposlenih, ki nimajo uspešno končane osnovne šole. Med njimi prevladujejo ženske, ki jih je za dopolnilno .osnovno šolanje tudi zdaj težko pridobiti iz najrazličnejših razlogov. Povprečje 60 % zaposlenih brez osemletke je sexreda tudi višje kot slovensko pov-prečje, kar pa je treba pripisati temu, da je koprsko področje dokaj prehodno in da se tu zaposluje zelo mnogo ljudi iz notranjosti Istre. Mnogo ugodnejši je učni uspeh generacij v rednih šolah, ki se je povzpel že na ca. 6o %. Priliv mladih brez popolne osnovne šole se torej vendarle zmanjšuje. Na posvetu s predstavniki kadrovskih služb v delovnih organizacijah, ki ga je že lani na pobudo delavske univerze sklical občinski sindikalni svet, so izoblikovali enotno mnenje, naj bi delovne organizacije določile, na katerih delovnih mestih je potrebna zaključena osnovna šola. Ta dogovor se danes v glavnem uveljavlja le pri sprejemanju novih delavcev na delo, pri že zaposlenih mnogo manj. V večini delovnih organizacij ni organiziranih naporov, da bi si delavci prido- / bili popolno osnovno splošno izobrazbo. Celo tam, kjer so že zapisali v statut, da je pogoj za‘ pravico do delovnega mesta osemletka, je prišlo do določenega odstopanja. Seveda so tudi prepričljivi razlogi, ki jih nekateri navajajo, da na teh "zahtevah ni mogoče vztrajati. V Tomosu, kjer so prvotno to zahtevo imeli v statutu, niso dobili delavcev, prav tako v Luki Koper, težko bi bilo pri tem vztrajati npr. pri Komunalnem servisu ali v Obrtnem centru, pa čeprav je do 80 % zaposlenih tu brez popolne osnovne šole. Tudi ta podjetja težko dobijo delavce s končano osemletko. Ne glede na povedano pa je letos v osnovno šolo pri delavski univerzi le nekoliki boljši vpis kot lani, ko je bilo v dveh oddelkih vpisanih 60 slušateljev,, končalo jih je doslej 46. Letos bodo imeli predvidoma tri oddelke s skupnim številom blizu 70 slušateljev. Polovica vpisanih so mladi, ki jih pač silijo v šolo tudi starši, aii pa dejstvo, da brez osnovne šole danes res težko dobiš delo že marsikje, saj lanski dogovor pri novosprejetih kar dosledno izpolnjujejo. CE JE MOTIV, JE TUM VOLJA ... ® Da se kljub vsemu dokaj majhen del zaposlenih brez © popolne osnovne šole danes v Kopru vpisuje v oddelke ® za odrasle, je treba razloge iskati tudi v tem, da sama @ osnovna šola še nikomur ne prinese boljšega delovnega © mesta, na koprskem območju pa je zelo malo poklicnih @ šoi za odrasle, na katerih bi lahko nadaljevali šolanje 8' po osemletki. Izbirajo lahko le med srednjo ekonomsko © šolo za odrasle in enoletno šolo za poklicne šoferje, to © pa je tudi vse. To res ni dosti! A največkrat je tako, © da so se tudi v osnovno šolo za odrasle ljudje priprav-6 ijeni odločiti le, če imajo motiv, ki jih vleče naprej, se « pravi, če bi želeli nadaljevati tudi svoje strokovno šo-® lanje, kar bi zanje pomenilo boljše delovno mesto. Že pa smo povedali, da razen v izjemnih primerih, ni organiziranih naporov delovnih organizacij, da bi si njihovi zaposleni pridobili zaključeno osnovno splošno izobrazbo. To sicer ne pomeni, da tistim, ki se individualno vendarle odločijo za šolanje na tej stopnji, ne bi - delovne organizacije prav nič pomagale. Vedno več jih je, ki omogočajo takim delavcem izmensko delo, nekaj dni dopusta pred izpiti, ali pa jim plačajo celotno šolnino, kot npr. v Lami, Slikopiastu, Slavniku, Luki, v Tomosu pa prispevajo polovico k šolnini. © Zelo zanimiva in edinstvena pa je pobuda mladinskega © klubu v Hrvatinih. Dal je namreč pobudo, da bi si vsi & mladi v Hrvatinih pridobili zaključeno osnovnošolsko © izobrazbo. Že lani so nekateri izmed njih obiskovali od-® delek za odrasle v Kopru, letos pa bodo imeli svoj od-® delek kar v Hrvatinih, saj se jih je vpisalo kar 15. Sol-® nino bodo v glavnem sami prispevali, delavcem iz To-© mosa tovarna, socialno šibkim pa bo nekaj primaknil ® tudi klub sam. ZAKAJ SO V TOMOSU ODSTOPILI OD PRVOTNEGA DOLOČILA V STATUTU? V statutu tovarne je prvotno pisalo, da je osemletka pogoj 1 za zaposlitev v Tomosu, pripoveduje tov. Dolinšek, predsednik delavskega sx7eta in vodja izobraževalnega oddelka. Takih delax7cev pač vedno niso mogli dobiti. Leta 1966 so zato v statut zapisali, da ne bodo sprejeli na novo delavca, ki bi imel manj kot 4 razrede, analitska ocena delovnih mest pa naj opiše kakšno splošno in strokovno izobrazbo mora imeti delavec na posameznem delovnem mestu. Izhodišče je torej delovno, mesto in ne starostna doba. Tako so delavci le s 4 razredi lahko zaposleni le na redkih pomožnih delovnih mestih, na večini specializiranih delovnih mest pa se zahteva vsaj osemletka in tečaj. Pri novosprejetih odstopajo le za eno stopnjo, pri že zaposlenih največ za dve stopnji. Tako so bili npr, delavci, ki bi na delovnem mestu morali imeti osemletko, a je nimajo, pogojno prevedeni, v dveh letih morajo zahtex7ano splosno izobrazbo osvojiti, dotlej pa so tudi za 5 % prizadeti pri osebnih dohodkih. A ker jih je v Tomosu zaposlenih brez osemletke okrog 800, je lani tovarna oziroma njen izobraževalni oddelek organiziral dvakrat štirimesečne tečaje osnovnega izobraževanja, ki naj bi imeli interno veljavo osemletke. Te tečaje je oprax7ilo 80 delavcev. Letos takih tečajev ne bo več. Že lani je osemletko pri Delavski univerzi obiskovalo 16 Tomosovih delavcev, nekaj 'jih bo tudi letos. Mnogi pa so se odločili za šolanje preko dopisne šole v Ljubljani. Letos jih je vpisanih preko 20. ŠOLANJE PREKO POŠTE Kljub določenim odstopom je torej šolanje v osemletki za odrasle za Tomosox’e delavce stimulirano: s prevedbeno pogodbo in rokom, do katerega se morajo izšolati v osnovni šoli, z delovnimi olajšavami, z odtegljaji pri osebnih dohodkih, s prispevkom tovarne k šolnini. Tokrat smo hoteli slišati tudi mnenje nekoga, ki je absol-viral osnovno šolo za odrasle pri dopisni ljubljanski univerzi. Slišali smo, da je prav dobro končala 35-letna Kristina Gašperšič iz Tomosa, sna izmed 551 dosedanjih absolventov dopisne osnovne šole: kljub družini, kljub lastnim stroškom šolanja je Kristina končala šolanje v roku, ker je gojila tiho željo, da bi nadaljevala študij na srednji ekonomski šoli za odrasle. Kako se je šolala preko učnih pisem, ki jih je prinašal poštar, pa nismo mogli zvedeti od Kristine, ker je plaha "in skromna in o sebi ni hotela govoriti. Od tov. Dolinška smo izvedeli le to, da je izobraževalni oddelek pomagal organizirati za te slušatelje izpite v sami tovarni. Kaj več tu nismo mogli izvedeti To pa nas obvezuje, da še pred zaključkom naše akcije v prihodnji številki seznanimo našo javnost s tem, kolikšen je obseg oziroma razširjenost dopisnega osnovnega šolanja, seveda pa tudi, koliko so razširjeni pri nas oddelki osnovne šole za odrasle pri rednih šolah. Bojda jih je presneto malo. SONJA GAŠPERŠIČ 1*111 iiffli iflfltiiiiiiiiiitiiiii Iz naše družbe 00» DOPISNIKI POROČAJO • HRASTNIK: MINIMALEN ZAOSTANEK Ni pretirana ugotovitev, da v hrastniški Steklarni tako rekoč vsako uro sproti zasledujejo fealizacijo letošnjega izvoza. Prodaja blaga v tujino je za kolektiv življenjskega pomena. Razumljivo je, da posvečajo enako skrb vsem zapadnoevrop-skim in drugim deželam, kamor izvažajo steklene izdelke. Glede na to pa je še prav posebne pozornosti deležen zahodnonemški trg, kamor izvozijo domalega dve tretjini stekla. Do konca avgusta so v Zahodno Nemčijo izvozili za 426.000 DM, pa čeprav je tu konkurenca najhujsa. Zanimivo je, da so letos že presegli plan izvoza v Anglijo, medtem ko s prodajo na tržiščih ZDA nekoliko zaostajajo. Steklarski kolektiv namerava letos prodati v dežele konvertibilnih valut za 1 milijon 850.000 dolarjev steklenih izdelkov. Podatki o gibanju izvoza do konca avgusta kažejo, da so v tem obdobju dosegli že 1 milijon 115.000 dolarjev, kar je nekaj manj kot 7 % za planskimi predvidevanji. Čeprav gre samo za nekaj odstotkov, si v Steklarni prizadevajo že v prihodnjih tednih nadoknaditi zamujeno. Obenem pa se v Steklarni že prizadevno pripravljajo na izvoz v letu 1968. -m- I Kadar potujete skozi Ravne, vas bo gostoljubno sprejel Dom železarjev na Čeeovju Zadovoljni boste odšli in se zopet vračali iWjiiiiiiiiiiimiiiiiifflifiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiii)iiHiiiiiiiiii!iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lllllillllllllllllllllll! KB NOVO VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje 1 osebni avto Renault R-16 1 traktor ZETOR R 2011 1 osebni avto FIAT 850 motorni čolni LIBIS šotora PULA motorni žagi STIHL CONTRA magnetofonov SONET športnih oprem po izbiri po 500 N-dln kino kamer QUARZ loncev EGONOM jedilnih servisov garnitur kuhinjskega orodja hranilnih knjižic po 200 N-din 3 2 2 5 10 10 10 10 12 10 @ S posojilom od 80—500 % na privarčevano vsoto do stanovanja 9 Vezane hranilni vloge vam prinašajo višje obresti in vsake 4 mesece nagradno žrebanje O Za napredek kmetijstva vam dajemo na privarčevano vsoto od 50—200 % posojila # Odpiramo zasebne devizne tekoče račune in Jih obrestujemo po 4—6 % ® Zvišali smo obresti za hranilne vloge, vloge na vpogled obrestujemo po 6,25%, vezane vloge nad eno leto po 7 %, vezane vloge nad 2 leti po 8% PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI VSEH POSLOVNIH ENOTAH KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA: V LJUBLJANI: Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 — Mestna hranilnica Ljubljanska, Čopova 3 — Bežigrad, Titova 55 — Moste, Proletarska 1 — Stara Ljubljana, Mestni trg 16 — Šiška, Celovška 99 — Vič, Tržaška 36. IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec. Medvode, Rakek. Ribnica, Trbovlje. Vrhnika. Zagorje. Vezane hranilne vloge sprejemajo tudi vse pošte v Sloveniji. MUDITI DANIM Ml MIMICA HUDIMA KB LJUBLJANA PO STOPINJAH VPRAŠAJI NAD USODO NARAVNIH ZDRAVIL^ IN RAZŠIRJENEGA ZAVAROVANJA ZA ZDRAVIL •' ŠKO ZDRAVLJENJE ___- Veliko preveč lepih besed I I i Kakor smo tudi v našem listu že večkrat pisali, lahko na stroške socialnega zavarovanja odhajajo v naravna zdravilišča le še tisti pacienti, ki tamkaj nadaljujejo in zaključujejo drugje začeto bolnišnično zdravljenje. Med zavarovanci pa je seveda tudi veliko takšnih, ki bi jim zdravljenje v naravnih zdraviliščih koristilo, saj bi se s tem na primer lahko izognili težjim obolenjem in dolgotrajnejšemu zdravljenju kdaj v prihodnje. Za take primere smo ob lanskoletnih spremembah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju predvideli uvedbo razširjenega zdravstvenega zavarovanja. Od te nove oblike zdravstvenega varstva, h kateri bi pristopale tako delovne organizacije kot zavarovanci sami, so še zlasti veliko pričakovali kolektivi naših naravnih zdravilišč. Doslej se pričakovanja — žal — še niti malo niso izpolnila! VSE JASNO. AMPAK... ' Velja pa zapisati, da je prav vse v zvezi z uvajanjem razširjenega zdravstvenega zavarovanja za zdraviliško zdravljenje načeloma popolnoma jasno. To zavarovanje naj bi namreč bilo urejeno tako, da bi bilo kar najbolj diferencirano po skupinah obolenj, s čimer bi se delovne organizacije in zavarovanci lahko odločali za tiste oblike, ki bi jim najbolj ustrezale. Samo po sebi je razumljivo, naj bi kot organizator takšne oblike zdravstvenega zavarovanja nastopile -komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Danes, petnajst mesecev po. tistem, odkar' je bil uveljavljen spremenjeni zakon o zdravstvenem zavarovanju, se nemara lahko že vprašamo, kaj je devet komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja, kolikor jih obstaja v Sloveniji,, dejansko storilo, da bi se v praksi začelo uveljavljati tudi razširjeno zavarovanje za zdraviliško zdravljenje. Ugotovimo lahko, da je bilo v tem času izrečenih veliko in preveč lepih besed, saj so o uvedbi razširjenega zavarovanja razpravljale skupščine vseh ko- munalnih skupnosti razen mariborske in ravenske. V teh razpravah so se že izoblikovali tudi nekateri konkretni predlogi o oblikah in načinih vključevanja zavarovancev in delovnih organizacij v razširjeno zavarovanje. Tako naj bi, na primer, socialno zavarovanje plačevalo medicinske usluge, zdravila in še vse drugo, kar pacientom po strokovni plati nudijo zdravilišča, medtem ko bi stroške oskrbe solidarno nosila delovna organizacija in zavarovanec. PRAVILO IN IZJEMA Je pa spet tako, da so bile skoraj vse te besede izrečene v veter... Ko so namreč komunalne skupnosti socialnega zavarovanja ugotovile, da bi delovne organizacije razširjeno zavarovanje najraje uveljavljale samostojno prek dogovorov z naravnimi zdravilišči (tako je bilo na celjskem območju), ali pa kasneje, ko se bodo izkopale iz finančnih težav (primer KSSZ Murska Sobota), so se s takimi odgovori in stališči zadovoljile. Skratka: vsak izgovor je bil sprejemljiv, da ni bilo treba začeti konkretne akcije, ki bi seveda posegla tudi v sklade socialnega zavarovanja. Edina izjema med vsemi slovenskimi skupnostmi socialnega, zavarovanja so bili Novomešča-ni. Izračunali so, da bi morali zbrati povprečno po 0,38 % od bruto izplačanih osebnih dohodkov, da bi lahko poslali na zdravljenje in preventivni oddih v zdravilišča vse tiste, ki so ga zares potrebni. Mnenja o tem predlogu so v delovnih organizacijah kajpak deljena. Toda dejstvo je, da se je novomeška skupnost odločila, da bo tak svoj predlog predložila svoji skupščini še letos, da bi potem — če bo zamisel potrjena — razširjeno zavarovanje za zdraviliško zdravljenje začeli uveljavljati že z novim letom. ONKRAJ MEJE, KI JI PRAVIMO: DINAR Velja opozoriti še na drugo str^n medalje. Poznamo namreč tudi takšne delovne organizacije, ki so znale poiskati tista sredstva, ki so potrebna za preventivno zdravljenje njihovih delavcev v naravnih zdraviliščih in tudi drugod. Tokrat samo povzetek iz razgovorov na to temo v ljubljanski »Pletenini« in »Elektrome-haniki« kranjske Iskre, kjer sta socialna delavka tovarišica Pun-gerčarjeva, oziroma vodja druž- benih služto tovariš Pičulin P vedala: v • Dobro vemo, da le a“r‘\ delavec lahko produktu' opravlja svoje delo. Če je ^^ koli z zdravjem narobe in °P zarja, da bodo ostale Posled j ce, je bolje, in ceneje tako delavca kot za podjetje, če Pr zadetega pošljemo na PreV® , tivni oddih prej, preden zar zboli. Prav zaradi takšnega sp ' znanja so samoupravni orga brez pripomb potrdili prediCo ustreznih strokovnih služb izdvojili sredstva, potrebna ^ zdravstveno preventivo, & ^ katero sodi tudi zdravljenje naravnih zdraviliščih. Sicer je tovarišica PungercS ' jeva iz »Pletenine« še povedaj■> da bodo letos poslali na Pre_ ventivno okrevanje in zdravi)6' nje v zdravilišča okoli 20 član0 kolektiva, ki pa bodo glede gmotne in socialne razmere ^ družini sami prispevali k str0^ kom zdravljenja. Najvišji sek soudeležbe delavca v noK nem primeru ne presega 30 vseh stroškov. , V »Elektromehaniki« Is^ Kranj bodo na stroške kolek'1, va poslali na zdravljenje oko 30 ljudi, kar je približno tolik j kot v prejšnjih letih, ko je tu° te stroške plačevalo social11 zavarovanje. In še enkrat skupno mnenl^ tovarišice Pungerčarjeve in variša Pičulina: »Za prihodru. leto računamo z višjimi sreds*' kot letos!« Da bi le napoved! »KO bila izpolnjena BI VSI FANTJE SVETA... ' Za konec naj zapišemo sak1^ še tole: ne samo v »Pletenini« *y Iskrini »Elektromehaniki«, ak1 pak tudi drugod ugotavljajo, d. uspešna preventiva pomeni nal cenejšo obliko KAKO OB OMEJENIH SREDSTVIH ZGRADITI zdravstven6^ varstva. Kakor kaže pri"1. 55.000 STANOVANJ? Mnenje, da bodo vsaj polovico' predvidenih sredstev za stanovanja prispevala stanovanjska podjetja in gospodarske organizacije, je bilo preveč optimistično. Gospodarstvo namreč zadnje čase preliva sredstva iz skladov skupne porabe v dobršni meri v osiromašene poslovne sklade. Za gradnjo stanovanj daje kar precej podjetij zgolj 4 % obvezni' namenski prispevek,. zmanjšan za subvencioniranje občinske stanovanjske izgradnje. Stanovanjska podjetja pa kljub povečani najemnini in stanarini ne morejo hkrati popravljati starih, še uporabnih hiš, ki smo jih zaradi premajhnih skladov za popravila in kreditne nesposobnosti zanemarjali dobrih dvajset let, in normalna graditi nova stanovanja. Zlasti draga, marsikdaj nedostopna tistim, ki so najbolj potrebni primernega stanovanja. Gradbena operativa, banke, stanovanjska podjetja in drugi akterji, ki sodelujejo pri stanovanjski izgradnji, so ob teh nepričakovanih zapletih sprejeli akcijski program, po katerem bi ob skrajni varčnosti tako pri urbanizaciji naselij, pri dajanju lokacij kakor pri projektiranju in pri gradnji novih stanovanjskih hiš, le uspelo realizirati srednjeročni plan stanovanjske izgradnje. Ni naključje, da pri nas narašča individualna gradnja. Kdor potrebuje stanovanje, si pomaga, kakor ve in zna, da ga čim ceneje dobi. Če sam gradi in mu priskočijo prijatelji na pomoč, če zastonj ali po znižani ceni dobi tudi gradbeni material, ki ga morda še zastonj prepelje s tovarniškim kamionom, . ne potrebuje toliko lastnih sredstev niti kredita, kakor če stanovanje odkupi. Družbeno pa takšna individualna gradnja ni cenena, ker zasega preveč zazidalne površine in terja široko razpredeno in zato neracionalno mrežo komunalnih naprav, ki pa je individualni graditelji ne plačajo, pač pa družbeni graditelji. Prispevki za pripravo in ureditev zemljišč znašajo pri stanovanjskih blokih tudi več milijonov starih dinarjev. Predlog stanovanjskih podjetij in gradbincev: individualno gradnjo naj bi s prispevki enako obremenili kakor družbeno, ki je v bistvu prav tako individualna, saj stanovalci odkupujejo stanovanja. Individualno gradnjo pa naj bi onemogočali že z omejevanjem lokacij zanjo. To vse seveda še ni zagotovilo, da bodo razpoložljiva sredstva zadoščala za planirano izgradnjo stanovanj, še manj pa, da bodo delavci s podpovprečnimi dohodki rešili svoja stanovanjska vprašanja. Na ta pomislek odgovarja direktor ljubljanskega Doma tov. Rajner: »Niti na Švedskem, kjer znaša nacionalni dohodek , na državljana 2.000 dolarjev, niso stanovanja čista ekonomska kategorija, nam se to tudi ne bo posrečilo ob domala štirikrat manjšem nacionalnem dohodku. Ne švedski ne naš kurir ne bi mogla brez zategovanja 'pasu odkupiti stanovanja. Razlika pa je v tem, da na Švedskem upoštevajo prosilčeve dohodke in dobi stanovanje v najem brez lastne soudeležbe pri gradnji, naš pa, ki te ugodnosti nima, noče v novo stanovanje, ker bi ga preveč stalo. Američani dajejo letno po več milijard dolarjev za stanovanja, namenjena socialno Šibkim državljanom. Soudeležba pri gradnji pa je v več državah odmerjena po osebnih dohodkih prosilcev, prav tako kreditni pogoji. Pri nas pa se tisti, ki ima denar, z bančno pomočjo lahko še bolj kapitalizira. Če mož in žena s kreditom podjetij, v katerih delata, spravita skupaj deset milijonov, jih v banki dobita še deset, nekvalificirani delavec, ki sam malo zasluži, si v podjetju izbori morda majhen kredit, prav tako skopa in neuvidevna pa je banka do njega. Poleg preveč razsipne blokovne gradnje je tudi ekonomizacija stanovanjske politike kriva, da državljani s podpovprečnimi zaslužki ostajajo v starih, higiensko in zdravstveno nemogočih kletnih in podstrešnih sta- »Pletenine«, zavarovanci ne nasprotujejo temu, da bi d stroškov plačali iz lastnega ž6? ' Konkretna praksa torej že juje, da je možna takojsrU uveljavitev razširjenega zdra stvenega zavarovanja. * Vendar pa se bo treba na* tega področja lotiti bolj n. novanjih ali pa se sami lotijo zidave hiš, ki so le navidezno cenene, čeprav dejansko njihovi lastniki tega ne občutijo. Sicer pa se že pripravlja nov stanovanjski zakon, ki bo, upajmo, stvari postavil na pravo mesto.« M. K. in preudari1, jih komuna1 roVa črtno, zavzeto kakor pa so se skupnosti socialnega zavarpvri nja lotevale doslej. Kajti slC0. bomo tudi poslej govorili o Pl plavi lepih besed, zgledov 0 predlogov, vendar hkrati tud1 . odsotnosti konkretne in načrti, akcije za uveljavitev vseh pobud. ' M. GOVEKAR labod V tej srajci boš eleganten Iz naše družbe ^wv^ayVW'/^A/^AAAAAAAAAAAAAAWAAA/W^AAAAK/^A^AAAAyVW^AAAAAAAAAAAAA/^AAAAywWWWWV'y, LJUBLJANA TRDI NOVA 4 /V'y\AAAAAr/\AAAA^V\AAAAAA/WWWW\AAAAA/NAAAAA^JVWVNAA/NAA/VNA/VWVNAAAČ/WWWVWWWVWW VELETRGOVSKO PODJETJE IMPORT—EXPORT NANOS POSTOJNA PRAZNUJE LETOS 20-LETNICO OBSTOJA Uspešnost poslovanja in skrb za potrošnika v tem času dokazujejo številne sodobno opremljene in bogato založene poslovalnice naših obratov Postojna, Koper, Portorož, Buje. Čabar, Sadje-zelenjava Koper. Podjetje ima lastno hladilnico v Dekanih in sodobna skladišča v Postojni. Obiščite naše trgovine in se prepričajte o bogati izbiri, solidnih cenah in vljudni postrežbi! Ifla/to >5 novomeški srajcah ji si zadovoljno manejo roke Trije pomembni presežki Računajo, da bodo v kratkem povečali dnevno proizvodnjo za nadaljnjih 4000 srajc % V zadnjem času so zaposlili 40 novih delavcev, predvsem mladih deklet Q Zalog gotovih izdelkov skoraj nimajo Msd slovenskimi pa verjetno tudi jugoslovanskimi konfekcionarji se novomeški Labod še najbolje drži. Zalog gotovih izdelkov skoraj nimajo, medtem ko imajo druge sorodne tovarne prepolna skladišča srajc in drugih konfekcijskih izdelkov. Novomeški Labod pa v teh »težkih časih« uresničevanja gospodarske reforme ne odlikujejo samo prazna skladišča. Kot bela vrana je novomeška tovarna med tistimi, ki skuša prav ta čas še povečati proizvodnjo. In še tretja odlika novomeškega Laboda je omembe vredna. V času, ko vse bolj govorimo o naraščajočem številu brezposelnih delavcev, kar velja tudi za Dolenjsko, je Labod spet verjetno med edinimi, ki ne zapira vrat novim, predvsem mladim delavcem. Pred nedavnim so namreč sprejeli 40 mladih deklet. »Do konca novembra imamo vso proizvodnjo srajc proda-«°,« so besede Mirka Rupnika, Predsednika delavskega sveta tovarne, sicer pa šefa nabave v Labodu. »Razmišljamo pa, da bi v Krškem, kjer imamo na voljo Proizvodne prostore, povečali Proizvodnjo še za nadaljnjih 4000 srajc dnevno, tako da bi dnevna proizvodnja skupaj z V petek dopoldne je generalni sekretar Zvezne gospodarske zbornice Risto Bajalski v veliki dvorani Gospodarske zbornice SR Hrvatske v Zagrebu podelil jugoslovanske oskarje za embalažo 1967. Kdo so dobitniki tega visokega odličja do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeti. Pravila tekmo-manja namreč prepovedujejo organizatorju, Zvezni gospodarski zbornici in Centru za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani, vsako publiciranje rezultatov tekmovanja do svečasne razglasitve. Izvedeli pa smo, da je. prišlo od 136 poslanih vzorcev v ožji izbor le 36 najboljših, Pa še ti niso vsi dobil} Oskarja. Izvedeli smo še, da So med favoriti papirna in Plastična embalaža, ki so Po svoji obliki in izgledu res na evropski višini. Strokovno komisijo, ki je ocenjevala vzorce, so sestavljali najvidnejši strokovnjaki ekonomisti, arhitekti in univerrzitetni profesorji iz Ljubljane, Beo-Srada, Varaždina in Zagreba. Vsi vzorci pa, ki so dobili oskarja, lahko potujejo na evropsko tekmovanje najvišje priznanje na Področju embalaže, ki bo hovembra v Utrechtu na Nizozemskem. Vsi dobitniki oskarja 1967 smejo odličje, ki ga vidimo na sliki, tiskati na Nagrajene vzorce ter si tudi tako utirati pot na domače in tuje tržišče. Matjaž Vizjak novomeškim obratom znašala skupaj 8000 srajc. Ob povečani proizvodnji bomo spet lahko zaposlili nekaj novih delavcev, predvsem deklet, ki jih je na Dolenjskem precej brezposelnih .. « »Boste tudi poslej lahko prodali vse srajce? Ali pa se boste znašli med tistimi s polnimi skladišči, če boste proizvodnjo srajc za toliko povečali, kot pravite?« se je vprašanje samo ponujalo. Mojo nezaupljivost so premagale odločne besede predsednika delavskega sveta, tovariša Rupnika; »Sedanje najnižje povprečne zaloge, kj jih imamo med sraj-čarji, so nam dokaj dobro jamstvo za nadaljnjo prodajo srajc, čeprav bomo povečali proizvodnjo ...« Letos je za konfekcijo dobra letina, so prepričani v Labodu. In to hočejo do kraja izkoristiti. »Bom kar odkrit,« je nadaljeval predsednik delavskega sveta. »Na zahodnonemškem trgu je veliko povpraševanje po naših srajcah. Tudi v Avstriji in Holandiji ter predvsem v skandinavskih deželah se zanimajo zanje, o čemer zgovorno priča podatek, da smo v prvem polletju letos izvozili blizu 34 % vseh srajc, toda niti ene srajce na vzhod.« KORAJŽA VELJA! Doslej smo se pogovarjali le o tern,; koliko proizvedejo in koliko prodajo srajc. Teže pa je izvedeti, v čem je pravzaprav, »skrivnost«, da gredo Labodove srajce tako dobro v promet. Predsednik delavskega sveta je bil to pot zelo skop S podatki, Zgovarjal se je, naj o tem povprašamo direktorja. A vseeno nam je marsikaj povedal. Seveda šele potem, ko smo 1 mu obljubili, da ne bomo pisali o vseh poslovnih skrivnostih, marveč le o tistem, kar lahko vsak ve o 'Labodu. »Modni vzorci so naše pravo orožje. Z našimi modnimi izdelki smo vedno najmanj tri mesece prej na trgu, pred drugimi srajčarji,« pripoveduje Mirko Rupnik. »Zavoljo tega so tudi cene našim srajcam nekoliko višje, da me ne boste takoj vprašali, zakaj so naše srajce drage. Tod# takoj, ko vidimo, da je začel podobne srajce, kot so naše, proizvajati še nekdo drug, hitro znižamo ceno in spet smo konkurenčni.« Skrb za modne vzorce je v novomeškem Labodu res na višku. Od tistega, ki skrbi za nabavo modnega blaga, pa do zadnje delavke pri stroju, ki se trudi, da sešije srajco natančno po izdelanem kroju. »Vsako leto obiščemo najraz- ličnejše interne vzorčne sejme po Evropi. S teh sejmov prinesemo domov marsikaj novega in kar se da hitro vključimo v proizvodnjo. Tako že zdaj zbiramo vse novitete za jesen prihodnjega leta. Vidite, tako gre to...« Kot so povedali, so v Labodu včasih kar preveč korajžni. Zlasti posamezni organizatorji !■■■*■■■■■■■■■■»■■■•■•••■■■■■*■■■■■■■■■■■■■! Rudniki svinca in topilnica Mežica Naše akumulatorje znamke MUNJA Zagreb in VESNA Maribor, prav tako akumulatorje tujih firm lahko odslej kupite po nižjih cenah v naših lastnih prodajalnah v ■ Ljubljani, Ilirska 7 B Zagrebu, Trg žrtava fašizma B kmalu tudi v Mariboru na Tržaški cesti proizvodnje, ki vedno stremijo za tem. da vnesejo v proizvodnjo nekaj novega. Tako so letos kar tri mesece prezgodaj prišli na trg z nekaterimi modnimi vzorci srajc. Sprva so se tudi v kolektivu čudno spogledovali: »Le kdo bo kupoval te rožaste srajce,« so si nekateri mislili pri sebi. Toda kasneje se je izkazalo, da so šle prav te srajce dobro v promet. Labodove srajce so res kvalitetne in elegantne. Zaradi tega marsikateri trgovec, ki kupuje in prodaja srajce, pravi: »Tiste, navadne srajce bom že dobil, po boljše modne srajce bom šel v novomeški Labod.« SE SPLAČA BITI PRIDEN? »Seveda se splača biti priden in prizadeven,« pravijo v Labodu. Toda nejevoljni so zaradi nekaterih predpisov, ki so spet »udarili« po glavi tistega, ki dobro dela. In med njimi je tudi novomeška tovarna. V Labodu se jezijo- na predpis, ki omogoča posameznim proizvajalcem srajc, da izgubo, ki bo nastala pri razprodaji njihovih odvečnih srajc, lahko porazdelijo na nadaljnja tri leta. »Alj n} to umetno podaljševanje življenja tistih naših tovarn, ki bi .morale biti že zdavnaj zbrisane s spiskov gospodarskih organizacij?« se sprašuje predsednik delavskega sveta novomeškega Laboda. »Mi si kaj takega ne moremo privoščiti, Če bi prodajali po znižanih cenah, to je pod ceno in konkurirali tistim, ki razprodajajo svoje zaloge, ne bi imeli dovolj obratnih sredstev, bili bi brez skladov, kar pa pomeni, da bi prej ali slej propadli. Toda »nelojalne« konkurence naših sorodnih tovarn s tem, ko razprodajajo izdelke, se bomo ubranili, če ne z drugim, z našim ekskluzivnimi modnimi srajcami. Kajti ne podcenjujemo tega, da danes ljudje manj kupujejo, toda kupujejo kvalitetnejše blago, med njim tudi srajce.« MILAN ŽIVKOVIČ ZA VAS TRANSISTOR, ZA VAŠO ELEGANTNO BATERIJSKO SVETILKO SAMO 1,5 V BATERIJE ZMAJ USPEHI POSLOVANJA PTT PODJETIJ V PRVEM POLLETJU 1967 Cene stagnirajo - stroški rastejo S povečanimi stroški poslovanja je narasla cena PTT storitvam, zaradi česar se je na račun zamrznjenih cen, zlasti pri pismih in dopisnicah, znižala aku- „ mulativnost poštnega prometa / Na pobudo Republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez je bil minuli teden v Ljubljani posvet o izvajanju gospodarske in družbene reforme v PTT podjetjih. Posvetu so prisostvovali predstavniki sindikalnih podružnic, sindikalnih odborov, organov saijioupravljanja, vodstev PTT podjetij in drugi. Odlično pripravljeno posvetovanje je dodobra razkrilo najbolj pereča vprašanja, ki danes tarejo PTT podjetja, in delno tudi že analiziralo vzroke, ki so privedli do današnje situacije. Prisotni so še ugotovili, da sindikalne organizacije ne spremljajo dovolj resno razvoja svojih podjetij in da je že prišel čas, ko je treba spremeniti sistem dela in ga prilagoditi gospodarski in družbeni reformi. Zanimivo je, da je PTT dejavnost v prvem obdobju gospodarske reforme zabeležila padec prometa pri poštnih storitvah in javpi telegrafiji. Tako je bil indeks pri poštnih storitvah v naši republiki v letu 1966 nasprot-i letu 1965 97, pri javni telegrafiji pa le 92, medtem ko se je spremenilo število telefonskih storitev le v minimalnem obsegu. »Vzrok za omenjene spremembe deloma tiči tudi v PTT ceniku,« smo slišali na posvetu. »Cene PTT storitvam so se namreč dvignile, vendar nekatere še vedno ne na ekonomsko upravičeno raven. Problematične so ostale predvsem cene storitvam za pisma in dopisnice.,. Porast pri poštnih storitvah v letošnjem letu. indeks nasproti lanskemu znaša 103, je nižji od pričakovanj in povprečnega porasta v minulih letih. Glavni vzrok je razmero- ma majhen promet s pismi in dopisnicami, predvsem na račun slabe turistične sezone v letošnjem prvem polletju in pa varčevanja gospodarskih in drugih delovnih organizacij. »Vsekakor ne moremo biti zadovoljni s celotnim porastom B Fizični obseg storitev narašča razmeroma zelo počasi. Analize kažejo, da v glavnem na račun splošnega varčevanja, predvsem pa v delovnih organizacijah, dalje na račun slabše turistične sezone v prvem polletju letošnjega leta in pa pre- TUDI ŠIVALNI STROJ SODI V VSAKO GOSPODINJSTVO. SREČO IN ZADOVOLJSTVO PA VAM BO V HIŠO PRINESEL LE ŠIVALNI STROJ »MIR-NA-VERITAS« AVTOMATIH, NA KATEREM LAHKO IZBIRATE MED 60 RAZLIČNIMI VZORCI. A KAR JE NAJVAŽNEJŠE! S 15. AVGUSTOM 1967 JE »MIRNA« — TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV — ZNIŽALA AVTOMATSKEMU ŠIVALNEMU STROJU »m!iRNA-VERITAS«, CENO ZA 15%. CENJENI POTROŠNIKI! PREPRIČAJTE SE O IZREDNI KVALITETI ŠIVALNIH STROJEV PROIZVODNJE TOVARNE »MIRNA«. fizičnega obsega PTT storitev v letošnjem prvem polletju,« je poudarila večina delegatov na omenjenem posvetu v Ljubljani. »Indeks porasta PTT dohodkov znaša namreč v Sloveniji za prvo polletje nasproti lanskemu komaj 111, pri čemer je treba omeniti, da PTT podjetje v Murski Soboti ni doseglo niti indeksa minulega leta. To pa z drugimi besedami pomeni: neizpolnjevanje plana dohodkov PTT podjetij na splošno ...« Značilno za poslovanje večine PTT podjetij v zadnjem času je tudi naraščanje števila opravljenih PTT storitev ob manjšem številu zaposlenih. S tem se je zvečala produktivnost dela, saj nenehno narašča število opravljenih storitev na enega zaposlenega ZAMRZNJENE CENE ZMANJŠUJEJO SPOSOBNOST PTT PODJETIJ Če strnemo zaključke o uspehih poslovanja slovenskih PTT podjetij v letošnjem prvem polletju, potlej pridemo do naslednjih osnovnih ugotovitev: obremenjenosti telefonskih in telegrafskih kapacitet zaradi premajhnih . finančnih sredstev. H Počasna rast PTT storitev botruje počasnejši rasti celotnih stroškov PTT podjetij. B Porast stroškov in bruto osebnih dohodkov v letošnjem 'prvem polletju je večji kot pa porast celotnega dohodka, zaradi česar se je relativno znižala ekonomičnost poslovanja nasproti prvemu polletju minulega leta: ■ S povečanimi stroški poslovanja je narasla cena PTT storitvam, zaradi česar -se je na račun zamrznjenih cen, zlasti pri pismih in dopisnicah, znižala akumulativnost poštnega prometa. Kolikor bi naraščajoči stroški poslovanja, pri zamrznjenih cenah, še naprej zmanjševali sposobnost PTT'podjetij za vlaganje v razširjeno reprodukcijo, bi to privedlo do bistveno počasnejšega razvoja PTT dejavnosti, kot pa naraščajo potrebe, kar bi v vsakem primeru negativno vplivalo na razvoj celotnega gospodarstva. —a. 'ryremijske oblike nagrajevanja so pri nas slabo razvite, čeprav je samo s temi oblikami nagrajevanja mogoče spodbujati večja, bolj racionalna prizadevanja na nekaterih delovnih mestih. Razlog je najbrž v tem, da je mogoče postaviti ohlapne premijske• osnove, ki potem nagrajujejo majhne napore ter so pri tem mogoče tudi zlorabe. Prav zaradi nekaterih zlorab in prevelikih razlik smo leta 1962 odsvetovali uporabljanje premijskih pravilnikov. Posledica tega je, da zato nimamo nobene sprejemljive tehnike nagrajevanja, ki bi neposredneje spodbujala režijske delavce in strokovnjake. Namesto tega se je uveljavil sistem analitske ocene delovnih mest, ki je neprimerno manj spodbuden. Premijskih oblik nagrajevanja pa ni mogoče uporabljati samo v režiji, za vodilne strokovnjake, marveč je uporaba premij smotrna povsod, kjer bi mimo učinka, večje intenzivnosti dela radi dosegli še posebne prihranke. Zato bi lahko rekli, da so premije dodatne oblike spodbujanja, ki so vezane na enega ali več dogovorjenih pokazateljev. Vzemimo za ponazoritev dva primera: Dva delavca imata opravka s premogom, delovno orodje je lopata, temeljni normativ je 4 tone. Gospodarsko smotrno je, če prvega nagrajujemo po učinku, drugega po času in premiji. Prvi je rudar, ki ima normo 4 tone'. Spodbuda naj bi bila, da izkoplje več, torej — učinek. Drugi je kurjač. Njega je nesmotrno spodbujati, naj zmeče v pet več premoga, ker pomeni tona več recimo 10.000 dinarjev izdatkov. Smotrnost je zato treba iskati drugje. Kurjaču dati normativ povprečne porabe premoga, normativ pare, kolikor pa porabi manj premoga, to pa je treba v premijski lestvici nagraditi. Kot smo videli, učinek v tem primeru ni priporočljiv, če ne uvedejo premije, ostane samo nagrajevanje po času, ki pa je znano, da ni spodbudno. Možna je tudi kombinacija učinka in premije. Če bi na primer delavcu, ki s strojnim modelom reže podplate, dali samo normo kot učinek, bi se lahko zgodilo, da bi z željo po čim Premiie večjem učinku, manj pazljivo polagal modele in tako trošil drago surovino. Produktivnost pri učinku bi bila tako ekonomsko razvrednotena s povečano porabo surovine. Zato bi bilo v takih primerih smotrno postaviti normativ učinka in normativ surovine. Tako bi ekonomsko usklajevali dvoje meril. Kot je bilo že omenjeno, je pri večini režijskih del, če je možna spodbuda, najbolj smotrna v obliki premije. Za proizvodnjo ni bistveno, koliko ur bodo režijci popravljali stroje, odpravljali motnje v proizvodnem procesu. Lahko pa je bistveno za režijce — če so nagrajevani po času. Več ur, ali celo nadur s pribitkom pomeni večji zaslužek. Nasprotno pa je ekonomski interes podjetja in drugih proizvajalcev, da je pri tekočem vzdrževanju in tudi pri generalnem remontu čim manj ur. Vsak zastoj pomeni, da proizvajalna sredstva »ne tečejo«, z njimi takrat ni mogoče ustvarjati vrednosti. Idealno bi bilo, če sploh ne bi bilo zastojev. Toda, ker to ni mogoče, je treba zastoje zmanjšati. V tehniki nagrajevanja prihajajo v poštev premijske, pogodbene oblike, ki spodbujajo čim manjše zastoje. Pri tem je treba premagati tudi še zaostalo miselnost, da »plačujemo lenobo«, kajti režijci so navidezno nagrajeni za manj dela. V resnici je pa delo samo bolje, hitreje opravljeno in doseženi so boljši gospodarski uspehi. Poseben problem nagrajevanja pri nas je nagrajevanje strokovnjakov. O tem je bilo izrečenih in tudi zapisanih obilo besed. Zal, le splošne narave: da je potrebno strokovnjake bolje nagrajevati, bolj spodbujati. Ker je ostalo le pri teh ugotovitvah, manj pa pri proučevanju tehnik, njihovi uporabi, so se nekje večali le razponi, drugod pa celotna povprečja in so tako strokovnjaki na temelju položajev v podjetju dobili večje osebne dohodke. Pravilo je: višji položaj, višji dohodek. Ne trdim, da je tak sistem povsem brez spodbud. Spodbuja prizadevanja za dosego višjega ppložaja, ob večji konkurenci tudi prizadevanja za večanje izobrazbe, da posameznik ta položaj ohrani. Konkretnejših spodbud ta sistem ne daje. Potrebno in nujno bi bilo spoznanje, da je nujno za spodbudo strokovnjakov začeti uvajati premijske oblike nagrajevanja. Kakršnokoli posnemanje nagrajevanja po učinku ne more roditi nobenih sadov. Kot sem že zapisal, je načelo učinka spodbuda za več enakega, premija pa spodbuda za več raznolikega. Dela obratovodje, komercialista, glavnega tehničnega vodje itd. ni mogoče prikazati v skupnih imenovalcih podobnih delovnih operacij. Njegovo delo je zelo raznoliko, njegova uspešnost se kaže v povečani produktivnosti, manjših režijskih stroških, boljšem izkoriščanju sredstev za delo, hitrejši prodaji, manjših zalogah itd. Potrebno je vse stroškovno, ekonomsko pomembne prihranke, povečan dobiček ovrednotiti in potem določiti skalo participacije na dobičku. Potrebno je uvesti premijo na* enega ali več .kazalcev, ki so ekonomsko zanimivi, na katere lahko strokovnjak neposredno ali posredno vpliva. Zavedam se, da je to izredno težak problem nagrajevanja. Upoštevati je treba obilo dejavnikov. Kakšna so proizvajalna sredstva, kolikšna je vrednost teh sredstev na zaposlenega, kolikšna je nujna akumulacija, je panoga monopolna, ali se mora boriti za tržišče, je proizvodni proces tehnološko že zaokrožen, kaj je z možno kooperacijo, ima podjetje že ustrezne strokovnjake ali so samo z manj usposobljenimi zasedena njihova mesta. To navajam zaradi tega, ker je mogoče premijske osnove tudi »montirati«. Če je na primer na vidiku zaključna faza rekonstrukcije, bo dohodek že zaradi funkcioniranja vloženih sredstev porasel. Če gre h koncu odplačilo anuitet, bo prav tako avtomatično porasel dohodek. Če bi znižali odstotek skladov, bi prav gotovo porasel dohodek. Skratka gre za to, da je potrebno pri premijah uvesti tudi »varnostne ventile«. Ne kaže namreč nagrajevati vsega tistega, kar je »naravno«, marveč le povečane napore in ekonomske uspehe. VINKO TRINKAUS o H 0, J O Eh M « O H < h Z a s o m o H J O Eh M > N K O H < H 2 ti S O M O w 0. J o H to > ti O H < H 2 ti S o a o w 0. J o £-» to « o h < H 2 H 3 O M O ti X J O H to > ti O H < H 2 H § O td O ti X •J O H to > ti S o h < H 2 ti S o 2 o ti tu 'J o , h to 03 O H < h 2 ti S O id Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modna hiša PRODAJNI SERVIS **r' mmmmm mm* in...7 ■ ■ ---rrTTtttttttlf S POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKIH POLIC S POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKI^ B o 3 o tu X £ m o 03 H O X to o 3 o S £ M 2 -CZ) O O X m o 3 o X X £ M 2 Riedtem ko se v bazični Vt^aiboljšem primeru samo po- ^odernizacija, proizvodna preveritev kemične industrije v i edelovalno ali pa dopolnitev l z'čne kemije s predelovalno trja zlasti v večjih kemičnih |tVarnah velika investicijska ^,-dstva. Na tuje vire se delov-. kolektivi ne morejo zanašati, J so letos dobili komaj 20 .stotkov programiranih inve-,*cljsklh kreditov, lastni viri ri. ob tako poslabšani rentačiti usihajo. Naše največje i diične tovarne, kakor sta Cin-j, hia Celje in Tovarna dušika Ve’ za katere ni mogoče počez I da so poslovno nesposobne , nesolidne, so že na meji dtabilnosti. ,0V tem težavnem položaju pa Preveč prepuščene same sebi odslej tudi na p0TROŠNIŠI KREMI Novo COLIBRI ttt! 1967 in lastni nemoči, da bi se izkopale iz težav. Z ŽOLČEM ZALITA NESTRPNOST Zadnja seja sveta za kemično in gumarsko industrijo pri Republiški gospodarski zbornici je bila zato silno žolčna. Predstavniki bazične industrije, ki se jim je tudi do 45 % zmanjšal dohodek (Cinkarna Celje), so ponovno dokazovali, da podjetja ne nazadujejo toliko zaradi razdrobljene proizvodnje in vseh drugih tipičnih slabosti te go-' spodarske panoge, kolikor zaradi neustreznega gospodarskega in-strumentarija, ki jim otežkoča modernizacijo in bi oviral ob majhni akumulativnosti tudi proizvodno preusmeritev na predelovanje, četudi bi strokovnjaki po proučitvi svetovnega trga začrtali nadaljnji ražvoj kemične industrije priporočili to smer. BUMERANG DOLOČENIH CEN Domicilne cene naj bodo svobodne, je ena izmed zahtev kemične industrije. Ob liberaliziranem uvozu in konkurenčnih cenah tujih dobaviteljev se ni bati nesmotrnega podraževanja domačih izdelkov, pač pa bi tovarne laže upoštevale priporočila, naj izboljšajo kakovost izdelkov. Kakor v tekstilni industriji, tako tudi v kemični dobra kakovost finančno prizadeva proizvajalce zaradi »zamrznjenih« cen. Četudi podjetja razpolagajo z najboljšimi recepti na primer za barve in lake, so ob po-draženih surovinah in režijskih stroških primorana poslabševati kakovost. Slabi domači izdelki pa tujim dobrim he morejo konkurirati. Absurdnost administrativnega poseganja v politiko domačih cen pa se kaže še bolj pri izvozu. Industrijski kombinat Domžale, na primer, je krompir plačal po 50 dinarjev za kilogram, kilo škroba pa je moral izvažati po 200 dinarjev (za kilo škroba porabi 5 kg krompirja). Svetovnemu trgu ni mogoče diktirati, naj škrob podraži, toda s čim naj bi podjetje pokrilo izvozno zgubo, če so domače cene določene? BOLJ PAPEŠKI KOT PAPEŽ Bazična industrija opravičuje svoje nazadovanje tudi z neustreznimi carinskimi predpisi in premiranjem. Nemčija, Italija in Francija podpirajo izvoz kemične industrije z velikimi premijami, za katere porabijo skoraj vsa sredstva, zbrana Z zaščitno carino. Posamezni izdelki so zaščiteni tudi s 45 % carinsko stopnjo, ker so zaščitne carine splošno zelo visoke, je torej tudi veliko sredstev za premiranje izvoza. Kako pa je pri nas? Povprečna premija znaša 4,3 «/o (od 0 do 6%). S tem denarjem podjetja še zdaleč ne morejo pokrivati velikih izvoznih zgub, ki nastajajo predvsem zaradi tujih zaščitnih carin. Pri uvozu enakih izdelkov pa je carinska zaščita minimalna. Za enak izdelek plača na primer uvoznik 5,4% carine, izvoznik pa mora svojo prodajno ceno znižati za 26,5% za premostitev tujih carinskih barier. Posledice tega se morajo poznati tako na rentabilnosti naše predelovalne industrije, kakor v bazični industriji, le v obratnem sorazmerju. Predelovalna industrija uvaža poceni, ker tujci s premiranjem znatno spodbujajo izvoz, vrhu tega je 1 še domača carinska zaščita pri uvozu kemikalij nad vse ugodna, bazična industrija pa je tako rekoč nezaščitena proti iz- o M O S KOPER letrgovfna t^bljana, Be*igrad 6 '»rs-iL • da Izberete is eor-,, nih zalog: t#inila‘ Potrebščine z* hodili®’ čevljarje, tapetnike, b Okli»«ueV1, 8umo v ploščah JUC1;**11. gumijeve profile. H,alSDn»Ln POsonsk« Jermena, . ° In ^?ne trakove, pnevma-khWčni Sta,e gumijeve izdelke, S. vL teksttl, klobučevino, farske Izdelke, poUrne %ice .k/ttaUvn* tkanine In ' ^UJlr t&SCitne AHIaIza nrnri. n ttUke8*8' ,r°kavice. obuvala, nf^blav« P'astične mase za •uvldur- vinil, vtnaz, iti« nra^°- Plastične JJte, n«510 ln “soje, barve in J?fPo i„ rno' tekstilno, platine kovinsko galanterijo, ^"8o»od.w»Un,kB' franklrne, 3sne .S.*”8- razmnoievalne In Čeprav razpolagajo vse tri zasavske občine z več ali manj izdelanimi perspektivnimi programi bodočega razvoja gospodarstva, je ena od značilnosti teh planov, da pravzaprav nobena komuna ni upoštevala pogojev ali prednosti druge, sosednje zasavske občine. Podobno je s plani delovnih organizacij. Spričo vse bolj otipljivega povezovanja revirjev na vseh pddročjih družbeno političnega življenja, je več kot očitno, da bi utegnil solidno izdelan program omogočiti skupno nastopanje posameznih industrijskih panog, združevanje denarja za določene namene in usmeritev na veje, ki so v revirjih šele v povojih. Na dosedanjih razgovorih in posvetovanjih s predstavniki občinskih skupščin in delovnih organizacij so že v glavnem sprejeli nekatere osnovne smernice, kot vodilo za izdelavo tega načrta. Tako so na primer zasavski poslanci na nedavnem razgovoru sodili, da mora biti načrt sestavni del slovenskega _in jugoslovanskega programa, ln kar je posebej pomembno, dati mora vse možnosti za hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Iz zasavskih občin izvozijo že zdaj letno za okoli štiri in pol milijona dolarjev izdelkov samo v dežele s konvertibilnimi valutami, * Z izpopolnitvijo sedanjih proizvodnih voznemu in uvoznemu pritisku tujih konkurentov. Zahteva prizadetih: paritetna in preferenčna zaščita, se pravi, izenačenje izvoznih in uvoznih pogojev z drugimi državami in carinske olajšave za proizvodnjo, ki jo želimo razvijati. S temi ukrepi bi se povečala tudi razpoložljiva sredstva za premiranje izvoza (če se povečana uvozna carina ne bi več stekala predvsem v zvezni proračun), in za sanacijo podjetij, ki so zaradi uvoza po sedanjem deviznem režimu primorana izvažati, kljub nesprejemljivim izvoznim pogojem. Kolikšna je lahko ta izvozna žrtev, je razvidno v celjski Cinkarni: izvozna zguba je v letošnjem prvem polletju znašala 828 milijonov starih dinarjev. FIKTIVNI SKLADI Apel, naj se bazična industrija korenito modernizira, zveni kot prazna parola tudi zato, ker za 18% zmanjšani skladi podjetij povečini niso več v rokah njihovih lastnikov, ampak v rokah — kupcev. Po vrnitvi kratkoročnih kreditov za obratna sredstva so mnoga podjetja porabila svoje sklade skupne uporabe in celo rezervne sklade (!) za proizvodnjo, izdelke prodala, toda na plačilo 'mnoga čakajo zaradi nelikvidnosti kupcev. PRIPRAVE NA IZDELAVO DOLGOROČNEJŠEGA PROGRAMA RAZVOJA ZASAVSKIH REVIRJEV PROGNOZA ZA DALJŠE OBDOBJE Ugotovitve, da Zasavje potrebuje perspektivni plan razvoja, so vsestransko utemeljene # Gre za poskus razviti sedanje gospodarske zmogljivosti in zagotoviti pospešen razvoj nekaterih novih industrijskih vej Celo celjska tovarna Aero, ki ima po statistikah 27,6 % celotnega dohodka v bruto skladih (Cinkarna Celje 0,5%, Tovarna dušika Ruše 2,3%) je dejansko »suha« zaradi dolžnikov. Ob tolikšnem pomanjkanju dinarskih sredstev ne mprejo podjetja dobiti niti Inozemskih kreditov, čeprav jih nekatere firme ponujajo. Za najem tujega kredita bi namreč morala banki nakazati dinarsko protivrednost. Retencijsko kvoto pa povečini banke zasežejo za odplačilo starih deviznih kreditov, danih za modernizacijo. Prizadeti predlagajo, naj bi jim bančni predpisi olajšali najemanje inozemskih investicijskih kreditov in dovolili, da retencijsko kvoto, ustvarjeno z nadplanskim izvozom, uporabijo za uvoz opreme, četudi imajo še stare neporavnane devizne obveznosti. Te bi odplačali z re-tencijo od planiranih izvoznih obveznosti, Kot je razvidno že iz tega grobega povzetka razprave o položaju kemične industrije, gre za resne probleme, zaradi katerih utegnejo največja podjetja Zdrkniti pod rentabilnost-no mejo, nakar se bo vsem tem problemom pridružil še nov problem: kako pokriti nastalo zgubo? MARIOLA KOBAL emona «inumi v m o m mm programov in ustanavljanjem nekaterih novih podjetij, predvsem pa z nadaljnjo modernizacijo in glede na to z manjšimi stroški, bo mogoče v prihodnjem obdobju znatno povečati izvoz. Perspektivni program naj bi dal vrsto odgovorov za nadaljnji razvoj ali preusmeritev premogovnikov. Ta vprašanja so ozko povezana z razvojem energetike na Slovenskem oziroma v širšem jugoslovanskem prostoru. Odločilno je mnenje, naj k sodelovanju pri izdelavi programa povabijo domače in tuje strokovnjake. Poslanci sp celo ugotovili. da bi lahko del tega plana financirali iz sklada za mednarodno tehnično pomoč, kar velja posebej za kovinsko industrijo. Po vsem tem je očitno, da ne gre za noben program v starem pomenu te besede, ampak ra poskus na znanstveni osnovi določiti razvoj zasavskega gospodarstva za daljše obdobje. Razumljivo je, da bodo morale imeti odločilno besedo pri izdelavi programa delovne organizacije kot nosilke razširjene reprodukcije Zato je poseben koordinacijski odbor, ki so ga pred kratkim ustanovili v revirjih. poskrbel za to. da se bodo o pomenu plana seznanili vsi delovni kolektivi. ^ H "Bred dnevi je upravni odbor Gospodarske B zbornice SR Slovenije na svoji seji med drugim razpravljal tudi o ustanovitvi nagrade Borisa Kraigherja za najpomembnejše dosežke pri organizaciji proizvodnje in poslovanja. Odločitev gospodarske zbornice je neke vrste vsebinsko dopolnilo v njenih prizadevanjih, da bi izpolnila eno osnovnih nalog, ki ji jo prisojata zakon in statut pri pospeševanju dobrega gospodarjenja v podjetjih in skrbi za uvajanje sodobnih poslovnih metod v gospodarstvu. Po mnenju gospodarske zbornice je ta njena naloga dobila še poseben pomen v obdobju zaostrenih splošnih pogojev gospodarjenja z go- Nagrade Borisa Kraigherja spddarsko reformo, ki terja še posebno od vodilnih strokovnjakov v podjetjih strokovno in vodstveno Ustvarjalnost. V naši republiki doslej nismo dajali nobenih družbeno uglednih priznanj za take namene. O pomembnih dosežkih na področju organizacije proizvodnje in poslovanja je bila javnost doslej razmeroma slabo seznanjena. Ugotavljamo celo nasprotno: veliko let smo pretežno poudarjali le negativne primere pri vodenju v podjetjih in v delu vodilnih strokovnjakov v podjetjih, medtem ko so posamezniki, ki so pri svojem delu dosegali velike uspehe, ostali po večini anonimni, njihove dosežke pa smo pripisovali predvsem splošnemu napredku ' v gospodarstvu. S takšnim družbenim vrednotenjem ustvarjalnosti vodilnih strokovnjakov v podjetjih nismo vzpodbujali tistih kadrov, od katerih je v največji meri odvisen uspeh vsake delovne organizacije. Gospodarska zbornica, ki bi morala s celotnim svojim delom podpirati in pospeševati sodobne racionalne metode gospodarjenja se je dolžna zavzeti za ustrezno družbeno vrednotenje najpomembnejših dosežkov pri organizaciji proizvodnje in poslovanja, podobno kot se zavzemajo najvišje znanstvene in kul turne institucije na svojih področjih. Prav zaradi tega predlaga gospodarska zbornica SR Slovenije posebne vsakoletne nagrade za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri organizaciji in vodenju podjetij, za dosežke, ki so odločilno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja podjetij alj gospodarskih grupacij in na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Takih nagrad bi bili deležni vodilni strokovnjaki v podjetjih, tako imenovani organizatorji proizvodnje ter strokovnjaki, ki so Vložili svoje strokovno znanje v učinkovite in uspešne oblike uVajanja in pospeševanja sodobnih metod pri organizaciji in vodenju proizvodnje in poslovanja podjetij. Nagrade bi podeljevala, na osnovi natančno izdelanih objektivnih kriterijev posebna komisija, ki b| jo sestavljali priznani znanstveni in operativni delavci s področja organizacije in ekonomike podjetij, na predloge ustreznih organov posameznih gospodarskih grupacij v zbornici. Vsako leto bi po sedanji^ predlogih podelili 5 do 7 nagrad, v znesku od 700.000 do dva in pol milijona starih dinar jev iz sredstev, ki jih ima zbornica na voljo za pospeševanje napredka v proiZ' vodnji. Glede na namen, ki bi ga nagrade imele, je gospodarska zbornica mnenja, da bi nagrada nosila ime po po-borniku za novo kvalitetno smer v našem gospodarstvu in pobudniku gospodarske reforme — pokojnemu Borisu Kraigherju. V počastitev njegovega spomina bi se nagrade podeljevale vsako leto na dan obletnice njegove smrti. , I. V. Koz e rij a ali ozdra1 ■I mi IIIIHIIIIIIIIi V Ljubljanskih mlekarnah zapirajo nekatere poslovalnice in večino kuhinj, §= E opuščajo nekatere zbiralnice mleka in obrat v Novi vasi. Tako odločitev je sprejel = E osrednji delavski svet na osnovi polletnega poslovnega obračuna, ki kaže v neka- E = terih poslovalnicah, zbiralnicah in ukinjenem obratu na neugodno finančno pošlo- g E vanie- *n končna posledica tega ukrepa je 40 ukinjenih delovnih mest. In prav to- E g *'ko odpustov, razen nekaterih izjem, ki jih je zaščitil zakon. In to slednje se je E E zgodilo v Ljubljanskih mlekarnah, po mnenju nekaterih vodilnih delavcev, kot sa- E g mo po sebi umevna posledica umnega gospodarjenja, ki je veren odraz gospodar- g g $ke reforme. Beseda človek je ob tem zamrla, celo pri tistih, ki se jim to ne bi g H smelo zgoditi. E illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHiiiiiiiiiiiiiM Na upravi Ljubljanskih mlekarn me prepričujejo, da z odpusti le ni tako hudo, kot je ob številki 40 videti. Za delavke iz proizvodnje se bo baje našlo delo v drugih obratih, za delavke iz poslovne enote maloprodaja pa napovedujejo nova delovna mesta, za katera bodo, na osnovi ' internega razpisa, imele pri izbiri prednost odpuščene delavke. Kar pravijo, pa sami prav ne verjamejo. Nova delovna mesta, ki jih napovedujejo, terjajo v glavnem kvalifikacijo prodajalke ali točajke, tega pa večina odpuščenih delavk nima. »Strokovnost večine je na stopnji ,lupljenja krompirja’;« govori med drugim direktor inž. Janez Perovšek na odprtem sestanku Osnovne organizacije ZKS. »Nisem razumel, da bi morali za odpuščene delavce ali za delavce, ki iščejo novo zaposlitev, avtomatično skrbeti, ampak se mora za službo usposobiti vsak sam, vsaj s polovico lastne pobude in si povečati uporabno vrednost. Sedanji odpusti so posledica reorganizacije maloprodaje, ne pa manjšega obsega poslovanja. Opuščamo nerentabilne enote in ustanavljamo nove, z razširjeno delikatesno in gostinsko * dejavnostjo. Kdor se lahko vključi v to dejavnost, je lahko član našega Kolektiva. Naša dolžnost je, da se rešimo najslabših in slabih.« POZABILI SMO NA ČLOVEKA Med poslušanjem razmišljam o včerajšnjem pomenku na upravi in o besedah Janeza Hafnerja, predsednika delavskega sveta ekonomske enote proizvodnje in člana osrednjega delavskega sveta: »Strinjam- se, da je treba nerentabilne enote opustiti. Za obrat v Novi vasi na primer bi bilo boljše, če bi ga opustili že pred letom. Premalo pa razpravljamo o človeku. Nič lažjega ni, kot postaviti delavca na cesto. Ne strinjam se, da smo to storili, ne da bi se z delavci temeljito pogovorili ali kaj pod-vzeli ob tako skrajnem ukrepu. Sindikat premalo upošteva malega človeka — to vam povem v obraz!« Slednje besede so veljale meni, novinarju sindikalnega glasila. Vendar je vzel svoj del nase tudi predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Jože Trontel: »Sindikat bi se moral bolj pogosto sestajati z delavci. Povprašati bi jih moral, kaj mislijo o proizvodnji, o začrtani poslovni politiki, o vodilnih delavcih. Na osnovi teh pogovorov bi lahko sindikat zastopal mnenje članstva na sejah samoupravnih organov. Dokler pa bo predsednik obremenjen z delovnimi obveznostmi, pa ni časa, da bi se vsaj enkrat sestal izvršni odbor z obrati.« In res se ni. Tudi to pot ne, ko gre za precejšnje število odpustov in za skrb za odpuščene delavke. »O ukinitvi posameznih enot in delovnih mest je razpravljal osrednji delavski svet,« pravi sekretar osnovne organizacije ZKS inž. Andrej Lasič. »Delavski svet se ne more ozirati na ljudi, ampak se ravna pri svojih odločitvah po načelu rentabilnosti. O odpuščenih delavcih bomo pa konkretno razpravljali na odprtem sestanku osnovne organizacije ZKS.« Na tem sestanku poslušamo, kako člani Zveze komunistov razpravljajo o odpustih. Včerajšnji podatki kadrovske službe rie držijo več. Število odpuščenih delavk v maloprodaji ni več 20, ampak manj. Koliko jih BRIGITTE BARDOT rdečila, ki ne spremenijo barve je v resnici, je težko reči, kajti dva delavca iz uprave maloprodaje sta povedala dva različna podatka 13 in 15. Predstavniki kadrovske službe dodajajo, da so našli delovni mesti za dve odpuščeni delavki. Toda. odločbe o odpustih so napisane in vročene ... In navzlic temu se ne ve, kdo se gre skrivalnice in kdo v njih lovi. »Sploh ne vem. pri čem sem,« pravi polkvalificirana kuharica, ki so ji ukinili delovno mesto. »Ne vem, kdo mi bo to povedal. Ne vem ali še delam ali ne, Baje sem odpuščena, vendar v rokah še ničesar ni- mam.« Podobno se sprašuje delavka, ki so jo zaradi odpusta poklicali na sejo upravnega odbora, vendar so ji morali odpust preklicati ali odložiti zaradi bolniškega dopusta. »Nesporazumi so očitni. Razen sekretarja osnovne organizacije, ki očita Upravi maloprodaje, da se ni pomenila jz odpuščenimi delavkami, ne rečejo člani Zveze komunistov nobene o samoupravnih zakonitostih, ali na račun delavskega samoupravljanja v Ljubljanskih mlekarnah. MAR JE RES VSE V SKLADU Z GOSPODARSKO REFORMO? Sef maloprodaje in drugi vodilni delavci te ekonomske enote, ki bi jih moralo nerentabilno poslovanje nekaterih poslovalnic najmanj tako neprijetno zbosti, kot je zbodlo delavke v poslovalnicah, ne povedo na sestanku ničesar takega, da bi lahko razumeli, da si je uprava maloprodaje prizadevala doseči večjo rentabilnost v vseh svojih poslovalnicah. »Po gospodarski reformi gledamo skozi prizmo gospodarske računice,« pravi na sestanku šef maloprodaje Ivan Pakiž. »Ugotavljamo, katere poslovalnice so* rentabilne in katere niso. Analiza, ki smo jo opravili lani, je pokazala, da nam prinašajo izgube tiste poslovalnice, ki imajo kuhinje. O tem je razpravljal obratni delavski svet in nam je tedaj očital, zakaj ne opustimo dejavnosti, ki ni donosna. Zaradi tega so oškodovane tudi poslovalnice, ki dobro poslujejo.« »V kuhinji sem sama za kuho, strežbo in čiščenje,« govori o drugi plati poslovne medalje polkvalificirana kuharica Marija Pavanja. »Dnevni izkupiček v kuhinji je dosegel tudi 40.000 starih dinarjev, vendar ne vem, kako ga na upravi knjižijo. Nikdar nisem vedela, kako poslujemo, razen če sem se pozanimala sama. Nihče ni nikdar prišel pogledat. Tri leta sem pri mlekarnah in z uprave ne poznam nikogar. Doslej me nihče ni videl.« Težko je verjeti, da bijejo poslednje ure eni najmodernejših poslovalnic Ljubljanskih mlekarn na Titovi cesti. Tudi ta je nerentabilna. Za sosedi ima samopostrežno trgovino in slaščičarno, te so jo po mnenju mmm uprave zadušile. Poslovodkinja £ Terezija Prah pa našteva med j pogovorom o poslovalnici poleg 5 tega še druge vzroke: »Obnov- £ ljen lokal, z moderno in drago £ opremo nam je _ navrgel večje * stroške. Vzeli so nam dostavo £ mleka na dom in s tem dobro £ polovico nekdanjih količin prodanega mleka. Mleko nam dovažajo že dlje časa ob pol štirih zjutraj ali v poznih dopoldanskih urah. Zjutraj ga ne moremo sprejeti, ker so nam zmanjkale steklenice. Dopoldansko mleko, jogurt in drugi mlečni izdelki pa so naslednje jutro za dan starejši kot pri sosedu, ,pri konkurenčni firmi, ki ji dostavljajo Ljubljanske „ mlekarne mleko, jogurt in sme-. £ tano ob najprimernejšem času 5 — zjutraj ob pol šestih. Nekaj j časa so na upravi reševali so- ! sedn j o mlekarno z nižjimi c e- s nami za sir ementaler. Nam ga niso dali in stranke so odhajale tja.« O takšnih in podobniji boleznih v maloprodaji na sestanku niso razpravljali. Grehi in zamujeni vlaki so starejšega datuma. pravijo na upravi. Zaradi teh , grehov jim skačejo na trg Zagrebčani in zadnje čase tudi Kranjčani in Skofjeločani. Baje zelo uspešno trgujejo z ljubljanskimi potrošniki in izpodrivajo domačine. Zato je tožil nekdo od prisotnih na sestanku o slabi reklami in podobnih nepravilnosti v maloprodaji. Vendar so ga zavrnili, da ni ničesar novega povedal, da so o tem že večkrat govorili v direktorjevi pisarni, vendar doslej ni bilo sredstev 'za te namene. Sekretar osnovne organizacije ZK pa spodbuja prisotne, naj se povrnejo k razpravi o odpustih. ' »O čem naj le še razpravljamo, ko pa je že vse sklenjeno,« pomišlja glasno delavka, ki ne ve ali še ima delovno me-, sto ali ne. In skoraj bi ji zamerili »neumestno« pripombo. »Sklep o odpovedi dobijo vsi, kjer se ukinjajo delovna mesta, tako je sklenil osrednji delavski svet. Take ukrepe kot jih je p odvzel naš delavski svet, zahteva reforma,« ugotavlja sekretar osnovne organizacije ZK inž. Andrej Lasič. Pa so res ti ukrepi v skladu z gospodarsko reformo? PIŠE JANEZ VOLJČ a shod proizvajalcev, ki so ga v teh jesenskih dneh sklicali v naši najpomembnejši občini, nas je prišlo kar sedem tovarišev iz Ljubljane. Organizatorji shoda so bili navdušeni. »Si videl,« mi je dejal predsednik pripravljalnega odbora, »že zgolj dejstvo, da vas je prišlo toliko, dokazuje, da smo na pravi poti.« Posedli smo v prvo vrsto in pripravljalni predsednik nas je predstavil: »Pozdravljamo v naši sredi...« Ko nas je naštel in povedal, koga in kaj predstavljamo, so predstavniki proizvajalcev zaploskali. Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik občinske Zveze proizvajalcev prebral referat, predsednik delovnega predsedstva pa je povedal, da se začenja razprava. Potem sJno, sf gledali in molčali. zbUiali Prišel sem med vas, Predsednik delovnega pred- ^ w fc temu zbuianju prispe- j sedstva je vse navzoče proiz- , . vajalce prosil, naj vendar, oglasit se je tudi predstav- \ le povedo kaj mislijo o pr o- n{fc republiškega odbora mla- • blemih, o katerih je govoril re- ferent, delegati in gostje pa ' ! smo se še naprej gledali in »Mi mladi se učimo , smo molčali. kusnjah vas starejših m štor _ , , .. li bomo vse, da bi vzpostavil , Pa se je oglasil zastopnik fcar najboijše stike med nasi- j republiškega odbora kmetijske yods(yi { samoupravnimi \ zveze, ki je med drugim dejal: mladinskimi množicami« »Rad prihajam med vas, sem zapisaval izja- j kajti vase izkušnje so . napoti- yg tovarišev iz Ljubljane i« j lo za nase delo. Dejstvo, da po novinarski navadi držal je- j vas ze leto am nisem obiskat, v., ■ _ * . torej m rezultat nezanimanja Zlk za zob™; , , \ našega foruma za vaše proble- Predsednik delovnega prea- j me, pač pa posledica naše p re- sedstva se je prej imenovani j obremenjenosti. Strinjam se z govornikom prisrčno zahva | vsemi vašimi ugotovitvami s *n dejal: i področja kmetijstva in vam »Vaše mnenje, da je treba , obljubljam, da jih bomo spo- vzpostaviti kar najtesnejše sti- j ročili. odgovarjajočim republi- ke med samoupravno bazo in škim organom.« forumi, .je tudi naše mnenje.* Ozimniearji Tovariš z republiškega odbo- Ker se nihče več ni oglas** ra kmetijske zveze se še ni do- k razpravi, so shod proizvajal' dobra Usedel,‘že se je oglasil eev zaključili, tovariš z republiškega odbora Ljub[jančani smo ^tera zveze proizvajalcev. skupaj s predstavniki sam°' »Dovolite, da podkrepim upravljavcev v občini odšli v misel predgovornika. Res je, najbližjo gostilno, kjer smo *e da radi prihajamo med vas, najedli in napili. Nekaj ur toda ne> samo za to, da bi sli- kasneje je v gostilni odmeva■ šali, kolikšne in kakšne so va- lo: še izkušnje. Obiskujemo vas, >>c fcrflij, W pa čeprav samo vsako leto en- ^ postavaf kar b( kdo za krat, predvsem zato, ker preprosto ne moremo delovati, če nimamo stikov z delovnimi množicami.< Vince dal, vrne mu država.« Pelo pa nas je samo neka* kajti nekateri tovariši iz Lji»' j v v v Tri dni po obisku v Ljub- £ Ijanskih mlekarnah se je sestal £ IO sindikalne podružnice, pred- ! stavniki Mestnega odbora sin- : dikata delavcev kmetijske, ži- ; vilske in tobačne industrije ter £ predstavniki samoupravnih or- £ ganov in strokovnih služb iz £ Ljubljanskih mlekarn. Razprav- £ ljali so o problemih, ki smo jih S opisali v članku, p . Na sestanku so ugotavljali, I da je sestanek IO sicer zapo- £ znel, vendar še pravočasen, da £ se zadeve okoli odpustov in po- £ novne zaposlitve odpuščenjh £ delavcev ugodneje rešijo. Po £ zadnjih podatkih gre v Ljub- : ijanskih mlekarnah res za 38 : odpustov. Za večino odpuščenih £ delavcev iz proizvodnje so že £ našli zaposlitev "v podjetju, ozir. £ se dogovarjajo za zaposlitev v £ drugih delovnih organizacijah. £ Za odpuščene delavke iz malo- j prodaje pa so ugotovili, da je S med njimi 8—10 delavk, ki ima- £ jo primprno kvalifikacijo za no- £ va delovna mesta. Enajstim de- £ Iavkam, ki nimajo kvalifikacije, • pa bodo dali možnost prekvali- 5 fikacije in premestitve na dru- i ga delovna mesta. Tiste, ki bi Š odklonile tako pomoč delovne : organizacije, seveda ne bodo | mogle dobiti zaposlitve. I. VRHOVČAK »Tovariša, ki sta diskutirala nT republiški zveze ?gos7o- nal Prisedem v enega njW ' darskih zvez. »sta zadela že- vlh ^tomobilov. helj na glavo. Med vami so Na glavnem trgu smo se številni gospodarstveniki, kise poslovili. Predsednik delovni zdaj lahko iz oči v oči pome- ga predsedstva je dejal: i ra m »orno podpirali tu ti « »«« nd,mo.- | bodoče. Verjemite mi, da smo Jaz pa sem gledal v aV-° misel Rekli so mi: ->Kaj nisi kupil ozimnice? V kov Potlej je govoril tovariš, ki binatu jo vendar dobiš po nJ ' je 'zastopal republiško zvezo hovi lastni ceni — za 30 'to ce socialističnih občanov. neje kot v Ljubljani.« »Vsi delamo za isto stvar, jn sem Se ujezil: toda jez med nami in vami, ki je posledica zastarelih de- prihod na shod P . lovnih metod naše in drugih izvajalcev je bit aktivi organizacij, je tolikšen, da mo- kristalno cist.« ramo nekaj storiti. S svoje Nisem pa jim povedal a strani vam obljubljam, da bo- to občino in njene proizv°dr ■ mo spremenili način dela in organizacije obiskujem skVra da vas bomo večkrat obiskali.« vsak mesec — in da -m*, p Besedo je povzel zastopnik spričo tega njihov kmetij republiške konference komu- kombinat pripeljal vso o* „ nističnih občanov. v»co na dom v. Ljubljano »Reorganizacija naše orga- ^ znižani lastni cenl' nizacije temelji na težnjah, da Tega jim nisem upal bi bazo in forume kar najbolj vedati; kdo ve, kaj bi re ro- I »Zakaj pa ne bereš?* Bil sem tretji v tej razpravi. Prvi je bil urednik tovarniških informacij, drugi pa delavec v valjarni. »Zakaj ne bereš’ Našega valjarja«, je delavcu očitajoče govoril urednik. Slo je za tole. Jaz sen# delavce spraševal: »Pa veste, kam gre denar, ki ga ustvarite v valjarni?« Vsi so rekli: »Ne vemo!« Pa sem jim očital: »Kakšni samoupravljavci pa ste! Ustvarjate sredstva !n ne veste, kaj se je potlej zgodilo z njimi.« »Saj vedo«, je rekel urednik tovarniških informacij, »vse to smo objavili«. »In če bi tudi vedeli, se pravi, če bi prebrali tisto, kar ste vi zapisali, kakšno korist bj od tega imeli?« »Ne razumem vas«, je rekel urednik tovarniških informacij, »saj vendar vsi stremimo za tem, da bi bil delovni človek kar najbolje informiran.« »Kdo stremi za tem?« »Mi! Uprava in delavski svet in izvršni odbor sindikalne podružnice in tudi uredništvo informacij.« »Ste se že kdaj vprašali, koga in zakaj informirate?« To preprosto vprašanje je vneslo v najin razgovor kanček grenkobe in nezaupanja, ki sem ga z naslednjim vprašanjem še povečal. Rekel sem namreč: »Ti jih informiraš o tem, kaj delajo njihovi predstavniki, hkrati pa govoriš o delavskem - samoupravljanju. Pomagaj, da bi delavci res postali samoupravljavci, potlej bodo pa sami terjali podatke o svojem gospodarjenju. Brez njih namreč ne bodo mogli upravljati«. Valjar pa je dejal: , »Vprašali ste me, ne berem. Zakaj pa naj bral? Nekdo je nekje nekaj sklenil, pa mene o te sploh ni vprašal, čepr smo denar, o katefein J on sklepal, ustvarili va, ji. Lahko preberem, *a ga je dal, toda povejte kaj mi to pomaga?« , Tale razgovor sem sal v svojo beležnico P kakimi desetimi letL_ , Ondan sem valjarje obiskal in skoraj d°bes!r si slišal vse tisto, kar sem zapisal pred enim desetie jem. _ v Pa naj še kdo rece’ -»ti naši družbeni prizadev ni kontinuitete. *’• 1