DUH ANO XV. - NUM. 242 MARŽO 1948 O v LA N O VIDA ŽIVLJENJE ESPl RITUAL LETO XV. .. ŠTEV. 242 MAREC 1948 TRISTE A XI VE RS AR IO El dia 8 (le maržo se cumpliriin 8 afios inista arriesgado y habil, ([lic venelo fäcllmente a Mont Rlanc y otras cumbres mas altas Euro-peas, conslderö 1'actible la subida direc-ta, sin previa aclimataciön, como suelen hcerla los andinlstas en la Plaza de Mulas y sucesivamente en otras alturas mas arriba, de esta manera capacitnn-dose para el a salto final a la altura de 7«:10 m que aleanza la cüspide mas alta. El 8 de maržo, segli n ,se (leduce de las circunstancias y de la autopsia medica, el l’adre muriö a rafz de ima he-morragia pulnionar. Hallado un ano m lis tarde fue trans-portado al Pnente del Inča, donde que-daron sepultados sus restos. Para el segundo aniversarlo de su muerte le levantö la colectividad el mo-nuniento sobre su tumba, que puede verse en el cenienterio del Puente del Inča. La inseripcidn reza asi: Aqui (lescansa el Padre Josč Kastelic, Hi jo de las montabas eslovenas, (’apelliin de la Colectividad Yugoslava. Quiso plantar la Cruz en el Aconcagua. Pero, mientras su ceurpo no le ayudö, Se elevo sobre todas las alturas TRAGIČNA OBLETNICA Osem let bo že 8. marca, ko je č. g. Jože Kastelic dokončal tek življenja v Akankagui, pod naj višjo goro ameriške jcemlje. Niso znane podrobnosti in nikoli ne bodo, ker je bilo samo nebo priča njegovemu poslednjemu boju. Zdravniški pregled telesa je ugotovil, da je nastopila smrt vsled odtoka krvi in počenili pljuč. Ker je bilo njegovo telo najdeno 1000 m niže kot so ga videli zadnjič (800 m pod vrhom), kjer je hotel počakati naslednjega dne, da bi se popel na vrh, so sklepali, da mu je po noči začela teči kri na nos. Ker krvi ni mogel ustaviti, jo pohitel v nižino, kjer bi mu v najbližnjem šotoru mogli nuditi pomoč, toda na potu je onemogel. Verjetno da so mu od prenapora v nagli hoji počila pljuča, kar je seveda Imelo za posledico takojšno smrt. Našli so ga točno leto pozneje in prepeljali njegovo truplo v Puente del Inča, kjer je pokopan. Za drugo obletnico smo mu postavili spomenik in blagoslovili njegov grob ob vdeležbi mnogih alpincev in prijateljev rajnega, ki je bil zelo poznan argentinski javnosti. Kdor gre v čile bodisi z vlakom ali avtom, naj pogleda malo pred prihodom v Puente del Inča, pa bo opazil pokopališče in med spomeniki tudi kamen, kateri pravi: V miru počivaj slovenske zemlje sin Vneti ljubitelj visokih planin Narodu bil si vodnik do večnih višin. Hvaležni rojaki. DUHOVNO ŽIVLJENJE Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldan 4924 Telefon 59 - 6413 Naročnina 5.— $ letno. CERKVENI VESTNIK CERKVENI VESTNIK REDNA SLUŽBA BOŽJA ZA SLOVENCE je odslej vsako nedeljo na A VEI. I,A NE lil. Man. Este-vez 630 ob 10 uri, kakor doslej. \'sako nedeljo je pa tudi sv. maša ob 10 v kapeli na Kivadavia 3632 (Primera Junta). 19. MARCA, PRAZNIK SV. JO-ŽEEA, zaščitnika slov. dežel, maša na i’aternalu ob 10 uri na Paz Soldan. XELIKI TEDEN Bomo praznovali v spodnji cerkvi Santisimo Saeramento, San Martin 1039. VEL. PETEK Križev pot ob 13 mi. Ura molitve ob 19 uri. NA VELIKO NOČ bo maša na AVELLANEDI ob 9.30 liri. V Santisimo Saeramento, crip.ta ob S.30 m i s skupnim sv. Obhajilom. Popoldne slovesne pete litanije v cerkvi sv. Julije. POROČILI SO SE: Pii SVETI ROZI: CIRIL KREN in MARIČIKA CASPAR. Mo ki zbor je štiri* lasno zapel 2 jjesmici kot izraz hvaležnosti rojakov gospodu Cirilu, ki se tako stanovitno trudi za petje v cerkvi. NA PATERN ALI': JOSE SPRAN in Italia Moseliela. X VILLI CELINI: IVANA KORŠIČ in MANUEL Musa. V BERISSU hčerka škrabanova. V VILLI DEVOTO je VANDA KNEZ vzela Dragotina švast. V BARIJI BLANKI je LOZAR AN-ION vzel Marijo Doblekarjevo. \ ELI KONOČNA SPOVED Prilika za slovensko spoved je vsako dopoldne do 10 ure v sledečih cerkvah: SV. ROZA (Pasco y Relgrano) SANTA JULIA (Juan R. Alberti y Victor Mar-tiiiez), SANTA AMELIA (Liniers y Relgrano), SAN PEDRO (Bermüdez 2911, Villa Devoto) in SAN JOSE DE FLORES (Rivadavia 7000). I BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDI bo na PATERN ALU, Paz Soldan, na Vel. soboto ob 16 uri. NA AVELLANEDI v nedeljo po maši. KRIŽEV POT Preveč lahko človek pozabi na besedo Gospodovo: Kdor noče biti moj učenec naj vzame križ na rame in hodi za menoj. Le udobno življenje hi ljudje radi in vsaka težava se jim zdi odveč, pa ne pomislijo, da je strina in trnjeva pot edina, ki vodi navzgor in ki pripelje človeka k pravi sreči, katero srce išče in po kateri človek res najde mir. Prav zato je hotel sam Sin Božji stopiti na svet in nam dati nauk pravega življenja in zgled trnjevega križevega pota, da bi oli Jezusovem križu našli z. nljani tolažbo in smer, po kaki poti se gre k sreči in kako je treba sprejemati bridkosti, ki nam jih življenje nalaga in Bog pošilja v naš dušni prid. Zato pa je iako potrebno, da človek LOS REFUGIABOS. Kasta la fecha llegaron imos 600 re-fugiados eslovenos. En el mes de maržo, deseontando los faetores no previs-tos, se esperan unos 700, con los cua-les liabra una inniensa tarea, pues en-tre el los liay časi 100 familias con hi-jos. La gente soltera lialla facilmente iibicacičn, pero con las familias hay g ran dificultad por las viviendas. Ririgimos pues a todos nuestros ami-gos el pedido de darnos la mano en la büsqueda de empleos y de habitaciones. Un problema dificil presentan tam-bien los intelectuales, pues liay emplea-dos, profesores. maestros, inedicos. Ayii-denos emplearles. Dado o-tu, katerega imamo vse postne nedelje pri sv. Juliji (Rivadavia 3832) ob 13.30 uri in na AVELLANEDI ob 16 uri. Na VELIKI PETEK bo molitev križevega pota v spodnji cerkvi sv. Roze ob 16 uri. LA VIDA ESPIRITUAL Jievista mensual Director: P. Juan Hladnik Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48 - 0095 Suscripcičn anual 5.— $. No. Reg. Prop. Intelectual 232329 De la prensa catolica, anteriormente lini s floreciente que en ningun otro pa is, no liay mäs que dos hojitas se-inanales, una en Ljubljana otra en Maribor, j- para ellas no dan mas que cantidad limitadfsima de papel, inien-tras los diarios comunistas saien volu-niinosos. Tampovo se edita ningun devociona-rio, porqne “no Iiaj’ papel” y las exis-tencias anteriores lian sido quemadas. Para que los sacerdotes qeuden reilu-iiios a major mudismo se les trima en la cärcel. Continuamente Iiaj’ entre 30 Y 80 sacerdotes en la prision que a ve-ces termina con procesos sensacionales, otras se les amonesta y sin ningun j niči o oficial, sin explicar las causas del vastigo se les permite vol ver a su lugar. Asi qu.edan niansi tos. Para que un sacerdote pueda ejercer su ministerio debe pedir al Poder la autorizacion que se niega a los sospe-chosos a los ena les se tiene luego con-finados en la habitacion. Mientras tanto en el pueblo va cre-ciendo el fervor religiöse. Para demos-trar su adhesion a la Iglesia, concurren piadosamente al teinplo. Si no tienen sacerdote rezan j cantan alli solos. Las iglesias son abiertas y majorniente no se impide al pueblo acudir a ellas. ^ IZ UPRAVE IN UREDNIŠTVA Na očitek, da se I). ž. vtika v politiko je bilo že stokrat odgovorjeno. Stalno se ponavlja isti napad a vedno je ozadje eno in isto. Tisti, katerim je na potu Bog in Cerkev, vedno najdejo besedo politiko, ki jim je neke vrste atomska bomba proti “farjem”. Oni si lastijo popolno pravico, da delajo, kav jim ljubo, da upeljujejo in zagovarjajo “svobodno ljubezen", “lajično vzgojo”, “brezversko šolo”, “razporoko” in podobne stvari, ki so v popolnem nasprotju z božjim naukom in gredo naravnost proti veri. Če pa se kdo oglasi v obrambo božje resnice in razkrinka kot nedostojno in za človeka pogubno tisto meseno modrost, katero prodajajo zapeljivci, pa navalijo nanj glasniki laži in zmote z. očitkom, da se “vtika v politiko”. Le tako naprej! Ko bi to bila le burka za oder, bi ne bilo tako bridko, toda tragedija, in obupno grenka, je ta stvar zato, ker zapelje človeštvo v greznico iz katere vodi izhod skozi rov strahotnega trpljenja. Kakor vlak dobro teče le, če je na tračnicah in se zvrne in strmoglavi v prepad, če zaide iz tira, prav tako je s človeštvom, če krene iz poti katero določajo božje zapovedi. Deset jili je in vse so važne in vse tako pomembne, da če človeštvo le eno pusti v nemar, je polom nizogiben. 1). ž. ima pa prav to nalogo, da opozarja katera je prava pot in kje preti nevarnost. Komur je to “politika”, ne ve kaj je vera ali pa je hudoben. Jasno je seveda, da sovražniku človekovega zveličanja ne gre v račun tako delo in od tod gonja nekaterih proti 1). ž. Toda I). ž. ne sme biti “mutast pes”. Vsaj lajati mora v opozorilo tistim kateri resnico iščejo in se rešiti hočejo. Pozor! Stoj! Stokrat povedana in vendar vse preveč pozabljena je zgodba Kajnova. V njegovem srcu je vrela zavist iz katere se je izcimilo sovraštvo do lastnega brata. Bog je opomnil Kajna: Zakaj se srdiš? Zakaj je nakažen tvoj obraz. Saj vendar veš, da če boš storil dobro, boš prejel plačilo, če pa boš zakrivil hudobijo bo tvoj greh nad teboj. Tvoja strast je v tvoji roki in glej da jo obvladaš . . . Prva nesreča je prišla čez človeški rod po zapeljevanju hudobnega duha, drugo je zakrivila zaslepljena zavist. Ti dve nevarnosti ogrožata človekovo časno in večno srečo vse od začetka in sta toliko bolj nevarni, kolikor bolj je človek nepreviden proti njima. Kakor je največja zvijača satanova prav v tem, da se pred svetom prikrije in vsili ljudem misel, da ga sploh ni, ker tako neopaženo rine človeka v pogubo, prav tako je pa tudi za človeka usodno, če pozabi na dejstvo, da je njegov srce polno raznih nagnenj in telo prežeto z nagoni, katere je treba modro in strogo obrzdati. Seveda predpostavljata obe ti dejstvi tudi vero v Boga in v večnost. Je pač bedasto, če kdo Boga taji a verje v hudiča (čeprav je takih ljudi tudi nekaj). Nevernim in pohotnim ljudem kar ne gre v račun da bi bilo treba kdaj storiti drugače, kot se jim trenutno najbolj dopade. So kakor zdivjan konj, kateri slepo drvi v pogubo, ali kakor motor brez krmila, ki sc bo raztreščil v prepadu. To so globine, katere mora človek premotriti, da ve svoje življenje prav usmeriti. Niti niso imeli prav tisti, kateri so oznanjali, da mora človek v sebi popolnoma streti vse, kar je v njem telesnega ter zaničevati vse kar je minljivega, kakor tudi nimajo prav tisti, kateri menijo, da žive zato, da strežejo svojemu telesu in njegovim željam. Podučeni po božji modrosti vemo to, da je minljivo telo bivališče neumrljive duše, ki je božja podoba in za večnost ustvarjena. Dolžnost človekova je, da si to “posodo v kateri nosi dušo” varje vse do tlej, dokler ni dopolnjena zemeljska naloga človekovega življenja, katero je vsakomur odmeril Bog. Tako vemo, da je telo tempelj božji in kot takega mora človek varvati in držati v spodobnem redu. Kakor ima človek hišo radi sebe in jo zato v redu drži, da je spodobno stanovanje zanj, prav tako je telo bivališče duši in zaradi duše in radi njenega nadnaravnega namena je treba telo vedno tako vzdrževati, kakor je v skladu z nadnaravnim 'namenom človekovim. DELAJTE POKORO .... Ta nadnaravni namen mora voditi človeka, da odmeri telesu tisto vlogo, katera mu po pravici pristoja. Kakor mora konj služiti jezdecu in motor vozaču, tako je treba, da telo služi duši in ne narobe. V sedanjem času, ko je človeku na razpolago premnogo stvari, s katerimi si more narediti življenje prijetno, če ima na razpolago denar, se marsikateremu dogodi kot pijancu, ki se zasedi v gostilni pri dobri kapljici in v prijetni družbi, med tem mu pa njegovo gospodarstvo gre v nič .... Zato pa nas opominja Gospod Jezus premnogokrat k čuječnosti in delavnosti. čujte in molite, da ne padete v skušnjavo, je bil še slednjič ponovljen Gospodov opomin prav tedaj, ko je nastopil pot trpljenja v vrtu Gezemani. V bistvu boja, kateremu se človeško življenje tako pogosto primerja, je prav težavna a neizbežna borba med telesnim poželjenjem in dolžnostjo sa-mozataje. Telo s svojimi nagnjenji je kakor deroč hudournik, kateri vse povali pred seboj, če vdere čez bregove. Če so telesna nagnjenja usmerjena prav, če je človek gospodar svojim željam in jih podredi z odločno voljo postavi, katero nam je dal Bog, tedaj je pa tudi s človekom tako kakor z reguliranim hudournikom, čigar deroča sila se spreminja v koristno elektriko, čigar vode namakajo polja, človek, kateri ukroti svoja neurejena nagnjenja za var j e s tem svoje zdravje, zagotovi mir svojemu srcu, red svoji družini in zveličanje svoji duši. Pohotnemu človeku, ki si zatiska oči pred božjo postavo, je zelo odveč, če mu kdo govori o zatajevanju. Besedo o svobodi vzame po svoje, prav v tistem smislu, pred katerim nas sveti Pavel posebno svari ko naroča: ‘‘bodite svobodni, pa ne kakor tisti, kateri svobodo jemljejo za krinko hudobije”. TISKOVNI SKLAD Tiskarna je spet zelo povišala svoj račun. V zavesti da ima D. ž. mnoge dobre prijatelje, kateri spreumete potrebe dobrega tiska, ponavljamo že staro prošnjo; prispevajte velikodušno, da bo mogoče zmagati povišanje stroška. Darovalcev ne navajamo sedaj več iz razumljivega razloga. Povemo le toliko, da je bilo v zadnjih treh mesecih 130.— $ prispevkov. Prosimo da za naprej prav tako vstrajno in požrtvovalno podpirate Duhovno Življenje. Rojaki v notranjosti obnovite naročnino in poravnajte stari dolg, ker sicer bomo prisiljeni ustaviti pošiljanje. BEGUNCI Od doma prihajajo pisma z Izrecnim opozorilom, da naj se nihče ne druži z ljudmi, ki prihajajo iz domovine. S celim slovarjem nelepih imen skušajo tista naročena pisma zastuditi te ljudi p redno sem pridejo. Toda vse to seveda ne more preprečiti stika z novodošlimi. eTdaj pa seveda kmalu sledi tudi spoznanje in tedaj rojaki na široko odpirajo oči meneč: “jaz sem bil pa čisto drugače informiran" . . . Tako počasi raste spoznanje kdo so begunci in zakaj so bežali in zakaj je ‘‘izdaajlec” tisti, ki se z njimi druži. Doslej jih je prišlo nekaj čez 700. Za Velikonoč jih pričakujemo spet precej veliko skupino. Kdor bi mogel dati kak nasvet ali pomoč glede stanovanj in dela, naj sporoči na naslov Victor Martinez 50, Capital Feedral. Tam je pisarna begunske organizacije ‘‘Društvo Slovencev”. Kdor bi želel pojasnil iz domovine se lahko na to pisarno obrne. Društvo pa prosi tudi vse dobre rojake, da bi po svoji moči kaj pomagali s prispevki, kajti Društvo ima mnogo poireb, da more nuditi prvo pomoč rojakom, ki pridejo brez vseh sredstev. Tudi rojake v notranjosti dežele prosimo, da nam sporoče, če je v njihovem kraju kaka dobra možnost zaposlitve in stanovanj. Č. G. VINKO VODOPIVEC - 70 LETNIK Na sv. Vinka dan, -2. jan. je praznoval v Kromberku 7Oti god ta priljubljeni slovenski skladatelj. 10. jan. je bil njegov rojstni dan, katerega so verni Kromberčani slavili v dokaz ljubezni do svojega dušnega pastirja. Tudi on je doživel marsikatero bridko razočaranje tako v časih črnih nasilnikov, kakor tudi pozneje pod Nemci, a tudi sedaj, ob 70tem godu mu je bilo v mnogo večjo tolažbo zavest lepili pesmic, komponiranih Mariji' na čast, kakor dopis, ki je izšel v “Soči”. NAROD NAŠ, NJEGOVA ZGODOVINA IX ZEMLJA V SLIKAH se imenuje album, ki je izšel v Trstu na 00 velikih straneh ž 273 slikami kot spomin 1200 letnice samostojne slovenske države v Karantaniji in 1100 letnice slovenske Panonije pod vlado Koclja. Albumu stane 1200 lir v Trstu in Gorici. PISMO IMA PRI NAS Ipavec Alojz, doma od Črnič, pisano na naslov Toplikar v Rosario, če kdo ve, kje je imenovani, naj nam sporoči, da mu pismo dostavimo. Piše mu sestra Vetrih Angela iz Gorice. VELIKI TEDEN: četrtek ob 19 uri, petek ob 15 in 19 in nedeljo ob 8.30 bo slovenski spored in tudi prilika za spoved v spodnji cerkvi Santisimo Sacra mento, ulica San Martin 1039 (Retiro). ZAKAJ JE DANES HUDO NA SVETU? Saj je vendar vsega dobrega toliko, da bi lahko bili vsi ljudje srečni in vendar je več nezadoovljnosti kot nikdar. Božja beseda nam daje jasen odgovor: zato ker ljudje nimajo prav urejenih svojih želja. Srečen je tisti človek, kateri nima nepotrebnih želja, človek, katri ima milj one v rokah, s katerimi bi si lahko privoščil karkoli, je bolj nezadovoljen, kot siromak, kateri ima zagotovljen svoj vsadanji kruh. To pa zato, ker nebrzdani bogatin lovi srečo, katere ni, kajti človek je ustvarjen za večnost in samo Bog in vera mu moreta napolniti srce. Skromen, siromašen in iz vere živeči človek pa je srečen, kadar ima to, kar telo res nujno rabi in ga navdaja zavest, da ima z Bogom svoje račune prav. Vsa modrost, ali vsaj največja modrost srečnega življenja je v tem, da človek vse telesne in posvetne želje podredi večnemu namenu, za katerega je ustvarjen. Danes so pa premnogi ljudje pozabili, da smo potniki v večnost in da je važno to, da prav prispemo do vrat večnosti. Če so se eni zasedeli na potu. jih bo vseeno obiskala božja dekla smrt in jih zalotila v uri, ko nanjo niso pripravljeni, če drugi menijo, da morajo imeti veliko vrečo, polno mnogega zemskega bogastva, jih bo prav tista vreča tako bremenila, da ne bodo pravi čas pred vrati in jih bo tudi zateklo v uri, ko jim ne bo kar nič prav. Zato pa nam sveta Cerkev v postnem času tako glasno ponavlja dolžnost, da premerimo, če ni nemara kako telesno nagnjenje postalo preveč nasilno, preveč neurejeno. Ker se tako lahko zgodi, da človek postane suženj svojim telesnim željam, bodisi v požrešnosti, pijanosti, lakomnosti ali pa v nečistem poželje-nju, zato je treba zaustaviti korak in pomisliti, če ni nemara res telo, ki je žival v človeku, dobilo nadvlado nad dušo, ki je podoba božja. Če se je kaj takega zgodilo, je čisto jasno, da se bo človeku zgodilo tisto, kar zadene jezdeca, če mu konj zdivja in izvije vajeti iz rok. Konja je mogoče ukrotiti z brzdo in bičem. Neurejene telesne želje uredi človek z zatajevanjem. Zato pa nam sveta Cerkev naroča post. Ne zato, da bi izkazovala svojo oblast nad človekom, marveč kot modra mati, katera dobro želi svojim otrokom in jim naroča zato koristna pokoren j a v njihov lastni dušni in telesni blagor. Da bi pa ljudje bolj gotovo poskrbeli za ureditev svojega telesnega življenja in za pravo nadnaravno usmeritev svojega srca, zato pa zapoveduje post tudi pod grehom. Ne zato, da človeku njegovo svobodo omejuje, am jak zato, da mu v njegovi slabosti da oporo in moč. KLJUČ DO SREČE. Samo zaslepljenost ljudi je vzrok, da je toliko nesrečnih. Mesto da bi utesnili svoje nepotrebne želje do tistega, kar je res treba, se dajo ljudje vleči od svoje poželjivosti v nezmernost. Mesto da bi vzeli zares nauk vere, da imamo nad seboj nebeškega Očeta, kateri skrbi za ljudi, katere je ustvaril; mesto da bi se potrudili biti dobri otroci božji in dobri bratje med seboj, se ženejo ljudje brez mere in meje za pozemskimi stvarmi, pozabljajo na Boga in na dušo in skrbe samo za telo in telesne naslade in za množenje bogastva; mesto da bi velikodušno pomagali bližnjemu v potrebi in se z njim veselili njegove sreče in sotrpeli z njim v njegovi nesreči, grabi vsak zase, misli vsak samo nase in če more celo tepta pravice lastnega brata. Vse 'tako ravnanje je blodno in vodi v nezadovoljstvo, nesrečo in večno pogubo. Ključ do sreče pa ima v rokah tisti, kateri doume, da je vse posvetno le sredstvo; da so vsa telesna nagnjenja le gonilna sila proti spolnjevanju živi jenske naloge; da je ravno v smoternem ur e j en ju vseh nagonov, želja in potreb skrit ključ do resničnega srčnega miru. Zato pa nam sveta Cerkev naroča zatajevanje. Zato se pa tudi v posebnih razodetjih novega časa, kot v Lurdu, Fatimi, Haede in drugod vedno ponavlja isto naročilo: pokora, pokora, delajte pokoro! Kadar se postite, ne bodite kakor hinavci. Grdijo si obraze, da bi se ljudem pokazali, da se postijo .... Kadar se ti postiš, mazili svojo glavo in si omij svoj obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki tudi na skrivnem vidi, (Mat. 6). NE BODITE KAKOR HINAVCI! Vse verske postave in vse božje zapovedi imajo svojo obveznost v srcu MAKIJA SE JE PRIKAZALA O dogodku, o katerem tu poročamo, se po svetli, zlasti pa v Rimu precej govori in tudi piše. Za njegov nadnaravni značaj pa ne moremo jamčiti, ker se cerkvena oblast o njem še ni nič izjavila. Vsekakor pa doogdek vzbuja zanimanje. Tako poročajo: 12. april, sobota pred belo nedeljo, je bil v Rimu lep pomladanski dna, Tramvajski sprevodnik Bruno Oarnac-chiola je po opravljeni službi vzel svoje tri otroke in jih peljal v evkaliptov gozdiček blizu trapistovskega samostana Tre Fontane, kjer je bil 1. 67. obglavljen apostol Pavel. Samostan stoji nekoliko naprej od baziliki sv. Pavla proti Osti ji. Trije otroci so: desetletna Izola, sedemletni Karel in pa Gianfran-co, ki ima štiri leta in pol. — Izola je začela tam trgati pomladno cevtje, dečka sta se pa igrala z žogo. Oče je sedel nekoliko vstran; potegnil je iz žepa beležnico in začel pisati vanjo. Zbiral Je misli za govor, ki ga je namervaal imeti naslednji dan, na belo needljo, pred svojimi somišljeniki. V njem je hotel pobijati in smešiti češčenje Matere božje. Starši so ga bili katoliško vzgojili in se je tudi cerkveno poročil; pred kakšnimi petimi leti je pa na prigovarjanje slabili tovarišev odpadel od katoliške cerkve k protestantskim baptistom, nato pa k adventistom, ki so neka sanjarska verska družba in pričakujejo skorajšnji drugi Kristusov prihod. Strupeno je zasovražil Perkov, njen nauk in njene služabnike. Dečkoma se je izgubila v goljavi pri gozdičku žoga, zato pokličeta očeta, naj jima jo pride poiskat. Res gre proti njima. Vidi pa, kako kleči najmanjši, Gianfranco, ob vbodu skalnate votline, kakršnih je več tam okoli, in kako ima ročici sklenjeni k molitvi. Oči ima uprte v gornji del votline in kliče: “Lepa gospa! Lepa gospa!” Oče se za to dosti ne zmeni in samo ieče hčeri, naj pogleda, kaj je v votlini. “Nič ni”, reče hčerka. Takoj nato pa tudi ona zdrkne na kolena in sklene roki; velike oči se ji svetijo, vsa presenečena kliče: “Lepa gospa! Lepa gospa!'' MILOST ZMAGA Očetu se čudno zdi. Karlu, ki se stiska k njemu, reče: “Pa kaj je to, Karlo? Se greste kakšno tako Igro? Stopi še ti pogledat v votlino!” — "Ali, pojdi no!” se brani deček. Brž nato pa tudi on kleči ob votlini, sklepa roke in upira oči in kliče: “eLpa gospa! Lepa gospa!" Bruno Cariiacvhiola se prestraši; njegovo i zgrešen o življenje mu živo stopi v zavest. Pa že naslednji hip čuti dve roki, ki se dotakneta njegovih oči in mu odgrneta kakor nekak zastor. Zablišči se mu žarka luč, v njej pa vidi prelepo srednje veliko gospo, črni lasje ji pod tilnikom valovijo nazaj na snežno belo haljo, ki jo ima prepasano z rožnato rdečim pasom. Preko glave ji pada zelen plašč niztlol do bosih nog, s katerimi stoji na skali. Roki ima na prsih; v desni drži knjigo. Resnobno se mu nasmehne. Potem obrne levo roko proti tlom, a jo zopet dvigne in dene na knjigo. Slovesno mu reče: ‘‘Jaz sem tista, Vi sem v božji Trojici. Sem Devica razodetja. Ti me preganjaš. Pa bodi tega dovolj. Vstopi zopet v sveto ovčjo stajo, ki je nebeški dvor na zemlji! Devet prvih petkov, ki si jih bil opravil v čast presvetemu Jezusovemu Srcu, te je rešilo." Potem mu je goovrila — tako poročajo — še dalj kakor eno uro. Kot lju- in v vesti. Radi Boga je treba delati dobro, Bogu v zadoščenje za storjene grehe se je treba pokoriti; iz ljubezni do Boga je treba bližnjega ljubiti kakor samega sebe; oblast nad samim seboj tirja od nas pokoro. Če začne človek dobro delati zaradi človeških ozirov, pa naj bo to že miloščina, post, molitev ali pokora, bo samega sebe goljufal. Toda prav tako nevredno pa je hinavsko iz strahu pred ljudmi delati drugačen obraz, kakor je tisti, katerega v resnici moramo imeti. Kadar je treba dati javno dober zgled, javno izpričati vero in zvestobo do Boga, je pa prav tako nevredno celega človeka, če pravi da “noče storiti tega kar mu vera nalaga, da ga ne bodo ljudje gledali’’. Kadar je treba dati javen dober zgled, mora človek razumeti tudi tisto besedo Gospodovo ki pravi: “Kdor mene prizna pred ljudmi, ga bom' tudi jaz priznal pred mojim Očetom. Kdor pa mene zataji pred ljudmi, bom tudi jaz njega zatajil pred mojim Očetom, ki je v nebesih. Vpij, ne odnehaj! Dvigni glas kakor trobenta in očitaj mojemu ljudstvu njihovo hudobijo . . . Dan za dnem me iščejo in pravijo da hodijo po mojih potih . . . Delajo se, kot da so pravični in ponavljajo: zakaj smo se postili, pa se nisi na nas ozrl? .... Glejte: v dan vašega posta ste iskali sami sebe! Vaše dolžnike ste navijali! Za prepir in za zdražbo ste se postili in s pestjo ste druge bili. Tako se pač nikar ne postite več v naprej, če hočete, da bo vaša prošnja zgoraj uslišana. Ali je mar pravi post v tem, da človek čez dan kaže kisel obraz; da zvija vrat in se odeva z raševino in potresa s pepelom? .... Kaj menite da je bistvo posta v tem? Tole je pravi post, katerega hočem jaz, tako govori Gospod: Strite vezi brezbožnosti! Olajšajte breme trpečim; pomagajte v svobodo krivično zaprtim. Lajšajte vsako gorje! Dajte gladnim vaš lastni kruh, tujce in brezdomce sprejmite pod vašo streho . . . Tako delaj in te bo razsvetlila luč in te bo osvežilo zdravje in tvoja pravičnost bo šla pred teboj in tvojo prošnjo, katero bo Gospod uslišal . . . (Izaij a 59).______________________________________________________________ bezniva Mati ga je karala in učila; pre-menila mu je mn in srce. Pripovedovala mu je tudi o sebi, od svojih prapočel ko v v večnih božjili sklepih in načrtih do svoje zemske smrti in svojega vnebovzetja. ‘‘Moje telo ni strohnelo, ni moglo strohneti", ntu je rekla. Toplo mu je govorila o molitvi in jo je imenovala “zlato posodo". Obljubila mu je, da bo delala čudeže ozdravljenj, še bolj pa čudeže spreobrnenj s prstjo te jame. Imenovala mu je nekega duhovnika; ta ga bo peljal k drugemu duhovniku, ki ga bo zopet sprejel v katoliško Cerkev. Zopet drugi duhovnik ga bo spremljal k papežu, kateremu bo on nesel njeno naročilo. Napove mu da bo zaradi njene prikazni doživel mnogo nasprotovanja in zaničevanja; ko bo pa od vseh zapuščen in zaničevan, mu bo ona po materinsko pomagala. Ko mu je nehala govoriti, se mu je nasmehnila. Po skali, na kateri je stala, je napravila dva koraka. Nato se je obrnila, pri čemer se je videl ves njen lepi zeleni plašč; stopila je proti sredini votline in izginila v steni kamna lehnjaka. BILA JE NEBEŠKA GOSPA Deček Karel je zakričal “Lepa gospa! Zelen plašč!" in je skočil v votlino, da bi se dotaknil njenega plašča. Pa votlina je že bila prazna. Pač pa jo je napolnjevala močna, čudežna vonjava. Bruno Carnacehiola je zaklieal otrokom: “Ste videli? Bila je nebeška Gospa!" Nato je zopet sedel in zopet vzel beležnico. Za prejšnjimi stavki, polnimi bogokletnih sramotenj o Mari ji, je zdaj a' naglici opisoval to njeno prikazen. Tudi je vrisal v skalo: “V tej votlini sc je 12. aprila 1047 prikazala Devica razodetja protestantu Brunu Car-nacehioli." Ko so se vsi štirje vrnili domov, je mati takoj opazila, da so nekaj izrednega doživeli. Zlasti mož je bil ves spremenjen. Vseh štirih se je še vedno držala močna izredna vonjava. Sledilo je 10 za spreobrnjenca zelo mučnih dni. Nato ga je srečal nepoznan duhovnik in ga nagovoril z besedami, ki jih je bila Marija napovedala: "Zdrava Marija, sinko!" Mož in žena sta šla k spovedi in preklicala svoj odpad. Gianfranco, ki je bil rojen po odpadu staršev in zato niti krščen ni bil, je prejel sv. rst, Izola pa prvo sv. obhajilo. Spreobrnjencu se je Marija — kakor poročajo — še štirikrat prikazala. V četrti prikazni mu je naročila, naj gre k redovnicam Maestre 1‘ie Eilippini, ki naj molijo za okoliške brezbožnike. Za njihov samostan do takrat ni nič vedel, morali so mu ga drugi pokazati. Tramvajski sprevodnik Bruno Carnacehiola vrši dalje svojo službo. Mnogi ga blagrujejo za nadnaravno svečo. Mnogi ga pa tudi smešijo; kakšen ga je že tudi udaril po licu ali mu pljunil v obraz. Takim reče sprevodnik: ‘‘Bodite veseli, da mi tega niste storili pred nekaj meseci. Takrat bi vam bil drugače odgoovril”. S ponižnostjo, krot-kostjo, ljubeznijo in potrpežljivostjo skuša popraviti svojo slabo preteklost in svoj slabi vpliv. Jasno je, da te prikazni niso bile kakšni bolezenski prividi ali halucinacije. Take privide ima človek le, če ima bolezen z visoko temperaturo in torej z velikim pritiskom krvi na možgane, ali pa tak, ki je živčno zelo ,zelo bolan, živčno bolni imajo očesne privide; če bolezen še bolj napreduje, dobijo tudi slušne privide. Bruno Carnacehiola je pa takrat bil in je še sedaj telesno in živčno popolnoma zdrav. Telesno in .ivčno so popolnoma zdravi tudi vsi tri-'e otroci. — V bolezenskih prividih človek gleda in posluša to, kar je v njegovih mislili in željah, ki jih tako rekoč \rže iz svoje notranjosti v zunanji svet. To, kar je videl in slišal Bruno Carnacehiola, je pa bilo popolnoma nasprotno njegovemu mišljenju in hotenju. Tudi otroci, ki so bili vzgojeni brez vere, so videli ličkaj, kar gotovo ni prišlo iz njihove duševnosti. NENAVADNO OZDRAVLJEN IE 'dati božja je bila že v prvi prikazni obljubila, da ho delila ‘‘blagoslov in ozdravljenje vsem, ki z vero pridejo v to votlino ali, ki se potresejo s to blagoslovljeno prstjo”. Zato so takoj začeli hoditi k votlini pri Treh Fontanah taki, ki so jih trle telesne ali dušne težave. Duhovniki, ki imajo stik z dušami, pripovedujejo tudi o teelsnih ozdravljenjih. Seveda Cerkev tudi o tem še molči in samo strogo preiskuje. Zdravnik dr. Jožef del Duca je kmalu, na sv. Alojzija dan, 21. junija, dal jasno izjavo o izrednem dogodku, ki ga hočemo tukaj omeniti: Karel Mancuso, krepak :$(i leten mož, bivajoč v Kirnu, Via Bucimazzo 18, je letos 12. maja padel iz dvigala več ko 4 metre globoko. Takoj so ga peljali v bolnišnico sv. Kamila, kjer so z rentgensko fotografijo dognali, da ima zlomljeno medenico (kost v kolku) in kosti leve roke. Koko in spodnji del života so mu dali v oklep iz gipsa. Zlomljene kosti so ga silno bolele. Proti volji zdravnikov se je dal no 13 dneh prepeljati v. svoje stanovanje. Na bolniški avto in na njegovo stanovanje ga je z največjo pazljivostjo tievalo več bolniških strežnikov, ker mu je vsak premik kosti povzročal neznosne bolečine. Zaradi bolečin si je tudi dal odstraniti z života mavec. Okoliški prebi- valci so večkrat slišaln, kako ječi in kriči. O njem so zvedele tudi redovnice, imenovane “sestre sv. Jožefa od Buenos Airesa". Poslale so mu nekoliko prsti iz votline pri Treh Fontanah, da bi jo natresel na zlomljene kosti. Bil pa je tako malo veren, da tega ni storil. nPč pa je 7. junija dovolil, da mu je to prst natresel neki prijatelj. V hipu so prenehale vse bolečine. Skočil je s postelje ter si potrgal vse obveze, čutil je, da je pooplnoma zdrav. Hitro se je oblekel in tekel na cesto, od tam pa na trg, kjer je bilo zbranih več njegovih znancev. Vsi so vedeli o njegovem nesrečnem padcu in njegovih bolečinah, nekateri so bili slišali tudi npegovo vpitje in kričanje. Začudeno ga zdaj gledajo, ali je to res on. — Predstavi se zdravnikom v bolnici sv. Kamila, ki ga zopet z rentgenom fotografirajo. Slika pokaže, da so kosti na roki in medenica še vedno prelomljene; nič več ga pa ne bolijo in kljub zlomom rahko dela vse zgibe. Včasih zabava svoje znani'e s tem, da nateguje kožo in mišice in rožlja "z zlomljenimi kostmi. In kako zelo se sliši to rožljanje! V zadnji vojski je bil dobil rano na desni peti; pa je tudi ta rana ozdravljena. Tako je njegovo stanje vse skozi do danes. Tudi on je poslal veren, odločen katoliški mož, iz dna duše hvaleežn Bogu in Devici razodetja. Kakor rečeno, se cerkvena oblast o teh dogodkih še ni nič izjavila. V podobnih primerih ne smemo biti preveč lahkoverni, kajti o marsikakem “prikazovanju” se je že goovrilo in pisalo, a ga Cerkev ni potrdila. — Krav tako narobe bi bilo, ako bi taka prikazovanja načelno odklanjali, češ da so nemogoča. Bog se v zgodovini poslužuje tudi takih sredstev, da pripelje nevernike in grešnike na pravo pot. Promesas Enganosas VIII. CAPITULO. LA LUCHA t>E CLASES. — LA DICTADURA DEL PROLETARIADO 1. La Ley eterna del progreso. 2. La lucha de clases. 3. Critica de esta teoria. 4. El rencor de clases. 5. El Comunismo fomenta odio. 6. La dictadura del prole- tariado. Conforme con su moral de clases pregona el comu-nismouna lucha sin cuartel entre ellas. Veremos ahora como fundamenta filosčficamente este postulado de su materialismo bruto. 1. LA LEY ETERNA DEL PROGRESO. El materialismo marxista ensena que la vida y la historia de la humanidad son una evolucion continua de la materia. La siciedad humana estä fatalmente sujeta a la ley de la evolucion social. Resistirle es cosa esteril. Esa ley impone a la sociedad formas čada vez mas per-fectas en el orden social y econömico. Toda la vida tiene que evolucionar en tal sentido. En esta marcha evolucionista se presenta un momento, en que la forma econö-mico-social existente, cimentada sobre el grado anterior, resulta ya anticuada e imposible. Por eso hay que sobrepasarla. Pero siempre hay cierta capa de la humanidad, a quien le conviene la forma antigua, por lo cual se opone a la modificaciön, aferrändose a las condicio-nes anteriores. Asi se desencadena necesariamente la revolucion social, cuyos protagonistas son gente progre-sista. Luego de una lucha, corta o larga, liquidan ellos la forma antigua y abren asi el pašo para que se esta-blezca otra forma superior de la vida econömico-social. La tirantez entre las clases es por lo tanto inevitable, lo mismo que la lucha entre ellas, ya que tal es el cami-no hacia las nuevas formas sociales. La manera de esta evolucion es entonces dialectica. (vease cap. VI.), lo que quiere decir: una situaciön odiosa provoca la reac-cion; de esa fricciön nace un orden superior del progreso. Segün esta doctrina no siempre corre la evolucion econömico-social aparejada, ni es orgänica, sino a veces violenta, mediante patentes rupturas ;e s entonces revolucionaria. 2. LA LUCHA DE CLASES. Puesto que en čada forma social hay, segün el comunismo, cierta capa de gente en situaciön privilegia-da, se produce, por la mišma ley de progreso, la lucha de las clases. Toda la historia, afirman, es encarnaciön de esa lucha entre las clases. Los libres y esclavos, pa-tricios y plebeyos, aristccratas y feudales, artesanos y ayudantes, capitalistas y proletarios, en fin: los opreso-res y los oprimidos se trababan siempre en contiendas y siguen, aunque disimuladamente, su lucha, que ha de acabar con la transformacion de toda la sociedad y con el exterminio de las clases en pugna, hasta que se logre establecer una nueva sociedad sin clases. La sociedad actual burguesa, establecida sobre las ruinas de la sociedad feudal, se empenö en tapar las diferencias sociales antigua s, pero creö clases nuevas, nuevas posibilidades de opresiön y nuevas condiciones de la lucha de clases. Ahora toda la sociedad esta par-tiendose čada vez mäs claramente en dos inmensos cam-pamentos antagčnicos: el burgues y el proletario. 3. CRITICA DE ESTA TEORIA. Sin admitir el principio del materialismo dialecti-co, reconocemos la existencia de la divisiön de la humanidad en distintas clases sociales. Tambien admitimos la modificaciön de estas clases y sinceramente nos agra- daria aquella forma social de la uniformidad entre to-das, si eso fuera posible. Pero desde ya hemos de rechazar la idea, de que la clase caracterice al hombre esencial y principalmente. El individuo pertenece tambien a la familia, al estado, a su patria tan esencialmente como a su clase social. No podemos admitir que el hombre sea en primer lugar el productor y que su caracteristica exclusiva es su condiciön de tal o su relaciön con la producciön. Antes que productor es čada hombre persona con dignidad inalienable. Su fin primario es muy superior a la producciön de bienes materiales en la tierra. Una vez subrayado esto, reconocemos gustosos, con el comunismo, la real existencia de la lucha de clases, y tambien la realidad histörica de la importancia de dicha contienda a traves de los siglos. No negamos tampoco, que esa tirantez ocasionö progreso a traves de las fric-ciones econömicas y sociales, que abrieron multiples re-formas estableciendose condiciones mäs justas y mas conformes con la justicia. Tambien reconocemos la necesidad de aplicar a veces la fuerza contra el egoismo y voracidad humanas, en defensa de los debiles e incapaces para defenderse de la opresiön y la explotaciön. Esta es en realidad la lucha entre los que reclaman la modificaciön de las condiciones sociales y los que quieren mantenerlas. La oposicicn de intereses existiö siempre. Nunca faltaron los poderosos que oprimieran a los debiles. A traves de toda la historia se puede seguir, cual hilo rojo, las revo-luciones y rozamientos sociales. Cuando se trata de combatir al egoismo, no vacilamos los catölicos en lan-zarnos a la realizaciön de la justicia social. Pero no podemos aceptar la afirmaciön comunista de la lucha inevitable, cataströfica y de exterminio. 6 Que es lo que nos puede obligar a la creencia, de que el hombre no es otra cosa que juguete de unas leyes econömicosociales imaginarias, segün la doctrina del materialismo dialectico? Bien sabemos que el hombre es el actor principal de su situaciön. S us pasiones, su egoismo e ignorancia, son obstaculos que traban la evolucion armonica de la humanidad, que progresa a me-dida que el hombre alcanza el dominio de si mismo y del mundo que lo rodea. <,Por que hemos de creer en la imperativa divisiön de la humanidad en clases de explotadores y explotados, y que el bienestar de los debiles exije como condiciön exclusiva el exterminio total de los poderosos? Veamos, quienes son aquellos explotadores. Por cierto que hay quienes juntaron su fortuna explotando y abusando de sus obreres. Les condenamos y reclamamos el arreglo de la vida social, para que sean eliminados los explotadores. Pero hay tambien algunos que reunie-ron sus bienes con su industria y talento especial, inte-ligencia, preparaeiön y tambien economias y modestia. Lo mismo ocurre en la Rusia sovietica, pues alli tampoco son todos iguales. Junto al director, ingeniero, ins-pector y comisario con sueldos altos hay obreres de multiples categorias y diversa remuneraeiön hasta el pobre peön. La historia habla de luchas, pero nos presenta tambien largos periodos de vida tranquila, arreglandose los intereses antagönicos con espiritu de comprensiön mu-tua, como en la Edad Media, la de las corporaciones, las que se intentan implantar de nuevo hoy y no sin resultados promisorios. Tampoco la evolucion actual comprueba la teoria marxista de la agudizaeiön de la lucha de clases, pues en los paises donde se tomaron las medidas sociales acertadas en favor de la gente obrera, reina plena tranquilidad. En muchos paises ocurre lo contrario, solo como consecuencia de los esfuerzos subversives del comunismo que conspira contra la tran-quilidad del pueblo. 4. EL COMUNISMO PROVOCA EL RENCOR DE GLASES. Supone que la lucha de clases sirve a su objeto. Pero para que sea eficaz, esta lucha debe inspirarse en el odio. El comunista debe compenetrarse del rencor irre-ductible contra el capitalismo. Por su amor al prole-tariado, predica el comunismo, ha de odiarse la bur-guesia. Solo un odio feroz, incansable, el “odio sagrado’ infiltrarä a la clase proletaria la fuerza suficiente para terminar victoriosamente la guerra contra la burguesia. El comunismo no deja de alimentar entre sus adep-tos ese odio rencoroso contra todo lo que no es suyo. Lo considera como condicion esencial de su programa, EL COMUNISMO ES LA RELIGION DEL ODIO. <,A quien no ha de repugnar semej ante doctrina? i Quien puede creer que este sea el camino hacia una sociedad donde no habrä ni clases ni odio? Ya dijimos que nos resulta bien simpätica la idea de una sociedad sin clases, si fuera posible. ^Pero? no es una insensatez evidente creer, que mediante el odio podria establecerse una sociedad de justicia y caridad? Tambien el cristia-nismo se empena en establecer una sociedad justa y sin odio, pero se vale para tal fin de medios diametralmente opuestos: no del odio sino del amor a la justicia. Es notorio de que medios se valiö el comunismo en los paises donde se interpuso. j Enormes son los sacri-ficios en vidas, indescriptibles los desmanes que come-tiö contra la poblaciön pacifica en Rusia. Mejico, Es-pana y ültimamente en Polonia, Lituania y Yugoslavia! Los horribles masacres en masa de miliares de gente, los asesinatos individuales, los exterminios de pueblos enteros o de familias, las iglesias destruidas, los colegios y claustros allanados v expropiados, los obispos, sacer-dotes, laicos intelectuales, y religiosas torturados. encar-celados o muertos entre atrocidades bestiales, son una acusaciön clamorosa contra el salvajismo del comunis. mo. Quien, dotado de sensatez, puede aceptar la creen-cia, de que este es el camino que conduce a la dicha de la humanidad futura? Y lo mäs caracteristico es que este es el camino del comunismo en todos los paises sin distineiön, en donde llega al poder. En todas partes la misma bru- Sobve el sepulcro de y 1*. Jose Kastelic. Na grobu rajnega g. Kastelica ob drugi obletnici njegove smrti. talidad y crueldad contra los que considera sus opo-sitores, primero los dirigentes del pueblo, especialmen-te sacerdotes. luego religiosos y laicos catolicos y fi-nalmente contra todos los que se atreven a pensar con su cabeza. Y ha de saberse que esos desmanes no son efecto de estallidos momentäneos y rencores individuales, sino doctrina directa y esencial del comunismo, la herejia mäs brutal que jamäs se viö en d mundo, que para su camino reclama esencialmente rios de sangre. Cuando no halla oposicicn organizada y enemigos para sus fanäticas matanzas se busca sus victimas por medio de calumnias. Su fanatismo necesita päbulo, como el fuego lena. De lo contrario, se apaga. 5. EL COMUNISMO FOMENTA ARTIFI-CIALMENTE EL ODIO Los rozamisntos entre el patron y el obrero son algo universal. Se trata de la ganancia y del sueldo que siempre se presta para fricciones de las partes intere-sadas. Lo mismo pasa en el regateo entre el vendedor y el comprador. Nadie quiere salir perdiendo. j Pero eso no provoca necesariamente el odio de clases! Llega, si, hasta esa altura, si la tirantez se fomenta inten-cionalmente y se crea la mentalidad de irreconciliaciön. El odio de clases no puede ser constructivo. La Iglesia lo condena. Pero no condena por eso las recla-maciones obreras justas. Al contrario. No deja de re-comendar a los obreres la organizacion en su defen-sa. Pero, si. que condena la Iglesia el odio, la injusti-cia y la violencia. Del mismo modo que puede reempla-zarse ahora un puente de madera por otro de hierro, sin parar el tränsito, tambien podrian introducirse modi-ficaciones profundas en la estructura economico-social de nuestra epoca. La participacion del obrero en los medios de produccion es posible, y en muchos casos ya realidad, sin revoluciones sangrientas. La sociedad es orgänica. El camino de la dicha existe necesariamente en la colaboracion de todos, El odio que desune la sociedad, la destruye. El odio separa, el amor une. El cristianismo es la religiön del amor. Esta es su esencia, pues “Dios es caridad” (1. -Junn 4.8). La Encarnaciön y la Reden-cicn lo ilustran. El amor fraternal debe ser la caracte-ristica del cristiano. El amor ocupa el primer lugar entre las virtudes. El odio es el mas detestable de los peča dos. La historia de la Iglesia, es la historia de la caridad cristiana. La paz fue siempre el objeto supremo de los esfuerbzos de los prelados catolicos. ‘‘La paz de Cristo en el Reino de Cristo” fue el lema del Papa Pio XI. Las enciclicas pontificias insisten en que, para la solucičn de los problemas sociales, la caridad es indispensable, como lazo de union. La justicia puede eli-minar abusos, pero unir los corazones en armönica cooperaciön lo puede solo el amor que se inspira en la ensenanza evangelica del Padrenuestro, de que todos los hombres som os hermanos ya que todos somos hijos del mismo Padre celestial y hermanos de Jesucristo. Cuando sufre uno, debe ser la suya la pena de todos. Asi hemos de sentirnos todos unidos, como peregrinos comunes a traves del valle de lagrimas hacia la felici-dad eterna en la Patria Celestial. 6. LA DICTADURA DEL PROLETARIADO No podemos aceptar la lucha que se inspira en un odio furioso. Tampoco podemos admitir la dictadura y el terrorismo proletario, considerado por el comunismo como camino hacia la estructura final de su sociedad sin clases. El comunismo sostiene que en la futura sociedad de sus suefios ya. no habrä Estado. Desaparece-rä por si solo, junto con las clases cuyo produeto es. Sin embargo, como medida transitoria, es necesario apo- derarse del Estado como instrumente para llevar a ca-bo la realizacion del ideal proletario. El primer pašo en ese camino es apoderarse del poder. Desde esa posi-ciön podrä incautarse de todas las fuentes de la pro-duccion y del Capital, concentrando asi en sus manos la autoridad y poder absolutos del Estado. El Estado antes de desaparecer tendrä que servir a la clase obrera por un periodo indefinido como ins-trumento de la dictadura politica. Mediante el exter-minarä el proletariado por siempre, asi lo afirma el co-munismo, a sus enemigos junto con la sociedad burgue-sa. De modo que, al incautarse el proletariado del poder, no se terminarä aün la lucha de clases. Al contrario. Entonces reden empezara con violencia ilimitada y sin consideraeiön alguna, segün ensena Lenin en su libro “Las enfermedades infantiles del comunismo’’. Entonces tendrä que darse el golpe certero contra los enemigos del proletariado; entonces estarä capacitada la dictadura del proletariado para llevar la revolucion tambien a otros paises. Para alcanzar el objeto final, la dictadura del proletariado tendrä que proceder sin ningtin escrupulo. El hierro se endurece a fuerza de golpes. Han de usarse todos los medios y violencias. No ha de haber ni sentimientos, ni afeetos, nada de hu-manitarismo afeminado, nada de debilidad! Cuando empiece la lucha, hay que llevarla a cabo sin vacilar en la eleccion de medios, ahogando todos lös afeetos, so-breponiendose a todos los sentimientos. Todo eso estä en acuerdo completo con la moral co-munista. El objeto es: apoderarse del poder y luego, valiendose de la omnipotencia del Estado, exterminar a sus enemigos. Si se oyen ahora las criticas comunis-tas contra la situacion social actual (pero ellos jamäs admiten criticas alli donde mandan), no hemos de pen-sar que las inspira la preocupaciön por el arreglo mas justo de las condiciones de la vida. ;Nada de eso! Lo que les impulsa es su teoria del materialismo dialecti-co, de que ha de continuar la lucha y subir la tirantez hasta explotar. El comunismo es revolucionario no solo porque exige una reforma total de la sociedad, sino tambien porque la vislumbra solo mediante la revolucion y la dictadura del proletariado. Por lo tanto el comunismo no simpatiza con las reformas sociales para mejorar las condiciones del proletariado. Considera como enemigos a todos los que pretenden mejorar las condiciones de la clase obrera, ya que con eso ponen trabas a los perversos planes de su revolucion planea-da. Para levar a cabo la pretendida revolucion no hay mejor medio que el obrere hambriento y disconforme. Por eso miran los comunistas con tanta furia todos los intentos catölicos, democräticos o socialistas que tien-den a beneficiar al obrero. Por eso buscan mentiras, ca-lumnias y astutas tergiversaciones con todo intento de mejora social. Cuando aparecen los comunistas en la lucha por las reformas sociales, no lo hacen cori sinceridad sino tan solo para ocupar posiciones. desde las cuales ins-pirar čada vez mayores pretensiones, atizar mayor des-contento y por ese camino minar cada vez mäs la tran-quilidad publica, Los dirigentes obreres, y organizacio-nes gremiales o sociales, ütiles para obtener pacifica-mente mejoras sociales, sirven a los comunistas como instrumente solo para introducir mayor descontento y asi apresurar la revolucion, pues la mejoria de las condiciones sociales obreras entorpecen su programa des-tructivo. ' Por eso gritan: Adelante la revolucion. El poder a las manos del proletariado. . . Y cuando lo consiguen lo primero es eliminar todo vestigio del orden social viejo. Este es el ünico modo de alcanzar su pretendida nueva sociedad. “No basta apoderarse del Estado y continuarlo en su modalidad. La revolucion proletaria no ha de conformarse con apoderarse del Estado sino que tiene que aplastarlo’’ (Stalin). Por eso lo caracteriza un terrorismo criminal que provoca hasta matanzas entre los antiguos companeros, que instiga a los hi.ios contra sus propios padres, que estrangula a .los no deseados sin piedad. Y si el Estado procede en nombre del proletario no resulta por eso menos dolorosa la injusticia cometida. ^Dönde terminarä ese terrorismo? Lo que es evidente, es que jamäs se verä realizado su sueho insensato. Uno se estremece de horor al leer los relatos horripilantes de los crimenes que cometiö el comunismo y sigue cometiendo en los paises que conquistö ultimamente. jPenpar que, en su fanatismo ciego, los comunistas no atinan a compren-der que obran posesionados de una horrible locura! Se burlan de los creyentes. de que “creen en cuentos infantiles’’ porque creemos en el Evangelio demostrado con tantos milagros de Jesucristo y comprobado por dos mil anos de historia; pero consideran digno de hombre juicioso el creer en los disparates de un fantaseador! i Digno castigo para el hombre que niega la fe y la Ver-dad de Dios, para ser enganado por una mentira humana! Panorama del Aconcagua. Las lfneas indican las direcciones de la subida. Rajni g. Jože Kastelic je dospel do podvrha, njegovo truplo pa so našli nekako sredi velike snežne strmine, nekoliko nad robom strmega prepada. Ni mu bilo dano da bi postavil kot prvi duhovnik križ na Akonkaguo, kakor je želel. Naj v miru počiva. Sveta maša zanj bo 8. marca ob 12 uri pri sv. Rozi. POTXI SPOMINI Rojakom v Rosariju, Santa Fe, Parani in Cordoba se iskreno zahvalim za ljubeznjivi sprejem, katerega sem doživel v vseh krajih. Seveda je nekaj takili, a sem jih našel mnogo manj, kot sem pričakoval, kateri imajo za ‘‘farja'' le psovko. Prav to dejstvo mi je hilo v veliko zadoščenje, ker sem spoznal, da sedanja zmota, v katero je zašlo precej ljudi ne-liotč in nevede, stopa na tisti položaj, kateri prlstoja vsaki bogomržni stvari. Prav malo resnih in prevdarnih ljudi še verjame v rdeča nebesa. Vedno bolj se jasni spoznanje v tistih, kateri so trenutno uprli svoje narodne nade v ‘zvezdo, katero so pripeli partizani na svojo zastavo. Kljub skrajnemu nanoru propagande, da rojake navduši za “ljudsko demokracijo v Jugoslaviji” prevladuje vsak čas večje nezaupanje. Redka pisma, ki vabijo domov, nikakor ne morejo preglasiti obilice bolestnih opozoril, ki trepečejo skrita med besedami, pisanimi po naročilu od zgoraj. To je vtis, katerega sem dobil na moiem potovanju. Podrobnih podatkov ne bom omenjal, ker bi siver kdo od Ijubeznjivib rojakov imel celo kake nevšečnosti. Vsem torej moja iskrena zalivala. Janez Hladnik. DRUŽINSKO VESELJE. V Salti se je rodila Humarjevim 21. febr. hčerka Isabel Susana. Oči» ie doma iz Kojskega in je uslužben v YPF. v Salti. HREZJE. Lani na Vel. Šmaren so zagnali velik krik o menihili-šniionih pri Mariji Pomagaj in so dva tudi zaprli, Češ da skrivajo orožje in druge obdolži-tve, katere so vse slonele na podtaknjeni h, predmetih, katere so našli pri preiskavi. če bi bili patri res česa krivi, bi jih sedaj pač ne spustili domov, ko so bili obsojeni na več let ječe. šlo je le za to. da bi se onemogočilo romanje, toda narod je drueače odgovoril kot so oblastniki želeli. Ker niso mogli romati več z vlaki, so na neš hodili dneve in dneve daleč in Marija tudi dela, čeprav božjim sovražnikom ni pra\. SVETE GORE OR SOTLI, znana štajerska Marijina božja pot, spadajo v župnijo Sent Peter. Ker se tam veliko ljudi zbira k zaupni molitvi je tudi nekaterim na potu. župnik Alojzij Pavlič pa je tako drzen, da noče biti član OF in je celo povedal zakai ne: l)a ni bil in da ne bo, ker tam niso pravi ljudje. Zagrešil je pa še to hudobijo, da je i.nel v svoji sohi sliko dr. Miha Kreka, ki je obsojen kot vojni zločinec. Koliko kazni bo za “ta dva zločina" dobil, še ne vemo ker so ga začeli naradati po časopisju, ga gotovo nekaj čaka. KRIŽE NA GORENJSKEM. IViliub-Ijenega župnika so zaprli. Toda kljub navdušenim govorom ministra Fajfarja ki je gori rastel ob farskem kruhu, ki so mu ga dajali lazaristi, kjer se je šolal 'zastonj, ne more prepričati ljudi, da so duhovniki narodni izdajalci. Ker je možkih malo- in pa tudi nevarno je goovriti, zato so se pa dvignile ženske in povedale svoje in Fajfar je spoznal, da imajo ljudje le raje “izdajalske in reakcionarne duhovnike" kot pa ministre, ki so bili nekoč “krščanski socijal-ci'\ PROKLETSTVO DELA. V Hrastniku so z udarniškim delom v nedeljah zgra- dili most čez Savo. Meseca novembra je Sava z mostom naredila po svoje. V ZALOG V pri Ljubljani so postavili velikanski silos (žitnico), ki je stala J milijone, da bodo v njej hranili žito petletke. Ko je bilo zgrajeno, j,, bilo vse narobe in je tako v zrak šlo :$ niiljone denarja, vrag pa je vzel nedeljsko delo. SV. ANTON V SLOV. GORICAH. 1. nov. je umrl č. g. IGNACIJ PALIC, kaplan star 40 let. Med vojno ga je zadel izgon, ki mu je izpodkopal zdravje. V LJUBLJANE je umrl redovnik p. POVŠIČ ALOJZIJ. I TRST. Za del škofije, ki je padel nod Jugoslavijo je imenovan kol anostolski administrator dr. DRAGVTIN NEŽIC, iz Zagreba. PODSAHOTIN. Ivo je prišla rdeča svoboda so si nekateri vaščani veselo meli roke. češ, da bodo sedaj postali gospodarji cerkvene zemlje, ki so jo preje imeli v najemu. Pa se je zgodilo, da moraio sedajnl ačati 10 krat višjo najemnino. če bi se ne dalo na skrivaj kai vtihotapiti v Gorico, bi ljudje obunaii v razočaranju. Toda zelo nevarno je nositi v Gorico jajca in maslo. BREGI.VJ. Pri nas je strašno pusto postalo. Gostilne so prazne. Ni vina. pa tudi denarja ne. Ljudje pa tudi nočejo v gostilne, ker se nimaio kai meniti, ker eden drugemu nič več ne zaupa. - i V PREDOSLJAH je umrl Blaž Ore-har. oče begunskega župnika Antona Oreharja. IVAN TRI N K<) . 85 LETNIK. Narodni buditelj in duhovni vodja Beneških Slovencev Ivan Trinko je slavil čil in zdrav svoj 85 god 23 januarja, ča-stiljevi starček živi v Tranunu. SLOVENŠČINA V VATIKANSKEM RADIJU. Na kratkem valu 31.06 oddaja Vatikan v četrtek In soboto ob 19 uri pol ure slovenskem programa. SVETE VTŠARJE so imele v preteklem letu 400 maš, 6000 obhajil in 10.000 romarjev. BORŠT PRT TRSTU. Na Božič se le nričel sv. misijon, ki je leno potekal, kar i>a seevda ni šlo v račun komunistom. 29 dec. so se vtepli v cerkev, na glas eovorill 'med nridigo, ki je bila za mladino, celo kadili so in govorniku v besedo imadall. Okrog cerke so pa prepevali “liandiera rossa”. DEMOKRATIČNA PRIMORSKA VSTAJA Pred Božičem se je vršilo v Trstu zborovanje vseh S'ovencev. kateri so že prišli una aldea en la cual la razön stä completamente reiiida con sus habitantes. El nom-bre de este caserio, espanolizado, seria BUTALIA, y por ende, BUTAL/OS o BUTALIANOS sus moradores. Espero que los amlgos que se entretienen leyendo estos cuentos, no encuentren mal que a dichos nombrs les anada una letra — una solita por otra parte —, con lo cual serän mas exactos, ganando con ello los lectores y. . . perdiendo la aldea. BRUTALIA sera la aldea, y quienes en ella habitan, BRUTALIANOS. Comenzare, pues, a traducir el cuento. Brutalia contaba con un servidor del estado, quien durante los dtas de trabajo liaraganeaba de lo lindo y pada vacas. oLs domingos y los dias de fiesta, las cosas cambia-ban de aspecto: cubriase la cabeza con una gorva, la cual estaba bordada de rojo, se armaba de adarga y lanza, y asi quedaba transformado en el viiglante v cumplidor guardiän del orden puhlico, polieia cuidadoso y termr de todos los malevos. Naturalmente, no podia sev tpie dejaran de llegar referencias de este terrible polieia ,a oidos del aun mas temible bandido Cefizel, de quien se aseguraba que ha-bia ahogado a siete personas y a tres mujeres. Cefizel se sintio picado por la curiosidad, y deeidio ir a cono-cer al mentado servidor. Fue a Brutalia se detuvo exac-tamente delante de las narices del polieia; era precisa-mente el domingo en que se realizaban las fiestas patro-nales. El polieia exelamo: —“j Hop, Cefizel! ;Ya estas listo! [Vamos al cala-bozo! Tomara las medidas de tu cuello nuestro sastre, quien tambien liace de verdugo.” Cefizel no dijo esta boca es mia; simplemente si-guio al servidor del estado. Pasaron junto a la pana-deria. —“jOh!’ Suspiro Cefizel. “j Cuanto deseo, mien-tras puedo tragar todavia, comer aunque sea un solo paneito de niaiz! Dicen que en ninguna parte se preparan tan ricos eomo en Brutalia”. —“jClaro!”, aseguro el polieia. “La harina de nuestro maiz viene eomo blanqueada, porque tenemos abono graso.” Como el panadero oficiaba tambien de alealde, el celoso guardiän de la seguridad publica UO' quizo saear-le la ganancia, y permitio a Cefizel entrar a la pana-deria; luego, adarga v lanza en mano, se irguiö con apostura delante de la puerta, para aguardarlo. Espero, y espero, pero Cefizel no salia: el muy picaro habia sa-lido por la puerta trasera sin siquiera despedirse. El bravo polieia... —j por algo habia sido bautizado Ma-tichek!—, tan terrible v valiente era, que alli mismo eseupio. Pero Cefizel no estaba en ninguna parte, y no aperecio y de nada le sirvio todo cuanto hizo. Paso una semana, pasaron dos, y llego el tereer domingo. Entonces volvio a oeurrirsele a Cefizel ir a Brutalia, y nuevainente se detuvo delante de las narices del brutaliano vigilante. —“jHop!” Exelamo el polieia... “jAhora te ten-go! jYa no vol ver äs a huir!” Y dicho v hecho, lo asio de una manga. Cefizel pidio disculpas: —“Soy forastero’’, dijo. “Me extravie fäcilmente. La ultima vez, cuando šali de la panaderia me equivo- qm- de salida. jCuanto me dolio!” Y fue deträs del polieia eomo un corderito deträs de su madre. Nuevainente pasaron junto a la panaderia v volvio a lecordar Cefizel que tenia liambre, 3’ mgo buenamen-te al vigilante que lo dejara entrar a eomprar pan; este no hallo inconveniente en dejarlo ir. pues pensaba para si: "jdu eres vivo, pero yo aiin mäs! j Esta vez no te vas a escaar! 1, poniendo el pensamiento en accion, se aposto junto a la parte trasera de la panaderia. Espe-ro v espero pero no logro ver llegar a nadie, pues esta vez Cefizel salio por las puertas de delante. El polieia se puso terriblemente furioso, poco faltaba para que tambien maldijera. Corrieron tres semanas, y retornö Cefizel a Bru-talia, a detenersc delante de las narices del cuidador del orden. —“jHop!" Exelamo el polieia. “;En verdad que ya te tengo! ;Yo te voj a ensenar a burlarte del poli-cia brutaliano!” Y lo asiö del saco. ('efizel pidio disculpas: (i • ‘ i^o estaba delante de la puerta”, aseguro. " 1 rate de encontrarlo, lo busque por todas partes: lias-ta el dia de hoy lo estuve buscando, y liasta este pre-eiso momente, . ä siguio al polieia sin hacer ninguna clase de resisteneia. Llegaron hasta la panaderia y se repitio el deseo de Cefizel de entrar y eomprar un pan; rogo mucho, afirmando que jamäs volveria a repetirse lo sucedido. Entonces, el polieia tuvo una atrevida e inteligente idea, que tradujo al bandido con esta proposicion : —‘‘jAh,, pillo! iQuieres huiir nuevainente? • Vas a aprovechar la puerta que yo deje libre, 110? j jmes 110 lo haräs! j I unante 1 j Dame la moneda, ire yo mismo a eomprar el pan, y tii esperame aqui!” Entro el decidido vigilante, compro, regreso tra-vendoo el pan para därselo a Cefizel ( pero Cefizel ya no estaba alli. \ tau furioso se puso el polieia que con toda saiia saco la lengua deträs de Cefizel, v- menos mal que Cefizel no lo vid, porque Cefizel era un bandido temible, que sembraba el terrror por donde pa-saba, \\ segun decian, habia ahogado a siete personas v a tres mujeres tambien. No seguirč con este tema sino hasta la pröxima vez, por qae temo que nos deje a todos un poco brutalianos. En cam-bio, por alli me encontrd con que el mismo autor tiene un eserito llamado “El Senor y San Pedro ’, v eomo son tantos los relatos que sobre ellos se tejen, los invito a averiguar sl es que ya lo conocen Por sl les interesa, les dirš que yo no lo conocia todav.a, porque solamente lo hab.a leido unas tres o cuatro veces. KULTURNA KRONIKA SAMOPOMOČ SLOVENCEV proslavi 13. marca öl o. obletnico postavitve lastnega iloma in lito. obletnico ustanovitve društva. Prireditev se začne ob 21 uri v lastnem domu, Centenera 22 tl). Na sporedu .iv poleg deklamacij in pozdravov burka v enem dejanju: ‘‘BUČEK V STRAHU”. IZ LOMA NEGRA Pred dnevi so se poslovili Jožef Pacek, Franc Gadeša, Anton Škrlj. Jakob Ule, Jože Boštjančič in A. Huzjak, ki so odpotovali v domovino. Svobodna Jugoslavija jim je pripravila poslovilen večer v prostorih Adamiča. * Iz domovine smo zvedeli,