j Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
i a
!
GLAS NARODA
* —
List .slovenskih idelavcevv Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 37. — ŠTEV. 37.	NEW YORK. WEDNESDAY, FEBRUARY 13, 1924. — SREDA, 13. FEBRUARJA, 1924.	VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
NADAUNI VOJAKI POSLANI V HERRIN
Herrinški premogarji so jako vznemirjeni.—Štiri tisoč jih hoče zastavkati. — Vojaštvo bo toliko časa navzoče, dokler se duhovi ne pomirijo. — Položaj se slabša z vsakim dnem. — Vse nasprotne si stranke se morajo pokoriti vojaški diktaturi. — Šerif Galligan zaprt.
NEMIRI V HERRINU.
. c- ............
Herrin, 111., 32 februarja.—Williamson okraj je sedaj ]mm! vojnim pravom, iii general Black, poveljnik državne milice, je poslal semkaj 130- in 132. infanterijski polk državne milice, pod poveljstvom generala Faremana iz Chicaga.
Izvedelo se je iz zanesljivega vira, da namerava zastavkati štiri tisoč članov United Mine Workers of America ki so zaposleni v okolici Herrina, ker so razkrili, da >o delali žnjimi člani Kn Klux Klana.
Dr;igi člen ustave United Mine Workers of America pravi, da ne sme biti noben član organizacije tudi član Kil Klux Klana.
General Black je pojasnil sedanji položaj takole: — '*Pod vojnim pravom je vojaštvo najvišja avtoriteta, a pod vojaškim pravom je vojaštvo tehnično podrejeno gla-nemu uradniku okraja, ki mora skrbeti za izvedenje postav. v tem slučaju eoronerju McCown."
Tukajšni položaj je skrajno slab in po mnenju generala Blacka postaja z vsakim dnem slabši. Pod njegovem mnenju je ozračje miru v Herrinu, Marionu, Johnston City, West Frankfordu in drugih krajih v okolici le navidezno.
General Black je izdal proklamacijo po telefonski konferenci, katero je imel z govemerjem Smallom, coronerjem McC ownom in Gleni|Youngoni, plačanim voditeljem Kn Klux Klana.
Prihod 1:52. infanterijskega polka je povečal število čet na 1700. Ku Klux Klanci, vitezi Planitečega kroga (nasprotniki Klancev), fanatični suliači in butlegarji se morajo vsi ukloniti vojaški vladi. Glasi se, da ne bodo čete umaknjene, dokler se ne "izčisti celega okraja".
Serif Galligan je z drugimi pomožni šerifi vred zaprt, obdolžen soudeležbe pri umoru konštablerja Cagle-a. Vrnil se je policijski načelnik John Ford, katerega so prijeli ter odvedli iz mesta tekom pouličnih bojev, ki so se vršili v petek.
Občina je bila popolnoma mirna, ko je bila objavljena proklamacijo. Na površju je izgledalo vse mirno. Ljudje so si kimali ter se nasmeliovali, ko so se srečali na cestah. Celo pogreb Cagle-a ni motil splošnega miru v mestu, kljub velikanskemu ogorčenju, ki prevladuje med Klanci radi njegovega umora.
Pet tisoč ljudi iz Herina in sosednih krajev se je udeležilo pogreba, a med navzočimi ni bilo uiti enega našemljenega. Navzoče so bile tudi klanske delegaci je iz dru«-r mest. Sorazmerno majhna cerkev je bila natlačeno polna in tri četrtine navzočih so stale na cesti, odkrite.
V
MEHIŠKI VSTASI KONČNO PORAŽENI
Obregonove čete so izvojevale važno zmago v bližini Octo-lana. — Borba je trajala enajst ur brez prestanka. — Zvezni vojaki so prekoračili reko Lermo. — Zvezno vojaštvo deli orožje med kmete, ki simpatizirajo z Obregonovo politiko. — Slabe razmere v Jalapo.
Te thii si) izbruhnili v Herrinu veliki nemiri. U>treljcn ji* bil neki poli-' r. ku jr l.il t'lsn Kuklus-klaneev. pomožni šerif, velik nasprotnik Kukluk^klaneev, je bil j>a ranje;i. Šerif Williamson okraja pravi, tla so nemiri posledice prestrogega izvajanja proliibicijskili postav, ISlika luun kaže s.l;upino vojaštva, ki je bilo poklicano, da napravi mir. — Spodaj je slika S. G. Youn-j-a. znanega suhaea ter vcnlitelja taniošnje klanske organizacije.
FRANCOZI HOČEJO BRATA DIAMOND STA SKRIVNOST ZADUŠENE DATI KONCESIJE! SKRAJNO NERVOZNA IGRALKE SE JASNI
___L	i	_
Presenetljive novice prihajajo iz Morris Diamond, ki je bil že spo- Sedaj iščejo zdravnika, ki je zapleten v skrivnostno zadevo. Baje je bil že trikrat kaznovan radi tatvine draguljev.
Pariza. — Glasi se, da se bliža konec vlade ministrskega pred sednika Poincareja.
NA VSAK NAČIN
HOČE BITI PEVKA
Ganna Walska, znana Poljakinja, si hoče dati vstaviti nove glas nice, ki bodo stale pol milijo-na dolarjev.
Nobenega dvoma ne more biti. da .svet napreduje. Znanost izvo-juje vsaki dan nove zmage in nova spoznanja prihajajo iz teane ne]>oznanega. Ostarelost so že sko-ro odpravili s pomočjo pomlaje-valnili metod in nekega dne bodo mogoče zdravniki celo odpravili smrt, ki je dosedaj neomejeno kraljevala.
<Janna Walska, žena Ilarolda MeCormieka, ki je financiral Wagner je vo operno družbo, je baje pisala Miss Viriani Sagal, poljski pevki, ki nastopa sedaj v neki opereti v Bostonu, da ji plača pol miljona dolarjev, če bi bila pripravljena dati svoje glasnice, katere naj bi zdravniki nato vstavili v grlo Ganue Wal&ke. Madatna Walska-si je tekom celega svojega življenja prizadeva la postati slavna operna pevka. Njena slava pa je prišla na povsem drugem polju. Njeno ime je slavno kot ime velike umetnice v sklepanju zakonov
Trdi ie, da je izposlovala od svojega, moža financiranje War gnerjeve operne družbe le v name uu, da zopet stopi na oder ta-korekoč na domačih tleh. Wagner jeva, operna družba p* je Tazpu-iSeoa, ^ .. v .
ANGLIJA BO BAJE POSTALA REPUBLIKA
Sedanja delavska vlada v Angliji se baje peča z načrti, kojih namen je odpravljenje monarhije. Baldwin vodja konservativcev.
London, Anglija, 12. februarja. »I iss Minnie Pallis.ter, ki je v zadnji volilni kampanji agitirala za ministrskega predsednika Mac-Donalda. je izjavila včeraj na nekem zborovanju, ki se je vršilo v Bradfordu. da dvomi o tem, da bi princ iz Walesa sploh kedaj zasedel angleški prestol. Ti dvomi pa niso soglasno z njeno izjava izraz sovraštva dežele do osebe kralja Jurija in princa iz Walesa, temveč posledica dejstva, "da se narod vedno bolj in bolj prebuja in da je pričel iznebljati se starih naprav. Ta proces se bo v nedaljni bodočnosti raztegnil tudi na monarhijo v Angliji.
London, Anglija, 12. februarja Stanley Baldwin, prejšni ministr ski predseduik, je bil danes na nekem strankarskem zborovanju soglasno izvoljen načelnikom konservativne stranke. Izvolitev je prišla na predlog lorda Balfour-ja, naj se da Baldwinu zaupnico. Preje je Baldwin v kratkem govoru orisal politika stranke. Izjavil je med drugim ,da je bila o
*
puščena ideja varstvenega cola in da je stopila na mesto te po litike ona prednostnega tarifa za različne domini je in kolonije.
V zvezi /. umorom prejsne ki-ia Raymond neiuatografske igralke Lujize Law Brooklynn je son, katero mi našli pretekli pe-
znan krivim, se je pritožil nad glavnim procesiranjem. — Njegov brat bo prišel danes na vr---sto.
New York, 11. februarja. —	-
Tukajšnja list« Times in Tribune Wardm Ilnnrck sta objavila dianes zjutraj sporo- Street jHiiišnice v
čila iz Pariza, v katerih se glasi. S izjavil, da nt' morejo tanio.Šiiji tek umorjeno v njenem razkošno da bo evropska zmeda kmalu kon- jetniki več počivati raditega. ker ; opremljenem stanovanju 'na. za-čana. Najdalje gre list Tribune, hodi Morris Diamond, ki je bi! j padni 77. ee.^ti v Yorku, išče se-ki pravi: — Pričakovati je dogo* j spoznan krivim umora po prvem j da j policija nekega moža, ki je vora glede reparacijskega vpra-jredu radi umora dveh bančnih ' izza Miurti deklice neznanokain sanja in tudi Poineare bo najbrž j slov. nemirno gorindoi po svoji izginil. Izdajal se je za zdravni-kmalu odstopil.	■ celiei in ker povzroča drugi ne- ka ter je njegova slika v zbirki
Francija je očuvidno priprav- j mir. — Skrajno je nervozen. — ljena nuditi številne koncesije.; je rekel warden. Vedno govori
kaznjencev v policijskem glavnem stanu. Njegovo sliko je ozna-
kojih namen je odpraviti splošno j predse ter pravi, da se mu je zpro- j čil voznik vzpenjaee v hiši, kjer nezadovoljstvo. Rešitev zadreg je idila krivica, ko je bil tako hitro
v načrtih ameriškega, generala : procesiran ter spoznan krivim. Dawesa.	j Spomniti pa bi se moral besed
V članku se nadalje izvaja, da j pesnika, ki je rekel: Drugačno je Francija pripravljena dati kon-j lice kaže predrt" je izvršen in eesije, ki bi bile pred tremi me- I drugačno kot je izvršen zločin, see i še naravnost nezaslišane. V Medtem pa je postal skrajno
nervozen tudi brat smrti zapadle-
članku Timesa pa se glasi, da j*
povzročilo padanje franka precej pozornosti in skrbi in da je postalo sedaj tudi jasno, da so separatisti v Nemčiji popolnoma podlegli. To je {škodilo sedanji vladi Francije. Poleg tega je tre ba tudi priznati, da niso jamstva Poincareja tako dobičkanosna kot je prLakoval francoski narod.
Medtem pa je prišlo iz Londo na poročilo, da bo stavil ministrski predsednik MacDonald pred log, naj se sprejme Nemčijo v Ligo narodov. Liga narodov naj b nato rrevzela upravo Porenske ter ustvarila na ta način varnost za Francijo proti možnemu napadu od strani Nemčije. Na ta način bi dobila Francija vse, kar zahteva in prišel ibi obenem tudi konec evropskih zadreg in ho-matij.
IZ MAINE JE ŠEL V CHICAGO V SMET.
Chicago, 111., 12. februarja. — V nekem tukajšnjem hotelu se je ustrelil neki neznanec ter pustil pismo sledeče vsebine:
Napravil sem dolgo pot iz nekega kraja v državi Maine ter prišel v Chicago v namenu, da se usmrtim. Moja družina ne bo niledar izvedela o moji usodi.
EDISON STAR 77 LET.
Znani električar ter izumitelj. Thomas Alva Edinson je praznoval včeraj 77-letnieo svojega rojstva.
Edison je še vedno čil ni zdrav ter je prišel včeraj še • preje v
svojo delavnico kot ponavadi.
......
ga Morrisa, — kajti na temelju pravoreka radi umora po prvem redu je mogoča le obsodba nn smrt v električnem stolu in vsi prizivi seveda ne bodo nič pomagali. Joseph Diamond bo nastopil danes pred sodiščem, obdolžen istega zločina.
Včeraj je izjavil Morris Diamond. starejši obeh bratov:
— Naglice, s katero so me procesirali. ko gre vendar za moje življenje, ne more imenovati pravične. Upam. tla bo moj mlajši brat deležen večje pravice. Pravice Amerike, to je dežele, katero sem bil pripravljen rešiti, ko sem se en teden po napovedi vojne ponudil svojo vojaško službo.
V pismu nekega prijatelja se je poskusil celo v pesnikovanju. Njegovi verzi so pa izvuredno slabi.
Tudi v obravnavi proti mlajšemu Diamondu bo vodil proees sodnik Cropsey.
Ker je v procesu proti Morrisu zagovornik neštetokrat povdarjal dejstvo, da so zaslišane 'priče, zaprte v Raymond St. ječi, skoro enako izpovedale m da so očivid-no dogovorjene med seboj, so prevedli eno teh prič, Angelo Fa-rina, brata obtoženega John Fa-rine, v New York ter ga zaprli v Toonbs zaporih.
POINCAREJEVA POLITIKA O GROŽA FRANCLJO.
Paris, Fiancija. 12. februarja. Znani francoski diplomat Tardieu je imel govor, v katerem je ostro napadal vladno finančno in splošno politiko (ter izjavil, da neizprosno Poincarejeve stališče ogroža obstoj Francije.
je bil izvršen umor, kot najbolj podobno enemu dveh banditov. ki sta prišla v stanovanje Miss Lawson pod pretvezo, da sta uslužbenca ekspresne družbe.
Izza smrti Miss LaWson tuiso več videli tega mladega človeka v prostorih na Broad way uT kamor je zahajal preje. To je precej velik človek, črnih las ter gladkega jezika, ki zna nastopati kot kavalir ter se seznaniti z ljudmi, katere si je izbral za svoje žrtve. Pri neki priliki je pobil v veži na tla mlado damo, katero je spremil domov, ter odnesel njeno denarnico in njen nakit. Pred kratkim je baje tudi igral ulogo pri nekem mednarodnem ropu. Policija ima dosti vzroka za domnevanje, da je odšel ta človek a Youngstown. O., ter jo naprosila taniošnje oblasti, naj ga poiščejo
Včeraj se je vrnil v New York milijonar Gerhard Dahl, kojega sliko so našli v stanovanju umorjene in ki je pozneje priznal, da je bil prijatelj umorjene deklice in da se je zanimal za njo kot pevko. New York je zapustil ta koj na dan po umoru Miss Law-son. Po svojem po v rat ku pa n hotel sprejeti časnikarskih poro Sevalcev ter jim dal sporočiti p* svojem tajniku, da je sporočil po liciji vse, kar mu je znano in da bo takoj obvestil policijo . kakoi hitro bo izvedel kaj novega.
Al rs. Dahl, ki je bila na pot ova nju v Florido ob času. ko je bila deklica umorjena, se je tudi vrnila v New York ter hoče dobiti od svojega moža pojasnila glele stikov, katere je imel z Miss Law-son.
Neki nadaljni uslužbenec v hiši. kjer je bil izvršen roparski umor, ki je pa bil odpuščen pred enim tednom, je sporočil, da je imela umorjena tri intimne prijatelje : Mr. Dahla, nekega velikega. vitkega človeka temne polti ter precej debelega človeka srednje rasti. Slednji je bil naj-brže butlegar.
Miss Lawson je prej stanovala
Mexico City, Mehika, 12. februarja. — Takoj po velikih uspehih na fronti Vera ("niza so izvojevale vladne ee-to odlorilno /iftago na zapadni fronti, ko so porazile vstaši* ob bregovih reke Lerma v bližini Oetolana po boju, kije trajal celih enajst ur. Tako se glasi v nekem sporočilu, katero je poslal semkaj predsednik Obregon.
Federalnim četam se je posrečilo prekoračiti reko Lermo v bližini izliva na iztočni strani jezera Chapala. S tem so dobile čete postojanko za prodiranje proti Guada-lajari, glavni postojanki vstase v na severozapadu.
Vstaši so se utrdili na desnem bregu reke in s pomočjo naravnih prednosti pozicije so nudili odločen odpor. Vladne čete so pričele z naskokom v soboto ob sedmilt z.jn-traj, prekoračile reko preko pontonskega mostu kljub živahnemu ognju vstašev ter naskočile nato utrjene pozicije, katerim so dale ime "Balkon smrti".
Z boji se je nadaljevalo do šestih zvečer, ko so vstaši dvignili belo zastavo ter prosili za pogajanja.
Obe strani sta imeli velike izgube, in le na federalni strani je padlo nekako tristo mož.
Vera Cruz, Mehika, 11. februarja. — Majhni oddelki vstaskih sil kontrolirajo Vera Cruz, Jalapo, Cordobo in Orizabo. Federalne čete pa okntrolirajo Oriental, Han Geronimo ter Salina Cruz. Razdelujejo orožje hi umnici-jo med poljedelske vstase, ki so se pridružili četam Obre-gona, da se bore proti reakcijonarcem pod poveljstvom de Ja i Inert e. Nikakih bojev ni bilo od (i. februarja naprej, a pričakuje se v kratkem nadaljnih spopadov.
Nezaposleni v Vera Cruzu so pričeli čutiti učinkovanje mehiške revolucije. Številni so brez dela in jela. Tudi živila so postala draga ter jih je težko dobiti, celo za denar. Že več dni ni odšel iz Vera C ruza noben vlak, z izjemo vojaških.
Prvi vlak iz Jalapa v zadnjih par dnevih je prišel včeraj in potniki so prinesli poročila o trpljenju in pomanjkanju med tamošnjim prebivalstvom.
Prebivalstvo Jalape si želi skorajšnega konca revolucije. Trgovci se tudi pritožujejo radi slabih kupčij. V Vera Cruzu vzdržuje red general Lovo.
V pristanišču leži ameriška bojna ladja "Richmond".
z neko prijateljico na zapadni 11. ce.sti ter je sprejemala t-am 1p malo moških znancev. Nadalje st je ugotovilo, da se je njen finančni položaj zelo izboljšal, odkar se je preselila v razkošno opremljeno stanovanje, v katerem je bila umorjena.
V sobi umorjene so tudi našli sliko nekega častnika zvezne armade. Policija ji* u pot o vila. da je to slika ' ]x»ročnika • Ilawlcy Smitha. katerega so zasledili v Chicagu. Priznal je. da je bil ta-korekoč zaročen z MLss Lawson ter izpovedal včeraj :
— Bila sva takorekoč zaroče-
na. a na drugi strani zopet ne. Seznanil sem se žnjo, ko sem bil leta 191S nastanjen v Camp Mac-Art huh, Texas. Bila je lepa. mič« na deklica in takoj sem čutil na-gnenje do nje. Dal sem ji sliko, katero so našli sedaj v njenem stanovanju. Malo potem, ko »eni zapustil kempo. j«- odšla v Wu-Tork, da nadaljuje svojo muzi-kalne študije. Videl sem jo zadnjikrat pretekleca marca. Izgledala je srečna ter je stanovala v istem stanovanju, v katerem je bila umorjena.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naše banka ixvriujejo zanesljivo, hitro ln po
cenah:
Dane« bo nase cene sledeče: JUGOSLAVIJA
BarpoSUJa na tadnje poŠte In Izplačuj* "PoftnI črkovni ca vod" In "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagreba, Beograda, Kranju, CeJJu, Maribora, Dubrovniku, Splita, Sarajeva ali drugod, kjer Je pač za hitro laplačilo najugodneje.
1000 Din....... $12.90
«2000 Din....... $25.60
5000 Din.......$63.50
Pri nakazilih, ki cnaiajo manj kot en tlaoč dinarja« rafiunlmo poaabaj a« 1» centov ca poitnlno In druge strolko.
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
BazpoftlUa na zadnje pošte ln izplačuje	"Jadranzka banka" t Trata. Opatiji ln Zadra.
200 lir ................$10.00
300 lir ................$14.70
500 lir ................$24.00
1000 lir ................$47.00
Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot 20S lir rafiunlmo eoaabej P« 1« aantov aa potnlno In drtiea etroike.
Za peiUJeive, ki prisegalo znesek pet tisoč dinarjev ali po dre tise« Ur
devoUoJeno p« mogočnosti še posebni popust. Vrednost dinarjem m liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; la tega rasloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Bačnnamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
Glede Izplačil ▼ asaerlžklh dolarjih glejte poseben eglaa v t— listo.
Denar nam Je podati najbolje po Domestic Money Order aH pa Now X&rk Bank Draft
HUMS 8AXSER STATE BANK m Oortlaadt Street tsu (yiiMt sasr ~ Hew York, H. T. OIstbo isitopniilTo Jadranske ^yTr
A	- V
GLAS NARODA. 13. FEBR. 1924
"GLAS NARODA"
1ILOVKNI DAILY)
FRANK (AKtCK, FTMUWI
Owned and Publlehod by
Hoy«nio Publishing Companj
(A Corporation)
LOUIS BENEDIK,
Place of BueJpeae of tho Corporation and Addr n Cortland t Stroat. Borough of Manhattan.
«OM of Above Off! C TO I New Yorte City, N. V.
'Q L A • NARODA" (Voice of the People)
leeued Every Day Excopt Sunday and Holldaya.
Za Mi r. aal	• lato valja IIM sa Amarlke In Canada ............. H.I0 Ma -................... ea.ee	Za New York za la Za pol leta ....... Za Inozemstvo sa	le lota *....•.... .......Mi. ....... solo lata	11* IM 9TJ0 tu
Zrn tetrt l«ta ____p................ 91.90		Za pol <feta .......	o o o o o•oBBeeoosooo	
	Subscription	Yearly «6.00		
	Advertisement	on Agreement.		
"0!*» Naroda** Izhaja vsak! dan Izvztmil nedelj In praznikov.				
Dopisi Mljatt	brea podplea ln oebenoeU e« ne do Money Order. Pri spremembi tudi preJBnJo bllvalliCe naznani.	prlobcujejo. Denar naj se bliforoll kraja naroCnlkor. prosimo, da OO da hitreje najdemo naalomika.		po-•am
	, MQ L A S N A R O D A" a Certlendt ItrMt, Borough ef Manhatttan, Now Telephone: Cortlandt 2876		Yiffcf No V|	
SMRAD V ADMINISTRACIJI
Te dni se je vršilo v ameriškejm senatu j ako značilno glasovanje. Navzoči so bili skoraj vsi; senatorji ter so glasovali, če zasluži mornariški tajnik Denby brco ali ne.
In 47 jih je reklo, da jo zasluži, 34 jili pa ni imelo korajže izjaviti, da jo zasluži.
Večina je sporočila predsedniku Ccfblidge-u, da mora takoj odstaviti mornariškega tajnika.
Tudi vojnega tajnika Weeksa dolže, da precej za-li da j a po petroleju.
Vojni tajnik Weeks se je pa tri ure posvetoval s predsednikom Coolidge-om ter naposled izjavil, da mornariški tajnik Denby ne bo resigniral.
To je najjasnejši dokaz, da predsednik Coolidge ne bo pozval svojega mornariškega tajnika, naj resignira.
Poleg tega je pa Cooldige tudi izjavil, da nima senat nobene pravice odločevati, kdo naj sedi na mehkem ministrskem stolen in kdo ne.
Kljub tem besedam najvišjega izvrševalnega uradnika v deželi pa nihče ne dvomi, da bo Denbv v najkrajšem času odstopil in da mu bo Coolidge dragevolje dovolil odstopiti.
Posledice najnovejših odkritij bodo dalekosežne.
Denbv-ju bosta sledila državni pravdnik Daugliertv in Rctosevelt, ml.
gre samo za posamezen slučaj, pač pa za političen sistem, ki je dovoljeval, in dovolil, da je par izbrancev leglo h koritu ter žrlo na stroške ostalega naroda.
1
■v-r	i	v	o -------
.Na ta način je tudi mogoče tolmačiti energijo, s katero nastopajo v Wasliingtonu napram razkrinkanim grešnikom.
< Jovore samo o posameznikih, namreč o Fallu, Denby-ju in Roosevelt«, češ, javnost bo planila nanje, stranka bo pa ostala vzvišena in čista.
Gospoda trepeče pred tretjo stranko, ki bo razkrinkala lopovstva Hardingove in Wilsonove administracije.
S Fallom se bavijo zategadel, ker se hočejo izogniti temeljiti preiskavi splošne imperialistične petroleiske zunanje diplomacije.
Dopis.
Verona, Pa.
T/, tejra mesta ni bilo dolgo dopisa, zalo si v zame m malo časa da &l>or»eini o na/šili razmerah poJd sistemom, ki mtpravlja fz dol&vjpa t rpina.
Kar se dela fcsee, delamo bolj slaho in n»v svetujem za delam wm hodili, ker so «ra težko dobi. Radi plače «pa je škoda omenjati. Rekel bi, da Mino s plačo pod nielo. Pa kaj. za trpina mora biti tudi taka plača dobra, čeravno je mala. Oni, ki mi» jo delijo, ne gledajo na to, če ima delavstvo dovolj, samo da njim dosti ostane, da lahko živijo še *x»1J razkošno, pa je vse v redu. Kdo je vsega tega kriv, da jadramo tako naprej? Mogoč« nista kriva ne Peter, ne Pavel, pa najbrž oba malo. Zato ne stokajte, ko tako padajo biči po ramenih. Pomagal jih je vsak plesfci in jih dal podjetniku, da lahko sedaj udriha po njem. Po toči, pravijo, da je pi-epozno zvoniti. Tako je danes tu s tabo, delavee, in ti se bo še tako godrlo v več slučajih. "Ril bos dalje in garal v temi. ker ti soince ne more dati dosti svetlobe in/trorkote, kes- si vedno y »svoji temi. Kazsvetliš pa se samo n slnpilom, h tisto smrdljivo raki-jo. Nwi se še donti r.agaral. še vedno daje« v hranilnico svojim bratom kotličarjem za zloglasna »tru-p. Tak je sedanji sistem, do katerega smo prijadrali. Pa naši kotličarji vedo spot za novega, ki je ie močno vpeljan po čtevihiih Kadar dobe trpina, na
mo bmkaea naprej in ne jadra Kdor jih .še no pozna, naj gre .skusiti, bo kmalu videl, kodiko se raz^ likuje od drugih Mislim, da jih bo kmalu zapustil. (V jim prinese kaj okroglega, znajo oni dobro spraviti. dobro Iu-amiinieo imajo, ne pa posojilnice. Za pusojilniao le nastavijo limance, da se trpin kolikor mogoče na nje natakne. S kotličarji je prav taka. Oni so pošteni. samo trpin ni, ker se gre natakni i na njihove limanee limance. Krivda pa morebiti gre vseeno n jim, ker oni nastavljajo in lovijo. Namesto, da hi tnpine poučili, jih učijo še slabše. Nalijejo mu žlo-budre. da mora revež kar kobacati ter se učiti novega sistema. Taske so nakane naših dobrih bratov. ki vedno nastavljajo limanee lrpinom in jim mečejo pesek v oči. Le nikdar ne upajmo, trpini, da bo kmalu dobro za nas. Preslabo se znamo pripravljati. Dokler bomo ."meli tako zalego rued seboj, se ne moremo, ganiti ne na desno, ne na levo. Ko bo vsak enkrat toliko zmožen, da bo lahko kontroliral .samega sebe, potem šefe pride do popolnega razpada sedanjega očitnega in topovskega kotMčkarske-ga »bratskega sistema. Bolje je, da vsi pustijo gnilobo, ki se je razpasla, in ae lotijo poštenega ter človeštvu koristnega do3a_ Trpin, vrzi de&ko z oči in preglej, kaj delaš! Če pa nočeš, capljaj naprej ! Nekoč Tx£? vendar pricapljal na pravo poL Pozdrav!
Novice iz Slovenije.
Smrtna kosa.
Po dolgi bolezni je umrla Miuka Jebačin. rojena Bol t ar, soproga Joška Jebačin a, trgovca na Dolenjski cesti v Ljubljani. Pokojni ca je umrla v najlepši dobi, zapusti vii dve hčerki,. 13tla je dobra Slovenka in skrbna gospodinja. Pogreb se je v'isil 24. januarja na župno ]pokopališče na Rudniku.
V	Gosposki ulici v Celju je u-mr-a v 77. letu starosti bivša solastnica glavne tobačne zaloge v Celju J. Cerna.
V	Stožieali pri Ljubljaui je (preminul 25. januarja Ivan Pečuik, znani gostilničar pri 41 Urbančku'". Pokojnik je tast trgovca Tomaža Mencingerja in svak Matije Dol-niearja, restavrtiterja v Tivoliju. Pokojnik je bil odličen naroden mož. izboren gospodar ki spreten obrtnik. Njegova gostilna je znana daleč naokrog kot ena najboljših v ljubljanski okolici. Pdlkojnik je že dalj časa bolehal.
V	Mariboru je 26. januarja po daljši bolezni umrl 191etni sedmo-»olec tamkajšnje gimnazije L*eon I*nčelik, .sin nadučitelja Pueeiika v Krčev i ni.
V	Ljubljani je umrl 26. januarja znani 'ugledni trgovec in povratnik Anton Krejči. Po-kojnik je tast člana sedmerice in slovenskega pisatelja Milčinskega ter oč-2 odvetnika dr. Viljema Krejči j a. Umrli Krejči je rodom Celi rn se je z največjo agilnostjo in požrtvovalnostjo svoječasno udeleževal narodno-otrambnoga dela. Bil je član znanegaoiuizja pri "Belem volku", ki je izdatno podpiralo i .'iril-Metodovo družbo. S premi-r.ulini Krejčijem leže v grob mar-kantna ljubljanska osebnost.
Aretacija prostitutke.
Zaradi potepuštva Ln tajne pro-f' ituci.ie je bila v Mariboru aretirana 281etna brezposelna blagaj-uičarka Alojzija Kranjc iz Sv. Mohorja. Stražnik jo je prijel o polnoči na cesti, ko je pohajkovala. Ugotovljeno je, da je za 4 leta izgnana iz Maribora.
Razbojniške tolpe v okolici Ptuja.
Po poročilih iz Ptuja in taniob-iije okolice, se je v zadnjem, času p-»javila tam številna in dobro organizirana tolpa tatov, ki ogrožajo ondotne kraje. Tekom zadnjih tednov je bilo izvršenih več roparskih napadov in eden najdrznejših je bil izveden v noči od 15. na 16. januarja. Tolpa 13 roparjev, f-lK>Fožena z najprimitivnejišiin o-r Kijem, kakor tudi z vojaškimi puškami, je posetila po vrsti i*az-ne posestnike v vase^L Gorasniea, PLacarovci in Foionin v ptujski o-kolici. Svoj prvi napad so iizvrarli nad vasjo Eamušani, kjer jih je srečal posestnikov sin Tine Mun-<!a. Slednji jih je pozdravil, nakar ..-•3 ga maskirani roparji ptrijeli in vrgli ob tla. Medtem so Mundi prihiteli na pomoč domači fantje, ki so se -spustili v borbo z roparji. Posrečilo se jim je sicer tolpo nagnati, vendar so ropar j i med pretepom Mundo do nagega oropali in ga težko poškodovali. Tolpa je nato nadaljevala svoj pohod in je skušala v Garišnici vdreti v trgovino Antona Brumna. Rop pa se .iim ni posrečil, ker jih je pregnal domači pes, ki jc dumučine avizi-ral o preteči nevarnosti. SLičuo se jim je primerilo tudi v Gajevcth. kjer so poskušali vlomiti jyi treh posestnikih, vendar so jili povsod ljudje pregnali. V Formuiu pa so roparji popolnoma oropali posestnika Horvata in Kovačeea. Odnesli so precej obleke, živil in denarja. Vlomili so tudi pri posestniku Ivanušu in Kokotu, ali tu niso ničesar odnesli. Ker se ti napadi v zadnjem času sistematično množe, se je prebivalstva v ptujskem okraju polastila panika. Pozvano je bilo orožništvo v ojačeni meri na pomoč. Po nekaterih vesteh so nekaj krivcev že aretirali.
Romančck postnih uradnic v ptujskem okraju.
Pred kratkim je bilo poročano o tajinstvenem roparskem napadu na poštno uradnico v Sv. Ijovren cu na Dravskem polju, kjer bi naj bil zvečer neznanec mladi postni uradnici zamašil usta, jo do nezavesti stoJkel po tdavi s plosnbnimi ključi in potem odnesel iz poštne blagajne 27,000 Din. Drznega neznanca še do dan os niso dobili, pač pa je sodišče vsled raznih sum-ljivih okolsčin aretiralo 181etnp postaneo m njenega ijubimea, vi-P./ter »letag veštrv j^-.
starke, ki je tudi poštna uradnica na Ptujski gori. Sodišču se je namreč zdelo sumljivo, da sta prišla kmalu po dozdevnem vlomu iz Ptujske gosestra napadene in njen ljubimec po orožnike ter pripovedovala čudno zgodbo o nasilnem vlomilcu. Poveh tega nrso mogli na napadeni ugotoviti niti najmanjše teiesue poškodbe, čeprav je baje od udarcev padla v nezavest, tako da roparja niti pii-bližno ni mugla opisati. Tri dni po tem zagonetnem dogodku pa je prišel davčni eksekutor na Ptuj sko goro rubit kmete radi zaostalih davkov. Kmetje pa so bili silno ogorčeni, češ, da so vse davke plačali po pošti na Ptujski gotri. Ko so poštarieo poklicali na odgovor, je za hip prebledela, nato pa je takoj prišla v ravnotežje Ln rekla, naj jo malo počakajo, ker se je najbrže kje zmotila, v pol ure bo denar tu. Primanjkljaj je znašal 12,000 Din. In ga je poštarica res tudi prinesla čez pol ure. Denar je dobila pri nekem kmetu, trgov-
O koverticah. in patru Kovertici.
(Nadaljevanje in konec.)
"Po številkah imamo pa kover-tice zato, da bo olajš.uio vpsiso-\ an je teh kolekt v koverticah. Lahko si vsakdo misli, da bo dalo to silno veliko dela, vsako nedeljo napisati kakih tisoč kover-tic vsakemu posebej. Ako. bi to (šlo pri koverticah po imenih, bi vzelo vsaki teden najmanj dva dni za koverttce".
"Ako pridejo naši dobri fantje vsaki ponedeljek večer za tri ure skupaj, pa bodo narejene vse ko-vertice".
• i •
Pater Kovertica bo pa preštel
in dobro spravil — you bet!
5 * *
in nadalje piše pater Koverti ca: "Kaj pa, ako bi bil kdo tako
cu m župniku Zagorsaku. Zupan- x , , . , . , , , , -- i •• i ~ ~ * - i trmast, da bi nc hotel teh kover kov m rok soeijalen cut je vzbudi:	,, ___.
ker sicer nima ravno
začudenje, preodprtih rok. Lsti poštarici je tudi pred tremi leti zginila na nepojasnjen način večja svota denarja iz blagajne. Takrat je obdolžila tatvine rusko begunko, soprogo 'bivšega višjega državnega iuukcijonarja. ki je bil takrat nastavljen v Ptuju kot sodni avskul-tant. Ta Rusinja je bila baje v u-radnem času edina v uradu in je pred okrožnim sodiščem komaj
tic?" Weil, jaz ga prisiliti ne nio-reh, ako bi res kdo ne hotel teli kovertic. Ko bo dobil letno poročilo. bo dobil A' roke veliki Nič. (You bet — veliki NIČ!) če je tudi vsako nedeljo dal, pa ni dal kovertice".
"To niso cerkveni dolgovi, temveč davek, katerega je ukazal že v starem zakonu Bog. in v 110 vem ga ukazuje cerkev pod smrt
, ...	, , , , .mm grehom, da mora vsakdo da-
odsla obsodbi radi hudodelstva' . . ... ...
...	.	ti v kovertici ,
taovuie. M oz pa .ie moral vseeno
zapustiti sodno službo. Sedaj je
iasno, da je bila Rusinja čisto po
nedolžnem obtožena grde tatvine.
Sugoslotiaitfika
Ustanovljena L 1898
2Catm. 3f&ttnta \
Inkorpx>rirana 1. 190*
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki: Prwednlk: RUDOLF PERDAN, 9M E. 18» St.. ClvrOl&B«. O. Podpredsednik: LOU1R BALANT, Box 10« Pearl At«.. I<nr*l% O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box Stl. Ely, Minn.
Blage Jnlk nelxplaCanlh emrtnls: JOHN MOVKRN. «11 — Utt A«. Dnluth. MBml	_ __ . .,.
, ,	Vrtovnl xdravnlk:
Dr. JOB. V. GEAHKK. tot American State Bank Bid«., (H OfUl at M 8Utb Ave., Plttaburgk. Pa.
Nadzeral odbor:
ANTON EBA8NIX, Room S0« BakeveU Bldf^ Mr. DUboM and GfUl
Streeta. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC, 18$4 W. it Street, Chicago, m. FRANE BKBABEC. 4IU Waahlngton Street. Denver, Cela
. •	Porotni odbor.
LEONARD BLABODNTK. Bos 410, By, MUm.
GREGOR J. roRENTA, S10 Stevenson Bids-. Puyalln*. Waak.	?
FRANK SO RICH, «117 St. Clair Ave^ Cleveland. O.
Zdrulavalnl odbori
VALENTIN PIRC, TtO London Rd.. K. X„ Cleveland. B.
PAULINE ERMEXC, Sf3 Park Str.. Milwaukee. Wle. JOSIP STERLE. 404 E. Meaa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEI.ARC. KM Market Street. Wankegaa. in.
—'	Jednotlno ara dno glaallo: "Glaa Naroda".	■
Vae rtv art UkajoCe aa uradnik «adev kakor tudi denarne potUJatv«
naj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vsa pritožbe naj m poftllja na predsednika porotnega odbora. Pro&aje sa sprejem novih Članov ln boln1«ka ■pričevala naj ae pofiiljs na vrhovnega sdravnlka.
Jugoslovanska Katollfika Jed do ta bo priporoča nea Jugoalovmsom aa ObUen pristop. Kdor teli postati {lan te organizacije, naj ae sglaal tajnika bližnjega druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnit« na Ki. tajnika. Novo druBtvo ae lahko vstanovl % t Clanl ali Sanicami.
Orijentaiski humor.
Prišel je neki Turek k Nasiadi-nu-liodži in prosil, naj mu napiše pismo, «la mu bo plačal, kar >e običajno plača /a eno pismo.
Ti>ti člo\ek pa je
vi-
4' Morda boste nekolikokrat po zabili kovertico doma. Zapomnite si pa samo številko vaše kovertiice, Krivda na teh čudnih tatvinah, ki i in kolektorji bodo vedno imeli jemljejo u^rled in zaupanje držav-1 pri rokah kovertice in napisali
li i m uradom. leži predvsem v sramotnih plačali. Poštarica pri Sv. Ijovroncu je imela na primer komaj 450 Din mesečne plače, kar ji gotovo ni molg-lo zadostovali za življenje, niti za p<.J mcs<eea, četudi je -stanovala kar v poštnem uradu. Viuda z izžeinaujem in zlo-rafbijaujcm delovnih sil državne nastavijenee naravnost žene v zlo-einstvo. Povrh tega padajo še ženske v kremplje brezvestnih moških di-ijeai in m tem v dvojno ne-!»iaralo. \Va teža (Klcf-ovornosti pada na sedanji soeijalno brezčutni režim. Vse tri aretirance je okrož-
\ ašo številko na kovertice, pa bo vse dobro s koverticami".
"Stariši. naučite svoje otroke plačevanja tega davka v koverticah. Takoj, ko zaslužijo, jim dajte, da sami plačujejo v koverticah".
d daleč
del, ki!j je naredil Na^radin-hodža s svotjim »m in mu reče:
'•Ravnokar je šel tu mimo ter "Komu naj napišem pismo in | ne-vl tovor ih-vi tlomov." kani?" ^ii vpraša Nasradin-hodža. Nat<» reče Nasradin-hodža: ".Mojemu sinu v Carigrad", mu! * * l»o*r daj brate moj. i.i;i bi b:i»» d vrne mož.	Itako! A k«*likor vem jaz. ne ir s;
"A. za kakši o eeno lioč.š pis-J več drvi
no! Imam tri eene: ni/ko. dražjo j	-
n najdražjo", reče Nasradin-! Kadarkoli v<> se ra/.ir>'vurjaii
Iiodža.
"Saj	hod/.a, da sem siro-
mak in ne lnorem nti!0<r0 plačati: naredi taj-nlžjo ee:io, kolikoi* pač moreš."
"IIi*j, j>r:jut' lj m«>j". mu o. 1 vlit Na^radhi-lioclža. " na jei*nr j še je. da ti napišem ]>ismo. ki ga ne-
-•e.rtiii liri. vselej je Xasradia-hoiiža moledoval, in zaklnijal. :iaj ua nikar iif poko^djejo v novem grobu, temveč v starem. A nikdar ni povedal, zakaj to /."li.
Ko se mu bliža Miirtna ura. prosi zopet .s solznimi očmi. naj ga pokopljejo v starem gn«bu. }*a
vsaj sedaj
š sam v i."ari«ra-l in poveš sinu, lijo navztnui vanj. naj "Veni, da bo veliko godrnja-\ kaj si lilU {)is:,j Dražje je ono pis-j pove, zakaj to želi.
nja in zabavljanja proti koverti-cam. Toda godrnjali bodo srno tisti, kL se bodo ustrašili kovertic, tla jili bomo sedaj lažje kontrolirali. kako malo dajo v koverticah",
"Sedaj se ne bo dalo sJcriti ni-
no sodišče v Mariboru po z^sLiša- viMrja ako „a kdo da za. cer.
nju zopet upustik> na prosto, pre- ^ y ^ovenici". likava pa se se nadaljuje.	,
"Vse glede kovertic bo napisano
"Pobožni" cerkovnik,	,z3kazano vsako leto posebej".
Z Bleda poročajo: Cerkovnik "Zato prosim, kdor bi ne dobil blejskega otoka, Josip Bijol, od- zavojčka kovertic, naj neniudo-bornik raznih eerkveuih. organiza- * ^a pride v župnišee po kovertice, eij, Orla itd., je v nedeljo 20. ja- tla ne bo zamudil nobene nedelje nuarja napadel S. Zupančiča tik zavoljo kovertice. Mogoče, da ni-n jegovegia stano\ an ja in ga udai*il | sem imel njegovega naslova za-z velikim kolom po glavi. V Zu-1 stran kovertic, ali mogoče, da se paučičeA i bližini sta se nahajala j je po pomoti izpustilo njegovo Josip Žvab in Andrej Erlali. Sko- iine zaradi kovertic. čil je tudi k njima in ju začel ob- »Vsakega farana pa najprej delovati s kolom. Ker so se mu vsi | prosim 20 eCDtov za pokritje stro-trije postav.ii v bran, je portegnil gkov za te k0vert£ce". l>ijol iz žepa nož 111 zadal Zvabu
in Erialm težke telesne poškodbe'	* *
po glavi in po ži-otu. Razkačeni fMoja opoluba . V New Yorku ie uiaiial potem z nožem tako ne- \ kovcrtice bolj (;ello. Kdor jih rodno okoli «ebe, da je rami se sa-|	pf>treJjuje kot pater Kover-
mega seoe po obrazu m roki. Pri-, .	,
hiteli .SO ljudje iz vse vasi ,luipaj Itica, jih dobi po deset za en penny in s težkim trudom rešili napa-j ^Potemtakem bo ze pri koverticah denee prerl Dijolom. Cuciimo se, i l>™cejScn dobieek). da je ta človek že toliko časa cer-;	* # *
kovnik, ker dela neprestano prepire in ga je videti tudi pogosto pijanega v cestnih jarkih.
Peklu se bo zapisal.
Že 25krat kaznovani jjotepuh Lovro Sme raje iz Jatx je razgrajal v L/jubljani v gostilni "Pri belem volku", psoval natakai-ice in bil tudi, na druge načine nadležen vsem gostom. Po policijskem odloku je bil sedaj izgnan iz Ljubljane. K temu je pripomnil, da ni na svetu nobene pravice tin se bo v svrho maščevanja nad paragrafi zapisal peklu. — Vse to mu bržkone ne bo nič pomagalo in bo moral v naprej drugje poskušati tatinske in drage zmožnosti.
Aretacija na Rakeku.
Obmejni komisar je aretiral Ivana Žagarja in Alojzija Gombača, uslužbenca železniške carinske ex-paaiture, ker .sta • jemala s carinskih aktov obrabljene ne 11 ©obrabljene kolke in že obrabljene zopet poralbljala, neobrabljene pa s popustom prodajala špediei jske-mn -uradnika Mamšu. Tudi. ta je brl aretiran. Vsi trije 90 izročeni okrajnemu	▼ CerfaacL
Pater Kovertica naj mi oprosti, če sem ponatisnil del njegovega ""Glasila". Ponatisnil bi vse, dobesedno, pa mi manjka prostora.
Vprihodnje naj vzatme copyright na svoje" kovertice.
Edinole 011 zamore sestaviti načrt za tako tiransko felitarijo.
Če bi svoje neizmerne in brezmejne kramarske zmožnosti mogel v gorečo molitev premenjati. bi bil marsikdo, ki je že hudiču zapisan, v nebesa poslan.
* a •
Opomba:
Originalno izdajo glasila fare patra Kovertice mi je poslal prijatelj iz Chicage. ki je prišel končno vendarle do prepričanja, da je gospodu Kovertici polna kovertica poglavitna, vera pa stranska stvar.
Prisrčna hvala za podane informacije!
•IMmmmi
mo, !:i ga -.1111 ne moreni prečitati. ko -»e posuli. A najdražje pi.-nio. j prijatelj moj, .v4 ono, ki ga napi- i
Xa>r«'idin-!ioiiža j:m odvrne: "Cujte, bratje moji. zakaj to
•hm. Ivo bodo i>i*s!s i«iir< li«1-
šr-ni in ga snu; neseni v Cariirrad. i nt-ki in n-o bodo našli v r.' veni iri-
ga prečitam. ker nihče bi ira ne ;neg» i jire^itati Važen mene. mu-kar da bi se zbiiili vsi pismouki earigrajski in tudi sam šejh-ul-i-lam!" (S'*jh-ul-islam — najviš-ji duhovnik mohaniedar.eev.)
Nekoč j- sekal Nasradin-hodža ob neki strmini bukev; ko >pa zapazi, da bo padla po strmini na-vzuol. pnveže svojega osla ob vr-hu, da povleče bukev po .strmini :iavz£»04-. A bukev pade navzdol, potegne osla s »seboj m ga trešči <«b neki zid. da na mestu crkne. l\o vidi Nasradin-hodža vso ne-srečo, dene sekiro na ramena in se odpravi domov. Spotoma sreča nekega člo»\"eka in y:a vpraša:
"Ali si morebiti videl nižjega
t-4ar\ „
bu. me bedo na dolgo in široko iz-praševali po mojih grehih: napak bo rn huda m' bo predla, če se bom moral za vse pokoriti. Ce me pa najdejo v starem grobu, bo iun«>go lažje. Rekel jim Ihmii: Saj sem že p-tkoro delal, mar ne vidite, da sem v starem grobu?!"
Smrt v ognju.
V beograjskem Narodnem gh' dališču je bil uslužben kot kurjač Nikola ilačkie iz Slavoni je, ki je trpel pogosto na epileptičnih 1 božjastnih) naipadih. Ko ie hotel 19. januarja zopet nametati premog na ogenj in je odprl peč. ga ji- zopet napadla bolezen in je pa/l«4 v žareč o peč. Vsega eržganega so prepeljali v boln?<-o, kjt»r je dve uri nato v irro/ivh mukali umrl.
Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po
4%
ako jih naložite pri nas na —
"Special Interest Account"
Glede denarnih pošiljate v, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži yas naš zavod ceno, brzo in solidno.
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
m


. .. . -■ - •
PISES NAROD.*, 13. FEBK.1924T
je pre
Mario Mariani.

rai vi sodniki, ki me boste zdaj obsodili, smejali na vse grlo.
Postava se ne trudi, da bi kaznovala goljufijo, podlost in niz-kotnost; nc: postava ščiti zločin-V moji hiši sta stanovala zakon-| On je vstopil v pisarno ziiamc- ce. Ce bi ne bilo postave, bi se Bka^ oba poštena in — ljubila sta nitcga odvetnika, kjer je imel še ljudje čuvali zlega, ker bi mislili se; bil je res grozen škandal. 'precej lepo plačo, ona je postala na maščevanje prizadetih. A pred So stvari, ki se v današnjih ča- učiteljiea klavirja v nekem penzi- tem maščevanjem jih čuva posta-sih res ne smejo dovoliti!	\icnatu.	va, paragrafi, porotniki, polieija.
Dolga je bila povest njune lju-. Po štirih letih ub:5tva sto si Zategadelj se zločinci šopirijo in bežni. Poročila sta se vzlic nas-
-1 a no van je v moji hiši. Pozuo po-|tu, gospodje postave, ki jim zago-poldne, po leti, ko sta se vrnila tavljate zdravo kožo. Žrtvam osta-vsak s svojega dela teh sedla naU» le ena pot: samomor. Idijoti!
stop-1
protstvom staršev, sorodnikov, prijateljev — vseh. Srečala sta se nekega večera, ko jima je bilo vsakemu dvajset let in brez pogleda naprej — ali nazaj, sta stopila na predsodke, pomisleke, postave, razlike — na vse. Srečala sta so nekega večera, ko sta bila po dvajset let stara in se nista v# č razstala. Padla sta drug drugemu v objem, ne da bi se razumela zakaj, ne da bi se vprašala po vzroku.
"Ce dva istočasno padeta na kolena — to je ljubezen/'
To je rek nekega propalega francoskega pesnika, ki je umrl šestindvajset let star, ne da bi poznal ljubezen. To je zapisal nekdaj neki falot v moj "album", ko sem bila pevka v nočni kavarni in seiu imela Se "album".
Moja stranka — mlad par —- si je torej oni večer odkrila ljubezen. Ona je bila nevesta mladega industrijalca — on jj moral končati študij prava na univerzi. Bila sta oba odvisna od .svojih staršev, sla bila zgubljena, bi vendar sta se "pogubilaM brez besed. Po navadnem predstavljanju v ljudskem vrtu. ob sviranju Caj-kovskega mazurke. sta si pogledala v oči. se prijela za roke, šla po dnhtečem in skrivnostnem drevoredu poljubljajoč se do onemoglosti. — In. se nista več vrnila. •
Potem sta se poročila. Bil je en par zakoncev več. Dolgo sta premišljala. ker se jima je zdelo, da z cerkveno eereuionijo onečastita svojo ljubezen. Poroka jima je bi-1- nekaj, kur ju je spominjalo na svet, iz katerega sta zbežala.
D« sta mogla živeti, je on poučeval svoje tovariše — visokošol-ce — v pravu, ona pa premožne gospodične v klavirju.
In vztrajala sta v svoji ljubezni, kajti bila je ta ljubezen izzivanje vsega sveta, ker je bila priborje-lia. ohlajana, prokleta od vseh.
Živela sta ob pičlem kruhu, a v obilici nežnosti. Ljudje so rekli: "Lepa pokvarjenca! Bomo videli kako se bo končalo. Oja! Ljube zen ukroti tudi blazne."
Rekli so vsi tako; njen oče, nje lia mati, njegov oče in mati, strici. tete, bratranci, sorodniki in prijatelji in znanci. "Ljubezen, kaj ljubezen!" — Oh, oh, ljubezen. Poskusila bosta malo revščine, ma lo sveta — in ločila se bosta."
A onadva sta bila trdna. "Ne ne in ne!" In trpela1 sta! Šla sta preko lačnih noči, preko poniževanj. preko pomanjkanja v mrzlih podstrešnih sobicah, v vlažnih luknjah pod stopnicami — boreč se, boreč in poljubljajoč se v za-Mneh vsemu svetu in odgovarjajoč vsakomu žalostnemu prorokova-nju: "Srečna sva tako zelo — ljubiva se." To je bila njiju povest!
Jaz, kot praktična žena sera se često vprašala : Ali je to bila ljubezen? Morda je bila to le volja do kljubovanja in trmoglavosti?
V začetku se je svet smejal, imel je usmiljenje, čakal je .
Čakal je. da so spametujeta sa-joa.
Nihče si ni mogel prestavljati, da bosta vztrajala.
A vztrajala sta.
Xo in tedaj je imel svet dovolj. Nasitil se je tega do grla. Treba je bilo začeti kako drugače.
Da bi dva otroka imela pogum srečati se, poljubiti, se, spati skupaj, ne da bi se poznala, poročiti se brez dovoljenja -staršev, živeti bi •ez pomoči kogarbodi, vse to je bilo preveč.
A ono, kar je presegalo vse meje je bilo pač to, da sta se ti d?e kreaturi ljubili dalje, da je ona, pomislite — bila zvesta svojemu možu, in da on — v posmeh vseh zakonskih niož, ni. nastavljal rogov svoji ženi. — To je bil Škandal, Vi »e ni smel trpeti!
* . .
baikouček, si je ona zapalila eigs^Morali bi vsej prej, kot razljueeni
psi umoriti one, ki jih tirajo v samomor."
reto.
Drugim strankam se je zdel prizor s cigareto iiesramen
Bilo jima je tedaj po ši.riiidvaj-set let in večkrat sta se poljubova-la na balkončku. Dve oI: tri poštene gospe v hiši, ki jih je zgrabil
Uboga reva! P .v-več resnic je povedala porotnikom. I:1, so jo progla ii za blazno.
Bila je to njena sreča. a bilo je
stud, kadar so morale poljubiti t«d> prvič, da i: je resnica nekaj
svojega soproga, so skušale koketirati ž njim. On jim jc odgovoril z malim ironičnem nasmeškom. In te dve ali tri gospe, so prišle k hišnici in se pritožile proti oni vla-čugi, ki poljubujc svojega moža; kajti kdo ve, če je to sploh njen
koristila. Kajti čo bi bili verjeli, da more ženska pri zdravi.pometi govoriti take stvari, bi bila gotovo obsojena na trideset let.
Znameniti odvetnik, pri katerem je bil njen soprog uslužben, ji je mož	i dvoril. Bil je človek, ki je uredil
Dva ali trije resni gospodje so vsa stvar na zelo rafiniran način, e skušali približati njej na stop-iPo*lal Je njenega moža zastopati
nicah ali na cesti. Odgovorila jim je z glasnim, razposajenim posmehom.	. . .
ln ta dva ali trije resni gospodje so prišli k liišniei, ter se prito-
Ko je advokat odhajal po stop nicah. je mrmral med zobmi, a hudiča, smejali se bomo trije". . . In odpustil je substituta iz službe.
Tedaj je mlada žena, vedno mirna, vedno smehljajoča, vtaknila samokres v muf in šla na obisk k znamenitemu odvetniku. Ta jo je sprejel srečenf ra?burjeu. upal je pač na spokoritev — a ona je bila mirna, smehljala se je in je končno potegnila iz kunjega muf a fin, z bisernico obložen samokres ter z enim strelom razdejala advoka-tovo črepinjo.	•
Danes zjntraj je bila zadnja obravnava. Obsodili so jo samo na štiri leta. Preveč resnic je povedala, tal^o, da se je njenemu zagovorniku lahko posrečilo vzdržati trditev o njeni nepopolni pameti. Tako je prvič odkar svet stoji, resnica koristila.
Edina ženska, ki je bila pošte-ia — je bila obsojena.
Škandal je povzročil, da je njen soprog postal znamenit, in da misli samo na njo, in na to, kako jo bo oprostil pri vzklicnem sodišču.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
4
(Foreign Lsngn««* Information Barvic«. — Jugoslav Bureau.)
SMRTNE NEZGODE V PREMOGOVNIKIH TEKOM
LETA 1923.
^Poročila državnih rudniških jUsntje stropa in premoga vselej nadzornikov na federalni rudniški provzročuje približno polovico
ueko zadevo v oddaljeno, zelo oddaljeno mesto. Med njegovo odsotnostjo je poslal gospe, da bi se ne dolgočasila, ker je bila sama, vstopnice za gledališče. Gospa je
Novo kulturno nasilstvo nad Goričani.
urad izkazujejo, da so tekom leta 1923 nezgode v premogovnikih ubile 2452 ljudi. Od teh smrtei je 2249 nastalo vsled nezgod pod zemljo. 46 vsled nezgod v šaftu in 157 vsled nezgod rm površini. Izkopalo se je tekom vsega leta skoraj 641,500.000 ton premoga. Razmerje smrtnih nezgod h količini izkopanega. premoga je tekom 1. 1923 znašalo torej 3.82 smrti za vsak milj on ton nasproti 4.15 v prejšnjem letu.
Ako bi bilo prevladalo tekom leta 1923 isto yazmerje kot leta 1922, bi bili imeli lani 210 več smrtnih nezgod. Ne le, da smo sploh imeli lani razmeroma precej manj smrtnih nezgod, marveč se je znižalo razmerje smrti v vseh vrstah poglavitnih nezgod, ki so vzrok smrtim v premogovnikih.
vseh smrtnih nezgod. Lani je bilo
žili zoper vlačugo, da je kadila pri ,lv;l ali trikrat sprejela. Advokat oknu en ga ret e in ta&o dajala slab 'je kil v gledališču ter jo prišel zgled njihovim hčerkam. Vse to je pozdravit v ložo. Govoril je vlju-bilo treba sporočiti gospodarju, a^ino, taktno, fino, s povdarkom ta — ker je imel nekdaj sam nekof ironije, lahne ironije pod sivimi, nalo "zadevo." s svojo "zvesto".po ameriško obritimi brki, nad :oprogo, se ni hotel vtikati v stvar.: tanko gornjo ustnico. Lahen ironi-Prepustil je vse hišnici, ki tudi ni čen nasmeh je vibriral v kotn nje-hotela storiti ničesar — in to jezovih usten. Gospa zato ni hotela Še bolj podžgalo kri.	| več sprejeti vstopnic. Rekla je
Menda vsi moški hiše so ji dvo-;shlg^ da je trudlia- da jo boli rili za stavo, in vse dame so leta-\a a konC.no je prav otHočn0 po-'c za njim; a ker se ne prvim,	da se ^ dmžbe svojega
drugim ni posrečilo doseči uspeha.- oppQga y g!cdaliKa dolgočasi. o se hoteli maščevati _ na ta na- 0dvetnik se je delal? kakor d„ čin, da se jima mora odpovedati I e Miume. Pri51e so rofe? rože
t a no vanje.	Uastiliea. ki hoče ostati nepoznan.
To bi še nc bilo najhuje. Ona-k v .. __. „ __.
**	.a zeli nasprotno. Gospa ,ie roze vr-
tiva bi lahko dobila drugo stano- njja
vanje, in če bi se tam ponavljajo T,	,	■ , ,
J '	y J J ] Z možem sta se smejala tem po-
Razpust slovenskih prosvetnih društev. — Kako pojmujejo italijanske oblasti prijateljstvo z Jugoslavijo.
1158 premogarjev ubitih vsLed tega vzroka razmerje je 1_S1 za vsak mil ion ton izkopanega premoga — nasproti 1.90 let<* 1922. Nezgode pri prevažanju po«l zemljo provzročujejo navadno IS od-sto smrtnih nezgod. Lani je bilo 413 smrti vsled tega. vzroka; razmerje je 0.64 nasproti 0.72' v prejšnjem letu. Eksplozije plina in pralni so ubile 372 ljudi; razmerje fatalitele je bilo torej 0.5S na*-uroti 0.65 v prejšnjem letiu 75 smrti jc provzročila elektricateta, za katero vrsto nezgod je razmerje bilo 0.12 nasproti 0.16 prejšnjem letu. Smodnik in druga razstre-liea so provzročile 114 smrti, kar predstavlja fataliteto od 0.18 na^-oroti 0.1!' v prejšnjem letu.
kjer so ju zaprli skupno z vlaču-gami in mučili na vse mogoče načine. Stara, ze več let bolehna go-i ^
spa je zbolela na živcih. Preiskovalni sodnik jo je mogel zasliša-vati samo skozi odprtino na vra-j tih. Polem so prepeljali obe'v Goellersdorf, kjer si je stara gospa prerezala žile. Umirajočo so prepeljali v dunajski sanatorij, lici je znorela.
To je samo par slučajev. Knjiga jih vsebuje v>e polno. Kdor bi ho<tel popisati vse, temu ne bi zadostoval ves papir, kar ga je ua svetu.
Strašne razmere v avstrijskih taboriščih.
?*to, kakor v tej hiši, bi se lahko.skusom;	gta obeneja bH
vnovič preselila ali pričela cigan-	se nesre~o Jn ^^ ^
sko življenje, s potovanjem. j prišla, ko je moral iti zagovarjat
. . ueko zadeyo v daljno mesto, kjer Jaz bi ji dal odlikovanje za ei- •	, .	•
J • .	J ___|jc moral ostati osem dni.
vilne zasluge, a njo so na sodisču
bsodili na štiri leta ječe. Poslu-
Drug dan njegove odsotnosti se
šala je svojo obsodbo, ne da bi
. je potrudil znameniti odvetnik v
avtu k gospe svojega substituta.
trenila z očesom, ovorilo sc je o „, , , . . . ,,.„..
, .	, .. XT . , . iV kotu ustnic mu je igral obieatm
nepopolni normalnosti, iso, in bi-^. ,„ .	,
lo je res! Žena, ki ostane trdo-
viatno zvesta svojemu možu, ne more biti pri zdravi pameti. Sploh
iro-niČni nasmeh. Govoril je razločno! "Vi ste prepametna, da bi vam
ie tudi njen zagovor pokazal, da'sovoril dvoumno, a ugajate mi uboga reva ni mogla biti zdrava na preveč, preveč vas ljubim, da bi duhu. Pred porotniki je govorila!5* krotil. Štirje mesece so, kar vas n. pr. take fraze:	j vroče želim. Poskušal sem na vse
Postava ščiti zločince. Svet mi čina, da vas pripravim do tega je bil ostuden. Vse svoje 'ivljenje'razumevania na galanten način, sem se trudila pošteno delati, da štirih, mesecih, mož kakor sem
jaz, zgubi glavo. Sem starejši od
Gorica, 02 januarja.
Oil kar se Italija sporazumeva z Jugoslavijo, je zapihal nov odfijo-zen veter proti goriškim Slovencem. Prefekt Piseuti, započetnik in /.vršilec zloglasne naredbe. da morejo naši listi izhajati samo tedaj. če se tiskajo dvo-jezHČno, je padel in si je izkopal grob z laK-uim protiposta\iiiiu postopanjem j »voli neitali jamskemu živi ju. Zato so pa začele ro vari t i proti sluven-Hknm kulturnim ustafliovam pod-mefektutre. Pred kratkim jc idraj-.ski podprefekt prepovedal delovanje slovenskim izobraževalnim društvom v Cerknem, v Planini in na Straži. 'Kakor vse kaže, je bil to samo začetek nove nasilne kampanje iproti naši kulturi v go-i riiki deželi, idrijskemu podpre-Vcktu se jc sedaj pridružil še go-ritrki kolega, podprofekt Nicolotti. Izdal jc odlok, .9 katerim prepoveduje delovaaije slovenskim izoibra-žcvahum društvom v Vipavi, Vrh-poljoi. na Cročali, v Budanju, na Slapu, v «t. Vidu pri Vipavi, v Šturjah, Podragi, Dorabergu, Za-lojčah in na Saksidu.
Ljudstva se je radi teh nasi hi ih činov polastilo veliko ogoneenje. (I oris Vi podpre tek t grozi pomaai-drati nič manj kot 110 prosvetnih društev, katera so ustvaniii goriški Slovenci z največjo ljubeznijo in z največjimi gmotnimi •žrtva-mi. Podprefekt stoji na stal^ču, da je v Julijski Krajini Se vedno v .veljavi avstrijski društveni za-
Češki pisatelj je spravil na dan stvari, ki se zde povprečnemu človeku skoraj nevrjetne. — Kaj morajo pretrpeti interni-ranci?
sem se vdala le možu, ki sem ga ljubila, a srečevala sem vedno moške, ki so mi z eno roko ponja-jali kruha, a z drugo brezčastno življenje. —
Samo ene roke ni bilo mogoče sprejeti, vzeti bi morala obedve.
lJekli so mi, da me ženske dela-«:'o lahko samo na tak način; a takega načina dela sem se branila. Radi tega sem trpela, stradala sem cele tedne, mesece in leta. In svet se mi je zastudi!.
Najgrše pa je pač bilo, da niso samo oni, ki so mi ponujali delo, hoteli postati moji ljubčki, ampak da so zahtevali to tudi oni, ki so dajali delo mojemu možu!
Jaz se jim nisem vdala. Zato so se maščevali, odpustili so mene in njega.
Upirala svo se, trpela, prenaša-lia muke pet let najinega življenja.
Trpela sva bedo, pomanjkanje, uboštvo. Desetkrat sva začela živeti iznova, desetkrat sva si opomogla — iz nič; a udarci so naju
V Pragi je izšla knjiga "V krempljih". lii jo je pisal Otakar Vochoč, ena od neštetih žrtev bivše avstro-ogrske kulture. Stvari. ki jih pripoveduje Vochoč, se zdijo sikoraj nevrjetne, vendar so resnične. Mnogi od nas so skusili na lastni koži marsikaj, kar vsebuje ta knj-iga. ki bi jo bilo treba prevsti v naš jezik, da se seznanijo z njeno vsebino oni. ki še vedno živijo v spominih na čase. ko so morali kot sužuji poljubljati roko svojega krvnika.
Pisatelj knjige Otakar Vochoč je bil postajni načelnik v llčinu. Xa povelje c. kr. okrajnega glavarstva so ga 30. oktobra 1914 aretirali med službo pri vlaku in ga zaprli v llčinu. Dokazati mu niso mogli nič razven dejstva, da ni priznaval kot češki narodnjak črnorumenega evangelija. Iz il-činskih zaporov so ga peljali najprej v Goellersdorf. potem v Mii-tergrabern. Sitzendorf. nazaj v Mitergrabern in končno v Rasa 1 o. okdoder so ga izpustil; šele 26. aprila 1917. Tako se je godilo vsakemu, ki si je misi.il svoje pod habsburškim žezlom.
Vochoč popisuje trpljenje in-
kon iz leta 1867., prepoveduje pal ternirancev v raznih taboriščih.
druge potrebne pohode. Za vse opravke no služila tla. Smrdljiva tekočina je tekla ležečim v oltraz.' Neki petdesetletni koroški Xe-mec. ki je prosil na prosto, je naletel na slabo. Najprej ga "je u-daril s pestjo v obraz službujoči vojak, potem pa ga je pretepel še komandant stražnice. 10-letni Andrej ko Nemc7.uk. če g ar očeta so obesili v Galiciji, se je izplazil iz taborišča, in v lakoti odtrrgal tri slive s c. kr. drevesa. Kaznovali so ga grozovito, drevesa pa so posekali kot njegove sokrivce.
Šestčlansko družino de Polo iz Trsta so t ran sport ir al i v Lipnico. Dame so morale med vožnjo o-praviti svojo potrebo v navzočnosti vojaka. ,Za vsako najmanjšo pritožbo so grozili vojaki s smrtjo. Trinajstletnega Petra. Franca iz Poreča. so zaprli v Goellersdor-fu skupno z velikim zločincem. Poleg j«* bila celica za obsojence na smrt. Otrok je moral poslušati vse priprave za usmrtitev.
V posameznih, taboriščih so c. kr. organi vsak večer preiskavali internirane ženske in jih asenti-rali za c. kr. potrebe. V tem ozi-ru so bili delovni predvsem c. kr. oficirji.
Taka. je bila usoda tisoČcv in tisočev. V taboriščih je zbral dunajski mesarski stroj zastopnike vseh habsburških narodov in jih mesaril na grozovite načine.
Posamezni slučaji duševnega trpljenja so nepopisni. Iz čermrvi-ške ječe sta šla <lva brata Gerov-skij. Vojaška oblast je zato je prijela njuno mater in hčerko ter ju-, transportirala v Innsbruck.
Smrtna nesreča pri Žireh.
V Osojniei. kilometer od Žiro v oddaljeni vasi. zaseilctii o<.l Italaja-liov, s'- je zgodila v pondeljek 21. jiuiuarja startna nesreC-a. lTletni Pil t p Tlnrnik, mesarski vajenee pri Mato.vžu 1 turniku. je -nažil lovsko ptuško svojt ga gospodarja. V paski je ustala patroua. ki jl* odpovedala. Ko je fant potegnil skozi cev vrvico, je patrona nenadoma t;?\s*plodirala in so drt*l>ei mladeniča ranili v trebuh. Smrtim iu--Varuo ranjenega je spravil gospodar takoj v Živi. kjer se je mudil okrožni zdravnik tz Škofje L <ke. ki pa ranjencu, žal, ni mogel ve«'-pomagati. Ponesrečeni je nami-eč pri zdravniškem pregledu i/vliii-tiil. ne ua bi prišel k zavesti.
Spolne bolezni v Sarajevu
Preteklega leta obiskalo državno ambulaneo /i* k« žne in spolne bolezni v SarajeMi nad 50.CHJO bolnrki v. Nad polovico teh IkiIii;-kov jc bolehalo na sitMisu. ki je ;»>• množili krajih Ilosue in Ileret-g"-vine dedna nadloga in --o i^i /■• pred davnim časom v IV-mo it: Heieegoviuo r.aiicsi« Turki.
vašega soproga in tudi grši; pri- »aša društva ba» zato, ker so-usta znam to. A iniam sloves in stoti-soče dolarjev letno. Karijera vašega moža je v mojih rokah; ako ga ljubite njegovo usodo odloči le ena vaša beseda, žrtvujte se malo, ako ne zame, pa zanj. Ponudim vam lahko stvari, katerih vam on ne more dati. Pomislite!. . . Do-
novljena na podlagi tega zakona! Seveda so več ali manj tudi vsa italijanska društva na Gwa5kem ustanovljena na podlagi istega zakona. Toda pri teh je vse v redu i Na drugi strani pa oblasti ne dovoljujejo ustanavljanja in snovanja novih naših društev na podlagi italijanskega zakona 4>od pi*e
volj mi je. da ste z menoj nekoliko t vezo, da odborniki ne nudijo do-ljubeznivi. Morem vam ponuditi j volj jamstva^ da bi se držali dru-yse, česar svet niti slntil ne bo; .Štvenih pravdi, povišam plačo vašemu soprogu. Verjemite mi., ponujam vam srečo. Samo zgrabite jo s to lepo rok-eo, katero bi hotel videti bogato okrašeno."
, Gospa mu jo je odtegnila in si je gledala nohte. Smehljala se je.
Cujte: "Pred par dnevi je bil noj mož povabljen k čaju, k ravnateljici zavoda, kjer poučujem klavir. Ravnateljica mu je namignila, da je 25 let star, da je lep fant, način in besede malo drugačne, a v bistvu isto, kar ste pripovedovali vi sedaj meni- Moj mož je
vedno nanovo potisnili k tlom. In prišel ter mi povedal ves pogovor vedno se je ponavljajo isto.	smejala sva se oba. Jaz moram
Bila je najina krivda, da sva bila mlada, lepa, pridna, ki ji ni bilo pomoči v očeh ljudi. Po tem takem ščiti postava zločince.
Če bi bila., prišla jaz sem, da se
vrniti ljubeznivost svojemu možu tudi od svoje strani. Vendar pa, da ga vi ne odpustite iz službe, bom molčala o tem, kar ste mi pravili Sedaj se bom, mesto, da bi se sme-
pritožim zoper človeka, ki je za-Mala ž njim, smejala sama, drugače hteval za 100 dolarjev mesefenep" se smejala dva. plače razen (|eset u£.dnevnega de-f Ponudila mu je roko, mirno, ia se mojafcna in moje lelo, blsojbrez ječe. Biti gi. jc
Žil
y.i>\\. i- i : V C sr~uvi r-
sjlcp® in mu;i« o ■ T>->-j:i i.i hrbtu. :ii..>:Zii:i	iri-
.it- • v -j. •. Zli iH>mirj«nj<- !><■!•.•;; n"ls. ii---!.c-<:n zlx'dljnjo%- ncvr.iisij -.
ir.pa5.5-.- i:>	i.
Z< ;»er J.o!c : ti in lolKin«. Vdrgr.ilc pa — prepodi:*; l>t»K-/ ^ino.
Imcjtr* pri r.ku stoV i^-jci« — nikd..r i:e vest«*. J.duj jo l-o?{<» r:il 35 i:-. 70f. steklenica v lekarnah i F. AD. R1CHTER & CO.
104-T14 So. 4lh St.. QrooklTB. N. Y.
KOLEDAR
za leto 1924 BT STANE SAMO 40c ^ Naročite ga takoj« da ne boste brez njega
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York
Deputaeiji. ki je prišla protestirat proti tem na^ilstvoni, je izjavil komisar, da društva niso bila raz-pužčena. temveč da je bilo ukinje no samo njihovo delovanje in da lahko vložijo prošnje, naj se jim dovoli uadaljni oiUfrtoj.
Politično -z^stojjstvo goa*iškIh Slovencev je vložilo protestno noto na mini<*trs.kesra predsednika Mussolinija, ker uvajajo podpre-fekti v Gorici in Idriji dvojne zakone in postopajo proti Slovencem bas na nasproten način, kakor proti Italijancm. S pozivom, naj se uvede za vse državljane eden in ->s!ti zakon, za Sfloveince in Italijane, zahterva politično društvo kot pooblaščeni zastopnik eev na Goriškem, da »e nasilna na-redba razveljavi in vzpostavi poprejšnje stanje.
Ko se bo v zmagovalni dvorani palače C high i podpisoval "pakt p^ijaftelj8fcva*, med Jugoslavijo in Ttlilijo, bodo dbnpni Idici naseda primoraketga naroda . motili slav-
Taborišče Thalerhof s<» ustanovili v jeseni 1914 Ruteni in Poljaki, ki so jih prepeljali tja iz prenapolnjenih Ivtfvskili ječ. kjer ni bilo zadosti prostora za vse "zlo-eince'\ dasiravno so jik vsak dan postrelili po par. PropeljJaili vso jih celih deset dni skupno brez razlike na stan itd. Živinski vagoni so bili ves čas vžnje zaklenjeni. Svoje vsakdanje potrebe je moral vsak izvršiti na tla v pri-čujočnosti drugi. Ako je kdo protestiral, so ga pobožali vojaki s puškinim kopitom. Intemiranei so morali spati v najhujši zimi v šotorih. Po brano so hodili v gosji vrsti in kdor je stopil le korak iz vrste, je plačal ta korak s svojim življenjem. Thalerhof je bil domena dunajskih plemiškjfi mladeničev. ki so po svoji volji trpinčili nesrečne žrtve. Latrina je obstojala iz dveh desk. položenih preko jame. Tam so morali opravljaii svoje potrebe vsi: moški, ženske in dekleta, ki jih' je fotografirala graška inteligenca. Ženske iz višjih krogov, učiteljice in druge so morale snažiti oficirsko latrmo.
V Rašalo je dospel po zimi transport raztrganih Črnogorcev, po večini nad petdeset let starih. Nekdo je vrgel iz barake repne hipme. Črnogorci so padli na tla in požrli smrdeče odpake kot lačni psi. V Basali ni smelo biti v nobeni, ječi ne pljttvalnlka m ne
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-vljan.
Slov.-Anglešla Slovnica
- : i: .. ; " - * Obsega sledeče;
Prvi del: GLASOSLOVJE. s £ J , Z „ Drugi del: OBLIKOSLOVJE,	s -
Tretji del: YAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA.	v.
Peti del: SLOVEN.-ANiJLEŠKI BESEDNJAK; Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav« Ijanskega papirja.
«yae angleške besede so navedene, kako se piie« Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
je trdo vezana, vsebuje 250 strani, C | 5 cena a poitnina	™ 11
Cortlandt Street
New Toiki H« T

GLAS NARODA, 13. FEBR. 1924
GOSPICA MALA
li^.v.	tžM-^ i ^	A i
i
Spisal JEAN RAMEAU. Za "GIsj Naroda" priredil J. T.
V:
I
ao

(Nadaljevanje.) Petnajsto poglavje.
Darežljivost
Roda Roda.
V nekem malem mestu je živel se zapre v drvarnico in preste je mož, ki je imel 6icer lepo poses- svoj denar: bilo ga je desetkrat tvo. pa vendar le ni mogel oskr- toliko, kolikor ga je bil razdelil — bo vat L svojih potrebščin s tem, niti pare več\ ne manj. kar mu je donašala zemlja. Uvi-j Veselega srea je plačal prijaz-del je, da mora začeti poleg kiue- neinu gospodarju račun, je zavil tovanja še trgovino ali kako drugo preostali znesek v pas in krenil delo. Ker mu razmere raai«*ga l:ra- proti mošeji.
ja niso nudile nobene pridobitne Baš je bila spet zbrana črna možnosti, je prodal posestvo, sprn- množica ljudstva krog hodže. Mož vil tudi vso ostalo lastnino v de-'*a prerije v ospredje in nar in se preselil v neko veliko šati- kaj pridiguje liodža. mseto. ^	} "Da ni j te siromakom," je govo-
Kakor vsak tujec, je krenil tudi ril hodža. "Kar daste siromakom,
Izza onega časa je prišel Albert vevčkrat v grad. Ker je bila Roberta veejidel pri Katarinei , je priseli skoraj sleherni večer po njo ter jo je spremil domov.
Cimvečkrat je bil v gradu, s tem večjim veseljem je kramljal z gospico Malo.
Govorila sta o naravi, o umetnosti slikarstvu, literaturi — in'5n v llan' si najel sobico in se ure-Vam bo Alah desetero povrnil." čudno -- skoraj v.selej sta bila enakih misli.	dil v njej. Čez dan je hodil nao-j "Ljudje." vzklikne možaker
Roberta se je pa le redkdaj strinjala ž njim. Bila je priprosta |l"*og po trgovskem delu mesta in vmes, "kar vam pravi ta modri deklica in ni mela nobenih vzvišenih ciljev in namenov.	j premišljeval, česa bi se lotil. Zve- svečenik, je čista resnieai — jaz
Tako je potekalo poletje in bližala se je jesen. Katarinca je ^cr je posedal doma v hanu ter se sera sam izkusil. Alah vse desete-
Ženska v pregovoru.
V ruskih pregovorih ne zavzema krona stvarstva, posebno odličnega mesta. V dokez temu hočemo navesti le tri primere iz ruskega zaiklada pregovorov. Prvi pregovor pravi: — Ljubi svojo ženo kot svojo dušo. a jo tresi kot hruško. — Drugi pregovor se ^lasi: — Dve ženski tvorita zborovanje, tri pekel. — Tretji pregovor pa pravi: — Kamor ne 1110-pošlje svojo
strahotna mislila na bližajočo se ločitev, kljub temu, da ni izpre-
razgovairjal z novimi znanci pri ro povrne. Vendar je pri tem ne-
kovorila z Albertom nikdar nobene besede o ljubezni in da ni Al- ''»'ni kavi o svojih načrtih.	kaj malih pogojev! Treba je pol
bert nikdar niti z očesom izdal, da goji napram nji kaj drugega) Svetovali so mu to in ono, to- sPati v kavarni, leto in dan kot globoko spoštovanje.	j da nobeno podjetje mu ni hotelo ^ kumiku in dve leti v drvarnici.
Nekega večera je prišel po slovo. Bilo je megleno vreme, jesen- (ugajati. Eno mu je bilo prenapor- e tet*aj hočete napraviti kupčijo, sko listje je pokrivalo pota v parku.	no. za drugo je imel premalo de- za m°j del lahko. Kar se mene ti-
Katarinea ga je sprejela v salonu v pritličju. Oba sta bila raz- uarja — vsa skupaj pa so se mu ue' sem Je do ušes in gotovo ne z ur jena in si skoraj nista upala pogledati drug drugega.	izdela negotova in premalo dobič-	siromakom uiti grošiča več.
Pogovarjala sta se o Nantesu. o življenju v kosami, pogovor J kanosna. je pa večkrat prekinil dolgotrajen molk.	j Nekega dne, ko je spet tako po-
V takih slučajih je bilo razločno slišati tiktakanje male ure na'hajkoval po ulicah, je prišel mimo
Ivan Albreht.
kaminu. Ko seje že začelo mračiti, je Albert nenadoma vstal ter re-J\el s tresočim glasom:
—	Dovolite mi, gospodična, da se poslovim od vas
—	Kaj vas res ne bom več videla pred odhodom?
—	Zdi se mi, da ne.	-
mošeje in videl, da črna množica ljudstva posluša liodževo pridigo.
Ej, si je mislil možak, hodža mo-jra pripovedovati nekaj posebnega lepega, ko ga posluša toliko ljudi. — Torej pozdravljeni, gospod de Plesan — je zamrmrala Ka-jTako si je mislil in šel noter. Ilod-tarinca. ter mu ponudila roko. katero je 011 par trenutkov priclr-, >a je govoril: "Darujte siroma-žal v svoji.	t kom, vam bo Alah vse desetero po-
Ker sta oba gledala v tla. nista videla, da je obema izginila vsa J vrnil."
rdečica z obraza.
Gospica Mala je prekinila mučen molk z besedami;
Ko mož to sliši- takoj sklene da se hoče oprijeti te kupčije. Alah
Kaj ne da boste pridno prikrili:.... Roberti, da mi bo kaj dolžnik, ki lahko plača, je mislU
povedala o vas.
— kupčija je dobrai in zanesljiva
Nil takoj odgovoril, samo ustnice so se mu tresle. Morda jej,udi? ko pridiguje hodža vendar <•1 reci: — C'e dovolite, gospodična, bam vam pisal.	| i.or
hot
Tega si pa ni upal. Se niže je sklonil glavo 1er odvrnil: gospodična. Roberti bom pisal.
Da,
Zatem je šel počasi proti vratom, pa ni izpustil njene roke. V
iz korana.
Sel je iz mošeje v svoj lian in začel obdarjati siromake. Daroval ie danes, daroval jutri. Gospodar
e je trudil, da bi ga odvrnil od
predsobi je vladala poltema. In tam se je toliko ojunačil. da jo jej
vprašal s pridušenim glasom:
t, .„ ; i«, ♦ tj,.i ^ -	- i' i i - i •	-	tega, toda an ga ni poslušal in ie
—	lorej boste Roberto vprašali, kako je ka | z menoj. gosiKi- ,	. .
tličiiu •	'	razdelil vse svoje imetje, dokler ni
k--,; i. 4 . ,	ostal sam praznih .rok.
—	J\«ij moioa dvomite o tem .	^
—	In vi ji boste naročili, da moram večkrat kaj pisati, da bo-1 Medtem so Pri5li "ovi gostje. Ste vedeli, kako se mi godi.'	j Gospodar je izjavil, da rabi sobo.
—	t e hočete — te njene 'besede so bile dihu podobne.	flldi tisto' kier doslej stanoval
—	( e hočem.' — je ponovil Albert ter nehote stisnil njeno ro-	dobrotnik.
ko. — Danes vam lahko povem. Oil začetka, ko ste prišli sem. sem	"Prosim te. kam pa naj se
vos sovražil. Izpovedujem se vam. da vas nisem mogel videti. Tega	Preselim, če me preženeš," je vpra-
je bil grad kriv . . . Toda sedaj, — sedaj ...	šal gospodarja.
Zima i je služabnik prižgal veliko električno svetilko. Jasna sve-	Nad možem, ki je vse premože-
tloba je padla v predsobo ter razsvetlila obraza, mladih ljudi.	nje dal siromakom, se gospodar
Albert je utihnil. Katarinca je pa počasi <xltegnila roko.	ni hotel pregrešiti in je torej de-
—	^dravstvujte ,gospod de Plesan — je ponovila ter zamiža-	jal: "Nekaj časa še vedno lahko
Ja. - - Voščil ji je lahko noč ter odšel.
Trenutek pozneje je že slišala njegove korake na pesku.
Šestnajsto poglavje.
;prenočuješ pri meni v kavarni." ! S tem je bil tujec zadovoljen. Nastanil se je v nekem kotu kavarne ter ostal tam šest mesecev.
Tedaj spet pravi gospodar: — "C'ujes. brate, zdaj bo v mestu semenj in tu na tvojem mestu bo
Ali me ljubi?
Alt me ljubi bolj kot Roberto?
V KuturinGioi duSi se je neprestano pojavljalo 1« vprašanje.	ti „eki t	Saj Jp
1,1 prJ V ,akl pr;l,k'- ? ,,0r<>d"0 T.01'™0«0«0	'bilo že itak pretesno zate. Veš
»oda ne — na kaj takega ne sme niti misliti. Pa tudi grdo bis	j	-	,
i • j - , • .	.	., ......A ... . D. kajT Na dvonscu imam velik kur-
imo. ee bi na ta naeiu uropala svoji najboljši prijateljici zaroeenea. ^
Ali bi ne bilo to v najodlečnejšem nasprotju z vsem. kar je dose
ki je zdaj prazen. Noči so
daj storila .'
tople — in čisto všeč ti bo tam."
Grad je sedaj last zdravnikove, hčerke in vsled tega ne kaže j Eh, dobro je tako m hvala ti," drugače kot da postane Roberta Albertova žena.	|odvrne siromasm dobrotnik in pre-
In zakaj bi se udajala tem sladkim mislim?	J biva leto in dan v kurniku.
Ali je Albert le enkrat z besedo potrdil, da ne zavzema v! Pripeti se pa' da kupi Sospodav njegovem srcu Roberta pravega mesta? Res, da je bil pri slovesu.par koko«i tev ™ora — rad ali »e-ju-eceJ zmeden in razburjen, toda to še ničesar ne dokazuje. In ce-,ra^-~ Pognati gosta.
lo če bi kaj rekla, ali bi mu mogla verjeti?	J "Človek," pravi, 1'kurnik ra-
i * * j
Dne o. novembra je sporočil, da je srečno napravil izpit iz lilo-zofije. Katerinea je dolgo časa ugibala, če bi mu čestitala ali ne, j .	K**e	pa se<iaj
slednjič mu je pa vseeno poslala kratko čestitko.	spim?*
l>va dni pozneje je dospel odgovor. Bilo je kratko pisemce, pol-|	Jaz vem? — Drvarnica je
no izrazov spoštovanja. Vsebovalo ni nobene besede, ki bi mogla ! tako prostorna, da je poleg drv in vzbujati v mladem dekletu kaka upanja.	[premoga še vedno dovolj krajša.
Za Katarinco je bilo pa pisemce velikega pomena. Naslovljeno Zttte- Ako hočeš..?'* je bilo nanjo, in besede, ki so bile v njem, so bile namenjene sa-1 "Seveda hočem. V tvojem kurni-mo nji.	ku menda vendar ni bilo dosti bolj-
Pismo je nesla skrivaje v svojo sobo. Svoji prijateljici Roberti še."
ni nič povedala o njem.
Medtem je pa Roberta pripravljala balo. Kadarkoli je bila Katarinca pri nji. jo je našla pri kakem delu. Bodisi je kaj vezla ali kaj šivala. Poroka bi se imela vršiti takoj po Albertovem povratku. to je meseca septembra najkasneje pa oktobra.
V robce in v perilo je vezla Roberta črke R. de P. Nad črkami je bila plemenitaška krona. Katarinei je pripovedovala, da ima Roberta de Plesan pravzaprav pravieo do grofovskega naslova. Potem takem bo postala grofica.
- Tako si je tedaj v drvarnici priredil svoj dom in dve leti tam prenašal svoje življenje kot težko breme.
Nekega jutra spet izleze iz te svoje kolibe, črn ko zamorec. Sede na kamen premišljuje svoje doživljaje in igraje brslaai po pesku s palico. . Tu — moj Bog, kaj je to °
O Božiču in o Veliki noei je prišel Albert na kratek dopust. Vi Kaj se tako čudovito zalesketalo?
svoji.častniški uniformi je bil krasen,
Katarinca je veselja zardela, ko ga je ugledala. Dvakrat je bil v gradu. O Veliki noči je celo njo prej posetil kot pa Roberto.
— Ali me morda ljnbi? — se je vprašala strahotna Katarinca. Pri tem so ji pa žarele oči v brezmejnem veselju.
Ko so šli v trije na izprehod, je jasno opazila, da se rajši pogovarja ž njo kot pa s svojo zaročenko. Ali to kaj pomeni? Ali je.to uljudnost, ki jo izkazuje v preveliki hvaležnosti svojo* dobrotnici?
ID^je prihodnjimi
Dvigne in spozna dragulj : Tedaj naglo koplje dalje in kmalu od-koplje zabojček, ki je že razpadal, pa je bil pol najdražjih dragotin.
Hitro pobere dragulje, jih očisti ter leti ž njimi v trgovski <jel, kjer mu zlatarji izplačajo velikanske zneske.
_ Nato se vrne naravnost v lian,
Večerna molitev slaynega slikarja.
Fran Hals, haarlennski slikar, čigar dela spadajo med najboljše nizozemske šole. je bil velik čudak. Ljubil je življenje in pil. kot so vedno pili njegovi rojaki. Slikal je naglo in je prebil vse proste ure v gostilni. Vračal se je navadno pijan. Njegovi učenci so ga ljubili in spoštovali kljub njegovemu razuzdanemu življenju. Spremljali so ga celo iz gost ilen domov, da ne bi obležal a kakem jarku. Spremljali so ga. slačili in spravljali v posteljo. Tcda kljub temu. da je bil zelo natrkan. je vedno zmolil kratko večerno molitev: "Dobri Bog. sprejmi me med svoje v nebeškem kraljestvu!" A' medsebojnih pogovorih so se cesto vprašali, dal: ie mojster res sit življenja in si želi smrti. Sklenili so. priti na jasno. Dva izmed najboljših njegovih učsneev sta. se spravila, v višje nadstropje in zvrtala ravno nad posteljo štiri luknje, skozi katere sta spustila v sobo štiri konce vrvi. Medtem, ko je on pil. sta jih.privezala k postelji in potem odšla po revnega pijanca v neko zaduhlo gostilno. Kot običajno sta ga spravila v posteljo in odšla v gornjo sobo. kjer je bilo -zbranih še nekaj ostalih tovarišev. Hals je več kot dvajsetkrat ponovil svojo molitev. Medtem so učenci potegnili za vrvi in postelja se je dvigala proti stropu. Kljub megli, ki je obdajala mojstrove možgane, se je Hals vstra-šil in pričel vpiti: "Toda ne danes, ne danes, ljubi Bog!" Čez nekaj let so mu učenci povedali v šali in on jim je zatrdil, da od tedaj opustil svojo navadno molitev.
, J * ,. i re prodreti vrag, hoče sli- , , -
mlado zeno.
Arabski pregovor se gla-si: — Ne zaupaj konju, ki se poti in tudi ne žens-ki. ki se solzi. Drugi pravi; — Ženski ne napraviš nobene slabše usluge kot če storiš to, kar hoče. — S tem se hoče predočiti vihravost ženske ter njeno nadarjenost v hI in jen ju.
Tudi Jean Paul. ki je imel ravno med ženskami najbolj navdušene pristaše in občudovalke, jim je povedal marsikatero, le malo oslajeno resnieo. John Paul je pisal : — Ženska ljubosumnost postane vedno par dni starejša kot pa ženska ljubezen. Nadalje: — V očeli ženske je oni. ki ji poje sla-vospeve. najprvo zelo pameten človek, pozneje pa zelo čeden človek. — Ljubico spozna človek v eni uri družbe s tretjim boljše kot v dvajsetih letih medsebojne-<ra občevanja. — Konečno pa je tudi zapisal : — Ženska je čudna mešanica trmoglavosti in požrtvovalnosti. Za svojega moža si da sicer rada odrezati glavo, a ne las na glavi.
Iz Ogrske prihaja naslednji pregovor:
— Ženska uboga, a le če hoče na ta način še boljše vladati. — Neki dvorljiv Anglež, Sheridan, ie pisal: — Na duševni kulturi žensk sloni modrost moških.
Slavna latinska prislovica: — Mulier taeeat in eeelesia. (Ženska naj molči v cerkvi) ima tovariša v prvem pismu na Korinča-ne. 14.34.
Blue stocking, s katerim izrazom se hoče označiti žensko, ki zanemarja svoje domače posle ter hoče postati slavna v znanosti in umetnosti, si je izmislil admiral Boscawen. a je treba pripomniti, da ni imela beseda od jjočetka zn-nieljivega strankarskega pom'e-na. katerega se pripisuje danes izrazu.
Stari Tisk id id es pa. je izumil prislovieo. ki je še danes veljavna in splošno znana : — Najboljša ženska je ona. o kateri se najmanj govori.
MOSlCI! ZaičitlteM Proti ailciaj«
N »b«Tiu «i najboljšo zaHito PKEPRE^BA m MOaKE V«likatubaS5c. Kit («'■) $1 VaUinuji ii SwYJCit Dept.- B se Bookman St.. New York Pilite xa okrožnico.
per
Kretanje parnikov - Shipping News
14. februarja: Hlnnekahtla. Cherbourg in Hamburg. 1«. februarja:
Berenparia. Cherbourg; Andanla, Cher-our*; Zeeland, Cherbourg; Duilo, Genoa.
19. februarja:
Albert Ballin. Cherbourg ln Hamburg.
20. februarja:
Rocbambeau. Havre: Ohio, Cherbourg 1c Hamburg; Prea. Van Buren, Cherbourg.
23. februarja: Prea. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; HongoUa, Cherbourg; Conte Rosao, Genoa.
27. februarja:
Buffren, Havre; Plttaburgh. Cherbourg In Hamburg.
1. marca:
l^a Savoie, Havre; .Olympic, Cher-ours; Antonia. Cherbourg; Pres. Harding, herbourg. Bremen.
4.	marca: Stuttgart. Bremen.
5.	marca:
Veendum, Boulogne.
6.	marca:
Thuringia, Hamburg. 8. marca:
Georfre Washington. Cherbourg, Kremen; Bercngaria, Cherbourg; Colombo. Genoa.
11. marca:
Pres. Wilson. Trst: Chicago, Havre; Canopic, Cherbourg. Hamburg.
i
America. Cherbourg,
12. marca:
Paris. Havre: Bremen.
15. marca:
Atiuitania. Cherbourg; Orduna. Cherbourg; Orduna, Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Conte Verde. Cenoa.
20. marca:	- 1
Cleveland, Cherbourg In Hamburg; Mlnnokahda, Cherbu"«* in Hamburg.
22. marca:
Leviathan, Cherbourg: Olympic. Cherbourg: Roohambeau, Havre; Saxunla, Cherbourg; Zeeland. Cherbourg.
26.	marca:
Bremen. Bremen.	J
27.	marca:	J Dullo. Genoa. 'sJ.
29. marca:
La Savole, Havre; Fres. Harding, Chre-!>ourg: Orca. Cherbourg. Hamburg: Andanla. Cherbourg.
2. aprila:
Bert-ngaria, Cherbourg.
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačane karte i tvojim »prodnikom za naie črte.
White Star Line
New York — Cherbourg Olympic 1. mar.; 22. mar.; 12. aprila Majestic 5. aprila: 26. aprila: 17. maja
(Največji p ar n He na evetu.) Homeric ........ 19. aprila: 10. maja
American LINF Joint
WHITE STAR LINE S ervice
New York — Cherbourg — Hamburg Minnekahda 14. feb.: Pittsburgh 27. feb.
(3. razred) Canopic .................... 15. aprila
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp Mongolia 23. febr.; Belgenland 3. apr. Zeeland 17. aprila; Lapland 24. aprila
Dobra hrana. Naprti prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasite pri lokalnem agntu ali pri
PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway_ New York.
Rati hi izvrnlcl za naslov prijatelja JOŽEFA F'KKZKU ki y-svf.get'asiio nahajal nekje v državi l'tali Pi-"«iMn eeiijene rojak«'. <V kdo ve zanj, da mi javi. ali naj se »i- stih oglasi. — .Jae<»l) (.'frin. Ii<>x l'S a Morgan-twn. W. Va.	(12-1:1—2)
POTREBUJE SE 25 gozdarjev za delati tajse.
M. KELVEY L>ROTHERS Ilollidaysburg, Pa. (11-16—2)
Prav vsakdo—
kdor kaj lič«; kdo* k«} ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uapek ^
mali oglasi v " G1 a a Naroda".
Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAB JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
MJJLOČITE OA iS DiU Cena s poštnino 40 centov.
i
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLO VENIC PUBLISHING COMPANY " 82 Cortiandt Street : New York, N. T.
I Bti ar- i ' MRBsasa
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOB Je namenjen potoratl ¥ atari kraj, Je potrebno, da Je natančno poučen o potnlb »rtih, prtljagi in drugih utrareh.
Pojasnila, ki Tam Jili »»moremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvoTrstne parnike, ki Imajo kabine tudi t ttt. razredu.
Tudi oni ki ie niso amerUkl državljani, morejo potovati v atari kraj na obisk, toda potrebno Je, da ■e povrnejo tekom Šestih mesecev ln ao pripuščeni brea vsake neprillka v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor iell dobiti sorodnika aH pa ■vojem Iz Ktarega kraja, naj nam
plfie za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota anaia 642f novih priseljencev.
Za potne stroSke iaplačoje po na-flem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt Street New Yetfc Olavno zastopstva Jadranska banka.
Vnk pmo bi moral
noro isdajo f' PESMARICA GIiAZBKNI MATICI" Z« štiri moike glasove Uredil Uatoj Hvbal Knjiga ima 29€ strani, ter rseba j« 103 najboljaib in najnovejlik pesni a notami. C«na ■ pofttnino $3.00.
"GLAS NARODA" <9 Oortlandt St.. H«w York. H. T
RAVNOKAR JE
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. Cas« s poštnino $2.— SLOVENIO PUBUSHDrO 88 Oortlsndt St. Haw Tock City, H. T.
GO.

HOLLAND
A J AMERICA LINE W
Kratka in direktna črta preko Rotterdam a za iz vseh strani
JUGOSLAVIJE
Nedeljska odplutja. Največje udobnosti.
Mi vam bomo preskrbeli -potrebne listine (affidavit za vzdrževanje).
uradniki fv bripajo za vse ter vse urede za potnika, dokler ne dospe na določeno mesto.
Cene in seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo.
Za prostore na pamikih in Vfe podrobnosti pišite lokalnemu agentu
HOLLAND AMERICA LINE
24 State Street	New York
New York. PIrmouth. H »vre. ParU
PARIS .................... 12. marca
New York. Havre. Paris
ROCHAMBEAU ........ 20. februarja
SUFFERN .............. 27. februarja
LA SAVOIE ................ 1. marca
CHICAGO .................. 11. marca
New York. Vlfo [SpainJ. Bordeaux
LA BOURDONNAIS ........ 4. marca
Kate n unfit lokala ta agmta sli u (fan) arm4: 19 STATE STREET.	NEW YORX
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslav!Ji _
•o moro Izplačati dolarje 1« potnikom ▼ Ameriko proti predloSltrl od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost o<l 3,000. — frankov, to je sedaj približno ?110.— aa enega potnika.
T alnčajo, da naalovljenec sa Izplačilo dolarjev nebi mogel predlo-Htl potrjenega potnega liita, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali sam pa na novo naroči Izplačati nakazani ax.eeek t dinarjih.
Nadalje m nam zdi omeetno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati poftlljati feke v Jogoelari-
Splošno mnenj« vlada, da m teki. U sa glaae na dolarje, tudi v do-isrjlh IzpitCajo, kar ps nI res, ker,
kot Ee zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi na dedfell, ker so banke oddaljene la Izplačajo take čeke v dinarjih lele potem, ko dobe ls Amerike potrdilo, da so jim Mil odobreni.
Onim, ki stannjejo na deiell ln se potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo sa ssdnjl poŠt1 Srea neprlllk.
Tudi na nabavo potnega lista ^ (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni llat ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke aa rasne Ustlne ln potni list si pa lahke plača tudi s dlaarJL
V	Italiji tat Tinlm—
oMaljm —« so veljavne povsem drngaOsi odredbe ter lahko izplačamo dolarje vaa-komur do poljubnega zneska, če j« ps namenjen denar le ss potovanje^ je na nakaznici oznaflti vidno: 1» plačati le, sko naslovnik potuje.
Valed naraSčuJoBh stroSkov smo ss morali odločiti prevrsdM pristojbino as dolarska Izplačila kakor Ml: Za izpla&la do f2S. računamo po 78 centov; od $28. naprej pe 8%, to Je pe 8 esato od dolarja.
Na
▼t« tm ItsUjL
FRANK SAKSER STATI BANK 82 CertkaA SL, NswT«kQ^