logaške novice || Logatec ZA -Osrednjeslovenske pokrajine pa ne bo Novi Statut, novi grb in nova zastava b tem je predlagala naj llt zorni odbor občinskega sveta pregleda potrebno dokumcnlaci- 10 Pred sprejemom zaključnega računa, zlasti postavk v proračunu /d »to 2008. ^. Zupan je pojasnjeval, da poteka postopek za pripravo k ln*kega prostorskega načrta. Pobude občanov je občina upoš-' a, ce le nc gredo v nasprotje z zakonom. Novi zakon ne pozna šesn*''"0 oncarn Pa Zdijo prav to. Ta čas jc izdelanih že »tUdlj prostorskega načrta. Idejni osnutek jc bil poslan vsem trst °'n'm l'r/;|vnim dajalcem pogojev zaradi pripomb. In Minis-n,'t Vo/il kmetijstvo, denimo, je sprva zavrnilo vse naše pobude, ki mil : V8-i° P"sci;'i v kmetijska zemljišča. Pričakujemo pa, da bo nsSi S'V" M '1<,,1<)v"() zah'evo omogočilo nekatere prostorske Oat ** l>0,1,K'L' '1("'o šle ludi na Ministrstvo za okolje in prostor. 11 11,1 Vlado. Do javne obravnave prostorskih rešitev utegne pri- gustu ali septembru. Javne obravnave pa naj se le udeležilo svetniki v . . **" BOVeda, moramo računati na trda stališča kmetijskega Z junijske seje občinskega sveta in okoljskega ministrstva, ki vztrajala na varovanju kmetijskih zemljišč. Glede Rovtah pa je odkupa zemljišč za vrtec v treba ponovno povedati, da so tamkajšnji občani odklonili prodajo. Kljub številnim dogovarjanjem pa med tamkajšnjo župnijo in nadškofijo tudi Se ni prišlo do podpisa pogodbe o prodaji zemljišča. Poskusov za pridobitev zemljišča je bilo veliko, vendar brez uspeha. Brez izkazanega lastništva zemljišč pa ni možna nobena projektna dokumentacija. Krivda pa. kot rečeno, jc tudi na samih občanih. Vladislav Puc, N.Si. jc ponovno zatrdil, da ni zasledil razlag o najemnini 700.000 evrov lastniku hiš, ki jih uporablja občina z Upravno enoto. Županje ponovno razložil, daje ob predstavitvi proračuna za leto 2008 pojasnjeval plačilo najemnine v dveh obrokih na podlagi najemne pogodbe z denacionalizacijskim upravičencem. Boris Hodnik, LDS,je spraševal po lastnikih, ki sejim plačuje najemnina. Župan je navedel dvoje naslovov: Deželna banka Slovenije in Združenje Kmetijskih bank. Marjan (iregorič, SD. seje čudil nenavadni situaciji, saj pO denacionalizaciji niso bili deležni vračila lastnine pravi lastniki!? Spela /stenic Med seboj M Bogato knjižno darilo Mnogo poguma je zbrala Branka Novak, ko se je odločala za ureditev obširne dokumentacije ob 130-letnici gasilstva v Doljnem Logatcu. Skupaj s Francem Jesenovcem in Ladom Korenčem je zbrala in uredila dokumentacijo, tako da je zajela vse bistvene dogodke v 130 letih. Pri izbiri in retuširanju fotografskega gradiva je sodeloval Andrej Korenč, lektorsko pa je knjigo uredila Anja Sedej. Ustvarjalci so knjigo Vartc ogenj, varte luč, svet Fer-jan vam bo v pomoč! predstavili 20. junija v sejni sobi gasilskega doma v Logatcu, kjer so se domači gasilci in vodilni gasilci iz vse občine zbrali v svečanih uniformah. Pozdravnim besedam predsednice gasilske zveze Slovenije Marinke Turk in župana Janeza Nagodeta se ni mogel izogniti župnik Janez Komparc. Vrli ognjegasei - iz zbornika ob l.ift-letniei P(il) Dolnji Logatec. O nastajanju knjige so spregovorili Branka Novak, Franc Jesenovec, Lado Korenč, Anja Sedej, oblikovalec Igor Res-nik in tudi tiskar. Knjiga je vsebinsko razdeljena vse od uvodnih besed ob jubileju do zaključne predstavitve sedanjega stanja gasilstva. Najobširnejši del vključuje zgodovino društva skozi čas od ustanovitve leta 1878 do konca prve svetovne vojne, drugo svetovno vojno, ter preko 100- in 120-letnice društva do današnjih dni. Mozaik društvenih zanimivosti zajema zgodovino pomembnih osebnosti in pogovore z-gasilci in seveda s članstvom društva. Pomembno delo, ki so ga opravili avtorji, je dragocen vodnik skozi čas in kaže vseskozi prostovoljna prizadevanja Lo-gatčanov ob požarih. Danes deluje društvo mnogo širše in odgovornejše kot nekdaj, saj obsega sistem varstva pred neravnimi in drugimi nesrečami (povodnji, suše, reševanje pri nesrečah...). Pa še nekaj kronoloških poudarkov: v letu 1877 seje 49 prebivalcev Logatca odločilo za ustanovitev požarne straže, ki je bila prva na Notranjskem; ob SO-letnici društva so z zbranim denarjem kupili motorno brizgalno »Rosenbauer«; leta 1930 je bil izvoljen stavbni odbor za prenovo gasilskega doma; med vojno 1941 -45 gasilci niso imeli nobene besede, v gasilskem domu so najprej gospodarili Italijani, od leta 1943 po kapitulaciji Italije pa je vladala nemška vojaška komanda; ob koncu druge svetovne vojne jc bila najprej ustanovljena gasilska milica, ob praznovanju pa so gasilci žc dobili nov prapor in društvo se je preimenovalo Obvezno javljanje nočnega čuvaja: » Včra bije, vahlar upije: vrini je deset, vurle junije se deklet, jest bom vahtal eelo noč, z mano bo še liog in svet h'crjan. Včra je enajst, vatle otroke, varte luč. liog vam dej svoje pomoč!" Vdra je polnoči, vahlar vpije na sred vasi: Varte ogenj, varte luč, svet lerjan vam bo v pomoč!« v Prostovoljno gasilsko društvo Logatec; do 100-lctnice je bilo več večjih požarov, od takrat pa štejemo novo dobo gasilstva, ki jo lahko aktivno spremljamo tudi ob 120-letnici, ko so gasilci temeljito prenovili svoj dom in nato ob 125-letnici, ko so odprli nov prizidek; danes se vklujučujc v društvo 123 članov: pionirjev in mladine, med njimi pa je kar 63 operativnih članov. Izzid knjige naj zbudi vaše zanimanje, dajo boste z gasilci hranili kot pristen dokaz gasilskega dogajanja v Logatcu. Naj na koncu navedem star vklesan napis na tram iz Korenove hiše v Gornjem Logatcu, da je hiša »pagurela« 1779. Tedaj zagotovo še ni bilo organiziranega gasilstva v Logatcu, zato je še kako primerna misel predsednice gasilske zveze Marinke Ccmpre Turk, ki pravi: »Organizirano gasilstvo ima svoje korenine v spoznanju ljudi, da se posamezniki sami ne morejo ubranili ognjeni ali drugi naravni ujmi. Albin Čuk Ob visokem jubileju o gasilcih še drugače Ob predstavitvi vsebinsko imenitne in bogato opremljene publikacije Varte ogenj, varte luč, svet Lerjan vam bo v pomoč, ki sojo avtorji posvetili 130-letnici PGD Dolenji Logatec, in zaradi česar gredo avtorjem vse čestitke, je prav, da zapišemo še drobno vzporednico gasilskim nesebičnim prizadevanjem. V Grčarevcu smo šele leta 1999 dobili vodovod. Do lakrat smo pili kapnico, ki smo jo uporabljali tudi za vse druge gospodinjske in gospodarske potrebe. Ob sušah, koje zmanjkovalo vode, pa nam je vodo priskrbelo Gasilsko društvo iz Dolenjega Logatca. Posebna zahvala gre zato vrlima gasilcema Marku ("empretu in Franciju Jesenovcu, mL, za neutrudno pomoč, saj zanju ni bilo ne nedelj ne praznikov, ko smo »pet do dvanajstih« poklicali: »Nimamo vode!« (Pri nas jc namreč puščala »štima«.) Da ne govorim o tem, da sta po navadi reševala našo stisko sredi svojega dela (košnja itp.). Kaj pomeni gasilec v naši družbi, nam ob koncu svojega nagovora v knjigi najbolje pove misel predsednika dolenjcloga-ških gasilcev Bernarda Jereba: »Človek človeku Človek.« Skratka, vsem, kijih zanima lokalna zgodovina, gasilstvo, in vsem, ki imajo radi lepo knjigo, svetujem: »Ta knjiga ne sme manjkati na vaši knjižni polici!« (Ivido Komar Med seboj Slovesno ob prevzemu novega gasilskega vozila Gasilsko društvo je s svojo strokovnostjo opravičilo izdatek za novo gasilsko vozilo GVC Na svetega Alojzija dan (21.junij a) je Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec pripravilo slovesen prevzem novega gasilskega vo/ila GVC. Slovesnost so s svojo prisotnostjo še posebej počastili logaški župan Jane/ Nagode, predsednica logaške Gasilske zveze Logatec Marinka Cempre Lutk. poveljnik GZ Vrhnika Vinko Kršmanec, poveljnik GZ Cerknica Marjan Zidar, predsednik krajevne skupnosti Tabor Jože Rozmanec, častni predsednik PGD Alojz Molk in salezijanec domačin Drago Šenčur. Po uvodnem slovesnem mimohodu gasilcev, ki ga je vodil poveljnik domačega GD Matjaž Nagode, je Janez Podjed svoji temperamentnosti primemo usmerjal nastopajoče in /brano občinstvo skozi dogodke svečanosti. Zbrane je s pozdravi nagovoril poveljnik (il) Gorenji Logatec Janko Cepič. Župan Jane/ Nagode je v svojem nagovoru odobravajoče govori Novi GVC - ponos gornjelogoških gasilcev. Ob tej priložnosti so Plaketo ga- občani. Predajo vozila je opravil župan, ki silskega veterana prejeli Janez Mezc, Jože je zaupal ključe novega vozila Marku To-Kunc in Ciril Istcnič. Pisne zahvale GD mazinu, operativnemu vodji novega vozila. Gor. Logatec pa so prejeli: Občina Logatec, sicer strokovno najbolj usposobljenemu GZ Logatec in Marko Tomazin. Prisotna gasilcu v gorcnjclogaškem gasilskem dru-0 pomenu gasilstva nasploh in še posebej gasilska društva pa so prejela spominska šivu. Božjega blagoslova pa je nad novo vozilo in vse. ki ga bodo uporabljali, izprosil salezijanec Drago Šenčur. Po končani slovesnosti je bila zabavi namenjena tradicionala gasilska veselica s pcslrim srečelovom in zabavnim ansamblom Primorski fantje. m As v domačem kraju, kjer so gasilci vselej v Pomoč ljudem ne le ob požarih, ampak ob vsakovrstnih nesrečah, s čimer izkazujejo svoj požrtvovalni in nesebični humanitarni čut. Marinka Cempre Turk je pohvalila delo društva in njegovo organiziranost, tudi v povezavi z Gasilsko zvezo Logatec. Poseben poudarek je veljal strokovni usposobljenosti društva, ki vsekakor opravičuje izdatek za novo vozilo, pomembno za kraj in širšo okolico. Slovesnost pa je s pevskim nastopom počastil Logaški oktet. r — — — — — .,n Nekaj podatkov o novem gasilskem vozilu GVC 16/25 je kombinirano gasilsko vozilo s cisterno z 25110 I vode (s 5. septembra v Centru vojnih veteranov v Logatcu (na It/ekovskih gmajnah). Srečanje, ki ga pripravila notranjska koordinacija, ho ponudila izvrsten program in celotno družabno dogajanje oh okusni hrani m i: bornih napitkih. Na srečanje bodo povabljeni tudi slovenski politiki, ki tako ali diiiv.u Če kroiijo usodo upokojencev. Dež nikakor ne bo ovira, ker bo v okolju t ciilru veteranov dovolj pokritega prostora. Kulturni program, ki bo vsebo val tudi podelitev pokolov najboljšim na letošnjih tekmovanjih, se bo začel pri d vidoma oh enajstih. I Irutabni del ob zabavni glasbi bo trajal skoz popoldne v večerni čas. Vladislav 1'iic, predsednik I >l i Logiitcc Kulturni razgledi Ko pesem srca vname Srečanje pevskih zborov in pevskih skupin od Čedada do Monoštra Pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Logatec smo sc 7. junija Z vrhniškim delom zbora udeležili 12. srečanja pevskih zborov in pevskih skupin od Čedada do Monoštra »Ko pesem srca vname«, ki ga je organiziralo Kulturno humanitarno društvo AI.VAIX)R Cerkno v Arborelumu Volčji potok. Arboretum vrt, park in krajina se redko kje na svetu tako primerno združuje v eno samo mikavno sozvočje. Po skupni pogostitvi, sta nas "ti prireditvenem prostoru ob 15. uri nagovorila: s pozdravnimi besedami predstavnik Občine Kamnik, s slavnostnim govorom pa Vladimir .lan, legenda zborovskega petja na Primorskem. Zaradi plohe smo se pevci zatekli pod streho, in ker so se po nebu podili črni oblaki, je bila prireditev za nekaj časa prekinjena. Ko se Je zvedrilo. je predstavnik prireditelja Peter Razpet, oblečen v (iorenjsko narodno nošo, P<> dveh skupnih pesmih, izročil darilo Vladimiru .lanu. Nato sta se najprej predstavila dva otroška pevska zbora, za njima pa so odrasli zbori zapeli po dve pesmi. I ogaško-vrhniški zbor je pod vodstvom Lovra Logaško pevsko društvo v Volčjem potoku. Groma zapel Antona Schwaba »Na lipici zeleni« in Antona Focrsterja »Pevec«. Besedilo in fotOl Marinka Petkovšek Duhovni odsevi Naš Karitas na Poljskem Po sveti maši v cerkvi sv. Nikolaja 24. junija se nas je 50 romarjev Zgodaj zjutraj odpeljalo z avtobusom na 4-dnevno potovanje na Poljsko. Prek Avstrije smo se sredi dneva pripeljali v Bratislavo, glavno mesto Slovaške, ki leži ob Donavi le 60 km od Dunaja. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru ob Ventgurski in """""/V na Kalvariji Aebrzydowski. Loto: M. Petkovšek. Michalski ulici. Zanimiva sta most in stolp sv. Mihaela. Med sprehodom smo videli Segncrovo kurijo. Jeszenakovo palačo. Kapelo sv. Katarine in Palačo Palffyho, kjer je pri šestih letih koncertiral Mozart, stolnico sv. Martina in Mestni grad. Po skupni malici smo nadaljevali vožnjo čez Slovaško proti Poljski. Zvečer smo se pripeljali v Krakovv. Namestili smo se v romarski hiši sester Božjega Usmiljenja v predmestju I.agievvniki. Drugega dne smo sc po zajtrku in sv. maši v cerkvi Božjega usmiljenja odpeljali v kraljevsko mesto Krakovv. Na griču Wawel. ki sc dviga nad mestom, je kraljevi grad in katedrala sv. Stanislava in sv. Vaclava. Okrog in okrog je obzidje s tremi stolpi. V cerkvi smo si ogledali kraljeve grobnice ter sarkofage sv. Stanislava, sv. Kazimirja in sv. Hedvike. Po strmih stopnicah smo se povzpeli na zvonik vse do velikega zvona. Grič Wawcl in mestno jedro povezuje zanimiva (irodzka ulica, nič manj simpatična pa ni Kanonična ulica takoj pod gradom. Ob poti do glavnega trga so Škofijsko semenišče in cerkvi sv. Petra in Pavla in sv. Andreja. Sredi glavnega O 0> >c/i O/i O J Duhovni odsevi - Trgovskega trga je mogočna renesančna tržnica. Na trguje tudi velik Mestni zvonik in kip največjega poljskega pesnika Adama Mickievvieza. Marijina cerkev pa velja za simbol Poljske arhitekture. Postavili sojo v 13. stoletju, 200 let pozneje pa preuredili v gotskem stilu. Ta cerkev je bila protiutež kraljevi katedrali na Wawlu. Z višjega stolpa Marijine cerkve se od 14. stoletja vsako oglasi trobenta. Tako je bilo tudi ob 14. uri, ko nam je trobentač tudi pomahal v pozdrav. Popoldne smo se peljali na ogled VVieliczka. svetovno znanega rudnika soli, ki je na seznamu svetovne kulturne dediščine. Odprli so ga pred 700 leti. Le dva kilometra rudnika je odprtega za javnost. S posebnim vodičem smo se po stopnicah spustili čez 100 metrov globoko, kjer je stalna temperatura 13 - 14 stopinj. V dveh urah smo si med drugim ogledali kapelo sv. Kinge, solna jezera in dvorane, lestence in kipe. Vse je izdelano iz soli. Prikazan je tudi potek zgodovinskega ročnega kopanja in transporta soli. V najlepši dvorani cerkvi smo se slikali. Iz rudnika smo se vrnili z hitrim dvigalom. Zvečer smo se vrnili v romarsko hišo in po večerji molili križev pot v lepo urejenem parku pod cerkvijo Tretji dan smo se po zajtrku odpeljali na Marijino božjo pot Kalvvaria Z.ebrz.ydowska. Ogledali smo si trg, cerkev in se povzpeli na hrib Golgota. Poleni smo se odpeljali v VVadovvice, rojstni kraj Janeza Pavla IL, kjer smo si ogledali župno cerkev, papeževo domačo hišo sedaj muzej, in cerkev sv. Petra. Po skupni malici smo se odpeljali v Auschvvitz, enega od najhujših koncentracijskih taborišč med 2. svetovno vojno. Ob vhodu nas je na portalu »pozdravil« napis »Arbeit macht Irci« (Delo osvobaja). Nekdanje barake so preurejene v muzej. V paviljonu IX je bival sv. Maksimiljan Kolbe. Ogledali smo si še zid smrti in krematorij. Popoldne smo se peljali v ( zcslochovvo, največjo Marijino božjo pot v vzhodni Hvropi, velja za duhovno središče poljskega naroda. Srce romarskega kraja pa je milostna podoba črne Marije, ki ji skozi stoletja pripisujejo tudi mnoge čudeže. Marija, ki drži v naročju Octe Jezusa, spominja na bizantinske ikone. Glavna baročna cerkev, postavljena v letih 1692-1728, je posvečena sv. Križu in Marijinemu rojstvu. V stranski kapeli je milostni oltar Matere Božje. Po maši v kapeli črne Marije smo se sprehodili po okolici cerkve in se nato v poznih urah pripeljali v romarsko hišo. Po večerji smo imeli zabavni program, predvsem na račun skorajšnje poroke enega od romarjev. Zadnji dan smo se po zajtrku in maši poslovili od sester romarske hiše lase nato odpeljali v turistične Zakopane, znane po smučiščih in še posebej po smučarskih skakalnicah. Sprehodili smo se po glavni ulici, polni stojnic in se lotili nakupov. Po skupni malici smo se odpeljali prek Slovaške in Avstrije proti domu. Ves čas romanja, na katerem nas je spremljalo lepo vreme, je skrbel za vse naše potrebe vodnik Sandi, ki je poleg našega kaplana Andrzcja tudi maševal. Lika seje v imenu romarjev zahvalila za lepo vodenje Sandiju in Andrzcju ter šoferjema za lepo in varno vožnjo na več kot 1600 km dolgem popotovanju. Zahvala gre tudi vsem, ki so organizirali prelepo romanje. Marinka Petkoviek o 63 (ZJ< Na farni dan tudi temeljni kamen Letos je župnijski pripravljalni odbor pripravil 15. junija farni dan -Tega dne tudi blagoslov temeljnega kamna Po deseti maši se je ob izkopu Griča zbralo lepo število ljudi, med njimi tudi logaški župan Janez Nagode, da so prisostvovali blagoslovu temeljnega kamna za nov medgeneracijski župnijski Dom na Griču. Med blagoslovitvenim obredom, ki ga je opravil domači župnik Janez Kompare je Jan Mihevc v imenu župnijske skupnosti prebral sporočilo, ki bo veljalo poznim zanamcem, če se bodo iz. tega ali onega razloga dokopali do temeljnega kamna, v katerem je shranjena zanimiva epistola, ki jo uokvirjeno objavljamo tudi v tem prispevku. V temeljnem kamnu - sporočilo poznim zanamcem. ; Poslanica - ne le za pozne rodove! i ] 15. rožnika leta Gospodovega 2008, v četrtem | letu pontilikata papeža Benedikta XVI., koje bil ljubljanski ! nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran in jc Sloveniji, ki je i predsedovala Evropski zvezi, v njenem sedemnajstem letu j samostojnosti predsedoval Danilo Tiirk, Logatcu pa Županova! | Janez Nagode, je temeljni kamen Župnijskega doma ] dolnjeloga.ški blagoslovil župnik Janez Kompare. Prvi župnijski dom, zgrajen na tem mestu, kjer je i prvotno stala mežnarija, jc odprl svoja vrtita v lotu (iospodovem ■ 19I0. Zaživel je z župnijo sv. Nikolaja, ustanovljeno istega ] leta, in bil priča nemirnemu dvajsetemu stoletju: moriji prve | svetovne vojne, politični razdeljenosti slovenskega naroda ! do brutalnosti druge svetovne vojne, usodno prepleteni i z revolucijo in tragiko prvih tednov po koncu vojne ter z • nacioanalizacijo za dolga desetletja in s preganjanjem Cerkve. ] Bila so obdobja, ko seje zdelo, da ne bo konca a vendar. ] tisočletni sen slovenstva se je z. osamosvojitvijo izsanjal ! in danes nam, kot enakopravni evropski državi, kovanci, na i katere smo vkovali svoje velike sinove narodne simbole in j naše težnje v ponos žvenketajo, tudi daleč po svetu. ] Takrat imenovani Društveni dom je bil, predvsem v | obdobju med obema vojnama torišče, ne samo župnijskega, ] pač pa v veliki meri tudi krajevnega življenja. Pod njegovo ! streho z veliko prireditveno dvorano in čitalnico so doživeli j razcvet dramska dejavnost, Katoliško izobraževalno drtištvo ] s svojo knjižnico in telovadni odsek; ne nazadnje, tU prične | svojo pot logaška godba. Načrt za novi dom je i/delal arhitekt Bogdan Dacar i iz, župnije Begunje na Gorenjskem, podjetje Rajka Zaklja s j Kale je porušilo starega in i/vedlo zahteven izkop /a novega; | gradbena dela pa bo izvedlo podjetje Lurogradnje z Vrhnike. | Dela so ocenjena na dva in pol milijona evrov ali drugače; 250 , običajnih avtomobilov, medtem ko je povprečna čisla plača v i Sloveniji 850 evrov. I arani načrtovana dela velikodušno in /av/eto ] podpiramo. Nov dom prilagajamo potrebam časa in želimo, tla | bi s svojimi programi in namembnostjo zopet povezoval ljudi , vseh stanov in generacij, ne samo v socialnem in vzgojno- i varstvenem, pač pa tudi V kulturnem in duhovnem smislu. V i tej zavesti bo nad vhod doma vzidana kamnita plošča, kije bila j že Stoletje opomnik nad vhodom v stari dom z vklesanim j napisom. Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci! j To pisanje zapuščamo zanamcem V žlahten spomin i tukaj zbrani župljani in vsi ljudje dobre volje. Bog blagoslovi naše delo! Popoldansko ustaljeno srečanje faranov in sploh ljudi dobre volje je potekalo pod geslom »Družina danes in jutri«. V izredno lepem vremenu je bilo prizorišče pred župnijsko cerkvijo polno. /. izbranim geslom je bila poudarjena vsebina Popoldanskega programa veselega druženja pred župnijsko cerkvijo. Na srečanju je bil organiziran bogat srečelov. (isti dobiček od celotne prireditve pa je bil namenjen za gradnjo novega Doma na < rriČU. Klopi pred cerkvijo so se letos hitro napolnile. Za Žejne in lačne pa so skrbela mlada dekleta, večinoma skavti in animotorji, nekaj pa je bilo tudi odraslih, ki jim je dobro šla od rok tudi prodaja srečk. V kulturnem programom seje odrezal Miklavžev vrtce t zgodbo Frana Milčinskega »Zviti butalski pastir« v gledališki Priredbi Marcela Štcfančiča. Petero zakonskih skupin, ki delujejo v župniji, so s svojim naraščajem naglaševalc želje po dobrem Zakonu in skladnem življenju v družini. In tako je 29 zakonskih parov predstavilo 93 otrok. I. Zakonska (najstarejša) skupina vključuje 7 parov z 31 olroki. 2. zakonska skupina povezuje 7 Parov s 26 otroki, 3. zakonska skupina sestavlja 6 parov s 15 Duhovni odsevi •^''m^-imt^SFm^mm. Ulu 1LI KI i! lUftV ^s>^B Sredi živahne drnžahnmti. otroki, 4. zakonska (najmlajša) skupina združuje 3 pare s tremi otroki in 5. zakonska skupina s 6 pari in z IX otroki. Dobri zgledi za spodobno demografsko podobo našega naroda! Za zabavo je skrbel narodno zabavni ansambel Notranjei. Razpoloženje je bilo, kot se spodobi za farno srečanje. Prikrajšam smo bili le za rezultat pri vleki vrvi. Namreč, tekmovalni skupini sla bili lako silni, da sta med neomajno vleko pretrgali vrv pred izkazanim izidom. Albin Cuk Človekoljubje - kot ga premore Karitas V Sloveniji že celo vrste let delujejo organizacije Župnijske Karitas. V njih se zbirajo ljudje s posluhom za stisko s*>čioveka, ljudje z občutkom za prepoznavanje revščine ljudi v svoji okolici. To so prostovoljci in prostovoljke, ki svoj čas "anienjajo pomoči potrebnim, in vedo. da revščina in stiska tu le "biti lačen« ali »biti brez. obleke« ali »biti brez denarja«. I )andanes se revščina kaže tudi v oblikah, kijih prepozna le redko kdo. Ena izmed njih sta lakota in pomanjkanje, pa ne Kniha, pač pa besede, topline, prijaznosti, iskrenosti, predvsem P« "Panja v lepšo prihodnost, ki jim jih s svojo družbo, obiskom. Z nasmehom in spodbudo prinašajo prav člani Karitas, letošnji dobitniki občinskih priznanj. Več o njih in njihovem delu v naslednji številki Logaških novie. Pun Urnik v knjižnicah KNJIŽNICA LOGATEC ponedeljek, sreda, petek od 9.00 do 16.00 / torek, četrtek od 12.00 do 19.00 / sobota ZAPRTO KRAJEVNA KNJIŽNICA ROVTK četrtek od 12.30 do 19.00 KRAJEVNA KNJIŽNICA HOTEDRŠICA sreda od 16.00 do 19.00 KRAJEVNA KNJIŽNICA VRH SVETIH TREH KRALJEV petek od 17.00 do 19.00 Športni kalejdoskop Odlični v skupni razvrstitvi Pokal RS V Puconcih so 7. junija odigrale najboljše slovenske ekipe finalni del Pokala RS. Za naš klub je med 4 najboljšimi ženskimi ekipami nastopila ekipa v sestavi Ana Vcrdinek, Sanja Smiljanič, Nina Zupančič in Katja Gutnik. V svoji prvi tekmi so premagale ekipo NTK Merkur, v finalu pa so s 5:0 klonile proti trenutno najmočnejši slovenski ženski ekipi NTK Fužinar in tako na koncu osvojile odlično 2. mesto. 8. turnir pokala Alpe Adria Na Reki so se 7. junija, pomerili najmlajši, mlajši in starejši kadeti v OT Reke, ki je v določenih disciplinah štel ludi za 8. turnir pokala Alpe Adria. Za naš klub so v disciplini mlajših kadetov in kadetinj zaigrali I jasa Mihevc, Deni Kožul in Tom Šhlifioj. V svojem nastopu so bili zelo uspešni, saj je Tjaša na turnirju osvojila 3. mesto, Deni pa je premagal vse svoje nasprotnike in zmagal. V skupnem seštevku pokala Alpe Adria za sezono 2007/2008 je Tjaša osvojila odlično I. mesto v skupini deklet IJ-12, med fanti pa je Deni osvojil 2., Tom pa 3. mesto. 6. OT Puconcev Na 6. OT Puconcev so se 8. junija pomerili najmlajši kadeti. Za naš klub so zelo uspešno nastopili Katja Eržen, Hana Čolič, Neža Vindiš, Julija Kelečevič, Pija Mihevc, Gašper Cernfgoj, Blaž Korošec in Tom Sfiligoj. Uspešno so se uvrstili: na 2. mesto Tom Sfiligoj (najmlajši kadeti, letnik 1997), na 3. mesto Pija Mihevc (najmlajše kadetinje, letnik 1999) in na 4. mesto Katja Eržen (najmlajše kadetinje, letnik 1997). V tolažilni skupini pa sta bili med dekleti (letnik 1997) najboljši Julija Kelečevič in Neža Vindiš. Notranjski pokal 2007/2008 V torek, 10. junija, je 67 mladih igralk in igralcev z Notranjske v Logatcu odigralo svoj 4. in zadnji turnir Notranjskega pokala 2007/2008. Med našimi igralci so se tokrat najbolje odrezali Tom Sfiligoj, ki je v skupini Top-16 osvojil svojo drugo letošnjo zmago. Toni Kožul je osvojil 2., Deni Kožul pa 4. mesto. V skupini igralcev letnika 1997 in mlajših je Tjaša Mihevc osvojila 2. mesto, Žan Dobrovoljc pa je bil med igralci letnika 1993 odličen 3. Pri dijakih je Tim ShTigoj osvojil 4. mesto. Tudi v skupni razvrstitvi za sezono 2()()7/2()()X smo dosegli odlične rezultate, saj smo v skupini Top-16 (najboljših 16 igralcev letnika 1993 ali mlajših) osvojili kar vsa tri prva mesta. V skupni razvrstitvi je tako slavil Tom pred Tonijcm in Denijem. Med igralci letnika 1997 je Tjaša osvojila skupno 2. mesto, med dijaki pa je Tim osvojil skupno 4. mesto Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www.klub-ntk-logatcc.si. Mateja Šjiligoj Košarka od jutra do večera V Grajskem parku so se predstavili z žogo Brezec, Nachbar, Močnik, Jernej, Venci, Frenk, Muli... Košarkarski klub 2003 Logatec je že četrto leto zapored organiziral Dan košarke, ki nam skozi različne starostne selekcije predstavi, kako se košarka lahko igra in v njej uživa, pa čeprav te zjutraj babi pelje še v vrtec ali pa si že v letih, ko doma preračunavaš, koliko lahko odmakneš od pokojnine za dobre košarkarske Dan košarke. copate. Na zunanjem igrišču Grajskega parka seje ves dan igrala košarka - za dušo. Ni bilo pomembno, kdo bo zmagovalec, veljale so le lepe akcije, "dribljanjc" skozi noge, podaje izza hrbta, kdo bo komu žogo skril... Ob desetih so se predstavili naši najmlajši in pokazali, kako so že spretni z žogo. V pravi boj so se spustile "telovadke" (tudi kakšna babica je že med njimi) in ekipa pionirjev, ki so se stalno izmenjavale v vodstvu, da bi na koncu zmagali... Očetje so se proti sinovom zoperstavili z, vsemi dovoljenimi pa tudi nedovoljenimi prijemi (bilo je kar nekaj igralcev z poudarjenimi trebušnimi mišicami). Na koncu pa so bili kljub porazu bolj zadovoljni očetje, saj takšne želje po hmeljevem napitku ne občutiš prav pogosto. Ko SO okoli treh popoldan na igrišče prišli Primož. Brezec, Boštjan Nachbar in Jan Močnik, pa je bilo za najmljaše igralec kot v sanjah. To so košarkarji, ki so jih doslej spremljali samo po TV (dva igrata v NBA, eden pri Union Olimpiji), tedaj pa so sc z njimi rokovali, zastavljali so jim vprašanja. Emil je odigral Brezccm "basket", Kim se je "nadigraval" z Močnikom, David je demonstriral Nachbarju, kako se v vetrovnih razmerah zadene trojka. Sledili SO podpisi na majice, copate, roke... Pod koši pa so sc nadaljevali boji med ekipami pionirjev, kadetov, mladincev iz Logatca in z Vrhnike, z zaključno tekmo članov KK Idrije in Logatca. Miran Lukman Športni kalejdoskop Naši lokostrelci med državnimi prvaki Lokostrelsko društvo Logatec je dokaj mlado. Ustanovilo gaje 6 lokostrelskih navdušencev 30. avgusla.2006: Marko Vihar, Slane Mežnar. Iranci lukančič, Jan Mihevc in Jolanda Ovsec. Delujemo torej že drugo leto, članstvo se je medtem povečalo na 40 lokostrelcev in v tem času smo že marsikaj postorili. Predvsem smo zelo ponosni na urejeno notranje strelišče v CVVS Blekova vas, kjer so naši člani s prostovoljnim delom veliko pripomogli k obnovi starih prostorov. Sedaj lahko v toplem, dobro osvetljenem in dovolj velikem prostoru treniramo tudi v zimskih mesecih, ('cz poletno sezono pa imamo tudi v CVVS urejeno zunanje strelišče, in naši člani so praktično vsako popoldne v večjem ali manjšem številu tam in pridno izpopolnjujejo svoje lokostrelske veščine pod vodstvom vaditeljev Staneta Mežnarja in Jadrana l.ukančiča, ki sta tudi sama zelo dobri lokostrelca. Jadran Lukančič jc bil leta 2005 tudi evropski mladinski prvak. Kaj morate še vedeti o lokostrelstvu? No potrebujete, seveda, lok in puščice, ščitnike za roke, prste in oprsje, lok, kamor spravite puščice, in to je to. Lok ja loki so pa zelo različni: od najenostavnejšega dolgega loka, ki si ga marsikdo v mladosti naredi lahko tudi iz leskove palice, ki jo ukrivi s tetivo, pa prek golega loka, kjer moraš lok vsakič sestavili ■ako, da na ročaj pritrdiš krake, tlo sestavljenega loka, ki mu rečemo tudi olimpik, s katerimi tekmujejo na olimpijskih igrah. Naši mladi lokostrelci so zelo uspešni. Samo letos so postavili 4 državne rekorde v svojih kategorijah: - Klemen Stoševski, 31.5.2008, ARROV7IILAD 12+12, sestavljen lok - Jan Rijavec, 11,5.2008, ARROVVHEAD 12+12, sestavljen lok - Luka Stoševski, 7.6.2008, LITA 3D, dolgi lok - Luka Stoševski, I5.3.2()()X, IX m dvoransko, dolgi lok Lokostrelska druščina. Naše društvo je L junija organiziralo lokostrelsko tekmo v slogu 3D v okviru slovenskega pokala na ozemlju CVVS. Tekmovanja se je udeležilo okrog 150 lokostrelcev iz vse Slovenije, nekaj lokostrelcev pa je prišlo tudi s Hrvaške, iz Italije in Avstrije. To je bil naš ognejni krst, kar se organiziranja tekem tiče. in lahko rečemo, da smo z izvedbo tekme zelo zadovoljni, saj laki dogodki postavijo člane društev pred mnogo odprtih vprašanj, ki smo jih o rešili s skupnimi močmi, kar pa člane med seboj zbliža, poveže in krepi pripadnost društvu. Vabimo vse, ki vas zanima, kaj lokostrelstvo je, da nas obiščete vsak dan popoldan od IX. do 20. ure med tednom v CVVS na zgornjem platoju. Mogoče vas zamika in se nam pridružile tudi vi. Jolanda Ovsec Jamarski trikotnik Jamarji treh dežel - trikotnika Italije, Avstrije in Slovenije - to pot v Logatcu Takoj po uspešno izvedenem spustu za javnost v Logaško jamo smo bili jogaškijamarji pred novim organizacijskim IZZivom, saj nam je bila zaupana izvedba 2H. Prijateljskega srečanja jamarjev treh dežel. To seje odvijalo v Logatcu in okolici °d27. do 29. junija. Največja težava jc bila z VN.IE i Kl I Trik »tnik združuje jamarje treh dežel. zagotovitvijo primernega prostora za bivanje jamarjev v šotorih in parkiranje njihovih vozil. Marsikomu najbrž m znano, da so problem prenizko odobrena finančna sredstva, s katerimi razpolaga društvo za svojo dejavnost. V petek popoldne so bili postavljeni prvi šotori, prišleki so se seznanili s programom; nekateri niso zdržali in so takoj pobrali opremo ter sc napotili v prvo jamo. Preko sto jamarjev vseh generacij iz kar štiriindvajsetih društev ali klubov iz Italije, Avstrije in Slovenije je naslednji dan zapolnilo začasno bazo, od koder so sc v spremstvu domačih jamarjev odpravljali v ^ izbrane jame. Presenečeni smo bili nad odzivom, saj si je večina ogledala Oradišnico, Mačkovico, Gašpinovo, Vranjo, Mrzlo, Skedneno, Planinsko ali Logaško jamo. Zaradi boljše pretočnosti je bilo treba vhodno na 28. Prijateljskem srečanju, brezno Gradišniec opremiti z dodatno plezalno smerjo. Kot naročeno lepo vreme, zanimive jame, dobra organizacija in zares prijateljsko vzdušje, so bile stvari, nad katerimi so bili gostujoči jamarji navdušeni, presenečeni pa so bili tudi nad gostoljubnostjo in preprostostjo, ki jo danes vsi tako pogrešamo. V soboto zvečer je bilo na krajšem uradnem delu določeno, da bodo naslednji "trikotnik" organizirali italijanski jamarji v okolici Trsta ali Gorice. Ker je sedaj kar naporna, vendar prijetna izkušnja za nami, bi sc radi logaški jamarji zahvalili tistim, ki so pripomogli, da so sc naši gostje odpravljali proti domu zadovoljni in navdušeni nad Logatcem. Zahvala velja podjetju Inventis, Evma, Občini Logatec, vodnikom Planinske jame Boštjanu Kcržiču in ekipi, ki je poskrbela, da jamarji nismo bili lačni, in na koncu prebivalcem Poljske poti za razumevanje ob povečanem prometu mimo njihovih domov. Z jamarskim srečno! Drugo Korenč O O O C u >!ZJ 00 o 1—J Šolski odmevi Adij o, šolske klopi i t Tudi čestitke in priznanja ravnateljice učencem na Planinah No, pa jc minilo šc eno šolsko leto. Vrvež šolskega življenja okoli nas je zamrl. Napočil je čas za analize in ocene... Kdo jc izpolnil pričakovanja in kdo ne, kdo je dobro opravljal svoje delo in kdo ne itd. Za ene je bilo šolsko leto bolj, za druge manj srečno: za ene bolj. za druge manj veselo... Tako jc pač življenje, z. različno velikodušnostjo v svoji radodarnosti, pravičnosti in včasih tudi nepravičnosti... Nam pa ostanejo le še želje, ki sijih ob teh dneh izmenjavamo med seboj. Tudi letošnja zaključna šolska prireditev 24. junija jc bila vesela, pestra, prisrčna in praznična. Mali učenjaki so v minulem šolskem letu uspešno premagali še eno stopnico na poti do končnega cilja. Nekateri bodo jeseni odšli v 4. razred v Logatec - med nove prijatelje, med nove sošolce. V Žibršah so se marsičesa naučili. Nekaj od tega so na zaključni prireditvi tudi pokazali: malo za šalo. malo zares. Morali bi videti, kako nadarjeni igralci so postali in kako gibčno so zaplesali in navdušili vse prisotne. Tudi ravnateljica Marinka Dodič je otrokom čestitala ter jim podelila priznanja in pohvale. Šolarji in starši pa so seji na svoj prisrčen način zahvalili za trud in delo, ki ga namenja za obstoj in razvoj naše šole. Prav tako pa so nas vedno in povsod Ravnateljica M. Dodičpodeljujepohvale. 1'oto: A. /.akelj podpirali tudi naši starši. Zato njim velja še posebna pohvala in zahvala. Počitnice so torej tu, pred nami je poletje, lepo, čarobno in polno življenja. Otroci, izkoristite ga! Ana '/.akelj Mi gremo pa na morje Tako se je glasil zadnji verz letošnje zaključne prireditve ob koncu šolskega leta - Na morje, v hribe ali kamorkoli bo pot prav gotovo zanesla naše šolarje, ki so v zadnjih junijskih dneh šolske torbe odrinili v kot Na OŠ Rovte so 12. junija zadnjo epizodo v devetletnem šolanju odigrali devetošolci, ki so se za vedno poslovili od osnovne šole. Kol jc že v navadi, so zadnje njihovo dejanje sprem- ljali njihovi starši, prijatelji in učitelji. Le- ti so z. njimi prehodili pot od prvega razreda, kot so učenci pokazali tudi na odru, pa do devetega, ko so njihova pota utirali mnogi prenašalci znanja. V prijetno plesno, glasbeno popoldne so stkali spomine na lepe in manj lepe trenutke šolanja. Ni pa letošnje leto kar tako; z devetošolci se poslavlja tudi zloglasni učni uspeh. Učenci ne bodo več odlični, pa tudi nezadostnih več ne bo. Kaj bomo z novim načinom pridobili ali kaj smo z ukinitvijo uspeha izgubili, bo, kot že tolikokrat, pokazal čas. Zagotovo pa jc, da ne bo več pogajanj in »grebatorstva« za učni uspeh. 1'redpočitniška radoživost. loto: M. Rogatu) Od devetarjev se je preko svoje lastne poezije najprej poslovil ravnatelj Mitja Turk, ki ne skopari ne s pohvalami, pa tudi ne s kritikami. Trem učencem je gospod župan podelil Žu-panove petice, ki jih dobijo učenci za vsa leta odličnega uspeha. Tudi te odhajajo v pokoj. Morda pa sc bo župan domislil česa novega. Prav bi bilo, da bi bili najuspešnejši učenci šc vedno nagrajeni za svoje delo. Ne smejo se nam izgubljali v povprečnosti. Vseh 17 devetošolcev seje torej odpravilo po poti samostojnosti v novo obdobje življenja. Naj bodo uspešni, naj bodo njihova pola usmerjena k zaželenim ciljem in naj bodo odgovorni in predvsem srečni bodoči odrasli ljudje. Le nekaj dni kasneje pa je zadnjič v letošnjem šolskem letu odzvoni] zvonec tudi ostalim učencem. Kako se dostojno posloviti od šolskega leta, tla bo oslalo v lepem spominu, je bilo vprašanje, ki smo ga reševali učitelji. Sklenili smo, da naj se leto konča s pesmijo, plesom in v malce tekmovalnem duhu. Za to so poskrbeli ustvarjalci Lkokviza, ki so po posameznih učilnicah pripravili zanimiva vprašanja na ekološko temo. To, seveda, ni bilo naključje, saj je letos naša šola poslala ena od eko slovenskih šol. Zadnje dejanje pa je bilo v večnamenski dvorani, kjer smo se preko diaprojekcije sprehodili med dogodki preteklega leta. Veliko sc je delalo, lepo smo se imeli, in verjamem tudi veliko naučili, seveda, če je bil interes na strani učencev. Če tega ni bilo, je padel tudi kak »popravec«, čeprav je bil ta bolj izjema kot pravilo. Pouka je torej konec. Preostane nam še želja in upanje, da nam bodo počitniški dnevi prinesli čim več lepih, nepozabnih trenutkov, dobrih prijateljev in popoln odklop od šolskih skrbi. Ko pa bodo zorele hruške, sc zopet dobimo v hramu učenosti. Metka Bogataj Šolski odmevi Pri opustošeni šoli Prvi dan junija sem obrnila nov list na logaškem koledarju. Ravno z zadnjim mesecem pouka, kije po navadi že poletno razgiban, je na koledarju fotografija Vrha z opisom kraja. V oči stopi vrstica: Pri opustošeni šoli se skriva nedokončan bunker... Opustošeni? - Hm!? Šolsko leto 2007/2008 se je na Podružnični šoli Vrh Svetih Treh Kraljev začelo tretjega septembra. Pet razredov dc-vetletke je obiskovalo šestnajst otrok (vseh otrok na šoli torej manj kol v enem samem razredu v večjem kraju). In vendar je teh šestnajst otrok z razredničarkama in učiteljico prvošolcev ter podaljšanega bivanja skozi leto ustvarjalo marsikaj. Poleg rednega pouka smo oktobra sodelovali pri otvoritvi novega dela asfaltne ceste na Tratah in pripravili dan odprtih vrat, spoznavali lovske skrivnosti in ustvarjalno uporabili odpadni material za izdelavo najrazličnejših okrasnih izdelkov. Novembra smo z igrico sodelovali na državnem srečanju obrtniških zborov v Rovtah, decembra pripravili miklavževanje, si ogledali operno predstavo v Ljubljani in zaplesali v novoletne praznike. K sreči smo v zimskih mesecih ujeli dovolj snežink, da smo se lahko sankali po bližnjih gričih, /a mamice smo pripravili prireditev ob materinskem dnevu in se z. gledališko predstavo Nekega zimskega dne uspešno predstavili na srečanju gledaliških skupin v Logatcu. Aprila smo v okviru projekta Eko šole vsak dan hodili in šleli korake ler v akciji zaradi najboljših rezultatov malični šoli prinesli 9. mesto med vsemi tekmujočimi šolami v Sloveniji. Obiskali smo še vaški muzej v Lazah in ustvarjali s keramičarko Natašo Prestor, maja pa osvojili Lrmanovec. Starejši na šoli so opravili kolesarski izpit (in za nagrado odkolesarili v bližje Žiri na sladoled uf, je bilo ob vrnitvi težko v klanec©!). Ko so bile ocene zaključene, smo veselo čofolali v Atlantisu, si pripravili večerno zabavno in eno noč prespali v šoli. Predzadnji dan pouka smo pripravili prireditev za starše in skupaj z njimi za cel dan odpotovali na izlet na morje. Sprehodili (!) smo se od Strunjana, skozi Portorož v Piran in vse do Fiesc, kjer smo namočili vroče podplate v prijetno morsko vodo. Zadnji dan smo razdelili spričevala, pohvale in priznanja ter jo mahnili na počitnice. Seveda, smo tudi skozi leto izkoristili naravno okolje, v katerem sloji naša šola, ler lako raziskovali v gozdu in na travnikih, toplejše dneve pa za telovadbo na igrišču pred šolo in v okolici šole. Letos smo izdali ludi svoje glasilo, se s prispevki oglašali v občinskem glasilu in urejali svojo spletno stran. V šoli in okoli nje je bilo skozi celo šolsko leto živahno od jutranjih ur pa do poznega popoldneva. Morda je pisec sicer prijaznega besedila o našem kraju v koledarju hodil tod ravno ob počitnicah. Pa še bi se mi zdelo čudno, saj šola od blizu in od daleč z. novo streho in novimi okni res ne daje vtisa opustošene šole. Verjamem pa, da hi imel o dogajanju v šoli kar kaj zapisati tudi kdo iz Športno kulturnega društva Vrh ali predstavnik krajevne skupnosti. - Morda pa je pisec že jasnovidno zapisal usodo vrbovske šole, za katero se sicer vsako leto trudimo, da ostaja središče kulturnega dogajanja v kraju. Mihaela Gostišu, vodja POS Vrh Svetih Treh Kraljev Po velikih tekmovalnih uspehih Ji- a Metka je resnično skromno, pridno in tiho dekle, ki v sebi skriva še velike zaklade. Za vse njene velike uspehe na naravoslovnem področju ji je v prvih dneh julija direktor delovne organizacije PIKOSOFT (Prenova in izgradnja informacijskih sistemov) Željko Petrušić podaril osebni računalnik z vso potrebno opremo, kar bo Metki zagotovo eden lepših spominov na zaključek šolanja na OŠ Tabor - 2 najuspešnejšo učenko OŠ Tabor, devetošolko Metko Petrič, smo pred slovesom poklepetali o njenih občutkih ob koncu osnovne šole in o njenih velikih uspehih na tekmovanjih Kuko se počutiš zdaj, ko zaključuješ deveti razred in šolanje na osnovni šoli? Veselim se konca šole. Konec je spraševanja in konlrolk. Vesela sem tudi svojega odličnega uspeha in osvojenih priznanj. V tem šolskem letu si osvojila kar tri zlata in eno rebrno priznanje. Na državnem tekmovanju iz matematike si bila celo tretja v državi. Ti je priprava na tekmovanje vzela v«Uko časa? Nili ne. V glavnem sem se pripravljala sama in na Pripravah skupaj z. mentoricami posameznih predmetov. Še najteže fni je zdelo na tekmovanju iz biologije. Po matematičnem Irk točki. niovnnju sem pa ločno vedela, da sem izgubila samo dve Tudi na Nacionalnem preizkusu iz matematike si naredila samo eno napako in za las zgrešila priznanje ^'Henium. Kje si se zmotila? Na skici sem pozabila označiti pravi kot inje šla točka PO gobe. Kateri predmeti pa so ti bili najljubši in kateri Najtežji? Koliko časa si porabila za učenje? Od nekdaj me bolj privlačijo naravoslovni predmeti. N;l.iveč časa sem porabila za učenje angleščine. V glavnem pa sem se učila pred kontrolkami in pred spraševanjem. Kaj pa počneš v prostem času, saj vemo, da si doma na Ravniku in da imate doma veliko dela tudi na kmetiji? Pomagam, kolikor lahko, rada berem, se sprehajam s psom, kakšno uro na dan pa gledam televizijo ali pa sem pri računalniku. Ciste na koncu pa nam še zaupaj, kaj ti bo najbolj ostalo v spominu in kje boš nadaljevala šolanje? V najlepšem spominu mi bo ostal izlet v (iardaland, kjer smo resnično uživali. - Šolanje pa bom nadaljevala na Gimnaziji v Postojni. Za zdaj še nc vem, kam me bo vodila pot od lam naprej. Bojana l.evinger Metka Petrič. O C4 O C 0> M Šolski odmevi o (M W vi« O rs o: t j V znanju je moč Prav to dokazujejo naši učenci, ki so v letošnjem šolskem letu na različnih področjih osvojili veliko priznanj Pa pojdimo po vrsti! Srebrno priznanje iz znanja o sladkorni bolezni: Eva Razložnik, Anja Modie in Vanja Mesce. Zlato priznanje iz znanja biologije: Anja Modic. Srebrno Cankarjevo priznanje: Maja Prodanovič, Anja Modic, Barbara Kompan. Srebrno priznanje iz znanja Vesele Sole: Nastja Rudolf, Kaja Okom in Hva Kobal, kije na državnem tekmovanju osvojila tudi zlato priznanje. Srebrno priznanje iz fizike: Nejc (iutnik, Franka Erker in Ana Nagode. Srebrno priznanje iz kemije: Ana Nagode in Tilen Simšič. Srebrno priznanje iz angleščine: Barbara Kompan in Eva Jereb. Srebrno priznanje iz matematike: Marija Verdinek, Nuša Kotar, Eva Pctrovčič, Blaž Hodnik, Franka Erker, Ana Nagode, (irega Makuc, Rok Igličar; učenki Franka Frker in Ana Nagode sta dobili tudi zlato priznaje. Srebrno priznanje iz znanja zgodovine: Boštjan Maček in Tjaša Cvetko. Srebrno priznanje na državnem EKO kvizu: Eva Kobal. Na regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev je 6 naših učencev poslalo 4 raziskovalne naloge. Na državnem nivoju je srebrno priznaje za svojo nalogo "Aditivi v brezalkoholnih pijačah trgovskih blagovnih znamk" dobila Anja Modic. Že tretje leto zapored smo bili izbrani med desetimi najbolj športnimi šolami v Sloveniji. Priznanje za najbolj športno šolo smo si zaslužili z. aktivnim sodelovanjem na šolskih športnih tekmovanjih, z organizacijo tekmovanj na državnem nivoju, s sodelovanjem v programih Zlati sonček, Krpan in Naučimo se plavati. Vidne rezultate smo dosegli tudi na športnem področju. Na državnem nivoju: tretje mesto v finalu odbojke na mivki za dečke, šesto mesto v finalu ekipnega tekmovanja v atletiki za dekleta, tretje mesto v finalu odbojke za dečke, deveto mesto v košarki za dečke, peto mesto v rokometu za deklice, prvo mesto v lokostrelstvu ekipno tekmovanje. Področno tekmovanje v atletiki: Špela Molk 2. mesto v teku na 1000 m, Eva Razložnik in Blaž Škrlj 3. mesto v skoku v daljavo, Patricija Pclis 2. mesto v suvanju krogle, Žan Uršič I. mesto in Eva Petrovič 3. mesto v metu žogice, Žan Škedelj 3. mesto v skoku v višino. Lokostrelstvo: Žiga Kodre 1., Žiga Lukančič I. in Blaž Novinšck 3. mesto na regijskem tekmovanju; Rok Stoševski I. in Špela Pctkovšck 2. mesto na državnem lokostrelskem tekmovanju. Na valeti za dcvcto.šolcc so naziv športnika generacije dobili naslednji učenci: Tjaša Petrovič, Rok Igličar, I.uka Mulec, Cirega Makuc, Boštjan Moljk, Nejc Antončič in Urban Korenč. Ponosni smo na učenec, ki delujejo v gledalski dejavnosti. Učenci nižjih razredov so pripravili igrico Zeleni fantek, učenci višjih razredov pa izvirno priredbo Malega princa. Obe predstavi sta se uspešno predstavili na Gledališkem maratonu v Logatcu in na sejmu šolske inovativnosti v Ljubljani. Nikakor ne smemo pozabiti folklorne skupine, ki ohranja kulturno dediščino in popestri marsikatero prireditev na šoli in v kraju. Skratka, na počitnice! Že deseto leto poteka na šoli tekmovanje v deklamiranju. Letos so se učenci pomerili v deklamiranju pesmi Ifigenije Zagoričnik Simonović in Kajetana Kovica. Razredni zmagovalci so se predstavili na osrednji šolski proslavi ob dnevu kulture. Na šoli imamo veliko dobrih bralcev, med njimi tudi take, ki so bili ves čas osnovnošolskega izobraževanja zvesti bralni znački, to so: Klara in Nives Verbič, Ana Nagode, Urša Mihcve, Urša Matjašec, Lara Jeranče, Tadej Simšič, Irena Balck, Nevenka Mihcve, Eva Jereb, Rosana Klančar, Tca Camernik, Mirela Murič, Luka Mulec, Lorena Kune, Lucija Treven, Estcra Zupančič, Špela Maček, Barbara Kompan, Boštjan Maček, Tjaša Malavašič, Klara Nagode, Anja Modic, Tjaša Cvetko, Špela Škof, Neža Verdink, Živa Cuk in Tjaša Kosmač. Tudi letos smo izvedli veliko dejavnosti, ki so nam ponovno omogočile, da bo našo šolo ob vhodu krasila I ko zastava. Poleg obeležitev različnih pomembnih dni, izvedbi tedna zdravja in izvajanja različnih drugih aktivnosti smo bili zelo uspešni pri zbiralnih akcijah. Zbrali smo 750 kg plastičnih zamaškov in s tem pomagali pri nakupu invalidskega vozička dijaku iz. Ljubljane. Zbrali smo 55 ton odpadnega papirja in s tem ohranili kar nekaj dreves. Letošnje šolsko leto je obiskovala osnovno šolo zadnja generacija učencev petošolcev po programu osemletnega šolanja. Na zaključni prireditvi 24. junija so petošolci ravnateljici Metki Rupnik izročili simbolično darilo: dnevnik osemletke s podpisi vseh zadnjih osemletkarjev na šoli X talcev. V novem šolskem letu bodo vsi učenci vključeni v devclletko. Jana Jureš, pomočnica ravnateljice Šolski odmevi Ponosni na svoje dosežke Metka Petrič, najuspešnejša Tudi to šolsko leto jc bilo na OŠ Tabor zelo uspešno. Šolanje je zaključilo 42 devctošolcev. Sedem jih je bilo odličnih vseh osem let: Matej Arko, Anja liiščak, Mateja Gladek, Valentina llajdinjak. Metka Petrič, Maruša Pišljar in Kaj a Rupnik. Na tekmovanjih v znanju na različnih področjih so učenci in učenke skupaj osvojili 6 zlatih, 40 srebrnih in 205 bronastih priznanj. Zlata priznanja so osvojili: Anže Vrabl na tekmovanju Spoznajmo sladkorno bolezen, Ana l.ikar zlato Vegovo priznanje (matematika). Lara Šchalj na tekmovanju v znanju angleščine. Metka Petrič pa je osvojila kar tri zlata priznanja - v logiki, biologiji in matematiki, kjer je osvojila celo tretje mesto v državi. Poleg tekmovanj v znanju so bili naši učenci uspešni tudi na športnem in kulturnem področju, saj so nas razveseljevali z odličnimi rezultati v atletiki. Izpostaviti moramo predvsem 2. mesto na državnem tekmovanju, ki gaje v skoku v višino dosegel devetošolka na šoli Tabor Anže Merlak in uspeh devctošolke Tcje Jeraj, ki je na 13. bienalu otroške grafike v Žalcu med 1400 udeleženci osvojila eno izmed desetih glavnih nagrad. Skozi vse leto so nas s svojimi odličnimi koncerti in nastopi razveseljevali pevci in pevke šolskih zborov in mladi gle-dališčniki s svojima letošnjima predstavama. Na obeh podružničnih šolah Hotedršica in Rovtarskc Žibrše pa so uspešno izpeljali sodelovanje v mednarodnem projektu Kids4future, ki nas opozarja in navaja na boljši odnos do našega planeta. Devctošolci so se slovesno poslovili na valeti - 12. junija, vsi ostal i učenci pa so šolsko leto zaključili na sklepnih prireditvah na zadnji šolski dan - 24. junija. Povsod je bilo zelo veselo, sproščeno in slovesno. Obeležili smo tudi dan državnosti ter /apeli in zaplesali v poletne počitnice. Bojana Levinger Iz sveta mladih Popoldne v Skednenijami Otroci skupine »Žabice« iz Cen-•ralnega vrtca Kurirček smo 28. maja s starši in vzgojiteljicama obiskali Skedncno jamo pri l.azah. V vročem popoldnevu smo se zbrali pri Športni dvorani, kjer nas je pozdravil jamski vodnik Miran Nagode. Po osnovnih napotkih smo se z avtomobili odpeljali proti l.azam. Jeklene konjičke smo Pustili v prijetnem objemu hladnega gozda m se opremljeni s pohodniško vnemo in svetilkami odpravili raziskovat temine našega podzemlja. Jama. skrita globoko v gozdu, nas je pričakala s prijetno in dobrodošlo svežino; vseeno smo oblekli jopice in jakne. Ko s<> se oči navadile teme. smo s pomočjo svetilk občudovali povsem drugačen svet, kol ga poznamo. Očitno smo s svojo priso- tnostjo zmotili dnevni počitek prebivalcev netopirjev, ki so se spreletavali nad nami. Na mestu, kjer se jama nadaljuje bolj položno, nas je pričakalo prvo presenečenje: pismo Jamskega škrata! V pismu nas prisrčno pozdravlja iz svojega domovanja in nas vljudno prosi, da smo obzirni do prebivalcev jame, (ki bojda niso navajeni na hrup in kričanje!) in da, seveda, ne odmetavamo smeti, kol imajo to navado ljudje. In potem na koncu, bolj kot ne, navrže, da mu je nekaj padlo iz žepa. koje hitel po jami, in da lahko to poiščemo. Radovednost je dala krila domišljiji, in pregledali smo vsak kotiček, najmlajši in najpogumnejši so zlezli celo v ozke prehode med skalami. Trud je bil poplačan, in glej ga. imen ta: Jamski škrat Dan med policisti Trije učenci iz OŠ 8 talcev smo si "gledali Policijsko postajo Logatec in delo Policistov. V petek. 20. junija, smo se tako Luka, Jure in Jakob odpravili na Ogled. Policist Tadej Leskovcc nas je Pospremil v zgornje prostore k direktorju. Pri njem smo se pogovarjali 0 splošnem delu policistov. Dobili smo majice in kape. f« katerih pile OTROK policist. Najprej smo si s policistom Tadejem ogledali nekaj stavb v Logatcu, v katere so že vlomili. Tam smo si ogledali varnostne sisteme in možnosti, kako preprečiti v|orne. Nato smo sc vrnili na Policijsko po-slajo, se vkrcali v policijski kombi in se od- nam je pustil posladek bombone! Posladkali smo se (in skrbno pospravili papirčke!), škratu zapeli pesmico o pogumu ter odšli do konca jame. Vrnili smo se po isti poti in ob prihodu na svetlo je bila na vrsti malica. Otroci so se okrepčali, odrasli pa poklepetali. Prav jc, da že najmlajši odkrivajo in spoznavajo lepote, skrivnosti in ohranjanje narave, naloga odraslih pa jc, da jim to omogočimo. Za tokratno »pustolovščino« se lahko zahvalimo staršem, ki so skupaj z vzgojiteljicama poskrbeli za organizacijo, predvsem pa predanemu jamarju Miranu, ki mu ni žal prostega popoldneva za to, da najmlajše popelje v skrivnostni svet jam. »Žabice« z Marijo in Tino peljali pred gasilski dom v Gorenji Logatec Ogledali smo si različne pripomočke, kijih policisti uporabljajo pri svojem delu. "Streljali" smo z radarjem in ugotovili, da je zelo malo voznikov v tistem času vozilo prehitro. Vsak od nas je ustavil po en avlo in prosil za vozniško in prometno dovoljenje. Nato smo ustavili še kombi, ki nam je pripeljal malico. Ob povratku na Policijsko postajo SO nam podelili tudi darila. Zahvaljujemo se Policijski postaji Logatec, da nam je omogočila seznanitev z delom policistov. Jakob Jereb, Jure Maček in Luka Šusto Cenjenim bralkam in bralcem Logaških novic želimo prijetnih počitniških razpoloženj. Naslednja številka Logaških novic izide 10. septembra. Uredništvo Iz sveta mladih Otroško petje na reviji Osrednje Slovenije Na reviji otroških pevskih zborov Osrednje slovenske regije v organizaciji Logaške izpostave JSKD se je predstavilo 18 otroških zborov - 40. obletnico revijskega prepevanja na Logaškem je na poseben način zaznamovalo tudi veselo in razigrano popoldne, na katerem je nastopilo preko 600 mladih - Strokovni spremljevalec revije Damijan Močnik ška /. Vrhnike, OPZ OŠ Ig ter OPZ Glasbene šole Logatec pod vodstvom Tanje Žagar. Torek, 20. maja, je bilo v Logatcu veselo in živahno, saj je dvorano Narodnega doma napolnilo 666 mladih pevcev, ki so nastopili na reviji otroških pevskih zborov Osrednje Slovenske regije. Logaška i/postava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je organizirala revijo v dveh delih, saj je bilo na območnih revijah iz enajstih izpostav koordinacije Osrednje Slovenije za regijski nivo predlaganih IX zborov. Revije so se udeležili zbori iz izpostav Kočevje, Zagorje, Trbovlje, Litija, Ljubljana-okolica, Vrhnika, Ivančna Gorica in Logatec. V prvem delu s pričetkom ob 13.30 so se predstavili OPZ PIKA VVZ ŠMARJE SAP, OPZ. PIKI JAKOB iz Kočevja, OPZ OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika, OPZ Deorina Polovinke iz Kočevja, OPZ Podružnične OŠ Senožeti, OPZ OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja ob Savi, OPZ OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak, OPZ Češmin iz Čemšenika in OPZ OŠ Šmartno pri Litiji. V drugem delu revije s pričetkom ob IX. uri pa so nastopili OPZ OŠ Trbovlje, POŠ Alojza Hohkrauta, OPZ OŠ Primož Trubar iz Velikih Lašč, OPZ OŠ Dobrcpolje, OPZ Murcnčki, OŠ Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu, OPZ OŠ Jožeta Krajca z Rakeka. OPZ OŠ Brezovica, OPZ Osminka, OŠ Antona Martina Slom- Ob klavirskih spremljavah in spremljavah violine, flavte, tamburina ter OtTIbvih instrumenlarijev so se vsakič v uro in pol trajajočem sporedu zvrstile umetne pesmi slovenskih in tujih skladateljev ter slovenske ljudske pesmi. Polhi, zajčki, muce, mravljice, ptički, pikapolonice, ribice, backi in druge živali so pokazale svoj obraz, skozi letne čase. Tudi sonce in dežek, jager, Jurček šofer, ciciban, palčki in drugi junaki otroškega sveta so stopili pred nas skozi grla malih pevcev. Dišalo je po čokoladi in pomladi. Program je iskrivo povezovala Mateja Perpar, vsak zborovodja pa je po nastopu prejel priznanje. Skratka veselo druženje in mladostno razigrano popoldne, ki je na svoj način počastilo tudi 40-lelnico revijskega prepevanja na Logaškem, seje zaključilo z okroglo mizo zborovodij in strokovnega spremljevalca Damijana Močnika, kije pohvalil organizacijo revije in ob strokovnem svetovanju vsakega zborovodjo predvsem spodbujal k nadaljevanju dela z mladimi rodovi. Zora Na pravljičnem potovanju Za zadnjo uro pravljic pred počitnicami smo v Knjižnici Logatec pripravili otrokom posebno pravljično doživetje s pripovcdovalko Baziliko, večkrat nagrajeno za igro, animacijo in režijo lutkovnih predstav. Ure pravljic so bile sicer vse leto dobro obiskane, na zadnje srečanje pa je prišlo še posebej veliko otrok in staršev. Bazilika je čisto posebna pripovedovalka pravljic, ki ves čas potuje. S seboj ne nosi le kovčka za obleke, ampak tudi kovček za pravljice (na svojih popotovanjih namreč odkriva vedno nove pravljice, ki jih potem ponuja otrokom, ki jih srečuje na poti), kovček za glasbo in kovček za najdene ter podarjene predmete. Zraven pa še dežnik in kravo. Tistega pomladnega dne se jc Bazilika s predstavo Zlati ključek ustavila v Logatcu in s seboj na potovanje v pravljično deželo povabila tudi naše otroke, ki so ji -- zvedavi in radovedni z veseljem sledili. V njenem pravljičnem kovčku so si izbrali tri pravljice: nizozemsko Deček in riba, pravljico bratov Grimm Štirje bratje in še slovensko ljudsko Mezinčck. Pripovedovalka pravljic Bazilika, ki pravljice pripoveduje z lutkami, predmeti, zvokom in glasbo, popelje s svojim načinom pripo-nOViCe vedovanja otroke globoko v pravljični svet, da jih popolnoma prevzame. Na koncu so si otroci zaželeli še več pravljic. Še sto pravljic! liuziliku, čisiO posebnu pripovedovalka pruvljic- Dragi starši, ure pravljic v Knjižnici Logatec so šle na trimesečne počitnice. Z njimi pa niso šle tudi pravljice. Te čakajo vas in vaše otroke (tudi v naši knjižnici), da gredo z vami na počitnice, da vas v vročih popoldnevih in prijetno toplih večerih popeljejo na potovanje. Petra Rok Iz sveta mladih Prihodili so si zmago! V letošnjem šolskem letu se je Osnovna šola Rovte priključila projektu Ekošola kot način življenja - Z njo se je v projekt vključila tudi Podružnična osnovna šola Vrh Svetih Treh Kraljev Na podružnični Soli smo se letos odločili za ločevanje papirja, za /biranje plastičnih pokrovčkov (od plastenk sadnih sokov, vode) in za /hiranje i/rabljenih lonerjev, kartuš. trakov in mobilnih telefonov. Ob koncu šolskega leta seje v škatlah in Zabojniku nabralo kar nekaj materiala, in sicer: okrog 15 kg odpadnega papirja (/ ločevanjem), 65 kartuš, 2 tonerja, 2 trakova, P rabljenih mobilnih telefonov in 7612 plastičnih pokrovčkov. Z /biranjem plastičnih pokrovčkov smo sodelovali v humanitarni in ekološki akciji (za invalidski voziček gimnazijca i/ Ljubljane). V aprilu seje naša podružnica / ()Š Rovte v okviru f.ko-šolc vključila v projekt Energija je v naših rokah! Namen projekta je bil spodbujanje odgovornega ravnanja do okolja. Osnovnošolci so tekmovali v prehojenih in pretečenih korakih. Vsaka šola. ki se je vključila v projekt, je za razred, ki je sodeloval, prejela tri pe-dometre. s katerimi so učenci šteli prehojene in pretečene korake. Izvajanje projekta je trajalo od 1. do 22. aprila letos. Ob zaključku projekta so si učenci L, 2. in 3. ra/reda 1'OS Vrh Svetih Treh Kraljev prihodili ZMAGO! Učenci 4. in 5. razreda POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev pa so zasedli 2. mesto. V I.. 2., in 3. razredu je največ korakov naredila Beti. v 4. in 5. razredu pa Marko B., ki je prehodil in pretekel med vsemi učenci OŠ Rovte največ korakov (sam celo več kot en sedmi razred skupaj!). Med 110-mi slovenskimi osnovnimi šolami, ki so sodelovale v tem projektu, je OŠ Rovte zasedla odlično 9. mesto. Odločili smo se, da bomo tudi v prihodnjem šolskem letu nadaljevali z ločevanjem papirja in z marljivim zbiranjem plastičnih pokrovčkov, tonerjev. kartuš, trakov in rabljenih mobilnih telefonov. Tudi med počitnicami bodo pred l'OŠ škatle, kamor bodo vaščani lahko prinašali vse te uporabne odpadke. K zbiranju prav lepo povabljeni. Tjaša Muhnič Ne nazadnje! £P| Bralci pišejo Kulturniška blamaža ob svoji 95-letnici delovanja je KI) Pihalni orkester Logatec prejel zanimivo priznanje. Člani so izvedeli, da jim občina v prihodnje za polovico znižuje finančna sredstva za redno dejavnost. Šokantno, a ne presenetljivo. Iz leta v leto seje naš v mednarodnem merilu vrhunski ansambel boril za finančni obstoj. Vsako leto je le s težavo izprosil sredstva za delovanje. LetOS pa je bil sprejel Pravilnik 0 sofinanciranju de-javnosti na področju kulture v občini Logatec. Pravilnik izničuje kulturno in umetniško poslanstvo orkestra v občini in ga vrednoti enako koi občasne družabne prireditve. Za redno letno dejavnost Je Pihalni orkester Logatec prejel 1.754.02 evra. kar ne pokrije niti stroškov pisarniškega materiala, ogrevanja in elektrike. Večkrat je bilo slišati, da naš orkester od občine zahteva preveč. V sosednjih občinah naj bi imeli orkestri še slabše pogoje za delovanje. To ni res. Orkestri med seboj lepo sodelujemo in poznamo odnos, naklonjenost in finančno podporo, ki jo uživajo s sirani občin nekateri sosednji orkestri, na primer, v Idriji in Cerknici. Ilustracija odnosa do Pihalnega orkestra Logatec je bil tudi slavnostni govor dolgoletnega župana na jubilejnem koncertu beseda je nanesla celo na izgradnjo nove kanalizacije. Luka Loitrek Vprašanje za vprašanjem 'Unište še vedno pod milim nebom. Ali se bodo tudi V Logatcu kdaj uresničile želje? se sprašujemo uporabniki šliristeznega balinišča BŠD Logatec: Balinarsko Športno društvo. Društvo upokojencev, društvo invalidov, društvo paraplegikov, veterani OZ VVS Logatec in še mnogi drugi'.' Pokrito balinišče ali večnamenski prostor? Obljube na papirju verjetno nikoli ne zastarajo; zaključujejo namreč že prvo desetletje. Besedilo in joto I'rane Makue 00 C : I Čisto vse zares zanimajo polhovke/ - .///; imam na izbiro. Turistično društvo Briše pri Polhovem Gradcu je 22. junija organiziralo že IS. tradicionalno turistično prireditev Dan pod Lovrencem. Na prireditvi so predstavili grofa Blagaja njegovo ženo. saškega kralja s soprogo, ki je prišel na ogled rože blagajke blagajana imenovano po grofu Blagaju, ki jo je prvi našel in opisal. Kraljevski par, kije prispel v Gradec s kočijo, so pospremili vitezi v pravih oklepih in lokostrelci. Na prireditvi so predstavili tudi celo vrsto poklicev izpred 170 let med njimi kovača s kovačijo, čevljarja v svoji delavnici, rezbarja, čebelarje, klekljarice in kot posebnega rokodelca polharja in izdelovalca polhovk Rudija (amernika iz Logatca, ki je letos praznoval svojo osemdesetletnico. I.ogatčani poznamo Rudija tudi kot amaterskega režiserja, igralca in lovca. Velja pa tudi za edinega izdelovalca polhovk daleč naokrog. Prav o lovu na polhe in o šivanju polhovk kučem iz polhovih kož, je spregovoril tudi številnim obiskovalcem srečanja pod Lovrencem. Besedilo in foto: Frunee IIrus Logaški urar - tudi harmonikar Na kmetiji odprtih vrat pr' lllipč Mil Samotorici nad Horjulom je bilo 6. ju-n'ja že 4. srečanje harmonikarjev s kroma-ttčno harmoniko »frajlonarico«, ki gaje Organiziral zasebni glasbeni center Bogdana Marolta iz Korene, ki ima svoj oddelek tudi v Logatcu. Srečanja seje udeležilo ka- kih štirideset harmonikarjev, med katerimi ■ic bilo največ otrok iz Maroltovega glasbe-llcga centra. Na tej prireditvi je sodeloval med ,rcmi starejšimi godci tudi logaški urar in graver Vinko Marinšek. Zaigral je Avseni-k°vi skladbi Na Golici in Rezko, ler požel buren aplavz množice poslušalcev. Po nastopu je Vinko povedal, daje čisti samouk ho se naveliča ur. je pa harmonika pri roki. in da tu in lam vzame v roke frajtonarico za kratek čas. Prvo dvovrstno harmoniko sla kot dvanajstletnemu dečku kupila starejša brala Lojze in France, starši namreč izdatka za harmoniko ne bi zmogli. Tudi sicer Vinkova mati ni bila nad harmonikarji preveč navdušena. Cenila je le delo; harmonikarje je štela med vražje godce. Pred nekaj leti mu je sedaj že pokojni izdelovalec harmonik Zelcznik predelal staro frajtonarico v trovrstno, tako da lahko iz nje izvabi lepše in čistejše Ione. Srečanje seje nadaljevalo z veselico, na kateri so zaigrali ansambli Pogum. Mladi godci in pravkar nastali ansambel Korajža. Na koncu so šc izžrebali vstopnico, ki je zadela otroško harmoniko, izdelek Branka Poličarja iz Preddvora. Besedilo in foto: France Brus O r 1 c J* "Si O/J Ne nazadnje O vsebini grba Ohranjena pričevanja obmejne antične pokrajine še danes dokazujejo, daje imel logaški predel s svojim milesom pomen mejaša med zahodom in vzhodom. Zato so sc čez tc kraje preseljevala ljudstva z vsem svojim živim in predmetnim spremstvom, z vso svojo duhovno in materialno kulturo. V spomin na iz kamna zidane meje smo v glavo grba postavili pod srebrno (belo) polje einasto delitev ščita. Z njo simboliziramo tisočletja staro selišče Logatca s svojim večnim značajem mejaša, ne glede na to, kako so ga ljudje v svojih časih imenovali in doživljali. Peš, na jezdnih živalih, na nosilnicah, na različnih vozovih, kasneje na motornih in parnih vozilih so to pokrajino prekrižarile množice popotnikov v iskanju boljšega in lepšega od tistega, kar jim je dajal vsakdan. Ker je vsem tem premikom še najbolj univerzalno služilo kolo v svoji vsakokratni zgodovinski pogojenosti, ostaja tudi v prihodnosti univerzalni simbol prometa kolo. Ker gre za večni atribut premikanja in potovanja, je postavljen v večno kovino zlato. Ker gre za pokrajino, kjer so se srečevali posamezniki in ljudstva, bojevali narodi, smo temeljno polje ščita predstavili v rdeči, najstarejši hcraldični barvi. Prav v heraldični rdeči mnogi iščejo simboliko za pravičnost, moč, hrabrost pa tudi čast in ljubezen. Med množico različnih in različno jakih ljubezni pa ni zadnja ljubezen do rodnega kraja in do domovine. Wuli i'. Juretli, Heraldika d. o. a. t— fro Predstavitev grba naše občine V10. členu Zakona o lokalni samoupravi beremo, da imajo samoupravne lokalne skupnosti pravico do uporabe lastnega grba in zastave -Neposredno pravno podlago za sprejem odloka pa daje 8. člen Statuta Občine Logatec , ki določa, da ima občina svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom BARVNA IZVEDBA GRBA OBČINE LOGATEC t J list RS, št. 86/06), ki določa: »Arhiv Republike Slovenije vodi Register javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk. Ta se vodi po subjektih, ki predpisujejo javne simbole, grbe, zastave, pečate, žige in štampiljke. Državni organi in organi lokalnih skupnosti, ki so priUOjnt za sprejetje predpisov o javnih simbolih, grbih in pečatih, morajo v 15 dneh od sprejetja spremembe ali dopolnitve predpisa o javnih simbolih, grbih in pečatih Arhivu Dosedanji simbol naše občine je bil sprejet na II. seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 21. oktobra 1987. Tako naša občina ni imela odloka o grbu in zastavi. Simbol, ki ga je uporabljala občina, ni bil v skladu z 91. členom Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni Republike Slovenije poslali zahtevo za vpis v register s priloženim slikovnim prikazom grba in zastave, predpisom, ki določa geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba in zastave (vključno z navedbo kode barve), ter odtise pečatov, žigov in "štampiljk, ki jih uporabljajo. Slikovnemu prikazuje treba priložili utemeljitev, ki pojasnjuje zgodovinske, heraldične, veksikološke in sigilograjske osnove ter simboliko grba, zastave, pečata, žiga ali štampiljke. Zahtevo za vpis v register pred vpisom obravnava posebna komisija Arhiva Republike Slovenije, ki preveri ustreznost javnih simbolov glede na strokovna pravila in standarde hcraldični', veksikološke in sigilograjske stroke ter glede na poznana zgodovinska dejstva. Arhiv Republike Slovenije z odločbo potrdi vpis v register, lahko pa vpis tudi zavrne ali zahteva odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti.« Župan Občine Logatec je 9. junija 2004, sklical 1. sejo Komisije za celostno podobo Občine Logatec; komisijo so scslav-Ijali Civido Komar, Pavle Mihevc, Nataša Prestor, Marko Lrelih, Milan Trohic in Bibijana Mihevc, kije bila izvoljena za predsedni- HORIZONTALNA ZASTAVA OBČINE LOGATEC RAZMERJE JE 2,5 : 1 Ne nazadnje VERTIKALNA ZASTAVA OBČINE LOGATEC RAZMf RJE JE 2,5: 1 co. Pri delu komisije je kol zunanji strokovni sodelavee sodeloval Wall Jurcčič, direktor podjetja Heraldika, d.o.o., občasno pa tudi oblikovalca Igor Rcsnik in Katja Žagar. K oblikovanju predloga grba Občine Logatec je bila v letu 2004 z, objavo javnega natečaja v Logaških.....povabljena tudi zainteresirana javnost, ki pa se na povabilo ni odzvala, zato je komisija v sodelovanju s strokovnjaki iskala najboljšo možno rešitev grba, ki bo ponazarjal zgodovino, prebivalstvo, naravne danosti in bo usklajen z zakonitostmi heraldike. Ta namreč določa obliko, atribute, t.i. heraldičnc barve (črna. rdeča, modra, zelena, zlata (rumena) in srebrna (bela)), ki morajo biti pravilno Upoštevane (npr. bela in rumena sta nczlo-žljivi). Grb mora imeti heraldično dovršenost in umetniško izve-denost, ki zagotavlja heraldično simboličnost, obenem pa mora predstavljati identiteto svojega lastnika. Na zadnjih dveh sejah - X. novembra 2007 in 14. februarja 2008 je komisija v sestavi Pavle Mihcve, Gvido Komar. Bibijana Mihevc, Nataša Prcstor, izbrala predlog grba in predlog zastave. Pri predlogu odloka 0 uporabi grba in zastave ostanejo osnovni elementi likovne identitete Občine Logatec. Grb in zastava z. grbom se uporabljala kol uradni oznaki oziroma simbola naše občine, njegovih organov in organov občinske uprave. Sprejeli odlok določa uporabo grba in zastave Občine Logatec, vsebinske in slikovne predstavitve grba in zastave, ki so v prilogah kot sestavni deli tega odloka, določa izdajo in vodenje evidence dovoljenj za uporabo grba Občine Logatec pravni osebi, ki ima sedež na območju Občine Logatec, s katerim se določijo pogoji in načini, pod katerimi se dovoli uporaba grba in zastave Občine Logatec, določa izdajo priročnika celostne grafične podobe, ki vsebuje tudi vzorce uporabe grba in zastave, določa nadzor nad izvajanjem določil odloka, ki ga opravlja Inšpektorat Občinske uprave Občine Logatec ter končno določa kazenske določbe ob neupoštevanju določb odloka. Nevenka Malavušič PRODAJA PREVOZI AKCIJA: Cenejši od konkurence! cene »pustimo pod Konkurenco naročilo betona: 041 619 865 informacije: 01 750 27 27 fax: 01 750 27 26 www.maroltbeton.si e posta:mirtto.maroit(siol.net O Ne nazadnje S KOLOM ZABITO IN SMOLO ZALITO Domače posebnosti Logaški kapniki še drugače Logatec ima novo turistično znamenitost: svojevrstne kapnike! Dostopni so vsem; posebna jamarska oprema ni potrebna. In kje so ti kapniki? V bunkerju na levi strani v Zapolju. Vstop na lastno odgovornost. Za mladino do petnajstih let priporočljivo spremstvo staršev (starejših)! Samo za Vas si je znamenitost uspešno ogledal in fotografiral Hrane Pevec Kameli v Zapolju V začetku junija je avstrijski cirkus z Dunaja za nekaj dni razpel v industrijski coni v Zapolju svoj šotor. Konje v eni in kameli v drugi ogradi so pustili na paši nedaleč od državne ceste prav na meji logaške z vrhniško občino. "Tu je pa bolj zeleno kol v.Sudanu, kaj'.'" Kameli, ki sta na dokaj visokih nogah mulili sočno travo in listje, sta kdaj pa kdaj preko grmovja pogledali tudi proti cesti. Marsikateri voznik, ki je za grmom ob cesti ugledal nekoliko nenavadne živali za naše kraje, je le stežka doumel, da sla za ceslo pravi afriški kameli. Tudi delavci, ki so prihajali na malico v restavracijo v športnem parku, niso mogli doumeti, kaj da delata kameli v Zapolju. Besedilo in foto: P rance lirus |uro Euro Diesel 0.00 P.pn u.uu EUR^iiSUPE AKCIJA! L R pro_( Ptodomi fnVratni kompakT s Šestimi zračnimi bKMlnami. A6S sistemom, etektro paketom, crj/mp.l audio sistemom / uptovljrjniem no volanu In klimatsko napravo, ie 10 11.753 EUR Akcijske cene + darilo popust v vrednosti cene eoriva za 15.000 km.