17 Center za O mednarodne odnose e CMliznaA VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI ANŽE BURGER, MATIJA ROJEC Anže Burger, Matija Rojec Vključenost in vključevanje slovenskih podjetij v globalne verige vrednost elektronska knjižna zbirka Analize CMO / CIR Analyses Urednica: Andreja Jaklič Uredniški odbor: Sabina Kajnč Lange, Matija Rojec, Ana Bojinović Fenko Izdajatelj in založnik: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV Za založbo: Hermina Krajnc Ljubljana 2016 Copyright © po delih in v celoti FDV 2016, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. Recenzenta: Črt Kostevc, Marjan Svetličič Jezikovni pregled: Majda Degan Oblikovanje: Luka Kaše Dostopno prek: http://knjigarna.fdv.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 339.9(497.4)(082)(0.034.2) BURGER, Anže, 1979- Vključenost in vključevanje slovenskih podjetij v globalne verige vrednosti [Elektronski vir] / Anže Burger in Matija Rojec. - El. knjiga. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2016. - (Elektronska knjižna zbirka Analize CMO = CIR analyses) ISBN 978-961-235-775-7 (pdf) 1. Rojec, Matija 283506688 ANŽE BURGER IN MATIJA ROJEC VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI1 Ljubljana 2016 1 Analiza je del temeljnega raziskovalnega projekta »Determinante in učinki pozicioniranja slovenskih podjetij v globalnih verigah vrednosti« (ARRS: J5-6815), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 5 Kazalo 1 UVOD ....................................................................................................................9 2 TEORETIČNI KONCEPTI IN GLAVNE EMPIRIČNE UGOTOVITVE, POVEZANE Z GVV V OBSTOJEČI LITERATURI ............................................... 13 2.1 RAZLOGI ZA RAZMAH GVV ............................................................................... 15 2.2 RAZVOJNI UČINKI, PREDNOSTI IN RIZIKI VKLJUČEVANJA V GVV ....... 16 2.3 POMEN GVV ZA MEDNARODNO TRGOVINO .............................................. 20 2.4 TEORIJA IN EMPIRIČNE UGOTOVITVE O ODLOČANJU PODJETIJ (MNP) O VZPOSTAVITVI IN MODALITETI GVV ............................................ 21 3 SLOVENSKO GOSPODARSTVO IN PODJETJA V GVV ................................23 3.1 MATRIKE DOBAVITELJSKIH VERIG - V KATERI FAZI VKLJUČEVANJA V GVV JE SLOVENSKA PREDELOVALNA DEJAVNOST IN NJENE POSAMEZNE PANOGE.......................................................................................... 25 3.2 ANALIZA VKLJUČEVANJA SLOVENSKIH PODJETIJ V GVV NA PODLAGI INDIVIDUALNIH PODJETNIŠKIH PODATKOV.......................... 34 3.3 ANALIZA VKLJUČEVANJA SLOVENSKIH PODJETIJ V GVV NA PODLAGI ANKETE MED PODJETJI S TUJIM KAPITALOM ........................ 73 4 ZAKLJUČEK IN MOŽNI UKREPI EKONOMSKE POLITIKE ..........................83 LITERATURA ........................................................................................................................... 85 PRILOGA .................................................................................................................................. 88 7 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI Anže Burger in Matija Rojec Center za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Povzetek. Uspešnost slovenskega vključevanja v mednarodno menjavo je vse bolj odvisna od intenzivnosti in kakovosti vključevanja v globalne verige vrednosti (GVV) drugih podjetij in kreiranja lastnih GVV. Monografija predstavlja prvo razpoložljivo oceno položaja slovenskih podjetij v GVV. Temelji na literaturi o ekonomiki in delovanju GVV in modelih mednarodne trgovine, ki vključujejo proizvodno diferenciacijo, monopolistično konkurenco ter heterogenost podjetij in ki opredeljujejo odločitev podjetja o vzpostavitvi in modaliteti GVV. Monografija analizira naslednja vprašanja: kolikšen je obseg in kakšen je položaj slovenskih podjetij v GVV ter kakšni so trendi na tem področju, kako se podjetja vključujejo in umeščajo v GVV - vključevanje v GVV na podlagi lastniških povezav (vertikalna integracija s podružnicami v tujini in tujimi matičnimi podjetji) nasproti pogodbenemu vključevanju -, kateri podjetniško specifični dejavniki vplivajo na vključevanje v GVV, kaj vključevanje v GVV pomeni za uspešnost slovenskih podjetij, kateri so možni/potrebni ekonomsko-politični ukrepi za pospešeno in razvojno pozitivno vključevanje slovenskih podjetij v GVV MNP. V analizi uporabljamo različne metodološke pristope, to je sektorsko analizo z matriko dobaviteljskih verig, detajlno analizo individualnih podjetniških podatkov o slovenskih podjetjih in anketo med slovenskimi podružnicami tujih podjetij. Abstract. Performance of Slovenian firms in integrating in international economy increasingly depends on the intensity and quality of Slovenian firms' integration into global value chains (GVCs) of multinational firms (MNEs) and creation of own GVCs. This monograph presents the first available assessment of the position of Slovenian firms in GVCs. It is based on the literature of GVCs' economics and on those international trade models which integrates product differentiation, monopolistic competition and firm heterogeinity that define firm's decision on the establishment and modality of GVC. The monograph analyses the following issues: what is the extent and what are the main characteristics of Slovenian firms' position in GVCs, what are the types of Slovenian firms' integration into GVCs 8 – integration based on ownership relations (vertical integration via own subsidi-aries abroad and/or via foreign parent firms) versus contractual y based (arms' length) integration, which firms specific factors determine the extent and type of firms' integration in GVCs, what is the importance of integration in GVCs for the overall performance of Slovenian firms, which are possible / necessary policy measures for more intensive and development wise positive integration of Slovenian firms in MNEs' GVCs. In the analysis we use several methodological approaches, i.e. sectoral analysis based on supply chain matrix, detailed analysis of individual firm-level data of Slovenian firms and a questionnaire survey among foreign sub-sidiaries located in Slovenia. 9 1 UVOD Svetovno trgovino je v obdobju 2001–2011 kljub kratkotrajnemu zastoju zazna-movala eksponentna rast, in sicer povečanje kar za trikrat. Pretežni del te hitre dinamike gre pripisati vključitvi Kitajske v WTO (leta 2001) ter posledičnemu masovnemu premeščanju predelovalne dejavnosti na Kitajsko. Kitajska je v enem desetletju postala nekakšna »svetovna tovarna«, kjer se proizvaja in/ali sestavlja večina tehnoloških potrošniških izdelkov, kar je za seboj potegnilo tokove svetovne trgovine z vmesnimi proizvodi v eno smer in s končnimi proizvodi v nasprotno smer. To lahko ilustriramo s primerom »proizvodnje« iPhona na Kitajskem (od leta 2007 naprej), ki vključuje nekaj sto komponent, ki pa jih večinoma proizvajajo v drugih državah. Te komponente uvažajo na Kitajsko, kjer jih kitajski delavci sestavijo v končni izdelek. Posledica delovanja tovrstne globalne verige vrednosti (GVV), ki jo organizira ameriško multinacionalno podjetje Apple, je večkratno beleženje izvozno-uvoznih trgovinskih tokov – enkrat kot komponent, nato pa kot končnih izdelkov. Ključno pri delovanju te GVV je struktura dodane vrednosti oziroma porazdelitev dodane vrednosti vzdolž celotne GVV. Delovanje svetovnega gospodarstva in mednarodno trgovino tako v zadnjem desetletju in pol vse bolj zaznamujejo GVV, v okviru katerih se v fragmentiranih in mednarodno razpršenih proizvodnih procesih trguje z vmesnimi proizvodi in storitvami (UNCTAD, 2013a). GVV praviloma koordinirajo multinacionalna podjetja (MNP). Temeljno gibalo GVV je drastično povečanje možnosti fragmentacije proizvodnih procesov na posamezne faze in naloge zaradi digitalizacije ter zmanjšanja transportnih stroškov in ovir za mednarodno delovanje. V tem okviru kreiranje GVV njihovim nosilcem (tj. MNP) omogoča učinkovito izkoriščanje mednarodnih razlik v proizvodnih stroških, podjetjem in državam, ki se vključujejo v GVV, pa obeta tako rekoč takojšnje vzpostavljanje povsem novih proizvodenj, ki jih poprej niso poznali, z vsemi s tem povezanimi koristmi, kot so nova delovna mesta, transfer tehnologije, integracija v mreže MNP. Vse bolj velja, da je vključevanje v GVV ena izmed obetavnejših možnosti za hitre preboje na podro- čju gospodarske rasti in razvoja, ki pa seveda ni avtomatično uresničljiva. Pomen GVV se agregatno izraža v vrednosti tujih inputov (vmesnih proizvodov) v lastnem izvozu in v vrednosti lastnih inputov (vmesnih proizvodov), vgrajenih v izvoz drugih držav. Leta 2010 je kar 28 % bruto vrednosti svetovnega izvoza predstavljala tuja dodana vrednost, to je vrednost uvoženih inputov, ki so jih dr- žave vgradile v svoj izvoz (UNCTAD, 2013a: 125). Še več, istega leta je bilo od 10 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 19 bilijonov USD svetovnega bruto izvoza blaga in storitev kar 15 bilijonov USD povezanega z mednarodnimi proizvodnimi omrežji MNP. Leta 2012 so nič manj kot 57,4 % slovenskega izvoza in 63,4 % slovenskega uvoza predstavljali vmesni proizvodi. Še leta 2009 sta bila ustrezna deleža precej manjša, namreč 50,5 % in 57,6 % (SURS, 2013). To pomeni, da je uspešnost slovenskega vključevanja v mednarodno menjavo v vse večji in ključni meri odvisna od intenzitete vključevanja v GVV drugih podjetij in kreiranja lastnih GVV. Monografija podaja prvo razpoložljivo oceno vključevanja slovenskih podjetij v GVV. Temelji na literaturi o ekonomiki in delovanju GVV, ki jo zanimajo predvsem makrorazvojni vidiki razmaha GVV, ter na modelih mednarodne trgovine, ki vključujejo proizvodno diferenciacijo, monopolistično konkurenco in heterogenost podjetij. Opredeljujejo tudi odločitev podjetja o vzpostavitvi in modaliteti GVV, torej to, ali bo podjetje samo proizvajalo vmesne proizvode za svoje končne proizvode (vertikalna integracija), ali pa bo te vmesne proizvode kupovalo od neodvisnih zunanjih dobaviteljev ( outsourcing) ter ali bosta integracija/ outsourcing potekala doma ali v tujini. Izhajajoč iz obstoječih konceptov in mednarodnih empiričnih raziskav o prednostih in slabostih ter razvojnih učinkih vključevanja v GVV za podjetja in države, ki se v te verige vključujejo, so cilji monografije analizirati: • kolikšen in kakšen je položaj slovenskih podjetij v GVV; • kakšni so trendi na tem področju; • kakšne so projekcije na tem področju; • kaj vključevanje v GVV pomeni za uspešnost slovenskih podjetij; • kako se podjetja vključujejo in umeščajo v GVV; • kakšne so možnosti za vključevanje v GVV in kateri dejavniki vplivajo na to vključevanje; • kateri so možni/potrebni ekonomsko-politični ukrepi za pospešeno in razvojno pozitivno vključevanje slovenskih podjetij v GVV MNP. Metoda realizacije gornjih ciljev je dvojna: a. Najprej na sektorski ravni s pomočjo matrike dobaviteljskih verig analiziramo, v kateri fazi vključevanja v GVV je slovenska predelovalna dejavnost in njeni posamezni sektorji. b. Potem s podrobno analizo individualnih podjetniških podatkov o slovenskih podjetjih (združevanje podatkov iz zaključnih računov, podatkov o izvozu in uvozu podjetij po proizvodih in partnerjih, podatkov o tem, ali je podjetje tuja podružnica ali ne, ali ima podružnice v tujini ali ne, in podatkov o statusu podjetja z vidika inovacijske aktivnosti ter podatkov o državnih pomočeh) analiziramo: - kolikšen je obseg vključevanja slovenskih podjetij v GVV MNP in kakšni so trendi na tem področju; Uvod 11 - v kolikšni meri gre za vključevanje v GVV na podlagi lastniških povezav (tuje podružnice), v kolikšni meri pa na pogodbeni podlagi; - številčnost nasproti intenzivnosti vključevanja ter stabilnost povezav; - v katerih sektorjih in s kakšnimi proizvodi se slovenska podjetja vključujejo v GVV; - kolikšno dodano vrednost ustvarjajo podjetja z vključevanjem v GVV; - uspešnost poslovanja podjetij glede intenzivnosti in različnih modalitet vključevanja v GVV (ali so boljše številčnejše ali manj številčne, vendar bolj intenzivne povezave, ali je boljše vključevanje na pogodbeni podlagi ali kot del multinacionalnega podjetja idr.); - v katerih primerih se slovenska podjetja v GVV krepijo ter zaradi pre- vzema večjega ali zahtevnejšega deleža verige kot dodane vrednosti pove- čujejo izvoz in širijo izvozni asortiment. c. Na podlagi zaključkov gornje analize smo z dodatnimi vprašanji v okviru ankete med podjetji s tujim kapitalom v Sloveniji analizirali še naslednje vidike vključevanja teh podjetij v GVV njihovih matičnih podjetij: - kako se podjetja vključujejo in umeščajo v GVV; - kakšne so možnosti za vključevanje v GVV in kateri dejavniki vplivajo na to vključevanje; - kateri so možni/potrebni ekonomsko-politični ukrepi za pospešeno in razvojno pozitivno vključevanje slovenskih podjetij v GVV MNP. V drugem poglavju podajamo pregled teoretične in empirične literature na temo širitve GVV, razvojnih učinkov, prednosti in tveganj vključevanja v GVV ter pomena GVV za mednarodno trgovino. Tretje poglavje natančneje analizira GVV v slovenskem gospodarstvu in podjetjih, in sicer: (i) s pomočjo matrike dobaviteljskih verig, ki na sektorski ravni kaže, v kateri fazi vključevanja v GVV je slovenska predelovalna dejavnost in njeni posamezni sektorji; (ii) z analizo vključevanja slovenskih podjetij v GVV na podlagi individualnih podjetniških podatkov in (iii) z analizo vključevanja slovenskih podjetij v GVV na podlagi ankete med podjetji s tujim kapitalom. V zaključku podajamo krajši pregled možnih ukrepov ekonomske politike na področju GVV. 13 2 TEORETIČNI KONCEPTI IN GLAVNE EMPIRIČNE UGOTOVITVE, POVEZANE Z GVV V OBSTOJEČI LITERATURI Analiza determinant in učinkov umeščanja slovenskih podjetij v GVV temelji na znanstvenih izhodiščih dveh smeri literature. Prva je literatura o ekonomiki in delovanju GVV, ki jo je konceptualiziral Baldwin (2011, 2012), ki sicer izhaja iz možnosti podjetja, da fragmentira proizvodne procese, vendar jo zanimajo predvsem makrorazvojni vidki razmaha GVV. Druga relevantna smer literature so modeli mednarodne trgovine, ki trgovino in neposredne tuje investicije (NTI) analizirajo z vidika podjetja, ki vključujejo proizvodno diferenciacijo, monopolistično konkurenco in heterogenost podjetij in ki opredeljujejo odlo- čitev MNP o vzpostavitvi in modaliteti GVV, torej to, ali bo podjetje samo proizvajalo vmesne proizvode/komponente za svoje končne proizvode (vertikalna integracija), ali pa bo te vmesne proizvode kupovalo od neodvisnih zunanjih dobaviteljev ( outsourcing) ter ali bosta integracija/ outsourcing potekala doma ali v tujini. V središču ekonomike GVV je uvažanje vmesnih proizvodov, njihova predelava/ dodelava/vgrajevanje v končne proizvode in izvoz slednjih. Vprašanje uvoženih inputov je sicer staro kot trgovanje prek meja, vendar pa ekonomika GVV vnaša v analizo nove in širše vidike. Kot pravi Baldwin (2012), je t. i. »druga fragmenta-cija« proizvodnih faz, ki jo je omogočila revolucija v informacijsko-komunikacijski tehnologiji, razlike v stroških dela pa so jo naredile dobičkonosno, v temeljih spremenila kvalitativne in kvantitativne vidike uvažanja inputov, s tem pa tudi teoretični, analitični in praktični poslovni pogled na to problematiko. Najprej je bilo izpostavljeno vprašanje izločanja oziroma selitve določenih faz proizvodnje iz proizvodnega procesa podjetja in posledično nabavljanje proizvodov/storitev iz teh faz pri drugih (lastniško) povezanih ali nepovezanih podjetjih doma ali v tujini. Analitični in ekonomsko-politični poudarek pri zunanjem izvajanju del doma/izvajanju del v tujini (angl. outsourcing/offshoring) je na vplivu na podjetja, v katerih potekajo ti procesi, in na posledicah za zaposlenost prebivalcev dr- žav, v katerih se ta podjetja nahajajo. Šele nedavno so ta pojav v literaturi začeli analizirati s poimenovanjem GVV. Konceptualno in analitično gledano - z vidika podjetij, ki izvajajo proizvodne faze doma ali v tujini (tj. proizvajalcev končnih proizvodov), - to ne prinaša veliko novega (če sploh), vključuje pa precej večje spremembe z vidika proizvajalcev vmesnih proizvodov in držav, v katere so se preselile posamezne proizvodne faze. Namreč, pristop in analiza ekonomike GVV sta v proučevanje prinesla dva nova vidika: 14 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI a. vidik držav z izvajanjem procesov doma ali v tujini (angl. insourced/inshored) - to je vprašanje, kaj razmah GVV pomeni za konkurenčnost, procese indu- strializacije, tehnološko prestrukturiranje in razvoj teh držav, in b. vprašanje pomena GVV za izvoz - to je spoznanje, da je pomembna lastna dodana vrednost v izvozu in ne bruto izvoz ter da jo je treba analizirati in uporabljati pri načrtovanju ukrepov ekonomske politike. Za razumevanje delovanja GVV je ključna prepletenost trgovine, investicij, storitev in intelektualne lastnine ter razlikovanje med »središčnimi« in »tovarniškimi« gospodarstvi. Delovanje GVV pomeni prepletanje: (i) blagovne menjave, še posebej z deli in komponentami, (ii) mednarodnih investicij v proizvodne zmogljivosti, usposabljanje, tehnologijo in dolgoročne poslovne odnose, (iii) uporabe infrastrukturnih storitev za koordinacijo razpršene proizvodnje in (iv) čezmejnih tokov know-howa. Baldwin (2012) to imenuje veriga trgovine-investicij-storitev- -intelektualne lastnine z MNP kot glavnimi nosilci. V GVV imamo »središčna« in »tovarniška« gospodarstva, v trgovini med njimi pa prevladuje vertikalna specializacija, ki temelji na razlikah v stroških dela. Nasprotno pa v GVV trgovina med samimi središčnimi gospodarstvi, ki je še intenzivnejša, temelji na horizontalni specializaciji in podjetniško specifičnih prednostih (Baldwin, 2012; Gonzalez, 2012). Obstoječa konceptualna in empirična literatura o ekonomiki in delovanju GVV, ki opredeljuje pogoje za nastanek in razmah GVV ter njihove razvojne učinke, ima dve bistveni pomanjkljivosti: (i) prva je, da v ozadju ni neke prave ekonomske teorije, ki bi omogočila testiranje preverljivih hipotez; (ii) druga pa je, da so zaradi pomanjkanja podjetniških podatkov vse analize opravljene na sektorskem nivoju, kar je glede na prepoznavno pomembnost heterogenosti podjetij precejšnja pomanjkljivost (glej Greenaway in Kneller, 2007). Ti pomanjkljivosti ustrezno od-pravljajo teoretični modeli mednarodne trgovine, ki trgovino in NTI analizirajo z vidika podjetja, ki vključujejo proizvodno diferenciacijo, monopolistično konkurenco in heterogenost podjetij (Antras in Helpman, 2004; Grossman in Helpman, 2005; Helpman, 2006; Grossman in Rossi-Hansberg, 2008; Nunn in Trefler, 2008; Bernard et al., 2010; Antras in Chor, 2012; Antras in Yeaple, 2013; Helpman, 2013 itd.). Ti modeli, ki določajo ravnanje podjetij glede preskrbe z vmesnimi proizvodi in ki v polni meri integrirajo premisi ekonomike GVV o fragmenta-ciji proizvodnih faz in paketu trgovina-investicije -storitve- intelektualna lastnina, poudarjajo, da heterogeni proizvajalci končnih proizvodov izbirajo organizacij-ske oblike preskrbe z vmesnimi proizvodi, ki variirajo glede lastniške strukture in lokacije. Storitve matičnega podjetja oziroma upravljalskega jedra se vedno proizvajajo doma (v razviti državi), vmesni proizvodi pa se lahko proizvajajo ali doma ali pa v manj razviti tuji državi, ki jo karakterizirajo nižji stroški dela, proizvodnjo vmesnih proizvodov pa ima lahko v lasti proizvajalec končnega proizvoda ali pa neodvisni dobavitelj (Antras in Helpman, 2004). Teoretični koncepti in glavne empirične ugotovitve, povezane z GVV v obstoječi literaturi 15 Proizvodi za vmesno porabo so največji in rastoči del slovenskega izvoza (57,4 % v letu 2012) in uvoza (63,4 % v letu 2012; SURS, 2013) in torej glavni predmet vklju- čevanja slovenskih podjetij v mednarodno menjavo, zato je vprašanje vključevanja podjetij v GVV za Slovenijo ključnega pomena. Obstoječe analize in razprave o vključevanju v GVV potekajo skoraj izključno na sektorski ravni (izjema so le študije primerov, ki imajo analitično omejen domet). To je velika pomanjkljivost, saj zanemarjajo odločilni pomen heterogenosti podjetij. Zato je naš cilj analizirati determinante in učinke vključevanja slovenskih podjetij v GVV predvsem na te-melju individualnih podjetniških podatkov. To omogoča precej natančnejšo analizo pojava. Razlog, da obstoječe študije analizirajo sektorsko raven, je, da analize na nivoju podjetij zahtevajo zelo obsežne baze podatkov in njihovo združevanje, kar je le zelo redkokdaj mogoče. V Sloveniji so taki podatki na voljo. V analizi determinant in učinkov vključevanja slovenskih podjetij v GVV so pomembni štirje vidiki relevantne literature: literatura o razlogih za razmah GVV, literatura o razvojnih učinkih, prednostih in tveganjih vključevanja v GVV, literatura o pomenu in implikacijah GVV za mednarodno trgovino in literatura o teoretičnih modelih mednarodne trgovine, ki opredeljujejo odločitev podjetja (MNP) o vzpostavitvi in modaliteti GVV ter o njihovem empiričnem preverjanju. Prav zadnji vidik je ključen za razumevanje determinant vključevanja slovenskih podjetij v GVV in vpliva tega vključevanja na njihovo uspešnost. 2.1 RAZLOGI ZA RAZMAH GVV Ekonomiko in delovanje GVV je konceptualiziral Baldwin (2011, 2012). Izhodišče ekonomike GVV je tako imenovani »drugi globalizacijski val fragmentacije«, ki je premaknil mesto/točko globalizacije s sektorjev na proizvodne faze. Po Baldwinu to zahteva analitično osredotočenje na frakcionalizacijo in disperzijo, ki sta bistvo dobaviteljskih verig. Frakcionalizacija pomeni funkcionalno razpakiranje proizvodnih procesov v ožje proizvodne faze, disperzija pa je geografsko razpakiranje proizvodnih faz. Frakcionalizacijo določa nasprotje med stroški specializacije in koordinacije, disperzijo pa določa odnos med silami disperzije in silami aglome-racije. Sile disperzije, ki spodbujajo geografsko razpakiranje, vključujejo razlike v stroških dela (ki spodbujajo offshoring na relaciji Sever-Jug) in odličnost na ravni podjetij (ki spodbuja offshoring na relaciji Sever-Sever in Jug-Jug). Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja je informacijsko komunikacijska tehnološka revolucija omogočila, da se določene proizvodne faze, ki so prej potekale v tesni bližini, geografsko razpršijo, prenesejo v tujino (gre za offshoring) in opravljajo na oddaljenih lokacijah, saj tehnologija omogoča koordiniranje kompleksnosti na daljavo, kar zniža stroške in tveganja pri kombiniranju tehnologije razvitih gospodarstev z delom gospodarstev v razvoju. Prav to je bistvo GVV. Informacijsko 16 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI komunikacijska tehnologija je omogočila »drugi val fragmentacije«, razlike v stroških dela pa so povzročile, da je razpakiranje postalo dobičkonosno. NTI, s tem pa tudi MNP kot njihovi nosilci, so ključni sestavni del GVV. V okviru GVV trgovina in menjava namreč nista omejeni na blagovno menjavo, temveč gre za prepletanje: (i) blagovne menjave, še posebej z deli in komponentami, (ii) mednarodnih investicij v proizvodne zmogljivosti, usposabljanje, tehnologijo in dolgoročne poslovne odnose, (iii) uporabe infrastrukturnih storitev za koordinacijo razpršene proizvodnje, (iv) čezmejne tokove know-howa. Baldwin (2012: 8) to imenuje neksus trgovine, investicij, storitev in intelektualne lastnine. V GVV imamo »središčna gospodarstva« ( headquarter economies), kot so ZDA, Namčija in Japonska, in »tovarniška gospodarstva« ( factory economies). Primerjava trgovine GVV med središčnimi in tovarniškimi gospodarstvi kaže pomembne razlike glede značilnosti njihove integracije v GVV in vloge v GVV. Prva je, da v trgovini GVV med središčnimi in tovarniškimi gospodarstvi prevladuje vertikalna specializacija, ki temelji na razlikah v stroških dela, medtem ko trgovina GVV med samimi središčnimi gospodarstvi, ki je še intenzivnejša, temelji na horizontalni specializaciji in podjetniško specifičnih prednostih. Druga razlika se nanaša na dejstvo, da izvoz središčnih gospodarstev vsebuje relativno malo uvo- ženih vmesnih proizvodov, medtem ko izvoz tovarniških gospodarstev vsebuje visok delež uvoženih vmesnih proizvodov (več v Baldwin, 2012: 6-7). Gonzales (2012) ugotavlja, da ko države postajajo bogatejše, tudi intenzivneje uporabljajo uvožene vmesne proizvode (vzvodna / backward/ trgovina GVV) v svojem izvozu. Vendar to velja le do določene točke; nad pragom približno 25.000 USD dohodka na prebivalca se uvozna intenzivnost začne zmanjševati. Glede dobavljanja vmesnih proizvodov drugim (nizvodna / forward/ trgovina GVV) je razmerje obratno. Pri nizkih nivojih per capita dohodka so te dobave nizke, se pa povečajo po vrednosti 15.000 USD. Ta vzorec vodi v asimetrijo center-periferija ( hub-and-spoke), v odvisnost tovarniških od središčnih gospodarstev. Izvoz središčnih gospodarstev vsebuje relativno malo uvoženih vmesnih proizvodov, medtem ko izvoz tovarniških gospodarstev vsebuje visok delež uvoženih vmesnih proizvodov. GVV kažejo tudi visoko stopnjo regionalne koncentracije, kar Baldwin (2012) imenuje Tovarna Azija, Tovarna Severna Amerika in Tovarna Evropa. Nemčija je središče Tovarne Evropa, Slovenija pa očitno ena izmed tovarniških gospodarstev. 2.2 RAZVOJNI UČINKI, PREDNOSTI IN RIZIKI VKLJUČEVANJA V GVV Po Baldwinu (2011, 2012) je informacijsko-komunikacijska tehnologija omogo- čila tako imenovano »drugo fragmentiranje« proizvodnih faz, razlike v stroških dela pa so fragmentiranje spremenile v dobičkonosno. Vključitev v GVV zelo Teoretični koncepti in glavne empirične ugotovitve, povezane z GVV v obstoječi literaturi 17 pospeši proces industrializacije in vključitve v mednarodno trgovino razvijajočih se gospodarstev, vendar, kot pravi Baldwin (2012), zaradi teh istih razlogov industrializacija postane manj pomembna. Ob tem se države prejemnice faz proizvodnje GVV soočajo z dvema tveganjema; prvo je, da morda prenos tehnologije ni izpeljan, drugo pa, da državi prejemnici nič ne zagotavlja, da ne bo njenega mesta v GVV (hitro) zasedla naslednja država z nižjimi stroški dela. V ekonomski literaturi že dolgo ni bilo teme, ki bi se je tako kot GVV skoraj hkrati, v letih 2012 in 2013, lotile najpomembnejše mednarodne institucije na področju mednarodne ekonomije, kot so OECD, UNCTAD in Evropska komisija. Empirično testiranje koristi in tveganj vključevanja v GVV je v veliki meri povezano z nedavno objavo različnih mednarodnih input-output tabel, ki je omogočila ločevanje bruto in neto (dodane) vrednosti v mednarodni trgovini. OECD (2012, 2013a, 2013b), UNCTAD (2013a, 2013b) in Evropska komisija (European Commission, 2012, 2013) obširno analizirajo razvojne možnosti, ki jih državam ponuja vključevanje v GVV, s tem povezana tveganja in potrebne ukrepe ekonomske politike na tem področju. Pozitivne razvojne učinke vključevanja v GVV, ki jih navajajo te analize, lahko strnemo v naslednjih točkah: (i) vse večji del mednarodne trgovine poteka prav z vključevanjem v GVV; (ii) med vključenostjo oz. sodelovanjem v GVV in rastjo BDP na prebivalca obstaja pozitivna korelacija; (iii) GVV imajo neposredni vpliv na dodano vrednost, delovna mesta in dohodek; (iv) sodelovanje v GVV državam omogoči dostop do tehnologije, veščin in znanja ter razširjanje dobrih praks tudi na področju okolja, inovacij in družbene odgovor-nosti (npr. z uporabo standardov), (v) GVV razvijajočim se državam omogočajo hitrejši razvoj proizvodnih veščin, spretnosti in znanja ter večajo priložnosti za dolgoročno rast. Tudi zunaj najpomembnejših mednarodnih institucij smo v zadnjih nekaj letih, predvsem pa v letih 2012 in 2013, priča številni literaturi na temo GVV (Stehrer et al., 2012; Baldwin et al., 2013; Baldwin in Lopez-Gonzalez, 2013; Foster et al., 2013; Jesmin in Zhao, 2013; Beltramello et al., 2012; De Backer et al., 2013; Gereffi in Fernandez-Stark, 2011; Cattaneo et al., 2013; Boc in Lanz, 2013; Wignaraja et al., 2013; Feng et al., 2012). Tudi te analize v glavnem potrjujejo pozitivne učinke vključevanja v GVV. Prispevek GVV k industrializaciji in razvoju držav, ki se vanje vključujejo, je nedvomno lahko precejšen. Z vključevanjem v GVV tovarniška gospodarstva hitro pove- čujejo delež industrije in imajo hitro rastoč izvoz industrijskih proizvodov. Vendar pa na dolgi rok vključevanje v GVV brez lastne razvojne strategije in ustvarjanja domače dodane vrednosti ni dovolj. Slika 1 kaže, da države z visoko stopnjo sodelovanja v GVV sicer dosegajo višje stopnje rasti BDP na prebivalca kot države z nizko stopnjo sodelovanja, vendar so zares uspešne le tiste države, ki ob visoki stopnji vključenosti v GVV dosegajo tudi visoko rast domače dodane vrednosti v izvozu. 18 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI SLIKA 1: Stopnje rasti BDP na prebivalca za države z visoko/nizko rastjo sodelovanja v GVV in visokim/nizkim deležem dodane vrednosti, 1990-2010 + n.n % Medianska = vrednost stopnje rasti BDP pc Visoko + 2.2 % + 3.4 % Stopnja rasti sodelovanja v GVV Nizko + 0.7 % + 1.2 % Nizka Visoka Rast domače dodane vrednosti v izvozu Vir: UNCTAD, 2013a: 170. Kaj torej GVV ekonomika sporoča tovarniškim gospodarstvom? Vključitev v GVV zelo pospeši proces industrializacije in vključitve v mednarodno trgovino, vendar, kot pravi Baldwin (2012), zaradi teh istih razlogov industrializacija postane manj pomembna. Tu se države prejemnice faz proizvodnje GVV soočajo z dvema tveganjema, prvo je, da transfer tehnologije morda ni izveden , drugo pa, da državi prejemnici nič ne zagotavlja, da ne bo njenega mesta v GVV zasedla naslednja država z nizkimi stroški dela. Glede prvega tveganja velja, da internacionalizacija dobaviteljskih verig vključuje čezmejno uporabo/aplikacijo zelo specifičnih segmentov know-howa matičnega podjetja, ohranitev nadzora nad uporabo tega znanja pa je ključnega pomena za podjetja, ki določeno proizvodno fazo prenaša v tujino. Rezultat tega je, da ne gre več za resnični proces transferja tehnologije široke palete tehnik, ki krepijo produktivnost, temveč bolj za posojanje ozkih segmentov tehnologije. Z drugimi besedami, v tujino se prenesejo proizvodne faze z nižjo dodano vrednostjo (se-stavljanje, izdelovanje), medtem ko se proizvodne faze z visoko dodano vrednostjo (koncept proizvoda, raziskave in razvoj, prodaja, marketing in poprodajne storitve) zadržijo doma (tako imenova krivulja nasmeha, ang. smile curve). To pa pomeni, da največji del dodane vrednosti ostaja doma. Zaključek je, da izdelo-valne faze industrijskega procesa niso več zagotovilo za razvoj, kot so bile nekdaj (Baldwin, 2012: 17-18). Z vključevanjem v GVV tovarniška gospodarstva hitro povečujejo delež industrije in imajo hitro rastoč izvoz industrijskih proizvodov, vendar jim nič ne zagotavlja, da ne bo njihovega mesto v GVV zasedla naslednja država z nizkimi stroški dela. Do tega tveganja prihaja prav zaradi samega načina uporabe tehnologije in know-howa, ki ga matično podjetje z določeno fazo proizvodnje prenaša v državo z nizkimi stroški dela. Načeloma torej velja, da države prejemnice faz proizvodnje ne morejo zagotoviti, da njihovega mesta v dobaviteljski Teoretični koncepti in glavne empirične ugotovitve, povezane z GVV v obstoječi literaturi 19 verigi ne bi nadomestila naslednja država z nizkimi stroški dela. Baldwin (2012) navaja Pugo in Venablesa (1996), ki trdita, da rast produktivnosti in plač usmeri podjetja k temu, da se preselijo na drugo lokacijo v tujini, ko je dosežen nek prag višine stroškov dela. Ključna točka pri tem je, da širitev ni enakomerna – odha-jajoča industrija se v tujino ne širi enakomerno, temveč se koncentrira na eni sami novi lokaciji, da bi izkoristila aglomeracijsko rento. Še več, relokacija ne izprazni popolnoma prve lokacije, temveč prej upočasni rast na novi proizvodni lokaciji. Ker se stroški dela na drugi lokaciji višajo, se pojavi tretja lokacija za selitev dejavnosti ( offshoring). Ali so torej tovarniška gospodarstva z rastjo stroškov dela obsojena na postopno izrivanje iz GVV? Ne, konvergirajoči stroški dela in ravni dohodka med tovarniškimi in središčnimi gospodarstvi ne zmanjšajo nujno obsega GVV trgovine med njimi. Prav res, intenzivnost te trgovine med razvitimi državami presega GVV trgovino med razvitimi in razvijajočimi se gospodarstvi, saj so koristi od specializacije, ki izhaja iz odličnosti na nivoju podjetij, pomembnejše kot koristi specializacije na podlagi razlik v stroških dela. Kot pravi Baldwin, tak vzorec razvoja logično sledi iz trgovinske teorije, ki pravi, da države trgujejo več in ne manj, ko njihova gospodarstva postajajo večja in podobnejša. Z drugimi besedami, države se razvijejo do stopnje, ko njihovo vključevanje v GVV temelji bolj na horizontalni kot na vertikalni specializaciji in so vključene bolj prek nizvodne kot pa vzvodne trgovine GVV. Teorija predpostavlja, da bo konvergenca dohodkov postopoma povečala trgovino GVV in da bo dodatna horizontalna specializacija več kot kompenzirala vsakršno zmanjšanje na stroških dela te-melječe vertikalne specializacije (Baldwin, 2012). Ekonomika GVV torej trdi, da pojasnjuje strukturni razvoj in razvoj produktivnosti industrijske dejavnosti tovarniških gospodarstev prek delovno intenzivnih faz, vendar pa mehanizem tega razvojnega dohitevanja nekako ni očiten, saj GVV pospešujejo bolj posojanje kot transfer tehnologije, proizvodne faze z višjo dodano vrednostjo pa slej ko prej ostajajo v središčnih gospodarstvih. UNCTAD (2013a: 148-174) poleg hitre gibljivosti GVV in nevarnosti omeje-nega transfera tehnologije navaja še naslednje razloge za nezadostne ali nega-tivne učinke vključevanja v GVV: (i) prispevek GVV k BDP je omejen, če je delež ustvarjene dodane vrednosti v državi nizek; (ii) pogosto veliko dodane vrednosti v razvijajočih se državah prispevajo tuje podružnice MNP, kar prinaša tveganje, da se malo dodane vrednosti ohrani doma (zaradi transfernih cen ali repatriacije dohodkov) - zato je vključevanj domačih MNP tako pomembno; (iii) prenos tehnologije, veščin in znanja ni avtomatičen, če ni absorpcijskih zmožnosti, države ostajajo v dejavnostih z nizko dodano vrednostjo; (iv) okoljski in socialni vplivi (delovni pogoji, zaposlitvena varnost, vpliv na zdravje) so tudi lahko negativni. 20 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 2.3 POMEN GVV ZA MEDNARODNO TRGOVINO Koopman et al. (2010) predstavlja pionirsko delo na področju merjenja GVV in trgovine dodane vrednosti. Ker se danes različne proizvodne faze običajno izvajajo v različnih državah, vmesni proizvodi večkrat prečkajo mejo. Posledica je, da tradicio-nalna trgovinska statistika postaja vse manj zanesljiva mera vrednosti, ki jo prispeva posamezna država. Koopman et al. (2010) so izdelali konceptualni okvir za dekom-poniranje bruto izvoza neke države v komponente dodane vrednosti po izvoru in novo bilateralno bazo podatkov trgovine dodane vrednosti. Skladno s tem lahko GVV opišemo kot sistem virov in destinacij dodane vrednosti v okviru globalno integrirane proizvodne mreže. Znotraj GVV vsak proizvajalec kupuje inpute in potem dodaja vrednost, ki je vključena v stroške naslednje faze proizvodnje. V vsaki fazi procesa, ko blago prečka mednarodno mejo, je tok trgovine dodane vrednosti enak dodani vrednosti, ki se plača proizvodnim dejavnikom v državi izvoznici. Ker pa vse uradne trgovinske statistike merijo trgovino v bruto zneskih, ki vključujejo tako vmesne inpute kot končne proizvode, te statistike dvakrat štejejo vrednost vmesnih proizvodov, ki prečkajo mednarodne meje. Okvir, ki so ga razvili Koopman et al. (2010), podaja popolno dekompozicijo bruto izvoza v njegove komponente dodane vrednosti, kar omogoča povezavo trgovinske statistike s standardi Sistema nacionalnih računov (SNA). Resnično globalna analiza GVV je na tej podlagi postala mogoča šele nedavno z objavo različnih mednarodnih baz input-output tabel, kot so UNCTAD-Eora GVC Database, Inter-Country Input-Output (ICIO) model (OECD/WTO), Asian International I-O tables (Institute of Developing Economies, IDE-JETRO), Global Trade Analysis Project (Purdue University) in World Input-Output Database – WIOD (konzorcij 11 institucij, ki ga financira EU) (UNCTAD, 2013b: 3). Poleg omenjenih so pomembnejši prispevki, povezani z merjenjem obsega GVV in njihovega pomena za mednarodno trgovino, še OECD (2012); projekt OECD-WTO, Sturgeon (2013); Miroudot et al. (2009); Beltramello et al. (2012); Cattaneo et al. (2013); Gereffi and Fernandez-Stark (2011) idr. SLIKA 2: Dekompozicija bruto izvoza Bruto izvoz Domača dodana Tuja dodana vrednost (DDV) vrednost (TDV) Izvoz Izvoz vmesnih Izvoz vmesnih Izvoz DDV drugih končnih proizvodov, ki proizvodov, ki vmesnih držav v jih uporabijo se ponovno proizvodov, proizvodov vmesnih (1) nesposredni izvozijio v tretje ki se vrnejo proizvodih uvozniki. države. domov. (5) (2) (3) (4) Neposreden Posreden izvoz dodane izvoz dodane vrednosti vrednosti (1) + (2) (3) . Vir: Koopman et al., 2010: 34. Teoretični koncepti in glavne empirične ugotovitve, povezane z GVV v obstoječi literaturi 21 Koristnost oziroma večja (ekonomsko-politična) sporočilnost spremljanja mednarodne trgovine v dodani vrednosti namesto v bruto zneskih se pokaže pri različ- nih vprašanjih, na primer pri saldu trgovinske bilance ali kar pri tako imenovanih razkritih primerjalnih prednosti posameznih držav. Tako se kitajski trgovinski su-ficit z ZDA oz. EU, merjen v zneskih bruto izvoza, zniža za 41 % oz. 49 %, če medsebojno trgovino merimo v dodani vrednosti. Razlog je v tem, da je v kitajskem izvozu veliko uvoženih inputov iz ZDA ali EU. Tipičen je primer iPod-a, ki ga sestavljajo na Kitajskem (Foxconn). Apple uvozi v ZDA na Kitajskem sestavljeni iPod za 144 USD (tovarniška cena) in ga doma proda za 299 USD. Če tokove gle-damo v bruto zneskih, je imela Kitajska za 144 USD visokotehnološkega izvoza v ZDA in ZDA so pridelale za 144 USD trgovinskega deficita. Dejansko pa je od 144 USD kitajskega izvoza bilo le 5 USD kitajske dodane vrednosti, ki so jo dodali kitajski delavci pri sestavljanju, vse ostalo pa so inputi, ki jih Kitajska uvaža od drugod (Dedrick, et al., 2008). Pri izračunavanju (razkritih) primerjalnih prednostih držav primer Indije pokaže, da ima Indija na področju sektorja poslovnih storitev primerjalne prednosti, če le-te izračunavamo z bruto vrednostmi zunanje trgovine, prav obratno pa, če v izračunu uporabimo podatke o izvozu dodane vrednosti (Koopman et al., 2010). Vse to kaže na velik pomen uporabe podatkov o zunanji trgovini na podlagi dodane vrednosti ne le za analize, temveč še veliko bolj za sprejemanje pravilnih ukrepov ekonomske politike. Kolikšen je torej pomen GVV za mednarodno trgovino? Mednarodna trgovina je vse bolj odvisna od GVV, saj v povprečju kar 28 % bruto vrednosti izvoza predstavlja tuja dodana vrednost, to je vrednost uvoženih inputov, ki jih države vgradijo v svoj izvoz (UNCTAD, 2013a: 125). Glavno vlogo v GVV in v mednarodni trgovini nasploh pa imajo MNP. UNCTAD (2013a: 135) ocenjuje, da je bilo od 19 bilijonov USD svetovnega bruto izvoza blaga in storitev v letu 2010 kar 15 bilijonov USD povezanega z mednarodnimi proizvodnimi omrežji MNP (od tega je 6,3 bilijone USD znašala znotrajpodjetniška trgovina, 2,4 bilijone USD trgovina, povezana z nelastniškimi oblikami sodelovanja, 6,3 bilijona USD pa trgovina MNP z nepovezanimi podjetji). MNP so tista, ki tipično koordinirajo GVV, zato je vključevanje v GVV pogojeno s prisotnostjo NTI. Podatki kažejo visoko stopnjo korelacije med stanjem vhodnih NTI in vključenostjo v GVV tako za razvite kot za razvijajoče se države (UNCTAD, 2013a: 138). 2.4 TEORIJA IN EMPIRIČNE UGOTOVITVE O ODLOČANJU PODJETIJ (MNP) O VZPOSTAVITVI IN MODALITETI GVV Za razumevanje odločitev podjetij o kreiranju in vključevanju v GVV so ključni modeli mednarodne trgovine, ki trgovino in NTI analizirajo z vidika podjetja in ki vključujejo proizvodno diferenciacijo, monopolno konkurenco in heterogenost 22 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI podjetij. Ti modeli opredeljujejo odločitev podjetja (MNP) o tem, ali bo samo proizvajalo vmesne proizvode za svoje končne proizvode (vertikalna integracija), ali pa bo te vmesne proizvode kupovalo od zunanjih dobaviteljev ( outsourcing) ter ali bosta integracija/ outsourcing potekala doma ali v tujini. Model Antrasa in Helpmana (2004), ki predstavlja temeljni pristop k modeliranju preskrbe z vmesnimi proizvodi, povezuje ugotovitve Melitza (2003) ter Helpmana, Melitza in Yeapla (2004), ki modelirajo učinke znotrajsektorske heterogenosti podjetij na njihove odločitve o tem, kako bodo servisirala tuje trge, in ugotovitve Grossmana in Helpmana (2002) ter Antrasa (2003), ki se ukvarjajo z izbiro med preskrbo z vmesnimi proizvodi prek vertikalne integracije in kupovanjem od nepovezanih dobaviteljev ( outsourcing). Na splošno velja, da najbolj produktivna podjetja servisirajo tuje trge z neposrednim investiranjem v tujini, manj produktivna servisirajo tuje trge z izvozom, najmanj produktivna podjetje servisirajo domači trg. Med podjetji, ki servisirajo tuje trge, se najbolj produktivna vertikalno integrirajo (prek podružnic v tujini, ki proizvajajo vmesne proizvode), najmanj produktivna pa kupujejo vmesne proizvode od nepovezanih tujih podjetij ( outsourcing v tujini). Obseg vertikalne integracije oziroma internalizirane (nasproti pogodbeni) preskrbe z vmesnimi proizvodi se manifestira z obsegom znotrajpodjetniške menjave med matičnim podjetjem in njegovimi podružnicami doma in v tujini. V okviru gornjega splošnega pravila o heterogenosti produktivnosti podjetij ter načinu servisiranja trgov in preskrbe z vmesnimi proizvodi pa seveda obstajajo pomembne razlike med podjetji, ki opredeljujejo svojo odločitev za internaliza-cijo (vertikalno integracijo) preskrbe nasproti pogodbeni preskrbi. Tu sta ključni teorija lastniških pravic ( property rights theory) in teorija transakcijskih stroškov ( transaction costs theory) oziroma teorija nepopolnih pogodb ( imperfect contracts theory). Čim pomembnejše so lastniške pravice za delovanje podjetij in čim večji so transakcijski stroški zunanje preskrbe z vmesnimi proizvodi, tem večji je tudi delež internalizirane nasproti pogodbeni preskrbi z vmesnimi proizvodi. Ostali dejavniki, ki pozitivno vplivajo na stopnjo vertikalne integracije v preskrbi z vmesnimi proizvodi, so trgovinske ovire, sektorska disperzija produktivnosti (Antras in Yeaple, 2013; Yeaple, 2006; Nunn and Trefler, 2008, 2013), razlike v plačah (Antras, 2003; Bernard et al., 2010), kvaliteta institucij idr. Vplivajo tudi lastni- ške prednosti v vsaki državi, razmerje pogajalske moči med proizvajalci končnih proizvodov in dobavitelji vmesnih proizvodov. V zadnjem času se je pojavilo kar nekaj analiz na nivoju individualnih podjetniških podatkov, ki testirajo in v veliki večini potrjujejo zgornje teoretične premise (Nunn in Trefler, 2008; Kohler in Smolka, 2009; Tomiura, 2007; Corcos et al., 2013; Jabbour, 2012; Marin, 2006; Altomonte in Rungi, 2013; Acemoglu et al., 2009; Fort, 2013). 23 3 SLOVENSKO GOSPODARSTVO IN PODJETJA V GVV Kazalec stopnja udeležbe v GVV kaže, kolikšen odstotek izvoza države je del GVV, ali zaradi vzvodnih povezav po verigi dodane vrednosti navzgor, ki meri tuje inpute/dodano vrednost, vsebovane/-o v izvozu neke države (vzvodna / backward/ udeležba), ali zaradi nizvodnih povezav po verigi dodane vrednosti navzdol, ki meri domače inpute/dodano vrednost neke države, vsebovane/-o v izvozu drugih držav (nizvodna / forward/ udeležba). Slika 3 kaže, da je bila stopnja vzvodne udeležbe Slovenije v GVV leta 2011 36,2 %, kar predstavlja delež tujih vmesnih proizvodov v slovenskem izvozu. Stopnja nizvodne udeležbe, to je delež naše dodane vrednosti v izvozu drugih držav, je bil 22,6 %. V razdobju od leta 2000 je stopnja vzvodne udeležbe ostala skoraj nespremenjena, saj je takrat znašala 36,5 %, stopnja nizvodne udeležbe pa se je bistveno povečala, saj je leta 2000 znašala le 17,6 %. SLIKA 3: Stopnja udeležbe v GVV po državah EU v 2011, v % Luksemburg Slovaška Madžarska Češka Irska Slovenija Belgija Finska Danska Bolgarija Poljska Estonija Malta Švedska Latvija Avstrija Portugalska Nemčija Romunija Velika Britanija Italija Nizozemska Francija Španija Litva Grčija Ciper Hrvaška 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Vzvodna udeležba Nizvodna udeležba Vir: http://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=TIVA2015_C1. 24 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI SLIKA 4: Delež tuje dodane vrednosti v slovenskem bruto izvozu po dejavnostih leta 2011, v % 0,0 % 10,0 % 20,0 % 30,0 % 40,0 % 50,0 % 60,0 % SKUPAJ Predelovalne dejavnosti Prehrambeni proizvodi Tekstil in oblačila / obutev Les in papir Kemikalije in minerali Bazične kovine in kovinski proizvodi Stroji in oprema Električna oprema Transportna oprema Ostale predelovalne dejavnosti Trgovina Transport in telekomunikacije Finance in zavarovalništvo Poslovne storitve Vir: OECD; http://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=TIVA2015_C2. Alternativno merilo stopnje vzvodne udeležbe Slovenije v GVV je delež tuje dodane vrednosti v bruto izvozu. Slika 4 kaže, da ima med gospodarskimi dejavnostmi v Sloveniji najvišji delež transportna oprema, ki ji sledijo tekstil in obla- čila/obutev, stroji in oprema, bazične kovine in kovinski proizvodi, električna oprema idr. Kot je pričakovano, imajo storitvene dejavnosti najnižje deleže tuje dodane vrednosti v bruto izvozu. S 36,2 % stopnjo vzvodne in z 22,6 % stopnjo nizvodne udeležbe v GVV je bila Slovenija leta 2011 v zgornji četrtini držav EU (Slika 3). Je to veliko ali malo, sta gornji stopnji udeležbe v GVV za Slovenijo v primerjavi z drugimi državami visoki ali nizki? Enoznačnega odgovora na to vprašanje ni, saj je stopnja udeležbe v GVV odvisna od niza dejavnikov, ki karakterizirajo posamezno državo. Kowalski et al. (2015: 17-30) v pregledu dejavnikov, ki določajo stopnjo udeležbe gospodarstva v GVV, na podlagi obstoječe literature in lastne empirične analize navajajo dve skupini teh dejavnikov: • strukturne značilnosti države, ki so glavne determinante stopnje vključenosti v GVV: (i) velikost trga - čim večji je domači trg, nižja je vzvodna in višja je nizvodna vključenost v GVV; (ii) raven razvoja - čim višja je raven razvoja, višja je stopnja vključenosti v GVV; (iii) struktura gospodarstva - čim višji je delež predelovalne dejavnosti v BDP, višja je stopnja vzvodne in nižja je stopnja nizvodne vključenosti v GVV; (iv) lokacija države - čim bližja je država velikim središčnim gospodarstvom, večja je vključenost v vzvodne GVV; • ekonomsko-politični dejavniki, ki lahko pomembno vplivajo na stopnjo vklju- čenosti v GVV: (i) nizke uvozne carine doma in na izvoznih trgih ter članstvo v regionalnih trgovinskih sporazumih, ki pozitivno delujejo na vključenost v GVV; (ii) odprtost do vhodnih NTI, ki prav tako pozitivno vplivajo na GVV; (iii) ustreznost drugih politik oziroma elementov poslovnega okolja, kot so Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 25 učinkovitost logistike in s trgovanjem povezane infrastrukture, zaščita intelektualne lastnine, izobraževanje, raziskave in razvoj, kvaliteta infrastrukture, kvaliteta institucij. Glede na svoje strukturne značilnosti (majhen trg, relativno visoka stopnja razvoja, velik delež predelovalne dejavnosti, bližina velikih držav EU) pa tudi zaradi svojega članstva v EU je Slovenija vsekakor država, ki je predeterminirana za visoko stopnjo vključenosti v GVV. Analiza Kowalskega et al. (2015; str. 94-100) dejansko kaže, da se Slovenija v primerjavi z drugimi državami glede posameznih determinant stopnje vključenosti v GVV ravna pričakovano; to je, večje, manj razvite, tiste z manjšim deležem predelovalne dejavnosti, bolj oddaljene idr. države pretežno kažejo nižjo stopnjo vključenosti v GVV od Slovenije in obratno. To seveda še ne daje odgovora na vprašanje, ali je stopnja vključenosti Slovenije v GVV glede na njene strukturne in ekonomsko-politične značilnosti v primerjavi z drugimi državami nadpovprečna ali podpovprečna. To niti ni najpomembnejše, bolj bistveno je vprašanje, kakšni in kolikšni so razvojni učinki tega vključevanja za slovensko gospodarstvo. V nadaljevanju se osredotočamo na vprašanja, povezana z razvojem in učinki vključevanja slovenskih podjetij v GVV, in jih analiziramo na tri načine: (i) najprej na sektorski ravni s pomočjo tako imenovane matrike dobaviteljske verige (glej Boc in Lanz, 2013) analiziramo, v kateri fazi vključevanja v GVV je slovenska predelovalna dejavnost v celoti in njene posamezne panoge; (ii) potem analiziramo različne vidike vključevanja slovenskih podjetij v GVV na podlagi individualnih podjetniških podatkov; (iv) na koncu analiziramo še vključevanje slovenskih podružnic tujih podjetij v GVV njihovih tujih matičnih podjetij na podlagi vprašalnika med tujimi podružnicami v Sloveniji. 3.1 MATRIKE DOBAVITELJSKIH VERIG - V KATERI FAZI VKLJUČEVANJA V GVV JE SLOVENSKA PREDELOVALNA DEJAVNOST IN NJENE POSAMEZNE PANOGE V sodobnih razmerah svetovnega gospodarstva je intenzivno vključevanje v GVV torej nujno in razvojno koristno, vendar pa je koristnost odvisna od tega, kje in kako se podjetja vključujejo v GVV. V nadaljevanju s pomočjo matrike dobaviteljskih verig, ki sta jo vpeljala Boc in Lanz (2013: 13-14), na sektorski ravni ugotavljamo, kakšen je položaj slovenskih podjetij v GVV in kakšni so trendi na tem področju. Matrika, ki temelji na koeficientih razkritih primerjalnih prednosti (RCA = revealed comparative advantage) za izvoz in uvoz vmesnih in končnih proizvodov, nam pokaže, ali je neka dejavnost integrirana v GVV, in če je, v kateri fazi integracije je - prvi, vmesni ali končni. Odvisno od značilnosti sektorja nam položaj v GVV tudi nakazuje, v kolikšni meri je slovensko gospodarstvo speciali-zirano v nižje- ali višjetehnoloških sektorjih. 26 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI Kaj nam povejo koeficienti RCA? V našem primeru nam koeficienti RCA kažejo relativno konkurenčnost oziroma specializacijo države na končne oziroma vmesne proizvode določenega industrijskega sektorja, s tem da delimo delež izvoza tega sektorja v svetovnem izvozu istega sektorja z deležem celotnega izvoza predelovalne dejavnosti države v celotnem svetovnem izvozu predelovalne dejavnosti. Indeks RCA, večji od 1, nam torej kaže, da je država specializirana in zato konkurenčna v izvozu določenega sektorja, relativno glede na konkurenčnost celotne predelovalne dejavnosti države. V našem konkretnem primeru je koeficient RCA v izvozu vmesnih ( inter) in končnih ( final) proizvodov države c v industrijskem sektorju i, izračunan kot razmerje med deležem države c v svetovnem ( W) izvozu vmesnih (končnih) proizvodov sektorja i in deležem države c v svetovnem izvozu predelovalne dejavnosti (Boc in Lanz, 2013: 11): ( ( ) ) in . ( ( ) ) Koeficienti RCA za uvoz vmesnih proizvodov so izračunani na enak način. Da bi identificirala položaj države v GVV, Boc in Lanz (2013: 13-14) navežeta izvozno specializacijo določenega industrijskega sektorja na uvozno specializacijo v vmesne proizvode taistih industrijskih sektorjev, ki so najpomembnejši dobavitelji tega industrijskega sektorja. To rezultira v matriki dobaviteljske verige, ki kaže, ali je država integrirana na prvi, vmesni ali končni fazi dobaviteljske verige. Ta pristop, ki uporablja koeficiente RCA na izvozni in uvozni strani, definira položaj industrijskega sektorja v GVV na naslednji način: Ni dobaviteljskih verig (II) Končna faza dobaviteljskih verig (I) RCA uvoz (vmesni proizvodi) < 1 RCA uvoz (vmesni proizvodi) > 1 RCA izvoz (končni proizvodi) > 1 RCA izvoz (končni proizvodi) > 1 Prva faza dobaviteljskih verig (III) Vmesna faza dobaviteljskih verig (IV) RCA uvoz (vmesni proizvodi) < 1 RCA uvoz (vmesni proizvodi) > 1 RCA izvoz (vmesni proizvodi) > 1 RCA izvoz (vmesni proizvodi) > 1 Za dejavnosti v prvih fazah dobaviteljskih verig (III) je značilna nizka (ali ničelna) nagnjenost k uvozu vmesnih proizvodov in na drugi strani visoka nagnjenost k izvozu vmesnih proizvodov, ki so uporabljeni v naslednjih fazah verige dodane vrednosti. Za dejavnosti v srednjih fazah dobaviteljskih verig (IV) je značilna intenzivna uporaba uvoženih vmesnih proizvodov in intenziven izvoz vmesnih proizvodov za nadaljnjo rabo. V končni fazi mednarodnih dobaviteljskih verig (I) so dejavnosti, ki so intenzivne uporabnice uvoženih vmesnih proizvodov in obenem izvažajo veliko končnih proizvodov. Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 27 Za določitev faze vključevanja v GVV po zgornji metodologiji uporabimo podatke OECD iz OECD BTDIxE baze (STAN Bilateral Trade Database by Industry and End-use), ki beleži bilateralne trgovinske tokove med članicami OECD v proizvodih, klasificiranih po dejavnostih in namenu porabe. V analizi upoštevamo dejavnosti predelovalne industrije na ravni oddelkov (dvomestna koda klasifikacije ISIC Rev. 3), poleg teh pa znotraj izbranih oddelkov prikazujemo tudi njihove pomembnejše dejavnosti na ravni skupin (trimestna koda). Določitev glavne dobaviteljske dejavnosti vmesnih proizvodov je določena s pomočjo input-output tabele za EU-27, dejavnosti pa poleg klasične klasifikacije po dejavnostih razdelimo tudi glede na njihovo tehnološko intenzivnost v visokotehnološke (VT), srednje visokotehnološke (SVT), srednje nizkotehnološke (SNT) in nizkotehnološke (Tabela 1). Neodvisno od tehnološke intenzivnosti navajamo posebej tudi dejavnosti, ki sodijo v informacijsko- komunikacijski sektor (IKT). Rezultate najprej prikažemo po letih za tiste dejavnosti, ki izkazujejo razkrite primerjalne prednosti v izvozu končnih proizvodov: izvoz RCA (končni proizvodi) > 1 oz. vmesnih proizvodov: izvoz RCA (vmesni proizvodi) > 1. Temu sledi še prikaz skupine dejavnosti po tehnološki intenzivnosti v času. Velikost balonov na grafih odraža velikost trgovinskih tokov. TABELA 1: Seznam dejavnosti, njihovih najpomembnejših dobaviteljskih industrij in tehnološka klasifikacija Šifra Obravnavana Najpomembnejša Tehnološka dejavnost dobaviteljska dejavnost klasifikacija* 15-16 Hrana, pijače in tobačni izdelki Hrana, pijače in tobačni izdelki NT 17-19 Tekstil, oblačila, usnje in usnjeni Tekstil, oblačila, usnje in usnjeni NT izdelki izdelki 20 Les ter proizvodi iz lesa in plute Les ter proizvodi iz lesa in plute NT 21-22 Vlaknine, papir, tisk in založništvo Vlaknine, papir, tisk in založništvo NT 23 Koks in naftni derivati Kemikalije in kemični izdelki, SNT umetna vlakna 24 Kemikalije in kemični izdelki, Kemikalije in kemični izdelki, SVT / VT umetna vlakna umetna vlakna 25 Izdelki iz gume in plastičnih mas Izdelki iz gume in plastičnih mas SNT 26 Drugi nekovinski mineralni Drugi nekovinski mineralni SNT izdelki izdelki 27 Proizvodnja kovin Proizvodnja kovin SNT 28 Kovinski izdelki razen strojev in Proizvodnja kovin SNT naprav 29 Stroji in naprave Proizvodnja kovin SVT 30 Pisarniški stroji in računalniki Pisarniški stroji in računalniki IKT (VT) 31 Električni stroji in naprave Električni stroji in naprave SVT 32 RTV, komunikacijske naprave in Električni stroji in naprave IKT (VT) oprema 33 Medicinski, finomehanični in Električni stroji in naprave IKT (VT) optični instrumenti 28 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 34 Motorna vozila in prikolice Proizvodnja kovin SVT 35 Druga transportna oprema Druga transportna oprema SVT 36-37 Pohištvo, druge predelovalne Les ter proizvodi iz lesa in plute NT dejavnosti, reciklaža Vir: Boc in Lanz, 2013. * OECD ISIC REV. 3 Technology Intensity Definition (OECD, 2001): VT = visokotehnološka, SVT = srednje visokotehnološka, SNT = srednje nizkotehnološka, NT = nizkotehnološka, IKT = informacijsko-komunikacijska dejavnost. Nekatere dvomestne dejavnosti vsebujejo tromestne skupine, ki so opredeljene kot visokotehnološke panoge. V Slikah 5, 6, 7 pomikanje dejavnosti v horizontalni smeri na desno pomeni po-večevanje vključenosti v GVV pri nabavi vmesnih proizvodov kot inputov v proizvodni proces. Premik v vertikalni dimenziji navzgor v zgornjih dveh kvadrantih pomeni povečevanje izvozne usmerjenosti dejavnosti v prodaji končnih poizvo-dov, medtem ko premiki dejavnosti v spodnjih dveh kvadrantih navzdol pome-nijo povečanje izvoza vmesnih proizvodov te dejavnosti. Vsako izmed naštetih dejavnosti prikažemo v Tabeli 1 dvakrat: prvič kot izvoznico končnih proizvodov (zgornja kvadranta) in drugič kot izvoznico vmesnih proizvodov (spodnja kvadranta), razen če izvozne primerjalne prednosti niso izražene. V Slikah 3 in 4, kjer prikazujemo v izbranih presečnih letih vse dejavnosti naenkrat, zaradi boljše preglednosti izrisujemo le dejavnosti, ki imajo izražene primerjalne prednosti izvoza: izvoz RCA (končni oz. vmesni proizvodi) > 1). V Slikah 5 in 6 najprej prikazujemo izraženo konkurenčno prednost in stopnjo vključenosti dejavnosti v GVV v začetnem letu 1994 in v zadnjem razpoložljivem letu 2013. V Sliki 7 nato dejavnosti združimo v skupine industrij po tehnološki intenzivnosti in prikazujemo spremembe vključenosti v GVV za omenjene agregate v letih 1994-2013. SLIKA 5: Izvozna konkurenčnost in stopnja integriranosti v GVV v letu 1994 Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov OECD BTDIxE baze in EU-27 input-output tabel. Opomba: Velikost krogov ponazarja velikost izvoza panoge. Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 29 Na Sliki 5 lahko razberemo, da smo v začetnem letu 1994 imeli večino dejavnosti na podobni stopnji vključenosti v GVV tako na strani končnih izvoznih proizvodov (zgornja kvadranta) kot tudi vmesnih (spodnja kvadranta). Pozitivno je izstopala dejavnost drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (26) z večjo vklju- čenostjo v GVV na strani uvoženih inputov (horizontalna dimenzija) in outputa (vertikalna dimenzija), vendar ob relativno skromnem obsegu celotnega izvoza glede na ostale dejavnosti. Dejavnosti z najizrazitejšo primerjalno prednostjo pri izvozu končnih dobrin (kvadrant I) sta bili farmacevtski izdelki (2423) in proizvodnja vlaknin, papirja in papirnih izdelkov (21). V vmesnih fazah verige vrednosti so izstopali usnje, obutev in usnjeni izdelki, razen oblačil (19), glede intenzivnosti uvoza vmesnih inputov iz tujine ter les, proizvodi iz lesa in plute (20) in pohištvo, druge predelovalne dejavnosti, reciklaža (36-37). Po velikosti izvoženega outputa sta leta 1994 izstopali zlasti dejavnosti proizvodnje strojev in naprav (29), motornih vozil in prikolic (34) in oblačil, krzna, krznenih izdelkov (18) pri izvozu končnih izdelkov ter proizvodnja kovin (27) pri izvozu vmesnih proizvodov. V dvajsetih letih so se razlike med dejavnostmi povečale skladno s prestruktu-riranjem gospodarstva na podlagi primerjalnih prednosti posameznih industrij (Slika 6). Veliko rast izvoza in intenzivnosti vključenosti v GVV z izvoznega vidika je doživela dejavnost proizvodnje farmacevtskih izdelkov (2423). Poleg farmacije po vrednosti izvoza podobno kot v letu 1994 ostajata pomembni dejavnosti proizvodnje strojev in naprav (29), motornih vozil in prikolic (34) pri izvozu končnih proizvodov. Dejavnosti les ter proizvodi iz lesa in plute (20) ter pohištvo, druge predelovalne dejavnosti z reciklažo (36-37) sta postali izrazito vključeni v GVV kot dobaviteljski industriji proizvajalcem končnih proizvodov v tujini, nista pa temu primerno povečali same intenzivnosti izvoza vmesnih proizvodov. Obe dejavnosti sta v tem segmentu tudi zmanjšali delež izvoza v celotnem izvozu Slovenije. Naslednje dejavnosti so v proučevanem razdobju po-večale vse tri dimenzije vključenosti v GVV (intenzivnost uvoza inputov, izvoz vmesnih proizvodov in izvoz končnih proizvodov): tiskano gradivo, posneti nosilci zapisa in tiskarske storitve (22), izdelki iz gume in plastičnih mas (25), stroji in naprave (29), električni stroji in naprave (31) ter motorna vozila in prikolice (34). Dejavnosti, ki so povečale intenzivnost vključenosti samo na nivoju uvoza in izvoza vmesnih proizvodov, ne pa tudi v končnih fazah, so: les ter proizvodi iz lesa in plute (20), kovinski izdelki, razen strojev in naprav (28), ter pohištvo, druge predelovalne dejavnosti, reciklaža (36-37). Nobena dejavnost ni povečala stopnje vključenosti v GVV zgolj v končnih fazah verig, ne pa hkrati tudi v vmesnih fazah (Tabela 1A v Prilogi). 30 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI SLIKA 6: Izvozna konkurenčnost in stopnja integriranosti v GVV v letu 2013 Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov OECD BTDIxE baze in EU-27 input-output tabel. Opomba: Velikost krogov ponazarja velikost izvoza panoge. Panoge brez izraženih primerjalnih prednosti pri izvozu končnih in vmesnih proizvodov so naslednje nizkotehnološke dejavnosti: hrana, pijače in krmila (15), to-bačni izdelki (16), tekstil (17), oblačila, krzno, krzneni izdelki (18), usnje, obutev in usnjeni izdelki razen oblačil (19); srednje visokotehnološka dejavnost druga transportna oprema (35) ter naslednje visokotehnološke dejavnosti: pisarniški stroji in računalniki (30), RTV, komunikacijske naprave in oprema (32), medicinski, finomehanični in optični instrumenti (33) ter zračna in vesoljska plovila ter njihovi motorji (353). Edina visokotehnološka panoga z izraženimi primerjalnimi prednostmi je proizvodnja zdravil (2423). V nadaljevanju prikazujemo skupine dejavnosti, razvrščene po tehnološki intenzivnosti na štiri izključujoče razrede, ter posebej še za IKT (informacijsko komunikacijske tehnologije) sektor kot del visokotehnološkega agregata. Na Sliki 5 lahko vidimo, da Slovenija v letu 1994 ni imela izraženih primerjalnih prednosti v tehnološko intenzivnih industrijah, saj so bile tako uvozno v inputih kot izvozno v outputu končnih in vmesnih proizvodov kot agregat premalo razvite. Leta 2013 agregat visoko tehnološko intenzivnih proizvodov doseže skromno izraženo primerjalno prednost v izvozu končnih dobrin, pri čemer pa nasprotno zniža intezivnost vključenosti teh dejavnosti na ravni uvoza inputov. V segmentu izvoza visokotehnološko intenzivnih vmesnih proizvodov Slovenija ne doseže primerjalnih prednosti in podobno kot na segmentu končnih dobrin celo zmanjša vključenost v GVV na ravni uvoza vmesnih inputov. Industrija IKT je v proučevanem dvajsetletnem obdobju doživela še bolj negativen razvoj, saj se je zmanjšala njena vključenost v GVV v vseh treh dimenzijah. Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 31 Panoge, združene v skupino dejavnosti srednje visokotehnološke intenzivnosti, imajo izražene primerjalne prednosti kot proizvajalke končnih proizvodov in kot proizvajalke vmesnih proizvodov za nadaljnjo rabo v proizvodnem procesu (Slika 7), pri čemer je končna stopnja močneje izražena kot vmesna faza verige vrednosti. V obdobju 1994-2013 sta oba tipa srednje visokotehnoloških intenzivnih panog doživela pozitivne spremembe stopnje vključenosti v GVV v dimenziji izvozne vključenosti outputa, ne pa tudi glede nabave inputov iz tujine. Panoge srednje nizkotehnološke intenzivnosti so bile na začetku tranzicije v segmentu izvoza končnih proizvodov pod mejo izraženih primerjalnih prednosti, v zadnjih letih pa se je primerjalna prednost pri izvozu končnih dobrin še dodatno znižala (Slika 7). Na področju izvoza vmesnih proizvodov te panoge že od leta 1994 ohranjajo izražene primerjalne prednosti, hkrati pa izvozno propulzivnost v izvozu vmesnih proizvodov še nekoliko povečujejo. Vključenost v GVV na vhodni strani proizvodnega procesa je v obeh segmentih doživela enak razvoj: izbolj- šanje vključenosti v GVV. V skupini dejavnosti najnižje tehnološke intenzivnosti smo na ravni izvoza končnih proizvodov v novem tisočletju izgubili primerjalne prednosti, jih pa še vedno ohranjamo v segmentu izvoza polproizvodov za nadaljnje faze GVV (Slika 7). Uvozna intenzivnost vključenosti v GVV se je v obeh segmentih produktov v obravnavanem obdobju nekoliko povečala. Do zadnjih kriznih let so se na tem zadnjem nivoju povečale izvozne konkurenčne prednosti in vklju- čenost v GVV na vhodni strani, gospodarska kriza pa je povzročila obrat in ponovno nazadovanje v obeh dimenzijah. SLIKA 7: Izvozna konkurenčnost dejavnosti po intenzivnosti tehnologije in stopnja njihove integriranosti v GVV v letih 1994-2013 Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov OECD BTDIxE baze in EU-27 input-output tabel. Opomba: Velikost krogov ponazarja velikost izvoza panoge. 32 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI Če strnemo zgornje ugotovitve: industrija IKT nazaduje v vseh dimenzijah vklju- čenosti v GVV, proizvodnja končnih izdelkov visokotehnološko intenzivnih panog je v zadnjih letih izkazovala skromne primerjalne prednosti brez jasne vklju- čenosti v GVV, srednje tehnološko intenzivne panoge povečujejo vključenost v končnih in vmesnih fazah GVV, srednje nizkotehnološko intenzivne dejavnosti postajajo še bolj izrazito vključene v vmesne faze GVV, nizkotehnološko intenzivne dejavnosti pa so izgubile primerjalne prednosti v končnih fazah, usihajoče pa ohranjajo položaj v vmesnih fazah GVV. Zgornji agregati prikrivajo veliko heterogenost med dejavnostmi, vključenimi v posamezni razdelek, zato v nadaljevanju navajamo kratke ugotovitve za vsako dejavnost posebej. 15- 16: Proizvodnja hrane, pijač in tobačnih izdelkov - Neizražene primerjalne prednosti pri izvozu končnih in tudi vmesnih izdelkov kot tudi nizka vključenost v GVV na strani inputov v proizvodni proces. 17- 19: Proizvodnja tekstila, oblačil, usnja in usnjenih izdelkov - Pri izvozu končnih proizvodov najprej izguba razkritih primerjalnih prednosti, nato še nazadovanje v dimenziji vključenosti v GVV glede nabave inputov. Pri izvozu vmesnih proizvodov dolgo vztrajanje pri nizki primerjalni prednosti, v zadnjih nekaj letih pa izguba konkurenčnosti tudi v tem segmentu. 20: Obdelava in predelava lesa, proizvodi iz lesa in plute - Močno povečanje vključenosti v GVV pri nabavi inputov z opaženo reverzibilno negativno spremembo v letih gospodarske krize. Pri izvozu končnih izdelkov prehod z visokih razkritih primerjalnih prednostih v izgubo teh v sredini leta 2000. Leta 2013 je imela dejavnost pri izvozu končnih proizvodov ponovno razkrite primerjalne prednosti. Pri uvozu vmesnih proizvodov panoga doživlja pozitivne premike v obeh dimenzijah vključenosti v GVV z malenkostnim nazadovanjem v zadnjih nekaj letih. 21: Proizvodnja vlaknin in papirja - Pri izvozu končnih proizvodov postopno zmanjševanje primerjalnih prednosti ob hkratnem povečevanju vključenosti v GVV pri nabavi inputov. Počasno izboljševanje vključenosti v GVV v izvozu vmesnih proizvodov v obeh dimenzijah proizvodnega procesa, tako v nabavi inputov kot tudi v prodaji. 22: Tiskano gradivo, posneti nosilci zapisa in tiskarske storitve - Naraščajoče primerjalne prednosti v obeh segmentih proizvodov s hkratnim povečevanjem uvozne vključenosti v GVV. 23: Proizvodnja koksa in naftnih derivatov, jedrskega goriva - Ni relevantnih podatkov za analizo. 24: Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken - Neizražene primerjalne prednosti pri izvozu vmesnih proizvodov. Močno poudarjena iz- vozna konkurenčnost končnih produktov, zlasti zdravil, ki narašča v času ob hkratnem povečevanju uvozne vključenosti v GVV pri nabavi inputov. Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 33 25: Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas - Izvoz končnih izdelkov postaja vse bolj konkurenčen ob hkratni vse večji vključenosti v GVV tudi na ravni inputov V zadnjih letih končni proizvodi izkazujejo primerjalno prednost. Srednje močna in naraščajoča konkurenčnost izvoza vmesnih proizvo- dov te panoge ob hkratnem povečanju intenzivnosti vključenosti v GVV pri nabavi vstopnih komponent. 26: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov - Izrazito močna izvozna konkurenčnost končnih proizvodov, ki se je v času najprej povečevala, nato pa vrnila pod raven iz leta 1994 v obeh dimenzijah: prodaje in nabave inputov. Izvozna konkurenčnost vmesnih proizvodov je sicer močna, a manjša ter brez večjih sprememb v času. V obeh tipih proizvodov je zaznati zmanjšanje uvozne specializacije v vmesnih proizvodih. 27: Proizvodnja kovin - Neizražene primerjalne prednosti pri izvozu končnih proizvodov, šibko izražene in pojemajoče primerjalne prednosti pri izvozu vmesnih proizvodov. 28: Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav - Razkrita izvozna konkurenčnost v izvozu končnih proizvodov, ki pa ima izrazit trend zniževanja in še večja konkurenčna prednost v izvozu vmesnih proizvodov, ki v času te prednosti uspešno ohranja (izjema so krizna leta). Vključenost v GVV pri vhodnih inputih se je najprej povečala, v zadnjem času pa se zmanjšuje. 29: Proizvodnja strojev in naprav - Izvozna konkurenčnost pri izvozu končnih, še bolj pa vmesnih proizvodov. V prvem segmentu postopno izgubljanje konkurenčnosti v času, pri vmesnih proizvodih pa začetnemu izboljšanju sledi postopno zmanjševanje konkurenčnosti v kriznih letih. Pri nabavi inputov iz tujine se od leta 2001 postopoma zmanjšuje vključenosti v GVV. 30: Proizvodnja pisarniških strojev in računalnikov - Neizražene primerjalne prednosti v izvozu z majhnim obsegom izvoza končnih in vmesnih proizvodov. 31: Proizvodnja električnih strojev in naprav - Izražena primerjalna prednost izvoza končnih, še zlasti pa vmesnih proizvodov ob hkratnem povečanju vklju- čenosti v GVV pri inputih. V kriznih letih indeksi RCA padajo na končnih in vmesnih proizvodih 32: Proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih naprav in opreme - Brez izraženih primerjalnih prednosti pri izvozu končnih in vmesnih proizvodov, malo napredka v času. 33: Proizvodnja medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov - Brez izra- ženih primerjalnih prednosti pri izvozu končnih in vmesnih proizvodov, nazadovanje izvozne konkurenčnosti v času. 34: Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic - Izvoz končnih proizvodov je do krize leta 2008 postajal vse bolj konkurenčen, potem pa je do leta 2013 indeks RCA padel na raven sredine devetdesetih let. Izražena primerjalna prednost pri izvozu vmesnih proizvodov se ne izboljšuje, je pa izražena, vendar na nizki ravni. Po začetnem povečevanju v zadnjem času sledi zmanj- ševanje vključenosti v GVV pri uvozu inputov. 34 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 35: Proizvodnja druge transportne opreme - Neizražene primerjalne prednosti pri izvozu končnih kot tudi vmesnih proizvodov z malo vidnega napredka v času. 36-37: Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža - Izguba prej izraženih izvoznih primerjalnih prednosti končnih proizvodov ob hkratnem povečanju vhodne vključenosti v GVV. Močno izražena in naraščajoča vključenost v GVV pri izvozu vmesnih proizvodov. Ker agregacija podjetij na raven dvomestnih panog prikriva veliko heterogenost med podjetji znotraj vsake posamezne panoge, v nadaljevanju predstavljamo rezultate analize vključevanja v GVV na ravni individualnih podjetniških podatkov v obdobju 1994-2012. 3.2 ANALIZA VKLJUČEVANJA SLOVENSKIH PODJETIJ V GVV NA PODLAGI INDIVIDUALNIH PODJETNIŠKIH PODATKOV Z analizo individualnih podjetniških podatkov analiziramo: • kolikšen je obseg vključevanja slovenskih podjetij v GVV MNP in kakšni so trendi na tem področju; • v kolikšni meri gre za vključevanje v GVV na podlagi lastniških povezav (tuje podružnice), v kolikšni meri pa na pogodbeni podlagi; • številčnost nasproti intenzivnosti vključevanja ter stabilnost povezav; • v katerih sektorjih in s kakšnimi proizvodi se slovenska podjetja vključujejo v GVV; • kolikšno dodano vrednost ustvarjajo podjetja z vključevanjem v GVV; • uspešnost poslovanja podjetij glede intenzivnosti in različnih modalitet vključevanja v GVV (ali so boljše številčnejše ali manj številčne, vendar bolj intenzivne povezave, ali je boljše vključevanje na pogodbeni podlagi ali kot del MNP itd.); • v katerih primerih prihaja do nadgrajevanja slovenskih podjetij v GVV v smislu povečevanja izvoza, izvoznega asortimenta in dodane vrednosti zaradi prevzema večjega ali zahtevnejšega deleža verige dodane vrednosti. Kot rečeno, ima obstoječa konceptualna in empirična literature o GVV dve temeljni pomanjkljivosti: (i) prva je, da v ozadju ni neke prave ekonomske teorije, ki bi omogočila testiranje preverljivih hipotez, (ii) druga pa je, da so zaradi pomanjkanja podatkov vse analize opravljene na sektorskem nivoju, kar je glede na prepoznavnost pomembnosti heterogenosti podjetij precejšnja pomanjkljivost. Pričujoča analiza gornji dve pomanjkljivosti odpravlja tako, da kot teoretično podlago vzame model, ki opredeljuje odločitev podjetja (MNP) o tem, kako se bo odločalo v zvezi s preskrbo z vmesnimi proizvodi, jo aplicira na situacijo podjetja dobavitelja vmesnih proizvodov, kar nas najbolj zanima v primeru Slovenije, in jo testira na individualnih podjetniških podatkih za Slovenijo. Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 35 Ravnanje podjetij (MNP) glede preskrbe z vmesnimi proizvodi - to je odločitev o tem, ali bo samo proizvajalo vmesne proizvode/komponente za svoje končne proizvode (vertikalna integracija), ali pa bo te vmesne proizvode kupovalo od zunanjih (neodvisnih) dobaviteljev ( outsourcing) in ali bosta integracija/ outsourcing potekala doma ali v tujini, - opredeljujejo modeli mednarodne trgovine, ki trgovino in NTI analizirajo z vidika podjetja, ki vključujejo proizvodno diferenciacijo, monopolistično konkurenco in heterogenost podjetij (glej Antras in Helpman, 2004; Grossman in Helpman, 2005; Helpman, 2006; Grossman in Rossi-Hansberg, 2008; Nunn in Trefler, 2008; Bernard et al., 2010; Antras in Chor, 2012; Antras in Yeaple, 2013; Helpman, 2013 idr.). Našteti modeli nare-kujejo naslednje: a. Proizvajalci končnih proizvodov izberejo vertikalno integracijo vmesnih proizvodov v sektorjih, za katere so nadpovprečno pomembne storitve, ki jih opravlja matično podjetje/centrala oziroma proizvodna enota, ki je vir lastniških prednosti (tako imenovani headquarter intensive sektorji). Te storitve so povezane s fiksnimi stroški investiranja v tujini in vsebujejo raziskovalno- -razvojne izdatke, razvoj blagovne zname ali specializirane strojne opreme, financiranje idr. (Antras in Yeaple, 2013).1 b. Najbolj produktivna podjetja gredo v tujino ( offshoring), najmanj produktivna servisirajo domači trg. Med podjetji, ki servisirajo domači trg, se najbolj produktivna integrirajo, najmanj produktivna pa kupujejo vmesne proizvode od drugih ( outsourcing). Med podjetji, ki servisirajo tuje trge, se najbolj produktivna integrirajo (ustanavljajo/prevzemajo podružnice v tujini, ki proizvajajo vmesne proizvode), najmanj produktivna pa kupujejo vmesne proizvode od nepovezanih tujih podjetij ( outsourcing). c. Čim nižja je stopnja možnosti sklepanja učinkovitih pogodb za dobavo vmesnih proizvodov z zunanjimi dobavitelji ( contractibility), kar je povezano z nepopolnostjo pogodb oziroma transakcijskimi stroški, tem višja je stopnja vertikalne integracije. d. Vertikalne integracije je več v sektorjih z višjo disperzijo produktivnosti. e. Ostali dejavniki, ki spodbujajo vertikalno integriranje v GVV, so razlike v pla- čah, lastniške prednosti v vsaki državi, razmerje pogajalske moči med proizvajalci končnih proizvodov in dobavitelji komponent. Analizo vključevanja slovenskih podjetij predelovalne dejavnosti v GVV zače-njamo s prikazom gibanja vrednosti agregatnega izvoza in uvoza proizvodov po letih in nato natančneje po tipu proizvodov glede ekonomskega namena uporabe (kategorije BEC: vmesna in končna raba) ter nazadnje še podrobneje glede 1 Po Antrasu in Yeaplu (2013) je funkcija stroškov v sektorju prozivajanja diferenciranih dobrin sestavljena iz stroškov dveh ločenih proizvodnih procesov: zagotavljanja storitev centralne enote podjetja in proizvodnje. 36 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI na to, ali trgovinski tokovi potekajo med podružnico v tujini (outFDI), lastni-kom v tujini (inFDI), državo, v kateri sta tako podružnica kot lastnik podjetja (inFDI + outFDI), ali na podlagi pogodbenih, lastniško nepovezanih odnosov ( arm's length). Ker slovenska statistika ne zbira podatkov o trgovinskih toko-vih po tipu povezave med izvoznikom in uvoznikom – tj. po znotraj- nasproti zunajpodjetniški menjavi ( intra/extra firm) –, moramo na tem mestu uporabiti poenostavitev: predpostavimo, da trgovinski tok med podjetjem in državo, v kateri ima to podjetje bodisi lastnika (inFDI), podružnico (outFDI) ali oboje (inFDI+outFDI), v celoti predstavlja znotrajpodjetniško trgovino, v naspro-tnem primeru pa gre za pogodbeno zunanjo trgovino.2 Nato sledi predstavitev temeljnih značilnosti uspešnosti poslovanja različnih skupin podjetij glede na način vključenosti v GVV na ravni izvoza vmesnih in končnih proizvodov ter uvoza vmesnih in končnih proizvodov. Temu sledi analiza dejavnikov produktivnosti, rasti dodane vrednosti in rasti izvoza, nazadnje pa prikazujemo rezultate analize faktorjev vpliva na odločitev za različne načine vstopa v GVV. Za analizo uporabljamo podatkovno bazo AJPES za podatke o poslovanju podjetij, zunanjetrgovinsko bazo CURS-a, podatke o NTI Banke Slovenije ter podatke o inovacijski dejavnosti SURS-a, ki jih SURS zagotavlja v svojih prostorih v varni sobi v deindividualizirani obliki. Vse vrednosti so v evrih po tečaju iz leta 2007 in so ustrezno deflacionirane s PPI in CPI z baznim letom v 2012. Od leta 1994 do 2008 se je povečal celotni izvoz blaga podjetij iz predelovalne dejavnosti za faktor 2,9, nato pa je gospodarska kriza vrednost izvoza v letu 2009 močno znižala, vendar se je ta v letu 2010 spet povečal, čeprav ni dosegel nivoja iz leta 2008 (Slika 8). Delež izvoza vmesnih proizvodov je v obravnavanem obdobju naraščal skoraj neprekinjeno in se leta 1994 povečal s 56 % na 65 % leta 2010, kar je skladno z globalnimi vzorci mednarodne proizvodnje in trgovine. Odstotni padec vrednosti izvoza vmesnih proizvodov je bil manjši od upada izvoza končnih proizvodov. 2 Ta poenostavitev vnaša v rezultate nekaj pristranskosti. Po eni strani nedvomno vsa trgovina podjetja z državo njegovega matičnega podjetja in/ali tujih podružnic ni znotrajpodjetniška trgovina, temveč trgovina z lastniško nepovezanimi podjetji. V tem smislu je obseg znotrajpodjetniške trgovine precenjen. Po drugi strani pa je dejstvo, da del trgovinskih tokov, ki jih pripisujemo trgovini med lastniško nepovezanimi ( arm's length) subjekti poteka med podružnicami MNP. V tem primeru je obseg trgovine med lastniško nepovezanimi subjekti precenjen. Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 37 SLIKA 8: Vrednost in delež izvoza končnih in vmesnih proizvodov v predelovalni dejavnosti v obdobju 1994–2010 (v tekočih EUR in %) totEXfin al totEXfin al Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: totEXfinal = izvoz končnih proizvodov; totEXinterm = izvoz vmesnih proizvodov. Podobno kot pri izvozu je slovenska predelovalna dejavnost tudi pri uvozu od 1994 do 2007 doživela povečanje za faktor 2,7, in potem tudi podoben padec v letih 2009 in 2010 (Slika 9). Delež vmesnih proizvodov v celotnem uvozu predelovalne dejavnosti je precej večji od tistega v izvozu in se ves čas giblje blizu 90 %. SLIKA 9: Vrednost in delež uvoza končnih in vmesnih proizvodov v predelovalni dejavnosti v obdobju 1994–2010 (v tekočih EUR in %) totIMfin totIMfin al al Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: totIMfinal = uvoz končnih proizvodov; totIMinterm = uvoz vmesnih proizvodov. 38 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI SLIKA 10: Vrednost in delež izvoza vmesnih proizvodov v predelovalni dejavnosti v obdobju 1994–2010, ločeno po načinu vključenosti v GVV (v tekočih EUR in %) intermEXarmsl ength intermEXin +outFDI intermEXinFDI intermEXarmsl ength intermEXin +outFDI intermEXinFDI Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: intermEXarmslength = izvoz vmesnih proizvodov na pogodbeni ravni; intermEXin + outFDI = izvoz vmesnih proizvodov v državo lastnice in gostiteljico NTI; intermEXinFDI = izvoz vmesnih proizvodov v državo lastnika podjetja; intermEXoutFDI = izvoz vmesnih proizvodov v državo gostiteljico podružnice podjetja v tujini. Največji del izvoza vmesnih proizvodov predelovalne dejavnosti predstavlja pogodbeni tip izvoza med lastniško nepovezanimi partnerji ( arm's length); ta je vse do leta 2008 stalno in hitro rastel in v letu 2009 znatno padel. Leta 2010 je delež pogodbenega izvoza vmesnih proizvodov v celotnem izvozu vmesnih proizvodov predelovalne dejavnosti znašal približno 75 % (Slika 10). Drugi največji segment po vrednosti tokov je izvoz vmesnih proizvodov v države s podružnicami slovenskih podjetij v tujini, katerega delež je počasi naraščal in leta 2010 znašal slabih 20 %. Delež izvoza vmesnih proizvodov v države matičnih firm slovenskih podjetij v tuji lasti se je najprej povečeval, po letu 2005 pa začel zmanjševati, prav tako tudi v absolutnem smislu. Vrednost izvoza končnih proizvodov v predelovalni dejavnosti se je po letu 2008 močno zmanjšala. Največji del izvoza končnih proizvodov odpade na pogodbeni tip izvoza, vendar njegov delež postopoma pada, povečuje pa se delež podjetij s podružnicami v tujini in podjetij v tuji lasti. Uvoz vmesnih proizvodov prek tujih podružnic ali tujih lastnikov se je od leta 1994 do začetka leta 2000 povečeval, nato pa je delež uvoza prek tujega lastnika v korist neodvisnega trgovanja in znotrajpodjetniškega uvoza iz podružnic v tujini rahlo padel (Slika 12). Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 39 SLIKA 11: Vrednost in delež izvoza končnih proizvodov v predelovalni dejavnosti v obdobju 1994–2010 ločeno po načinu vključenosti v GVV (v tekočih EUR in %) finalEXarmslen gth finalEXin +outFDI finalEXinFDI finalEXoutFDI finalEXarmslen gth finalEXin +outFDI finalEXinFDI Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: finalEXarmslength = izvoz končnih proizvodov na pogodbeni ravni; finalEXin + outFDI = izvoz končnih proizvodov v državo lastnice in gostiteljico NTI; finalEXinFDI = izvoz končnih proizvodov v državo lastnika podjetja; finalEXoutFDI = izvoz končnih proizvodov v državo gostiteljico podružnice podjetja v tujini. SLIKA 12: Vrednost in delež uvoza vmesnih proizvodov v predelovalni dejavnosti v obdobju 1994–2010, ločeno po načinu vključenosti v GVV (v tekočih EUR in %) intermIMarmsl ength intermIMin +outFDI intermIMinFDI intermIMarmsl ength intermIMin +outFDI intermIMinFDI Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: intermIMarmslength = uvoz vmesnih proizvodov na pogodbeni ravni; intermIMin + outFDI = uvoz vmesnih proizvodov iz države lastnice in gostiteljice NTI; intermIMinFDI = uvoz vmesnih proizvodov iz države lastnika podjetja; intermIMoutFDI = uvoz vmesnih proizvodov iz države gostiteljice podružnice podjetja v tujini. Zaradi spremembe v klasifikaciji dejavnosti podjetij predstavljamo v nadaljevanju stopnjo vključenosti podjetij v GVV najprej za obdobje 1994–2009 po SKD 2002, nato pa še za obdobje 2010–2012 po najnovejši reviziji SKD 2008. Za kvan-tifikacijo intenzivnosti globalnega vključevanja v GVV predstavljamo sintetični indeks, ki združuje vključenost na strani prodaje (delež izvoza v celotni prodaji) 40 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI in vključenost na strani inputov v proizvodni proces (delež uvoženih vmesnih proizvodov v celotnih materialnih stroških). Indeks GVV je povprečje obeh pod-indeksov in ima razpon med 0 in 1: indeks GVV = (izvoz/prodaja + uvoz vmesnih proizvodov/celotni materialni stroški)/2. Tabeli 2 in 3 prikazujeta vrednost indeksa GVV, ki je izračunan na podlagi agregatnih vrednosti zgoraj navedenih štirih spremenljivk za vsako industrijo posebej. Prve tri dejavnosti po intenzivnosti vključevanja v GVV ostajajo enake: proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov; proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov ter proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic. Vrednost indeksa GVV se je znižala v večini dejavnosti v obdobju 1994–2009, kasneje pa je v 7 panogah od 23 prišlo do popravka vrednosti indeksa navzgor, v preostalih panogah pa se je nadaljevalo zmanjševanje intenzivnosti vključevanja v GVV. V obdobju 1994–2009 se je v vseh panogah, razen 4, povečala izvozna intenzivnost, v večini panog pa zmanjšal delež uvoženih inputov v celotni vrednosti materialnih stroškov, zaradi česar je sledilo tudi zmanjšanje celotnega indeksa GVV. Podoben vzorec je mogoče razbrati tudi v kasnejšem obdobju do leta 2012: le v 4 dejavnostih je izvozni delež upadel, v večini pa se je delež uvoženih inputov v celotnih materialnih stroških zmanjšal. Izkaže se, da je kon-strukcija indeksa GVV na vhodni strani pomanjkljiva, saj izpušča pomemben del globalno ustvarjene dodane vrednosti na ravni inputov. Veliko vhodnih inputov v proizvodni proces namreč vstopa posredno iz uvoza prek domačih podjetij, ki dobavljajo vmesne proizvode izbrani dejavnosti, vendar indeks GVV tega uvoza inputov ne zajema. Za natančnejšo analizo bi bila potrebna uporaba input-output tabel, katerih izsledki so navedeni v prvem delu študije, kjer navajamo izsledke mednarodnih primerjav OECD in EK. TABELA 2: Stopnja vključenosti v GVV po dejavnostih predelovalne dejavnosti v letih 1994 in 2009 po stari klasifikaciji dejavnosti (SKD 2002) Koda SKD dejavnost (rev. 2002) Indeks Izvozni Delež Indeks Sprememba v % GVV 2009 delež vmesnih GVV točkah uvoženih 1994 inputov 34 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 0,75 0,87 0,62 0,76 -1,3 % 24 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken 0,63 0,81 0,45 0,71 -8,0 % 19 Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblačil 0,60 0,72 0,49 0,71 -10,3 % 33 Proizvodnja medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov ter ur 0,60 0,73 0,47 0,61 -1,0 % 27 Proizvodnja kovin 0,58 0,70 0,46 0,67 -9,0 % 31 Proizvodnja električnih strojev in naprav 0,58 0,68 0,48 0,70 -12,2 % Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 41 21 Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona 0,56 0,69 0,44 0,68 -12,0 % 17 Proizvodnja tekstilij 0,56 0,65 0,47 0,82 -26,0 % 25 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 0,55 0,61 0,50 0,79 -23,6 % 29 Proizvodnja strojev in naprav 0,55 0,72 0,37 0,69 -14,2 % 32 Proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih naprav in opreme 0,51 0,61 0,41 0,68 -16,6 % 18 Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna; proizvodnja krznenih izdelkov 0,48 0,47 0,48 0,53 -5,3 % 35 Proizvodnja drugih vozil in plovil 0,46 0,62 0,30 0,46 -0,2 % 28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 0,44 0,52 0,36 0,48 -3,8 % 23 Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva 0,39 0,43 0,36 0,47 -7,6 % 20 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, 0,36 0,48 0,25 0,43 -6,9 % razen pohištva 36 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 0,33 0,46 0,21 0,51 -18,0 % 26 Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 0,31 0,36 0,25 0,41 -9,9 % 37 Reciklaža 0,27 0,34 0,21 0,12 15,5 % 30 Proizvodnja pisarniških strojev in računalnikov 0,18 0,20 0,16 0,33 -15,2 % 15 Proizvodnja hrane, pijač in krmil 0,16 0,18 0,14 0,23 -6,4 % 22 Založništvo, tiskarstvo; razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 0,13 0,13 0,14 0,20 -7,1 % Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: Indeks GVV = (izvoz/prodaja + uvoz vmesnih proizvodov/celotni materialni stroški)/2. TABELA 3: Stopnja vključenosti v GVV po dejavnostih predelovalne dejavnosti v letih 2012 in 2010 po novi klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) Koda Dejavnost SKD Indeks Izvozni Delež Indeks Sprememba (rev. 2008) GVV delež vmesnih GVV v % točkah 2012 uvoženih 2010 inputov 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 0,66 0,81 0,50 0,65 1,1 % 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 0,60 0,74 0,46 0,64 -4,6 % 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 0,58 0,89 0,28 0,74 -15,6 % 13 Proizvodnja tekstilij 0,58 0,78 0,38 0,61 -3,3 % 42 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 0,57 0,78 0,36 0,52 4,7 % 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 0,56 0,72 0,41 0,58 -2,2 % 21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 0,56 0,94 0,19 0,64 -7,7 % 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 0,55 0,71 0,40 0,58 -3,0 % 27 Proizvodnja električnih naprav 0,55 0,77 0,33 0,59 -4,4 % 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 0,54 0,72 0,37 0,57 -3,2 % 24 Proizvodnja kovin 0,48 0,73 0,23 0,64 -16,5 % 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 0,47 0,62 0,32 0,59 -11,5 % 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 0,46 0,63 0,28 0,46 -0,4 % 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 0,41 0,58 0,25 0,47 -5,2 % 14 Proizvodnja oblačil 0,41 0,60 0,22 0,53 -12,0 % 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen 0,39 0,55 0,23 0,39 0,4 % pohištva 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 0,37 0,53 0,21 0,35 1,8 % 31 Proizvodnja pohištva 0,34 0,47 0,21 0,32 1,7 % 33 Popravila in montaža strojev in naprav 0,31 0,38 0,23 0,37 -6,6 % 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 0,23 0,28 0,18 0,24 -1,3 % 10 Proizvodnja živil 0,17 0,24 0,11 0,17 0,5 % 11 Proizvodnja pijač 0,17 0,14 0,19 0,14 2,8 % 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 0,02 0,02 0,02 0,53 -51,4 % Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: Indeks GVV = (izvoz/prodaja + uvoz vmesnih proizvodov/celotni materialni stroški)/2. V nadaljevanju so v Tabelah 4 do 6 prikazani osnovni kazalci (uspešnosti) delovanja posameznih skupin podjetij glede na način vključenosti v GVV pri izvozu vmesnih in končnih proizvodov ter pri uvozu vmesnih proizvodov. Podjetja so razdeljena na tista s podružnico v tujini (outFDI), v tuji lasti (inFDI), s podru- žnico in v tuji lasti (inFDI + outFDI), tista, ki izvažajo oziroma uvažajo na pogodbeni podlagi, in tista, ki ne izvažajo oziroma uvažajo. Analiziramo dve presečni leti, 1995 in 2012, da lahko vrednosti tudi časovno primerjamo. Analiziramo naslednje vidike delovanja podjetij: • Osnovni kazalci: število podjetij (N), število zaposlenih (L), prihodki od prodaje (S), opredmetena osnovna sredstva (K), dodana vrednost (VA), dodana vrednost na zaposlenega (VA/L), kapital na zaposlenega (K/L), delež izvoza v prodaji (EX/S), povprečna plača (W), stopnja zadolženosti (D/A). • Relativni kazalci: vrednost kazalcev v primerjavi s povprečjem 3-mestne panoge v istem letu: relativni L, S, K, VA/L, K/L, EX/S, W, D/A. • Kazalci izvoza in uvoza: uvoz (IM), izvoz (EX), uvoz vmesnih proizvodov (intermIM), izvoz vmesnih proizvodov (intermEX), uvoz vmesnih proizvodov Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 43 iz držav, v katerih ima podjetje podružnice v tujini (intermIMoFDI), uvoz vmesnih proizvodov iz države tujega matičnega podjetja (intermIMiFDI), uvoz vmesnih proizvodov iz držav, v katerih ima podjetje podružnice v tujini in iz države porekla tujega matičnega podjetja (intermIMioFDI), uvoz vmesnih proizvodov na pogodbeni podlagi (intermIMarmslength), uvoz konč- nih proizvodov (finalIM), izvoz vmesnih proizvodov v države, v katerih ima podjetje podružnice v tujini (intermEXoFDI), izvoz vmesnih proizvodov v državo tujega matičnega podjetja (intermEXiFDI), izvoz vmesnih proizvodov v države, v katerih ima podjetje podružnice v tujini, in v državo tujega ma-tičnega podjetja (intermEXioFDI), izvoz vmesnih proizvodov na pogodbeni podlagi (intermEXarmslength), izvoz končnih proizvodov v države, v katerih ima podjetje podružnice v tujini (finalEXoFDI), izvoz končnih proizvodov v državo porekla tujega matičnega podjetja (finalEXiFDI), izvoz končnih proizvodov v države, v katerih ima podjetje podružnice v tujini in v državo tujega matičnega podjetja (finalEXioFDI), izvoz končnih proizvodov na pogodbeni podlagi (finalEXarmslength). • Kazalci razvejanosti in dinamike izvoza in uvoza: število držav, iz katerih podjetje uvaža (N držav IM), število držav, v katere podjetje izvaža (N držav EX), število različic proizvodov na 4-mestni in 6-mestni produktni kodi kombinirane nomenklature, ki jih podjetje uvaža oziroma izvaža (N proizvodov (4) IM, N proizvodov (4) EX, N proizvodov (6) IM, N proizvodov (6) EX); število uvoznih in izvoznih trgov, s katerih podjetja izstopajo in na katere vstopajo (N držav IM konec, N držav IM novih, N držav EX konec, N držav EX novih), število ukinjanja obstoječih in uvajanja novih različic proizvodov v uvoznem in izvoznem asortimentnu proizvodov na 4-mestni in 6-mestni produktni kodi kombinirane nomenklature (N proizvodov (4) IM konec, N proizvodov (4) IM novih, N proizvodov (4) EX konec, N proizvodov (4) EX novih, N proizvodov (6) IM konec, N proizvodov (6) IM novih, N proizvo- dov (6) EX konec, N proizvodov (6) EX novih), povprečna vrednost izvoza (vrednost EX/kg), povprečna vrednost uvoza (vrednost IM/kg), Herfindahl- Hirschman Indeks koncentracije uvoza in izvoza po državah (HHindeks IM države, HHindeks EX države) i n proizvodnih skupinah ( HHindeks IM proizv., HHindeks EX proizvodov). • Ostali kazalci: delež podjetij s podružnicami v tujini (delež oFDI), delež podjetij v tuji lasti (delež iFDI), delež podjetij s podružnicami v tujini in podjetij v tuji lasti (delež iFDI + oFDI), delež nepovezanih podjetij (delež nepovezano), indeks GVV (glej opombo k Tabeli 2). 44 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 0 2012 1857 29,0 38 % 0,61 1,88 1,93 1,96 1,47 1,14 1,90 1,42 0,64 1.535 vezano 950.161 39.265 72.503 21.448 867.277 773.389 901.688 11.879 759.975 3.426.984 1.348.859 1.068.585 i vmesnih v nepo 0 1995 2036 58,0 29 % 0,64 2,08 1,96 1,80 1,33 1,14 2,03 1,33 0,87 250 vodo 18.167 89.346 13.103 2.746 Izvoznik 783.517 695.173 635.147 774.907 632.152 oiz 2.923.396 1.232.904 1.036.049 pr 37 2012 390,0 78 % 0,51 8,11 9,22 8,47 1,04 0,93 3,03 1,46 0,74 42.433 76.803 26.077 816.847 70.849.768 27.486.928 19.739.124 20.719.278 24.196.718 17.155.976 17.862.502 3.167.798 4.390.661 8.780.670 i vmesnih v + oFDI+iFDI h 1995 in 2012 11 0,4 9,38 9,71 1,73 1,30 3,25 1,68 0,72 eti vodo 1995 508,0 55 % 30.962 68.820 22.906 14,31 Izvoznik oiz 723.245 5.402.279 1.309.302 pr 42.422.904 29.565.342 11.187.386 21.056.264 24.583.658 19.641.020 20.549.068 12.206.194 odov v l 1 0 2012 153 135,0 79 % 0,64 4,47 6,29 5,55 1,55 0,95 3,36 1,55 0,67 roizv 33.506 68.905 25.270 7.688.127 5.463.657 8.039.548 8.818.956 7.221.658 6.435.087 2.785.153 4.436.505 h p v + iFDI 26.508.682 ni i vmesnih 0 0 vodo 153 86,0 0,65 1,89 2,15 1,83 1,53 1,92 3,29 1,44 0,97 mes 1995 60 % oiz 9.478 61.112 14.925 Izvoznik pr 9.709.159 2.435.786 1.604.218 5.297.773 6.243.825 4.856.098 2.312.579 3.252.821 1.603.277 ozu v 0 197 ri izv 2012 282,0 52 % 0,57 1,86 1,38 2,48 1,66 0,61 51.562 10,55 11,28 12,02 110.808 25.486 17.881 v + oFDI 47.876.916 17.816.976 11.953.567 11.031.523 19.151.746 9.618.237 13.181.826 3.546.686 6.053.671 i vmesnih 0 vodo 1995 144 46 % 0,39 2,01 3,30 2,90 1,75 0,58 nja v GVV p oiz 595,0 29.124 19.066 12,01 10,95 14,59 2.667 va Izvoznik pr 184.617 33.471.588 16.163.570 11.034.961 10.168.549 16.402.279 9.185.911 8.860.962 3.114.578 6.068.667 0 0 0 ključe 4,9 5,1 2012 6971 7 % 0,52 0,39 0,47 0,81 1,03 0,62 0,90 1,11 7.253 1.474 u v v 396.433 194.004 123.269 19.522 84.174 11.983 29.168 18.584 17.109 i vmesnih vodo 0 7 0 o način oiz 7,0 4 % 0,39 0,32 0,32 1,07 0,85 0,44 0,84 0,96 j p voznik pr 1995 4734 96.165 13.737 31.391 8.677 42.118 23.554 29.406 4.382 25.017 Neiz 312.977 106.634 odjeti ti p lnos . (EX/S) ) ) ) VA/L) VA . ( . (K/L) od nači . (K ) ed W odaje (S) mslength . sr edn. ( . na zap A/L oFDI iFDI ioFDI ar A 4: Z voza v pr . os ed EL ed . vr . plača ( mIM mEX mIM mIM mIM mIM to tivni L tivni S tivni K tivni V tivni K/L tivni EX/S tivni W tivni D/A odana vr od elež iz voz (IM) ter ter ter ter ter ter TAB Le Št. podjetij (N) Št. zaposlenih (L) Prih. od pr Opr D D Kapital na zaposl D Povp Stopnja zadolž. (D/A rela rela rela rela rela rela rela rela U Izvoz (EX) in in in in in in Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 45 0 0 0 0 4,7 5,2 7,5 1,1 1,3 0,9 1,4 4,9 5,4 2,3 3,0 8,4 9,1 3,7 4,7 2012 897 122 15,4 22,2 10,3 2,98 vezano 93.888 901.688 165.878 i vmesnih v nepo 0 0 0 0 4,5 4,4 6,0 8,3 1,1 1,5 1,0 1,6 6,5 8,2 2,4 3,2 3,8 4,6 1995 538 127 17,9 26,4 11,4 14,1 2,36 vodo 60.026 Izvoznik 774.907 260.478 oizpr 2,6 3,1 2,9 3,3 9,3 2012 18,5 25,9 71,4 33,9 112,3 50,4 17,1 16,6 11,4 36,6 35,0 19,2 16,8 1,43 412.676 312.251 138.395 3.563.302 4.463.541 2.023.010 10.963.276 1.463.537 4.420.032 i vmesnih v + oFDI+iFDI 21,4 24,7 17,5 24,7 4,0 4,5 5,7 5,3 26,7 33,0 9,3 7,3 59,9 69,5 14,7 11,4 1,47 vodo 1995 105,3 170,3 Izvoznik oiz 474.047 729.683 326.322 1.415.245 2.973.202 4.134.790 1.113.953 1.864.632 pr 12.967.030 0 0 0 1,8 2,0 2,2 2,4 4,5 4,7 7,6 8,0 2012 3.055 10,9 13,7 43,6 16,5 65,8 23,3 10,2 11,7 19,5 21,4 2,02 817.890 265.965 v + iFDI 1.579.574 4.855.513 2.114.851 i vmesnih 0 0 0 0 vodo 5,2 4,7 7,7 1,1 2,0 1,0 1,8 9,9 2,5 3,9 4,0 5,6 1995 34,2 53,1 10,6 16,3 18,2 28,5 1,87 oiz Izvoznik pr 441.676 1.169.217 1.143.362 2.304.724 1.626.522 0 0 0 2,6 2,7 2,6 3,6 9,3 9,0 2012 210 16,0 22,2 58,3 33,9 92,7 53,4 14,5 15,4 29,3 30,5 17,9 17,6 1,89 v + oFDI 1.413.287 5.007.423 8.174.403 3.693.981 2.275.730 i vmesnih 0 0 0 0 vodo 3,8 3,5 4,3 4,0 9,5 8,9 1995 15,7 18,9 79,2 22,8 35,4 23,7 23,8 50,8 51,0 16,2 15,0 1,35 oiz 132,5 Izvoznik pr 982.637 3.238.509 5.622.453 4.321.720 3.219.597 0 0 0 0 1 0 0,4 0,1 1,2 0,0 1,7 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,6 0,5 0,1 0,0 0,9 0,8 0,1 0,0 2012 443 2,79 v 10.584 6.809 i vmesnih vodo oiz 0 0 0 0 0 0,8 0,1 2,4 0,1 3,4 0,2 0,3 0,4 0,1 0,1 1,2 1,4 0,2 0,1 1,8 2,1 0,3 0,1 voznik pr 1995 140 2,31 12.712 1.925 21.488 Neiz vih vih vih vih vih vih mslength v (4) IM v (4) EX v (6) IM v (6) EX oFDI ar mslength oFDI ar v IM v EX vodo vodo vodo vodo v IM konec v IM no v EX konec v EX no v. (4) IM konec v. (4) IM no v. (4) EX konec v. (4) EX no v. (6) IM konec v(6) IM no v. (6) EX konec v. (6) EX no mEX mEXiFDI mEXioFDI mEX ža ža oiz oiz oiz oiz ža ža ža ža oiz oiz oiz oiz oiz oiz oiz oiz to ter ter ter ter ednost EX/kg Le finalIM in in in in finalEX finalEXiFDI finalEXioFDI finalEX N dr N dr N pr N pr N pr N pr N dr N dr N dr N dr N pr N pr N pr N pr N pr N pr N pr N pr vr 46 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 0 0 0 2012 2,94 0,496 0,585 0,367 0,573 0,86 0,30 vezano i vmesnih v nepo 0 0 0 1995 2,54 0,85 0,33 vodo 0,501 0,632 0,321 0,550 Izvoznik oizpr 2012 1,79 0,264 0,190 0,201 0,411 0,19 0,16 0,05 0,49 0,58 i vmesnih v + oFDI+iFDI 1,65 0,08 0,14 0,01 0,36 0,66 vodo 1995 0,242 0,222 0,153 0,590 Izvoznik oizpr 0 0 2012 2,83 0,424 0,413 0,261 0,502 0,38 0,51 0,61 v + iFDI i vmesnih 0 0 vodo 1995 2,03 0,61 0,23 0,65 oiz 0,628 0,679 0,326 0,626 Izvoznik pr 0 0 2012 2,22 0,261 0,227 0,187 0,395 0,26 0,48 0,42 v + oFDI i vmesnih 0 0 vodo 1995 2,21 0,22 0,43 0,53 oiz 0,299 0,303 0,173 0,426 Izvoznik pr 0 0 0 0 2012 3,55 0,07 v 0,719 0,824 0,543 0,856 i vmesnih ES in CURS. vodo JP oiz 0 0 0 0 voznik pr 1995 3,06 0,725 0,829 0,519 0,730 0,11 Neiz odatkov A odlagi pa p ve ve v. v. ža ža oiz oiz uni n vezano V astni izrač to ednost IM/kg indeks IM dr indeks EX dr indeks IM pr indeks EX pr Le vr HH HH HH HH delež oFDI delež iFDI delež iFDI+oFDI delež nepo indeks GV Vir: L Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 47 0 2012 1002 45,0 43 % 0,63 2,64 2,60 2,58 1,45 1,12 2,28 1,44 0,65 vezano 37.543 64.394 21.293 37.433 61.997 5.285.277 1.943.286 1.442.113 1.474.492 1.719.299 1.293.166 1.335.297 i končnih v nepo 0 1995 1127 86,0 33 % 0,69 2,98 2,64 2,34 1,71 1,08 2,35 1,44 0,94 vodo 21.285 98.404 14.141 16.287 24.812 Izvoznik 946.735 oiz 4.026.889 1.577.774 1.132.258 1.075.910 1.678.117 1.116.497 pr 17 2012 594,0 87 % 0,52 7,40 0,95 0,86 3,61 1,69 0,69 46.043 43.029 28.059 11,72 14,30 39.641.648 34.920.816 33.982.168 44.041.260 25.460.628 16.776.621 3.843.388 5.506.560 1.131.853 i končnih 146.188.240 v + oFDI+iFDI 6 h 1995 in 2012 33 % 0,39 1,83 0,99 4,87 1,98 0,60 eti vodo 1995 445,0 15,48 24,56 15,04 Izvoznik 43.373 28.935 23.380 oiz 867.648 837.480 9.714.223 8.598.283 2.398.830 1.091.370 pr 39.055.208 16.296.015 10.511.134 11.602.247 odov v l 70 0 2012 168,0 84 % 0,54 6,14 8,26 7,53 1,55 0,77 4,22 1,53 0,59 roizv 35.961 40.914 22.391 22.097 h p v + iFDI 6.384.184 6.367.331 8.656.706 8.446.236 7.164.334 5.908.538 3.255.159 i končnih 25.621.698 0 0 vodo 68 ončni 1995 61 % 0,72 1,73 1,96 1,53 0,93 3,47 4,02 1,47 0,93 oiz 111,0 16.520 97.970 13.983 Izvoznik pr 3.682.393 2.160.744 9.757.670 8.665.836 1.669.942 6.166.132 ozu k 16.624.472 10.525.653 ri izv 2012 142 345,0 53 % 0,57 1,59 1,08 2,51 1,59 0,63 40.195 64.397 24.603 10,85 11,92 12,15 729.930 19.673 54.579.888 20.219.352 14.491.533 13.463.175 20.910.952 11.575.194 13.095.795 4.154.226 i končnih v + oFDI 0 vodo 111 0,4 nja v GVV p 1995 692,0 47 % 12,56 11,43 13,09 1,30 3,36 3,15 1,76 0,60 va oiz 15.815 18.951 Izvoznik pr 182.307 232.296 40.720.440 19.103.652 13.314.661 12.712.778 19.640.452 11.425.792 9.769.894 3.889.680 ključe 7,9 4,5 u v 2012 7984 11 % 0,67 0,59 0,68 0,91 1,05 0,76 0,97 1,05 v 1.026 990.926 453.576 250.844 22.448 85.091 13.319 176.711 253.052 166.138 253.052 15.589 17.184 i končnih o način vodo j p oiz 13 voznik pr 1995 5767 13,0 8 % 468 9.352 0,57 0,53 0,59 1,06 0,92 0,69 0,91 0,93 1.551 666.303 315.622 184.036 14.272 39.763 134.559 168.703 129.473 168.703 17.130 odjeti Neiz ti p lnos . (EX/S) ) ) )VA . . (K/L) od nači . (K ) ed W odaje (S) . sr edn. ( . na zap A/L oFDI iFDI ioFDI A 5: Z voza v pr . os ed EL ed . vr . plača ( mIM mEX mIM mIM mIM to tivni L tivni S tivni K tivni V tivni K/L tivni EX/S tivni W tivni D/A odana vr od elež iz voz (IM) ter ter ter ter ter TAB Le Št. podjetij (N) Št. zaposlenih (L) Prih. od pr Opr D D Kapital na zaposl D Povp Stopnja zadolž. (D/A rela rela rela rela rela rela rela rela U Izvoz (EX) in in in in in 48 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 0 0 0 0 6,2 7,3 1,3 1,5 1,2 1,7 5,9 6,9 3,2 4,4 5,5 2012 21,0 11,6 30,8 16,4 10,6 12,1 vezano 181.327 25.239 34.718 384.001 1.193.735 1.275.340 i končnih v nepo 0 0 0 0 5,7 5,9 8,4 1,4 1,7 1,4 1,9 8,4 9,8 3,1 4,3 5,3 1995 23,0 34,3 12,1 14,9 17,4 vodo 73.637 25.830 Izvoznik 905.636 129.175 561.620 oiz 1.017.030 pr 2,5 3,3 3,1 3,5 9,9 2012 21,4 31,4 81,4 45,7 142,4 71,9 14,8 17,0 13,2 35,5 38,2 23,9 733.001 301.213 14.978.827 8.521.541 5.110.080 1.763.796 9.169.745 3.601.888 1.475.552 21.885.988 i končnih v + oFDI+iFDI 20,4 16,2 20,8 30,2 5,0 4,8 4,4 2,6 29,4 32,4 11,8 6,4 60,6 67,0 20,0 vodo 1995 105,4 163,4 Izvoznik 17.003 oiz 102.793 415.463 332.388 717.908 4.270.603 3.003.964 2.450.000 1.605.302 4.073.367 pr 0 0 0 1,5 2,2 2,2 2,2 5,8 6,9 2012 4.821 12,0 13,6 54,3 24,1 81,2 34,7 12,0 13,5 23,7 25,2 10,0 435.965 v + iFDI 3.887.078 1.492.372 1.791.348 4.112.369 2.101.733 i končnih 0 0 0 0 vodo 5,9 4,6 1,2 2,0 1,1 1,6 3,0 4,8 4,9 1995 38,2 10,4 60,4 15,1 12,6 15,9 22,8 29,6 oiz Izvoznik pr 968.170 701.772 2.499.704 1.091.834 5.323.444 3.532.268 0 0 2,6 2,7 3,0 4,1 2012 17,5 25,4 68,8 43,7 69,0 16,4 16,6 11,8 11,6 34,4 34,4 22,9 93.130 8.260 111,1 6.671.366 1.887.981 5.497.365 7.497.041 5.089.926 2.725.231 i končnih v + oFDI 0 0 0 vodo 4,2 3,6 4,7 4,4 1995 16,9 20,6 87,2 26,1 41,2 26,3 25,0 10,1 10,1 56,7 54,1 17,4 oiz 147,5 Izvoznik pr 107.498 7.303.817 1.286.987 3.682.414 5.979.982 5.622.432 4.248.127 0 0 0 0 0,9 0,6 2,8 0,6 3,9 0,7 0,3 0,3 0,2 0,2 1,1 1,1 0,3 0,2 1,8 1,7 0,4 2012 205 v 132.339 10.573 32.376 14.170 206.301 i končnih vodo oiz 0 0 0 0 1,3 0,7 4,7 0,8 6,7 1,0 0,4 0,5 0,2 0,3 1,9 2,5 0,5 0,4 3,1 4,0 0,7 voznik pr 1995 889 5.087 1.179 20.013 Neiz 110.324 146.621 vih vih vih vih vih mslength mslength v (4) IM v (4) EX v (6) IM v (6) EX ar oFDI ar mslength oFDI ar v IM v EX vodo vodo vodo vodo v IM konec v IM no v EX konec v EX no v. (4) IM konec v. (4) IM no v. (4) EX konec v. (4) EX no v. (6) IM konec v. (6) IM no v. (6) EX konec mIM mEX mEXiFDI mEXioFDI mEX ža ža oiz oiz oiz oiz ža ža ža ža oiz oiz oiz oiz oiz oiz oiz to ter ter ter ter ter Le in finalIM in in in in finalEX finalEXiFDI finalEXioFDI finalEX N dr N dr N pr N pr N pr N pr N dr N dr N dr N dr N pr N pr N pr N pr N pr N pr N pr Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 49 0 0 0 7,2 2012 2,70 2,70 0,441 0,506 0,334 0,515 0,45 0,32 vezano i končnih v nepo 0 0 0 6,6 1995 2,15 2,37 0,483 0,569 0,316 0,511 0,53 0,37 vodo Izvoznik oizpr 2012 20,7 1,64 2,00 0,232 0,172 0,158 0,386 0,06 0,02 0,04 0,22 0,61 i končnih v + oFDI+iFDI 11,0 1,31 1,75 0,33 0,11 0,09 0,36 0,42 vodo 1995 0,283 0,215 0,114 0,497 Izvoznik oizpr 0 0 2012 12,0 2,21 2,84 0,435 0,503 0,217 0,463 0,21 0,13 0,62 v + iFDI i končnih 0 0 vodo 7,4 1995 1,79 2,02 0,47 0,13 0,64 oiz 0,649 0,724 0,335 0,572 Izvoznik pr 0 0 2012 22,8 1,75 2,10 0,254 0,192 0,157 0,366 0,18 0,19 0,42 i končnih v + oFDI 0 0 vodo 1995 17,1 1,38 2,06 0,21 0,27 0,54 oiz 0,291 0,291 0,176 0,414 Izvoznik pr 0 0 0 0 0,3 2012 3,04 3,37 0,10 v 0,637 0,655 0,476 0,659 ES in CURS. i končnih JP vodo oiz 0 0 0 0 0,6 voznik pr 1995 2,47 2,94 0,659 0,723 0,453 0,631 0,14 odatkov A Neiz odlagi pa p vih ve ve v. v. ža ža oiz oiz uni n vezano V v. (6) EX no oiz astni izrač to ednost EX/kg ednost IM/kg indeks IM dr indeks EX dr indeks IM pr indeks EX pr Le N pr vr vr HH HH HH HH delež oFDI delež iFDI delež iFDI+oFDI delež nepo indeks GV Vir: L 50 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 0 0 0 2012 2261 27,0 29 % 0,61 1,90 1,91 2,12 1,47 1,30 1,45 1,44 0,60 vezano 878.232 36.548 114.780 21.239 767.317 914.959 676.053 754.872 676.053 3.155.398 1.318.169 i vmesnih v nepo 0 0 0 1995 3209 42,0 19 % 0,64 1,62 1,52 1,41 1,44 1,12 1,36 1,32 0,86 voznik vodo 18.559 66.258 13.386 U 868.256 588.767 486.500 684.408 437.207 489.733 437.207 oiz 2.144.278 pr 36 2012 391,0 72 % 0,55 8,08 9,40 8,63 1,07 0,93 2,89 1,53 0,75 44.017 80.643 26.961 839.537 72.513.888 28.278.822 20.123.506 21.258.298 24.386.196 17.530.446 17.766.542 3.369.735 4.486.114 8.835.059 i vmesnih v + oFDI+iFDI 11 h 1995 in 2012 1995 525,0 50 % 0,36 8,01 14,86 8,62 1,90 1,35 1,95 1,70 0,63 eti voznik vodo 34.333 69.469 23.205 U oiz 833.892 5.138.613 1.309.302 pr 49.585.776 30.453.062 13.760.457 22.921.472 24.296.254 21.085.100 20.691.648 13.803.293 0 0 odov v l 2012 202 115,0 66 % 0,54 3,92 5,48 4,42 1,59 1,10 2,89 1,67 0,58 46.900 86.928 26.672 roizv v + iFDI 21.886.762 6.061.506 4.529.124 6.824.716 7.032.499 6.040.594 5.004.619 2.291.796 3.748.798 h p i vmesnih 0 0 ni vodo 1995 211 69,0 46 % 0,69 1,65 1,92 1,67 1,55 1,82 2,77 1,53 1,01 mes voznik oiz 12.548 58.315 15.594 U pr 7.737.050 2.016.664 1.331.615 4.110.560 4.645.363 3.724.847 1.709.169 2.499.052 1.225.795 ozu v 0 0 155 0,56 1,71 1,37 2,59 1,60 0,63 ri uv 2012 342,0 56 % 52.217 11,85 12,68 13,57 118.741 25.123 4.499.657 7.244.567 v + oFDI 58.836.144 21.939.282 14.528.632 13.517.269 23.216.340 11.744.224 16.076.576 i vmesnih 0 0 vodo 1995 133 656,0 47 % 0,36 13,14 11,67 15,67 2,03 2,20 2,95 1,73 0,54 nja v GVV p voznik oiz 30.415 170.146 18.653 va U pr 35.497.696 17.360.464 11.832.800 10.763.123 17.623.160 9.724.028 9.492.717 3.367.087 6.356.941 0 0 0 0 0 ključe 4,1 5,4 2012 6561 9 % 0,45 0,32 0,35 0,78 0,96 0,71 0,86 1,16 1.488 u v 18.910 69.844 11.422 13.210 10.299 v 297.345 142.820 101.806 i vmesnih 0 0 0 0 0 o način vodo 3,8 5 % 21 0,23 0,16 0,18 0,88 0,80 0,53 0,68 0,99 j p oznik oiz 1995 3514 pr 6.842 2.581 5.969 3.195 124.505 53.498 33.324 11.773 33.825 odjeti Neuv ti p lnos . (EX/S) ) ) )VA . . (K/L) od nači . (K ) ed W odaje (S) mslength . sr edn. ( . na zap A/L oFDI iFDI ioFDI ar A 6: Z voza v pr . os ed EL ed . vr . plača ( mIM mEX mIM mIM mIM mIM to tivni L tivni S tivni K tivni V tivni K/L tivni EX/S tivni W tivni D/A odana vr od elež iz voz (IM) ter ter ter ter ter ter TAB Le Št. podjetij (N) Št. zaposlenih (L) Prih. od pr Opr D D Kapital na zaposl D Povp Stopnja zadolž. (D/A rela rela rela rela rela rela rela rela U Izvoz (EX) in in in in in in Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 51 0 67 0 4,9 4,2 5,8 8,1 1,1 1,5 0,8 1,1 5,0 5,9 1,9 2,2 8,7 9,8 3,1 3,6 2012 894 5.893 2.515 16,1 23,0 2,80 vezano 91.264 748.085 157.505 i vmesnih v nepo 0 0 3,9 2,8 3,7 5,2 1,0 1,4 0,7 1,0 5,3 7,0 1,7 1,9 9,2 2,6 2,8 1995 582 590 302 222 14,6 21,1 11,6 2,34 voznik vodo 49.293 U 488.561 194.151 oizpr 2,6 3,0 3,0 3,2 9,5 2012 19,0 25,5 72,9 34,4 114,5 50,9 17,1 16,8 11,5 37,5 36,1 19,6 17,1 1,34 424.139 390.881 142.239 3.727.851 4.549.118 1.949.120 10.844.166 1.504.321 4.582.212 i vmesnih v + oFDI+iFDI 4,7 4,5 5,7 5,1 9,5 8,3 1995 23,5 24,0 22,0 31,4 26,8 33,4 60,5 70,2 15,6 13,4 1,48 voznik vodo 108,6 175,3 U oiz 474.047 397.003 326.322 1.836.371 3.021.721 4.133.320 1.220.672 1.660.610 pr 13.062.560 0 0 9,9 1,6 1,9 1,6 1,9 4,0 4,1 6,7 7,0 2012 10,5 42,0 14,3 63,2 20,6 10,1 11,8 18,8 21,0 2,32 784.121 35.839 41.355 200.536 v + iFDI 1.204.894 3.763.885 1.785.989 i vmesnih 0 0 vodo 4,9 3,7 5,9 8,1 1,0 1,8 0,8 1,4 9,2 2,0 3,0 3,1 4,3 1995 8.536 31,1 47,1 15,1 16,5 25,9 1,81 voznik oiz 17.324 U pr 385.714 837.467 854.378 1.722.057 1.205.601 0 0 0 2,6 3,1 2,9 4,1 2012 3.729 18,1 25,1 66,5 38,2 106,1 60,1 15,3 17,1 10,1 10,1 31,9 34,4 19,8 19,3 1,69 1.773.046 6.239.109 9.833.738 4.618.019 2.521.746 v + oFDI i vmesnih 0 0 0 0 vodo 3,8 3,8 4,5 4,1 9,7 9,2 1995 16,2 19,7 82,4 23,4 37,1 24,4 24,5 52,8 53,1 16,7 15,6 1,34 voznik oiz 139,1 U pr 1.039.095 3.460.773 6.031.944 4.662.723 3.467.720 33 56 0 2 0 0,0 0,2 0,0 0,2 0,1 0,3 0,1 0,0 0,1 0,1 0,3 0,0 0,1 0,1 0,3 0,0 0,2 0,2 2012 133 1.488 3,29 10.209 2.777 v i vmesnih vodo 2 87 0 0 0 452 0,1 0,2 0,1 0,3 0,2 0,4 0,2 0,0 0,1 0,1 0,5 0,1 0,2 0,2 0,6 0,1 0,2 0,3 2,47 oznik oiz 1995 pr 2.581 3.106 2.323 Neuv vih vih vih vih vih vih mslength v (4) IM v (4) EX v (6) IM v (6) EX oFDI ar mslength oFDI ar v IM v EX vodo vodo vodo vodo v IM konec v IM no v EX konec v EX no v. (4) IM konec v. (4) IM no v. (4) EX konec v. (4) EX no v. (6) IM konec v. (6) IM no v. (6) EX konec v. (6) EX no mEX mEXiFDI mEXioFDI mEX ža ža oiz oiz oiz oiz ža ža ža ža oiz oiz oiz oiz oiz oiz oiz oiz to ter ter ter ter ednost EX/kg Le finalIM in in in in finalEX finalEXiFDI finalEXioFDI finalEX N dr N dr N pr N pr N pr N pr N dr N dr N dr N dr N pr N pr N pr N pr N pr N pr N pr N pr vr 52 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 0 0 0 2012 3,21 0,571 0,516 0,420 0,550 0,88 0,26 vezano i vmesnih v nepo 0 0 0 1995 2,81 0,595 0,621 0,402 0,546 0,89 0,29 voznik vodo U oizpr 2012 1,75 0,229 0,173 0,177 0,409 0,19 0,15 0,05 0,49 0,55 i vmesnih v + oFDI+iFDI 1995 1,63 0,04 0,23 0,05 0,52 0,63 voznik vodo 0,232 0,227 0,166 0,512 U oizpr 0 0 2012 2,50 0,444 0,431 0,261 0,510 0,45 0,47 0,56 v + iFDI i vmesnih 0 0 vodo 1995 2,13 0,660 0,689 0,339 0,635 0,64 0,24 0,57 voznik oiz U pr 0 0 2012 2,12 0,241 0,207 0,181 0,381 0,21 0,62 0,44 v + oFDI i vmesnih 0 0 vodo 1995 2,30 0,24 0,67 0,54 voznik oiz 0,281 0,306 0,169 0,435 U pr 0 0 0 0 2012 3,44 0,872 0,810 0,799 0,716 0,07 v ES in CURS. i vmesnih JP vodo 0 0 0 0 2,59 0,07 oznik oiz 1995 pr 0,873 0,826 0,743 0,701 odatkov A Neuv odlagi pa p ve ve v. v. ža ža oiz oiz uni n vezano V astni izrač to ednost IM/kg indeks IM dr indeks EX dr indeks IM pr indeks EX pr Le vr HH HH HH HH delež oFDI delež iFDI delež iFDI+oFDI delež nepo indeks GV Vir: L Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 53 Tabela 4 kaže, da se je število podjetij tipa outFDI in inFDI+outFDI v obravnavanem razdobju povečalo, prav tako število podjetij, ki ne izvažajo vmesnih proizvodov. Podjetja z znotrajpodjetniškimi izvoznimi tokovi vmesnih proizvodov (tipi outFDI, inFDI, outFDI+inFDI) imajo v povprečju več zaposlenih, večjo prodajo, več opredmetenih osnovnih sredstev, večjo dodano vrednost na zaposlenega, so bolj kapitalno intenzivna, precej bolj izvozno usmerjena, izplačujejo višje povprečne plače in so manj zadolžena. To velja tudi v primerjavi s povprečjem 3-mestne panoge v istem letu (segment relativnih indikatorjev). So tudi precej večji izvozniki in uvozniki od pogodbenih izvoznikov vmesnih proizvodov in neizvoznikov vmesnih proizvodov, večji je njihov izvoz in uvoz vmesnih proizvodov, izvažajo v neprimerno več držav in večje število različic proizvodov, uvažajo iz neprimerno več držav in večje število različic proizvodov tako na 4-mestni kot na 6-mestni produktni kodi kombinirane nomenklature, imajo precej večjo frekvenco vstopanja na nove izvozne in uvozne trge in v večjem številu uvajajo nove in ukinjajo obstoječe proizvode v izvoznem in uvoznem asortimentu izdelkov. Povprečna vrednost uvoza in izvoza glede na težo ( unit value) je nižja tako od neizvoznikov vmesnih proizvodov kot od pogodbenih izvoznikov vmesnih proizvodov. Njihov vzorec uvoza in izvoza je bolj enakomerno razpršen po državah in po različnih proizvodnih skupinah kot pri ostalih dveh skupinah podjetij, vrednost indeksa GVV pa je zopet precej višja. Enake premije v primerjavi s pogodbenimi izvozniki končnih proizvodov in neizvozniki končnih proizvodov v kazalnikih poslovanja imajo tudi podjetja z znotrajpodjetniškimi izvoznimi tokovi končnih proizvodov (tipi outFDI, inFDI, outFDI+inFDI) (Tabela 5). Edina izjema je kapitalska intenzivnost, kjer so za razliko od nepovezanih in neizvoznikov vertikalno organizirana globalna podjetja manj kapitalsko intenzivna tako v absolutnem kot tudi v relativnem smislu. Tudi pri uvozu vmesnih proizvodov uvozniki z znotrajpodjetniškimi povezavami izkazujejo vse zgoraj opisane prednosti pred neuvozniki in pogodbenimi uvozniki vmesnih proizvodov, razen v kapitalski intenzivnosti, kjer so pogodbeni uvozniki kapitalsko bolj intenzivni od uvoznikov vmesnih proizvodov v tujem lastništvu. Relativna produktivnost glede na 3-mestno panožno povprečje je izjemoma ve- čja v skupini pogodbenih uvoznikov v primerjavi s povprečnim inFDI + outFDI tipom uvoznika vmesnih proizvodov. Tudi te tri skupine vertikalno integriranih uvoznikov vmesnih proizvodov imajo v povprečju večjo vrednost indeksa GVV od ostalih dveh skupin podjetij (Tabela 6). V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize vplivov različnih vidikov vključenosti podjetja v GVV na produktivnost, rast dodane vrednosti in rast izvoza. Pri tem izhajamo iz razširjene specifikacije produkcijske funkcije, ki jo ocenjujemo najprej z metodo najmanjših kvadratov (MNV), nato pa še z regresijo fiksnih učinkov ( fixed effects - FE), kjer kontroliramo za tisti del endogenosti, ki nastane zaradi časovno fiksnih firmsko specifičnih značilnosti, ki niso vključene v regresijo. Empirični model, s katerim ocenjujemo vpliv različnih elementov vključenosti podjetja v GVV na 54 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI uspešnost poslovanja, izhaja iz proizvodne funkcije podjetja. Kot izhodišče posta-vljamo preprosto Cobb-Douglasovo produkcijsko funkcijo naslednje oblike: 𝑌𝑌 ! ! ! !" = 𝐴𝐴!"𝐾𝐾!" 𝐿𝐿!"𝐻𝐻!" 𝑒𝑒!!", (1a) pri čemer Y, K, L in H predstavljajo po vrsti output (dodano vrednost), kapital (opredmetena osnovna sredstva), število zaposlenih in človeški kapital (ocenjen s povprečno plačo na zaposlenega) v podjetju i v letu t. Napaka ε povzema učinke ne-znanih dejavnikov, napake v merjenju spremenljivk in druge nemerljive učinke, kot so sposobnost vodstva, izkušnje in blagovna znamka. Naravni logaritem obeh strani enačbe (1a) ustvari naslednjo linearno obliko (1b), v kateri nas posebej zanima člen A . it ln (𝑌𝑌!") = ln (𝐴𝐴!") + 𝛼𝛼ln(𝐾𝐾!" ) + 𝛽𝛽ln(𝐿𝐿!") + γln(𝐻𝐻!" ) + 𝜖𝜖!" (1b) Člen A predstavlja skupno faktorsko produktivnost podjetja, ki je odvisna tudi it od mednarodne vključenosti podjetja: vrednosti izvoza ( EX ), vrednosti uvoza it ( IM ), neposrednih tujih investicij ( oFDI ) in prisotnosti tujega lastništva v pod-it it jetju ( iFDI ). A lahko torej predstavimo kot funkcijo omenjenih determinant: it it 𝐴𝐴!" = 𝑓𝑓 𝐸𝐸𝐸𝐸!", 𝐼𝐼𝐼𝐼!", 𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖!", 𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜!" , (2) pri čemer sta iFDI in oFDI indikatorski spremenljivki. Izvoz in uvoz v nasle-it it dnjem koraku dezagregiramo na ekstenzivno in intenzivno mero. Ekstenzivna mera določa diverzifikacijo izvoza in uvoza na število trgov in število različic proizvodov na 6-mestni ravni proizvodne klasifikacije. Intenzivna mera opisuje izvozno oz. uvozno intenzivnost na povprečni trg-proizvod. Dekompozicija izvoza in uvoza je torej naslednja: 𝐸𝐸𝐸𝐸 !" !" !"!" !" !" !"!" !" = 𝐶𝐶!" 𝑉𝑉!" 𝑉𝑉 !!" !", 𝐼𝐼𝐼𝐼!" = 𝐶𝐶!" !" !" !", !" !!" !!" !!! (3) pri čemer je C število držav, v katere podjetje i izvaža oz. iz katerih uvaža, it člen V predstavlja število različic proizvodo v na 6-mestni ravni klasifikacije it proizvodov, ki jih podjetje i izvaža oz. uvaža, !"! "≡ 𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑁𝑁𝑁𝑁!" ! !" je izvozna intenzivnost !"!!" na povprečno kombinacijo proizvod-trg, p 𝐼𝐼𝐼𝐼!" ≡ 𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖!"!" a uvozna intenzivnost na 𝐶𝐶 povprečno kombinacijo proizvod-trg. Vpli!"𝑉𝑉ve NTI in !" dekompozicijo vpliva med- narodnih trgovinskih tokov lahko zapišemo kot linearno specifikacijo skupne faktorske produktivnosti: ln (𝐴𝐴!") = 𝛿𝛿 !" !" !" !" !ln (𝐶𝐶!" ) + 𝛿𝛿!ln (𝑉𝑉!" ) +𝛿𝛿!ln (𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒!" ) + 𝛿𝛿!ln (𝐶𝐶!" ) + 𝛿𝛿 !" !" !ln (𝑉𝑉!" ) +𝛿𝛿!ln (𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖!" ) + 𝛿𝛿!𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖!" + 𝛿𝛿!𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜!" + 𝛿𝛿!𝑋𝑋!" (4) Koeficienti δ merijo prispevke ekstenzivne in intenzivne mere izvoza in uvoza ter NTI k produktivnosti podjetja. V specifikaciji (4) smo dodali vektor kontrolnih 𝑌𝑌 ! ! ! !" = 𝐴𝐴!"𝐾𝐾!" 𝐿𝐿!"𝐻𝐻!" 𝑒𝑒!!", Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 55 spremenljivk X , s katerim vključujemo naslednje spremenljivke vključenosti pod-it jetja v GVV: indeks GVV, delež izvoza vmesnih proizvodov v celotnem izvozu, delež izvoza končnih proizvodov v celotnem izvozu (izpuščena osnova je izvoz surovin), delež uvoza vmesnih proizvodov v celotnem uvozu, delež uvoza končnih proizvodov v celotnem uvozu (izpuščena osnova je uvoz surovin) ter v nekaterih specifikacijah še natančneje klasificirane deleže izvoza vmesnih in končnih proizvodov glede na to, ali ima podjetje podružnice v tujini ali ima tujega (so)lastnika oziroma oboje. Umestitev enačbe (4) v enačbo (1b) nam da končno ekonometrično specifikacijo: ln (𝑌𝑌!") = 𝛼𝛼ln (𝐾𝐾 !" !" !" !") + 𝛽𝛽ln (𝐿𝐿!")+𝛾𝛾ln (𝐻𝐻!") + 𝛿𝛿!ln (𝐶𝐶!" ) + 𝛿𝛿!ln (𝑉𝑉!" ) +𝛿𝛿!ln (𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒!" ) + 𝛿𝛿 !" !" !" !ln (𝐶𝐶!" ) + 𝛿𝛿!ln (𝑉𝑉!" ) +𝛿𝛿!ln (𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖!" ) + 𝛿𝛿!𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖!" + 𝛿𝛿!𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜!" + 𝛿𝛿!𝑋𝑋!"+𝜇𝜇! + 𝜃𝜃! + 𝜔𝜔! + 𝑢𝑢!", (5) pri čemer je napaka razčlenjena v časovno specifične učinke, skupne vsem podjetjem, , panožno specifične učinke , časovno nespremenljive in neopa-zljive firmsko specifični učinke in idiosinkratično napako . Poleg zgornje specifikacije ocenimo tudi model, v katerem kot odvisno spremenljivko vzamemo rast dodane vrednosti podjetja (Tabela 9), nato pa še model z odvisno spremenljivko rast izvoza (Tabela 10). Tabela 7 prikazuje specifikacijo z odloženimi vrednostmi dodatnih pojasnjevalnih spremenljivk, ki opisujejo raven in način vključenosti v GVV. Število zaposlenih, kapital in povprečna plača (približek za izobraženost delovne sile) po pričakova-njih značilno pozitivno vplivajo na output podjetja. V večini specifikacij je produktivnost pozitivno korelirana s tujim lastništvom in neposredno investicijo v tujini. Število držav, iz katerih prihajajo lastniki podjetja, pozitivno vpliva na produktivnost, število investicij v tujini pa negativno, vendar je ta učinek precej nižji od bazič- nega indikatorja NTI. Število uvoženih različic na 6-mestni ravni in število držav, iz katerih uvaža podjetje blago, je pozitivno povezano s produktivnostjo tako v MNV kot FE različici regresije, medtem ko število izvoznih trgov na presečni ( cross-section) dimenziji deluje negativno, v časovni dimenziji znotraj istega podjetja pa pozitivno. Povečevanje števila izvoznih trgov je torej pozitivno asociirano s produktivnostjo. Tako ekonomije obsega na ravni izvoza (vrednost izvoza na povprečnem trgu-proizvodu) kot uvoza (vrednost uvoza na povprečnem trgu-proizvodu) sta pozitivno korelirani z outputom, kot tudi delež končnega izvoza v celotnem izvozu, delež vmesnih proizvodov v izvozu in delež vmesnih uvoženih dobrin v celotnem uvozu. Indeks GVV je pozitivno koreliran s produktivnostjo v obeh specifikacijah. Tabela 8, ki namesto odloženih pojasnjevalnih spremenljivk uporablja tekoče vrednosti teh, potrjuje vse zgornje ugotovitve. Produktivnost je torej večja v podjetjih s tujim lastništvom, naložbami v tujini, večjo razpršenostjo uvoza in izvoza po trgih in proizvodih, z večjimi ekonomijami obsega po izvozu in uvozu na povprečni trg- -proizvod in v podjetjih z večjim deležem vmesnih proizvodov v izvozu in uvozu. 56 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI -08) -08) -08*** -07*** (8) 0,0190 kami) 0,578*** (0,0112) 0,751*** (0,00558) 0,0648*** (0,00163) (0,0179) 0,0398** (0,0173) 0,0116*** (0,00380) -0,0102** (0,00445) 0,000236 (0,000180) 0,000413*** (0,000128) 0,00415*** (0,000790) 0,00404*** (0,00101) 3,09e (1,16e 1,32e (4,57e nljiv -08) -08) preme -08*** -07*** (7) 0,579*** (0,0112) 0,753*** (0,00556) 0,0169 0,0653*** (0,00163) (0,0179) 0,0403** (0,0174) 0,0108*** (0,00377) -0,0112** (0,00450) 0,000239 (0,000180) 0,000385*** (0,000129) 0,00450*** (0,000783) 0,00632*** (0,000973) 3,38e (1,18e 1,68e (5,20e dloženimi s -08) -08) -08*** -07*** (6) ca z o 0,579*** (0,0112) 0,753*** (0,00556) 0,0258 0,0273 0,0653*** (0,00163) (0,0177) (0,0166) 0,000181 (1,17e (5,20e či (0,000178) 0,000396*** (0,000129) 0,00443*** (0,000784) 0,00634*** (0,000973) 3,29e 1,68e azli (5) 0,579*** (0,0112) 0,760*** (0,00554) 0,0656*** (0,00163) 0,0307** (0,0147) 0,0443*** (0,0145) ji, 1994-2012 (r -05 -08) -08) tri -08** -07*** us (4) 0,750*** (0,0112) 0,831*** (0,00374) 0,0868*** (0,00191) 0,0730*** (0,0222) 0,0417* (0,0224) 0,00798 (0,00514) 0,00112 (0,00618) -8,15e (0,000268) -0,00120 0,000402*** (0,000136) (0,000841) 0,0109*** (0,00123) 3,21e (1,63e 4,10e (7,39e lni ind -05 -08) -07) -08** -07*** (3) redelova 0,761*** (0,0112) 0,838*** (0,00373) 0,0339 0,0902*** (0,00191) 0,0711*** (0,0222) (0,0224) 0,00279 (0,00494) -0,0108* (0,00612) 4,15e (0,000272) 0,000176 (0,000139) -0,00168** (0,000839) 0,0184*** (0,00121) 4,82e (1,90e 5,46e (1,10e lovenski p -05 -08) -07) -08** -07*** (2) j v s 0,761*** (0,0112) 0,838*** (0,00371) 0,0234 0,0902*** (0,00191) 0,0740*** (0,0220) (0,0222) -1,84e (0,000268) 0,000159 (0,000139) -0,00188** (0,000827) 0,0186*** (0,00121) 4,78e (1,89e 5,45e (1,10e odjeti ti p nos (1) 0,765*** (0,0113) 0,852*** (0,00346) 0,0908*** (0,00193) 0,0446*** (0,0163) 0,104*** (0,0171) 1 1 roduktiv v. t- v. t- 1 1 t- t- ki p a: oiz oiz v) v) ža ža vni ) 1 1 t 1 1 t- . dr . dr eja ) v t- v. t- t v. t- azličic pr azličic pr emenljivk ednost) 1 go go ) 1t- t- v. *št v. *št t A 7: D . plača oiz oiz vp žb v tujini EL . zaposlenih apital voženih r oženih r voznih tr oznih tr . pr . pr dvisna spr . tujih lastniko . nalo . iz . uv . iz . uv TAB O ln (dodana vr Ln (po Ln (št Ln (k vhodne TNI izhodne TNI št št št št št št EX/(št IM/(št Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 57 (8) -0,0372 (0,0234) 0,0390* (0,0227) 0,161** (0,0755) 0,00168 (0,00958) 0,0152 (0,0356) (0,107) 0,0370 0,0265 0,0371 (0,104) 0,0173 -0,0790*** (0,0286) 0,00660 0,0266*** (0,00679) (0,0517) (0,0269) 0,0420*** (0,00607) (0,0116) (7) -0,0395* (0,0234) 0,0362 (0,0226) 0,161** (0,0766) 0,0180 (0,0358) -0,0722** (0,0286) 0,00296 (0,107) 0,0397 (0,0518) 0,0390 (0,0268) 0,0439 (0,106) (6) -0,0436* (0,0233) 0,0444* (0,0226) 0,151** (0,0754) 0,0122 (0,0355) -0,0650** (0,0285) 0,0102 (0,108) 0,0243 (0,0511) 0,0451* (0,0266) 0,0368 (0,107) (5) (4) -0,0218 (0,0321) -0,0392 (0,0355) 0,215 (0,197) 0,0376 0,0354 -0,236 0,0477*** (0,0115) (0,0444) (0,0375) -0,0772 (0,162) 0,0661*** (0,00798) -0,00688 (0,0566) -0,0871** (0,0352) (0,180) 0,109*** (0,00763) 0,0661*** (0,0133) -0,000224 (0,0106) (3) -0,0335 (0,0329) -0,0515 (0,0347) 0,208 (0,194) 0,0546 (0,0449) 0,0534 (0,0372) -0,0459 (0,156) -0,197 (0,190) -0,000334 (0,0570) -0,0406 (0,0350) 0,00172 (0,0107) (2) -0,0417 (0,0328) -0,0488 (0,0346) 0,195 (0,185) 0,0434 (0,0438) 0,0546 (0,0370) -0,0460 (0,153) -0,0262 (0,0552) -0,0394 (0,0349) -0,201 (0,191) 0,00165 (0,0107) (1) 0,00520 (0,0108) 1 1 1 1 t- t- 1 1 t- 1 t- 1 t- 1 1 v. v v. v v. v. t- v. v v. v v. v. t- v. iz v. iz t- v. v. t- v. t- a: 1 TNI 1 TNI TNI oiz t- oiz orja oiz oiz oiz t- oiz orja oiz oiz oiz 1 t- oiz orja oiz oiz oiz žbo žbo vestit . in izh. vestit . in izh. žbo vestit . in izh. ed 1994 emenljivk ednost) . nalo . nalo . nalo vljeno pr voza končnih pr ve z nep voza končnih pr vo tujega in voza končnih pr voza končnih pr voza vmesnih pr ve z nep voza vmesnih pr ve tujega in voza vmesnih pr voza vmesnih pr oza vmesnih pr v z nep oza vmesnih pr v tujega in oza vmesnih pr oza vmesnih pr oza končnih pr dvisna spr ža ža ža ža ža ža stano O ln (dodana vr % iz dr % iz dr % iz podjetja z vhod % iz % iz dr % iz dr % iz podjetja z vhod % iz % uv dr % uv dr % uv podjetja z vhod % uv % uv U 58 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI (8) 0,946 DA DA DA 4,285*** (0,140) 106.193 (7) 0,946 DA DA DA 4,300*** (0,141) 106.193 (6) 0,946 DA DA DA 4,301*** (0,141) 106.193 (5) 0,946 DA DA DA 0,176*** (0,0178) 4,236*** (0,143) 106.193 (4) 0,909 DA DA NE 1,303*** (0,108) 106.193 (3) 0,908 DA DA NE 1,237*** (0,109) 106.193 (2) 0,908 DA DA NE 1,238*** (0,109) 106.193 ES in CURS.JP (1) 0,907 DA DA NE 0,267*** (0,0168) 1,195*** (0,109) 106.193 odatkov A a: odlagi pa p uni n emenljivk ednost) V GV 1 ta t- žni FE astni izrač dvisna sprO ln (dodana vr Indeks Konstan N 2 R Letni FE Pano Individualni FE Vir: L Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 59 -08) -08) (8) -08*** -07*** -0,0129 0,0301* -0,0146 kami) 0,606*** (0,00921) 0,738*** (0,00503) 0,0633*** (0,00152) (0,0166) (0,0168) 0,0186*** (0,00386) -0,0100** (0,00443) (0,0216) 0,000868*** (0,000180) 0,000690*** (0,000128) 0,00539*** (0,000791) 0,00619*** (0,00101) 5,42e (1,23e 2,54e (4,72e nljiv -08) -08) -08*** -07*** preme (7) 0,609*** (0,00923) 0,742*** (0,00503) 0,0642*** (0,00152) -0,0163 (0,0166) 0,0303* (0,0169) 0,0171*** (0,00384) -0,0113** (0,00453) -0,0163 (0,0216) 0,000899*** (0,000181) 0,000636*** (0,000129) 0,00622*** (0,000786) 0,00956*** (0,000983) 6,00e (1,29e 3,07e (5,42e čimi s eko -08) -08) ca s t (6) -08*** -07*** či 0,609*** (0,00923) 0,742*** (0,00503) 0,0151 0,0642*** (0,00152) -0,000687 (0,0162) (0,0154) -0,0197 (0,0216) 0,000849*** (0,000179) 0,000644*** (0,000129) 0,00619*** (0,000789) 0,00958*** (0,000983) 5,89e (1,28e 3,08e (5,42e azli (5) 0,609*** (0,00926) 0,755*** (0,00499) 0,0645*** (0,00153) -0,00723 (0,0139) 0,0393*** (0,0133) ji, 1994-2012 (rtri -08) -08) us -08** (4) -07*** 0,741*** (0,00927) 0,823*** (0,00357) 0,0829*** (0,00175) 0,0530** (0,0222) 0,0387* (0,0217) 0,0133** (0,00616) -0,00262 (0,00529) 0,000185 (0,000253) 0,00378 (0,0321) 0,000461*** (0,000134) -0,000958 (0,000796) 0,0116*** (0,00121) 4,69e (1,97e 4,80e (8,93e lni ind -08) -07) redelova (3) -08*** -07*** 0,753*** 0,833*** 0,0516** (0,0223) 0,0316 (0,0218) 0,00696 -0,00992 (0,0332) ki p (0,00931) (0,00354) 0,0869*** (0,00176) (0,00597) -0,0158*** (0,00535) 0,000332 (0,000258) 0,000193 (0,000140) -0,00158** (0,000803) 0,0205*** (0,00119) 6,49e (2,33e 6,40e (1,36e lovens -08) -07) (2) -08*** -07*** tij v s 0,753*** (0,00931) 0,833*** (0,00353) 0,0141 0,0869*** (0,00176) 0,0584*** (0,0218) (0,0212) 0,000255 -0,0211 (0,000258) 0,000164 (0,000139) -0,00182** (0,000796) 0,0208*** (0,00119) (0,0335) 6,41e (2,33e 6,39e (1,35e odje ti p nos (1) 0,757*** (0,00937) 0,850*** (0,00327) 0,0877*** (0,00177) 0,0277* (0,0162) 0,110*** (0,0165) roduktiv v. t v. t v. v ki p oiz oiz tv) tv) oiz t vni ža ža ) žbo t t eja ) v t v t . dr . dr t v t azličic pr azličic pr go go . nalo ) t t v.*št v.*št t A 8: D . plača oiz oiz vp žb v tujini EL . zaposlenih apital oženih r oznih tr . pr . pr voza končnih pr A voženih r voznih tr ve z nep . tujih lastniko . nalo . iz . uv . iz . uv ža TAB lnV Ln (po Ln (št Ln (k vhodne TNI izhodne TNI št št št št št št EX/(št IM/(št % iz dr 60 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI (8) 0,0256 (0,0256) 0,214** (0,0836) 0,0387*** (0,00971) 0,00318 (0,0303) -0,0709** (0,0282) -0,0473 (0,0986) 0,0481*** (0,00692) -0,000339 (0,0503) -0,0116 (0,0288) -0,0469 (0,0984) 0,0639*** (0,00614) 0,0192* (0,0113) 4,031*** -05 (7) 0,0255 (0,0255) 0,219** (0,0858) 0,00932 (0,0304) -0,0581** (0,0281) -0,0487 (0,0997) -5,47e (0,0506) 0,00610 (0,0288) -0,0402 (0,101) 4,017*** (6) 0,0378 (0,0253) 0,210** (0,0849) 0,00519 (0,0304) -0,0476* (0,0281) -0,0362 (0,0992) -0,0142 (0,0504) 0,0150 (0,0285) -0,0462 (0,101) 4,021*** (5) 0,278*** (0,0195) 3,992*** (4) -0,0508 (0,0357) 0,288 (0,193) 0,0364 0,0237 2,658 0,0747*** (0,0111) (0,0428) (0,0376) -0,0564 (0,170) 0,0776*** (0,00801) -0,0197 (0,0539) -0,0861** (0,0352) -0,291* (0,154) 0,130*** (0,00764) 0,0726*** (0,0130) 0,00648 (0,0105) (3) 0,280 2,580 -0,0596* (0,0349) (0,191) 0,0529 (0,0438) 0,0428 (0,0374) -0,0280 (0,162) -0,0234 (0,0546) -0,0319 (0,0351) -0,255 (0,163) 0,00884 (0,0106) (2) -0,0546 (0,0347) 0,259 (0,177) 0,0388 (0,0430) 0,0457 (0,0372) -0,0243 (0,157) -0,0586 (0,0536) -0,0294 (0,0349) -0,258 (0,165) 0,00869 (0,0106) 2,572 (1) 0,0120 (0,0107) 2,566 0,304*** (0,0171) t t t t t v. v v. TNI v. t v. v v. v v. TNI v. t v. iz v. iz t v. TNI v. t v. t oiz orja oiz oiz oiz t oiz orja oiz oiz oiz t oiz orja oiz oiz oiz žbo vestit . in izh. vestit . in izh. žbo vestit . in izh. ed 1994 . nalo . nalo V vljeno pr GV ta t voza končnih pr voza končnih pr voza končnih pr voza vmesnih pr voza vmesnih pr voza vmesnih pr oza vmesnih pr oza vmesnih pr oza vmesnih pr oza vmesnih pr oza končnih pr A vo tujega in ve z nep ve tujega in voza vmesnih pr v z nep v tujega in ža ža ža ža ža stano lnV % iz dr % iz podjetja z vhod % iz % iz dr % iz dr % iz podjetja z vhod %iz % uv dr % uv dr % uv podjetja z vhod % uv % uv U Indeks Konstan Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 61 (8) DA DA DA (0,130) 114.974 0,943 (7) DA DA DA (0,128) 114.974 0,943 (6) DA DA DA (0,128) 114.974 0,943 (5) DA DA DA (0,133) 114.974 0,943 (4) DA DA NE (2,977) 114.974 0,907 (3) DA DA NE (447,7) 114.974 0,906 (2) DA DA NE 114.974 0,906 ES in CURS.JP (1) DA DA NE (2,772) 114.974 0,905 odatkov A odlagi pa p uni n žni FE astni izrač A lnV N 2 R Letni FE Pano Individualni FE Vir: L 62 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI -05 -08) -08) -08** -08* (8) 0,118*** (0,00715) 0,0445*** (0,00454) 0,000383 (0,00157) 0,00452 (0,0150) -0,0143 (0,0129) 0,00215 (0,00374) -0,000776 (0,00372) 2,66e (0,000183) 0,000101 (0,000120) 0,000545 (0,000706) 0,00123 (0,000923) 2,66e (1,05e 8,75e (5,08e -07 -08) -08) -08** -08* (7) 0,118*** (0,00715) 0,0440*** (0,00453) 0,000336 (0,00156) 0,00470 (0,0150) -0,0140 (0,0129) 0,00223 (0,00374) -0,000616 (0,00372) -4,62e (0,000183) 0,000104 (0,000120) 0,000360 (0,000698) 0,00115 (0,000895) 2,52e (1,04e 8,49e (5,03e -06 -08) -08) -08** -08* (6) 0,118*** (0,00715) 0,0440*** (0,00453) 0,000337 (0,00156) 0,00678 (0,0145) -0,0148 (0,0119) -3,08e (0,000183) 0,000105 (0,000120) 0,000365 (0,000696) 0,00116 (0,000894) 2,51e (1,03e 8,49e (5,03e -05 (5) 0,118*** 0,00275 (0,0124) -0,0119 (0,0108) ji, 1994-2012 (0,00715) 0,0429*** (0,00438) 7,74e (0,00156) trius -05 -05) -05) -09) -08) -08*** -08*** lni ind (4) 0,0541*** (0,00466) -0,0105 0,00122 -0,00329 7,46e -0,00556*** (0,00159) 0,00467*** (0,000836) (0,00985) -0,0521*** (0,00860) (0,00272) (0,00292) (9,71e 0,000145*** (5,31e -0,000377 -0,000932*** (0,000298) (0,000540) 2,22e (8,00e 7,12e (2,34e redelova -05 -05) -05) -09) -08) ki p -08*** -08*** (3) 0,0549*** (0,00462) -0,0112 -0,00358 1,24e -0,00531*** (0,00157) 0,00496*** (0,000825) (0,00986) -0,0526*** (0,00864) 0,000979 (0,00274) (0,00290) (9,77e 0,000291 0,000140*** (5,32e -0,00107*** (0,000296) (0,000522) 2,07e (7,87e 8,13e (2,55e lovens tij v s -06 -05) -05) -09) -08) -08*** -08*** odje (2) (0,00463) (0,00157) -0,0102 (0,00954) (0,00854) -5,20e 0,000343 ti p 0,0549*** -0,00520*** 0,00497*** (0,000824) -0,0565*** (9,56e 0,000134** (5,29e -0,00113*** (0,000288) (0,000521) 2,06e (7,86e 8,10e (2,54e rednos (1) 0,0550*** (0,00460) (0,00145) -0,0110 (0,00672) -0,0572*** (0,00669) odane v -0,00783*** 0,00460*** (0,000827) ti das v. t v. t ki r t a: oiz oiz v) tv) vni ža ža ) t t eja . dr . dr ) ) v t v t t v t 1 azličic pr azličic pr emenljivk go go v.*št VA t- ) t t v.*št t A 9: D . plača oiz oiz vp žb v tujini EL )- ln( . zaposlenih apital voženih r oženih r voznih tr oznih tr . pr . pr dvisna spr VA t . tujih lastniko . nalo . iz . uv . iz . uv TAB O ln( Ln (po Ln (št Ln (k vhodne TNI izhodne TNI št št št št št št EX/(št IM/(št Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 63 (8) 0,121 -0,00322 (0,0197) 0,0412* (0,0241) 0,0678 (0,0938) -0,0139 (0,00988) 0,0210 (0,0250) -0,0339 (0,0264) -0,276** (0,110) -0,00702 (0,00668) 0,00893 (0,0363) 0,0111 (0,0254) (0,126) 0,00343 (0,00626) -0,0163 (0,0115) (7) 0,123 -0,00368 (0,0196) 0,0392 (0,0241) 0,0646 (0,0937) 0,0187 (0,0249) -0,0355 (0,0264) -0,280** (0,110) 0,0105 (0,0362) 0,0121 (0,0254) (0,126) (6) 0,123 -0,00383 (0,0197) 0,0408* (0,0239) 0,0645 (0,0938) 0,0184 (0,0248) -0,0340 (0,0262) -0,278** (0,110) 0,00970 (0,0361) 0,0134 (0,0253) (0,126) (5) (4) 0,0155 (0,0149) 0,102 -0,143 0,0144 0,0172 0,0514*** (0,0170) (0,0645) -0,0285 -0,0158 -0,0172*** (0,00621) 0,0300* (0,0174) (0,0178) (0,0996) -0,00462 (0,00435) (0,0218) (0,0171) (0,0767) 0,0198*** (0,00441) -0,00265 (0,00759) -0,00684 (0,00461) (3) 0,0126 (0,0149) 0,100 0,0268 -0,146 0,0208 0,0245 0,0441*** (0,0170) (0,0646) (0,0174) -0,0266 (0,0178) (0,0990) -0,0109 (0,0216) (0,0171) (0,0776) -0,00678 (0,00461) (2) 0,0101 (0,0147) 0,0950 0,0235 -0,145 0,0213 0,0242 0,0450*** (0,0169) (0,0648) (0,0171) -0,0262 (0,0178) (0,0991) -0,0189 (0,0233) (0,0170) (0,0781) -0,00682 (0,00461) (1) -0,00706 (0,00461) t t t t t v. v v. v v. v. t v. v v. v v. v. t v. iz v. iz t v. v. t v. t a: TNI TNI TNI oiz t oiz orja oiz oiz oiz t oiz orja oiz oiz oiz t oiz orja oiz oiz oiz žbo žbo žbo ) vestit . in izh. vestit . in izh. vestit . in izh. ed 1994 1 emenljivk . nalo . nalo VA t- . nalo )- ln( vljeno pr voza končnih pr ve z nep voza končnih pr vo tujega in voza končnih pr voza končnih pr voza vmesnih pr ve z nep voza vmesnih pr ve tujega in voza vmesnih pr voza vmesnih pr oza vmesnih pr v z nep oza vmesnih pr v tujega in oza vmesnih pr oza vmesnih pr oza končnih pr dvisna spr VA t ža ža ža ža ža ža stano O ln( % iz dr % iz dr % iz podjetja z vhod % iz % iz dr % iz dr % iz podjetja z vhod % iz % uv dr % uv dr % uv podjetja z vhod % uv % uv U 64 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI (8) 0,233 DA DA DA -1,108*** (0,104) 99.201 (7) 0,233 DA DA DA -1,107*** (0,104) 99.201 (6) 0,233 DA DA DA -1,107*** (0,104) 99.201 (5) 0,233 DA DA DA 0,134*** (0,0190) -1,126*** (0,103) 99.201 (4) 0,087 DA DA NE -2,185*** (0,0543) 99.201 (3) 0,087 DA DA NE -2,187*** (0,0536) 99.201 (2) 0,087 DA DA NE -2,187*** (0,0536) 99.201 ES in CURS.JP (1) DA DA NE 99.201 0,087 0,0611*** (0,00817) -2,181*** (0,0535) odatkov A a: odlagi pa p ) uni n 1 emenljivk VA t- V GV ta )- ln( t žni FE astni izrač dvisna spr VA t O ln( Indeks Konstan N 2 R Letni FE Pano Individualni FE Vir: L Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 65 -08) -07** -08) (8) -08*** 0,0105 0,0473*** (0,0163) 0,0218** (0,00972) 0,00948** (0,00389) (0,0198) 0,00930 (0,0176) -0,00238 (0,00345) -0,00180 (0,00412) 0,00244 0,00195*** (0,000264) 0,000267 (0,000192) 0,00291*** (0,000950) (0,00154) 7,81e (1,92e 1,15e (5,40e -08) -07** -08) (7) -08*** 0,0485*** (0,0164) 0,0232** (0,00970) 0,00968** (0,00389) 0,00721 (0,0198) 0,00742 (0,0176) -0,00295 (0,00346) -0,00219 (0,00415) 0,00240 0,00204*** (0,000265) 0,000235 (0,000192) 0,00371*** (0,000954) (0,00152) 8,21e (1,99e 1,19e (5,40e -08) -07** -08) (6) -08*** 0,0484*** (0,0163) 0,0233** (0,00970) 0,00969** (0,00389) 0,00438 (0,0197) 0,00441 (0,0163) 0,00240 0,00203*** (0,000263) 0,000237 (0,000192) 0,00369*** (0,000953) (0,00152) 8,22e (1,99e 1,19e (5,40e (5) 0,0456*** (0,0162) 0,0153* (0,00911) 0,00683* (0,00379) -0,0228 (0,0170) -0,00593 (0,0153) -05 -05) -05 -08) -08 -08) ji, 1994-2012 (4) -08*** tri (0,00966) 0,000792 (0,00322) (0,00192) 0,00562 (0,0128) (0,0111) -0,00293 (0,00245) (0,00247) 1,16e 0,000345 8,34e us 0,0467*** 0,00755*** -0,0226** -0,00755*** 0,000700*** (0,000149) -5,42e (8,79e (0,000409) (0,000875) 5,84e (1,54e (6,28e lni ind -05 -05) -08) -08 -08) (3) -08*** 0,0493*** (0,00962) 0,00106 (0,00318) 0,00856*** (0,00189) 0,000665 (0,0127) -0,0244** (0,0111) -0,00356 (0,00245) 7,92e -0,00933*** (0,00247) 0,000350 0,000622 0,000751*** (0,000150) -9,76e (8,74e (0,000411) (0,000863) 6,21e (1,63e (6,31e redelova ki p -05) -08) -08 -08) (2) -08*** lovens 0,0491*** (0,00962) 0,00152 (0,00317) 0,00862*** (0,00189) -0,00242 (0,0126) -0,0338*** (0,0110) 0,000148 0,000701 7,85e 0,000708*** (0,000148) -0,000119 (8,65e (0,000403) (0,000861) 6,20e (1,63e (6,29e tij v s odje (1) oza p 0,0541*** (0,00958) -0,00703** (0,00288) 0,00839*** (0,00186) -0,0433*** (0,00969) -0,0487*** (0,00928) ti izvas v. t v. t ki r t a: oiz oiz v) tv) vni ) ža ža 1 eja ) t t v t . dr . dr voz t- ) v t t v t azličic pr azličic pr emenljivk go go ) t t v.*št v.*št t A 10: D )- ln(iz . plača oiz oiz vp žb v tujini EL . pr . pr voz t . zaposlenih apital voženih r oženih r voznih tr oznih tr dvisna spr . tujih lastniko . nalo . iz . uv . iz . uv TAB O ln(iz Ln (po Ln (št Ln (k vhodne TNI izhodne TNI št št št št št št EX/(št IM/(št 66 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI (8) 0,209 -0,00725 (0,0293) -0,0320 (0,0302) -0,191* (0,0995) 0,0713** (0,0281) -0,0695 (0,0444) -0,0682* (0,0398) -0,267 (0,195) 0,0775*** (0,0221) -0,0743 (0,0536) 0,0715* (0,0395) (0,180) -0,0111 (0,0168) 0,000725 (0,0287) (7) 0,201 -0,00707 (0,0293) -0,0292 (0,0301) -0,183* (0,0981) -0,0623 (0,0443) -0,0546 (0,0397) -0,253 (0,195) -0,0770 (0,0537) 0,0698* (0,0394) (0,182) (6) 0,199 -0,00771 (0,0292) -0,0314 (0,0297) -0,187* (0,0982) -0,0634 (0,0441) -0,0569 (0,0393) -0,255 (0,195) -0,0794 (0,0531) 0,0678* (0,0392) (0,182) (5) (4) 0,0140 (0,0232) -0,114 0,173 0,000294 (0,0218) (0,0784) 0,0448*** (0,0150) -0,0397 (0,0291) -0,0475* (0,0250) 0,00744 (0,107) 0,0506*** (0,0129) -0,0170 (0,0319) 0,0618** (0,0243) (0,165) -0,000575 (0,0113) -0,0305* (0,0168) -0,00162 (0,0103) (3) 0,0130 (0,0232) -0,109 0,0165 (0,106) 0,183 (0,169) -0,000344 (0,0219) (0,0774) -0,0347 (0,0290) -0,0381 (0,0250) -0,0188 (0,0321) 0,0656*** (0,0241) -0,00189 (0,0103) (2) 0,00684 (0,0231) 0,182 -0,00120 (0,0218) -0,126 (0,0816) -0,0443 (0,0288) -0,0397 (0,0249) 0,0145 (0,106) -0,0386 (0,0314) 0,0650*** (0,0241) (0,170) -0,00197 (0,0103) (1) -0,000469 (0,0104) t t t t t v. v v. v v. v. t v. v v. v v. v. t v. iz v. iz t v. v. t v. t a: TNI TNI TNI t orja oiz t oiz orja oiz oiz ) oiz oiz oiz oiz oiz t oiz orja oiz oiz oiz 1 žbo žbo vestit vestit žbo ed 1994 voz t- . in izh. . in izh. vestit . in izh. emenljivk . nalo . nalo . nalo )- ln(iz vljeno pr voz t voza končnih pr ve z nep voza končnih pr vo tujega in voza končnih pr voza končnih pr voza vmesnih pr ve z nep voza vmesnih pr ve tujega in voza vmesnih pr voza vmesnih pr oza vmesnih pr v z nep oza vmesnih pr v tujega in oza vmesnih pr oza vmesnih pr oza končnih pr dvisna spr ža ža ža ža ža ža stano O ln(iz % iz dr % iz dr % iz podjetja z vhod % iz % iz dr % iz dr % iz podjetja z vhod % iz % uv dr % uv dr %uv podjetja z vhod % uv % uv U Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 67 (8) DA DA DA -0,0240 (0,768) 42.036 0,216 (7) DA DA DA 0,00344 (0,769) 42.036 0,216 (6) DA DA DA 0,00450 (0,769) 42.036 0,216 (5) 0,237 DA DA DA 1,087*** (0,0362) -0,805 (0,798) 42.036 (4) DA DA NE -0,369 (636,2) 42.036 0,040 (3) DA DA NE -0,362 42.036 0,039 (2) DA DA NE -0,357 42.036 0,039 ES in CURS.JP (1) 0,049 DA DA NE 0,335*** (0,0151) -0,470 42.036 odatkov A a: odlagi p ) a p 1 voz t- uni n emenljivk V )- ln(iz GV ta t voz t žni FE astni izrač dvisna sprO ln(iz Indeks Konstan N 2 R Letni FE Pano Individualni FE Vir: L 68 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI V Tabelah 9 in 10 prikazujemo analizo vplivov različnih karakteristik podjetij na rast dodane vrednosti in izvoza. V nasprotju s prejšnjo analizo, v kateri ugotavljamo, da so indikatorji vključenosti v GVV pozitivno korelirani z vrednostjo outputa v nivojih, nam analizi rasti pokažeta manj značilne in enoznačne vplive pokazate-ljev vključenosti v GVV. Rast dodane vrednosti je tako negativno korelirana z izho-dnimi tujimi investicijami podjetja, vendar le po presečni ( cross-section) dimenziji v MNV različici. Število uvoženih različic produktov povečuje rast,3 obratno pa je s spremenljivko število izvoznih trgov, saj so bili v krizi izvozniki močno prizadeti zaradi upada povpraševanja po njihovih izdelkih v tujini. Na večjo rast vplivajo tudi ekonomije obsega pri izvozu in uvozu ter delež izvoza končnih dobrin prek lastnika v tujini (inFDI). Indeks GVV je pozitivno koreliran z rastjo dodane vrednosti. Rast izvoza je v povprečju nižja pri podjetjih s podružnicami v tujini, kar je lahko posledica selitve dela proizvodnje v tujino. Učinek je še bolj poudarjen pri podjetjih z večjim številom podružnic. Število različic izvoznih proizvodov je pozitivno korelirano z rastjo izvoza tako na presečni ( cross-section) kot tudi v časovni dimenziji. Podobno je na časovni komponenti tudi število izvoznih trgov pozitivno povezano z rastjo izvoza. Ekonomije obsega na izvozu in uvozu pozitivno vplivajo na spremembo izvoza, indeks GVV pa podobno kot na rast dodane vrednosti tudi na rast izvoza vpliva pozitivno (Tabela 10). V zadnjem delu analize mikropodatkov nas zanima, kaj vpliva na odločitev o iz-biri določene oblike mednarodnega poslovanja, torej izvoza vmesnih in končnih proizvodov in uvoza vmesnih proizvodov. V ta namen ocenjujemo probit specifikacije, pri čemer kontroliramo panožne, časovne in starostne učinke, ki pa jih v spodnjih tabelah zaradi omejenosti prostora izpuščamo. Za vsakega izmed treh načinov izvoza/uvoza (prek podružnice v tujini, prek matice v tujini ali prek nepovezanih podjetij v tujini) prikažemo najprej analizo na celotnem vzorcu, nato pa sledi še specifikacija z vključenimi inovacijskimi spremenljivkami, ki pa zaradi anketnega vzorca raziskave zmanjša število opazovanj na petino. Na odločitev o izvažanju vmesnih proizvodov prek podružnice v tujini pozitivno vplivajo kvalificirana delovna sila, produktivnost, kapitalska intenzivnost, de-lež izvoza v prodaji, starost in uvedba procesne inovacije. Število držav, od koder 3 Za Slovenijo je sicer značilen visok delež podjetij, ki istočasno uvažajo in izvažajo identične proizvode (definirane na 8-mestni kodi proizvodne klasifikacije). Damijan et al. (2013) to imenujejo trgovina pass-on-trade, v kateri je bilo v razdobju 1994–2008 v povprečju anga- žiranih kar 70 % slovenskih izvoznih podjetij. Uporaba pass-on-trade je pozitivno korelirana z velikostjo podjetja, njegovo proizvodno diverzifikacijo, multinacionalnim statusom in produktivnostjo. V prihodnjih analizah GVV bi kazalo del, ki se nanaša na pass-on-trade, obravnavati posebej, saj tu ne gre za klasično zaporedje v GVV, tj. uvoz inputov–dodajanje vrednosti–izvoz, temveč bolj za motiv dopolnjevanja asortimenta (komplementarnost lastnih proizvodov in tistih uvoženih v okviru pass-on-trade) brez dodajanja vrednosti. Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 69 prihajajo investitorji (lastniki) podjetja, je negativno korelirano z verjetnostjo za ta-kšno obliko delovanja v GVV kot tudi za obseg kapitala. Odločitev za izvoz vmesnih proizvodov prek matice v tujini je pozitivno korelirana s produktivnostjo, deležem izvoza in negativno s starostjo podjetja. Pogodbeni odnos v povprečju izberejo pro-duktivnejša, izvozno usmerjena, bolj zadolžena in inovativna podjetja (Tabela 11). TABELA 11: Dejavniki različnih oblik vključevanja v GVV na strani izvoza vmesnih proizvodov, 1994–2012 (1) (2) (3) (4) (5) (6) IntermEX IntermEX IntermEX IntermEX IntermEX IntermEX Spremenljivke oFDI oFDI iFDI iFDI armsleng armsleng Odložena odv. sp 2,308*** 2,006*** 2,176*** 2,116*** 2,042*** 2,119*** (0,0633) (0,0904) (0,0483) (0,0775) (0,0121) (0,0297) Št. zaposl 162,0 19,37 0,0726 -4,188 6,467 -41,21 t-1 (0) (0) (14,28) (4,360) (4,566) (27,66) Opr. osn. sreds. -161,8*** -19,17*** 0,0796 4,269 -6,330 41,20 t-1 (0,0117) (0,0221) (14,28) (4,359) (4,566) (27,66) Povp. plača 0,195*** 0,125 0,0372 0,0526 0,0211 0,0672 t-1 (0,0557) (0,116) (0,0467) (0,115) (0,0139) (0,0583) Produktivnost 0,152*** 0,208*** 0,0683** 0,0578 0,152*** 0,00657 t-1 (0,0439) (0,0686) (0,0348) (0,0669) (0,0107) (0,0348) K/L 161,8*** 19,19*** -0,00870 -4,200 6,377 -41,15 t-1 (0,0201) (0,0338) (14,28) (4,349) (4,565) (27,66) Delež izvoza 0,418*** 0,441*** 0,815*** 0,853*** 0,684*** 0,389*** t-1 (0,0505) (0,0681) (0,0449) (0,0713) (0,0213) (0,0444) Zadolženost -0,000108 0,0263 -6,57e-05 0,0897 0,0108** 0,116*** t-1 (0,000248) (0,0828) (0,000378) (0,0802) (0,00505) (0,0394) outFDI 1,008*** 1,139*** -0,0487 0,000175 -0,335*** -0,352*** t-1 (0,0779) (0,101) (0,0777) (0,0847) (0,0630) (0,0783) inFDI 0,0102 -0,104 1,581*** 1,510*** -0,599*** -0,724*** t-1 (0,0806) (0,0841) (0,0506) (0,0751) (0,0348) (0,0510) inFDI št. držav -0,110** -0,106** -0,0147 -0,00772 -0,0174 0,00255 t-1 (0,0502) (0,0478) (0,0123) (0,0126) (0,0151) (0,0139) outFDI št. držav 0,108*** 0,143*** -0,0253 -0,0115 -0,348*** -0,267*** t-1 (0,0286) (0,0410) (0,0208) (0,0203) (0,0378) (0,0438) Produkt. inovac. 0,0810 0,0194 0,172*** t-1 (0,0659) (0,0759) (0,0423) Proces. inovac. 0,124** -0,0509 -0,0164 t-1 (0,0599) (0,0694) (0,0388) Inovac. sodelov. 0,0708 0,0474 -0,0600 t-1 (0,0644) (0,0706) (0,0429) Storitv. inovac. -0,0380 -0,0153 0,00926 t-1 (0,0843) (0,105) (0,0568) Ustan. pred 1994 0,135** 0,167** -0,114** -0,161** 0,0270 -0,00210 (0,0587) (0,0826) (0,0514) (0,0791) (0,0177) (0,0440) Konstanta -6,992*** -6,470*** -5,073*** -4,562*** -3,859*** -2,301*** (0,402) (0,904) (0,366) (0,867) (0,127) (0,475) 70 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI N 101.662 18.025 101.662 18.025 101.662 18.025 Letni FE DA DA DA DA DA DA Industr. FE DA DA DA DA DA DA Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: IntermEXoFDI = izvoz vmesnih proizvodov v državo gostiteljico podružnice podjetja v tujini; intermEXiFDI = izvoz vmesnih proizvodov v državo lastnika podjetja; intermEXarmsleng = izvoz vmesnih proizvodov na pogodbeni osnovi; odložena odv. sp. = odložena odvisna spremenljivka; št. zaposl = število zaposlenih; opr. osn. sreds = opredmetena osnovna sredstva; povp. plača = povprečna plača; produktivnost; K/L = kapitalska intenzivnost; delež izvoza = delež izvoza v prodaji; zadolženost; outFDI = izhodne NTI (podružnica/-e v tujini); inFDI = vhodne NTI (podjetje v tuji lasti); inFDI št. držav = število držav, od koder prihajajo investitorji (lastniki) podjetja; outFDI št. držav = število držav, v katerih ima podjetje podružnice; produkt. inovac. = produktna inovacija, proces. inovac. = procesna inovacija; inovac. sodelov = inovacijsko sodelovanje; storit. inovac. = storitvena inovacija; ustanov. pred 1994 = podjetje, ustanovljeno pred letom 1994; letni FE = letni fiksni efekti; industr. FE = panožni fiksni efekti. TABELA 12: Dejavniki različnih oblik vključevanja v GVV pri izvozu končnih proizvodov, 1994–2012 (1) (2) (3) (4) (5) (6) FinalEX FinalEX FinalEX FinalEX FinalEX FinalEX Spremenljivke oFDI oFDI iFDI iFDI armsleng armsleng Odložena odv. sp 2,009*** 1,870*** 1,981*** 1,798*** 1,915*** 1,845*** (0,0496) (0,0629) (0,0470) (0,0631) (0,0130) (0,0249) Št. zaposl 145,5 38,72 20,11 182,1 4,628 -50,67* t-1 (0) (0) (36,57) (0) (3,656) (28,77) Opr. osn. sreds -145,2*** -38,50*** -19,99 -182,0*** -4,480 50,71* t-1 (0,0122) (0,0223) (36,57) (0,0244) (3,656) (28,77) Povp. plača 0,107* -0,0307 -0,0290 -0,0906 0,00467 -0,0685 t-1 (0,0585) (0,106) (0,0494) (0,121) (0,0149) (0,0534) Produktivnost 0,148*** 0,216*** -0,00753 -0,0532 0,134*** 0,0992*** t-1 (0,0437) (0,0615) (0,0339) (0,0638) (0,0117) (0,0315) K/L 145,2*** 38,44*** 20,01 182,0*** 4,508 -50,68* t-1 (0,0199) (0,0302) (36,57) (0,0333) (3,655) (28,76) Delež izvoza 0,240*** 0,136** 0,689*** 0,741*** 0,550*** 0,412*** t-1 (0,0532) (0,0686) (0,0512) (0,0815) (0,0206) (0,0393) Zadolženost 5,34e-05 0,00885 0,000297 0,181*** 0,0153** 0,103*** t-1 (0,000234) (0,0778) (0,000244) (0,0702) (0,00630) (0,0361) outFDI 1,133*** 1,063*** -0,0517 0,00501 -0,118* -0,131* t-1 (0,0595) (0,0724) (0,0773) (0,0811) (0,0611) (0,0686) inFDI -0,0642 -0,187*** 1,494*** 1,458*** -0,375*** -0,421*** t-1 (0,0665) (0,0697) (0,0495) (0,0672) (0,0335) (0,0456) inFDI št. držav -0,0421* -0,0269 -0,0110 -0,00872 0,00539 0,0135 t-1 (0,0239) (0,0182) (0,0119) (0,0126) (0,0121) (0,0120) outFDI št. držav 0,114*** 0,154*** 0,0160 0,0232 -0,281*** -0,236*** t-1 (0,0201) (0,0263) (0,0184) (0,0175) (0,0342) (0,0356) Produkt. inovac. 0,0947 -0,0147 0,125*** t-1 Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 71 (0,0656) (0,0769) (0,0395) Proces. inovac. 0,0598 0,00913 -0,0213 t-1 (0,0576) (0,0700) (0,0358) Inovac. sodelov. 0,0210 0,140** -0,0719* t-1 (0,0619) (0,0703) (0,0393) Storitv. inovac. -0,0361 -0,100 0,0634 t-1 (0,0815) (0,103) (0,0514) Ustan. pred 1994 0,0847 0,145* -0,0362 -0,0295 0,0403** 0,0313 (0,0620) (0,0868) (0,0564) (0,0792) (0,0193) (0,0414) Konstanta -5,595*** -4,543*** -3,470*** -2,102** -3,651*** -1,873*** (0,443) (0,847) (0,407) (0,961) (0,135) (0,431) N 101.662 18.025 101.662 18.025 101.662 18.025 Letni FE DA DA DA DA DA DA Industr. FE DA DA DA DA DA DA Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: FinalEXoFDI = izvoz končnih proizvodov v državo gostiteljico podružnice podjetja v tujini; finalEXiFDI = izvoz končnih proizvodov v državo lastnika podjetja; finalEXarmsleng = izvoz končnih proizvodov na pogodbeni podlagi. Za razlago ostalih spremenljivk glej opombo k Tabeli 11. Verjetnost izvažanja končnih proizvodov prek lastne podružnice v tujini je ve- čja pri bolj produktivnih, kapitalsko intenzivnih in izvozno usmerjenih podjetjih, medtem ko velikost opredmetenih osnovnih sredstev negativno vpliva na verjetnost izbire tega načina poslovanja. Odločitev za izvoz končnih proizvodov prek lastnice v tujini je značilna za bolj kapitalsko intenzivna, izvozno usmerjena, zadolžena podjetja, ki sodelujejo v inovacijskem procesu. Za izvoz končnih proizvodov prek pogodbenih odnosov se odločajo bolj produktivna, zadolžena, izvozno usmerjena in starejša podjetja s preteklimi produktnimi inovacijami (Tabela 12). TABELA 13: Dejavniki različnih oblik vključevanja v GVV pri uvozu vmesnih proizvodov v obdobju 1994–2012 (1) (2) (3) (4) (5) (6) Spremenljivke IntermIM IntermIM IntermIM IntermIM IntermIM IntermIM oFDI oFDI iFDI iFDI armsleng armsleng Odložena odv. sp 1,829*** 1,592*** 2,438*** 2,260*** 2,017*** 2,034*** (0,0519) (0,0687) (0,0527) (0,0946) (0,0112) (0,0303) Št. zaposl 19,89 40,25 25,99 29,80 2,560 -40,78 t-1 (0) (0) (29,51) (40,52) (1,925) (37,42) Opr. osn. sreds -19,60*** -40,02*** -25,85 -29,73 -2,408 40,79 t-1 (0,0125) (0,0226) (29,51) (40,52) (1,925) (37,42) Povp. plača 0,0188 0,0181 0,187*** 0,189* 0,00718 -0,0106 t-1 (0,0550) (0,112) (0,0452) (0,109) (0,0130) (0,0605) Produktivnost 0,170*** 0,165*** 0,0160 -0,0318 0,187*** 0,105*** t-1 (0,0416) (0,0613) (0,0344) (0,0655) (0,0102) (0,0344) 72 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI K/L 19,66*** 40,10*** 25,89 29,83 2,437 -40,76 t-1 (0,0213) (0,0354) (29,51) (40,51) (1,924) (37,42) Delež izvoza 0,423*** 0,389*** 0,510*** 0,662*** 0,372*** 0,239*** t-1 (0,0513) (0,0681) (0,0452) (0,0726) (0,0210) (0,0443) Zadolženost 3,56e-05 0,0301 -0,000402 0,0863 0,00616 0,0627 t-1 (0,000242) (0,0859) (0,00208) (0,0828) (0,00405) (0,0422) outFDI 1,283*** 1,290*** -0,00471 0,0240 -0,278*** -0,324*** t-1 (0,0624) (0,0819) (0,0791) (0,0826) (0,0558) (0,0736) inFDI 0,0229 -0,0577 1,536*** 1,516*** -0,720*** -0,933*** t-1 (0,0751) (0,0786) (0,0562) (0,0926) (0,0351) (0,0528) inFDI št. držav -0,0789* -0,0743* -0,0271** -0,0143 -0,00692 0,00711 t-1 (0,0443) (0,0430) (0,0115) (0,0130) (0,0143) (0,0140) outFDI št. držav 0,131*** 0,200*** -0,0246 -0,0112 -0,281*** -0,260*** t-1 (0,0227) (0,0351) (0,0231) (0,0212) (0,0309) (0,0389) Produkt. inovac. 0,0535 0,0103 0,155*** t-1 (0,0641) (0,0757) (0,0425) Proces. inovac. 0,113* 0,0328 -0,00789 t-1 (0,0588) (0,0663) (0,0384) Inovac. sodelov. 0,0388 0,0218 -0,0548 t-1 (0,0622) (0,0698) (0,0429) Storitv. inovac. 0,00777 -0,0252 0,0541 t-1 (0,0779) (0,102) (0,0551) Ustan. pred 1994 0,142** 0,167* -0,0856* -0,176** 0,0552*** 0,00254 (0,0631) (0,0933) (0,0486) (0,0774) (0,0169) (0,0454) Konstanta -6,191*** -5,948*** -5,812*** -5,276*** -3,864*** -2,099*** (0,465) (0,910) (0,350) (0,847) (0,120) (0,485) N 101.662 18.025 101.662 18.025 101.662 18.025 Letni FE DA DA DA DA DA DA Industr. FE DA DA DA DA DA DA Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov AJPES in CURS. Opomba: IntermIMoFDI = uvoz vmesnih proizvodov iz države gostiteljice podružnice podjetja v tujini; intermIMiFDI = uvoz vmesnih proizvodov iz države lastnika podjetja; intermIMarmsleng = uvoz vmesnih proizvodov na pogodbeni podlagi. Za razlago ostalih spremenljivk glej opombo k Tabeli 11. Verjetnost uvažanja vmesnih dobrin od podružnic v tujini se povečuje z večjo produktivnostjo, bolj kapitalno intenzivno proizvodnjo, večjo izvozno usmerjenostjo, večjim številom podružnic v tujini, starostjo in marginalno značilno tudi z večjo procesno inovativnostjo. Verjetnost za odločitev o uvozu vmesnih proizvodov od matice v tujini narašča s kvalificiranostjo delovne sile in izvozno usmerjenostjo, pada pa s starostjo. Produktivnejša, izvozno usmerjena, starejša in inovativna podjetja pa se z večjo verjetnostjo odločajo za uvoz vmesnih dobrin prek pogodbenih nelastniških povezav (Tabela 13). Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 73 Zgornje ugotovitve lahko sedaj strnemo. V večini specifikacij je parcialni učinek velikosti proizvodnega kapitala negativen faktor vpliva na vključevanje v GVV, potem ko kontroliramo za število zaposlenih in kapitalsko intenzivnost. Povprečna plača, približek za izobrazbo zaposlenih, pozitivno vpliva na verjetnost odločitve za vertikalno integriranost v GVV, prav tako tudi produktivnost podjetja. Slednja pozitivno vpliva tudi na odločitev o pogodbenem vstopu v GVV. Kapitalska intenziteta je pozitivno korelirana z verjetnostjo vertikalne integracije, zadolženost pa povečuje mo- žnost vstopa v lastniško nepovezane izvozno uvozne tokove GVV. Produktne inovacije povečujejo verjetnost pogodbenega vključevanja v GVV, procesne inovacije in inovacijsko sodelovanje pa verjetnost lastniških povezav v kreiranju strukture GVV. 3.3 ANALIZA VKLJUČEVANJA SLOVENSKIH PODJETIJ V GVV NA PODLAGI ANKETE MED PODJETJI S TUJIM KAPITALOM Z anketiranjem podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji v okviru letne anketne raziskave o percepciji Slovenije kot lokacije za NTI v očeh tujih investitorjev v letu 2013 (glej Rojec in Jaklič, 2013)4 analiziramo: • kolikšen in kakšen je položaj slovenskih podjetij v GVV njihovih matičnih podjetij; • kakšni so trendi na tem področju; • kako se podjetja vključujejo in pozicionirajo v GV njihovih matičnih podjetij; • kakšne so možnosti za vključevanje v GVV tujih matičnih podjetij in kateri dejavniki vplivajo na to vključevanje. Integriranost v GVV tujega matičnega podjetja pri prodaji. Anketirana podjetja so leta 2012 svojim matičnim tujim podjetjem ali njihovim podružnicam v povpre- čju prodala 32,1 % vse svoje prodaje, kar je bilo za 2,0 odstotni točki več kot leta 4 Vzorec podjetij za anketiranje smo oblikovali na podlagi baze podjetij s tujim kapitalom SPIRIT-a. Baza je vsebovala 807 podjetij (kar pomeni 30,5 % od skupno 2648 aktivnih podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji v letu 2012), od katerih je izpolnjene vprašalnike vrnilo 164 podjetij, kar predstavlja 20,3 % odziv. Anketirani vzorec je reprezentativen tudi glede na velikostno in panožno strukturo podjetij. Vzorčna podjetja so imela v letu 2012 skupaj 8669 zaposlenih in dosegla skupaj 1794 mio EUR prihodkov od prodaje ter 1248 mio EUR izvoza. Glavne strukturne značilnosti podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, so naslednje: (i) 47,2 % anketiranih podjetij so tuji investitorji ustanovili kot začetne investicije, v 44,7 % primerov pa je šlo za prevzeme obstoječih podjetij; (ii) med anketiranimi PTK izrazito prevladujejo tista v večinski tuji lasti, saj jih je kar 87,2 %; (iii) 59,8 % anketiranih podjetij deluje na področju storitev, 40,2 % pa v proizvodnji; (iv) med anketiranimi podjetji je največ majhnih podjetij, namreč kar 73,8 %, s 14,6 % deležem jim sledijo srednje velika podjetja, 6,7 % je mikro podjetij, velikih podjetij pa 4,9 %, (v) anketirana podjetja v celoti gledano kar 69,6 % svoje prodaje realizirajo z izvozom. 74 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI 2008. Zdi se torej, da anketirana podjetja postopoma povečujejo svojo vključenost v GVV matičnih podjetij na prodajni strani. Leta 2012 so anketirana podjetja s tujim kapitalom na domačem trgu v povprečju prodala 51,3 % svoje celotne prodaje (0,9 odstotne točke manj kot leta 2008), drugim tujim kupcem pa so v povprečju prodala 23,1 % svoje prodaje (1,3 odstotne točke več kot leta 2008). TABELA 14: Povprečna (povprečje za posamezno skupino kupcev) struktura prodaje anketiranih podjetij v letih 2008 in 2012; v %* 2008 (n = 124) 2012 (n = 135) Prodaja na domačem trgu 52,2 51,3 Izvoz tujemu matičnemu podjetju in njegovim podružnicam 30,1 32,1 Prodaja drugim tujim kupcem 21,8 23,1 Vir: Anketa 2013. * Vsota deležev zaradi povprečenja ni enaka 100%. SLIKA 13: Povprečni delež izvoza tujemu matičnemu podjetju in njegovim podružnicam v celotni prodaji anketiranih podjetij po različnih kategorijah podjetij v 2012; v % Slika 20 pričakovano kaže, da po integriranosti v GVV svojih matičnih podjetij na prodajni strani izstopajo pretežni izvozniki (v povprečju 52,2 % svoje prodaje realizirajo z izvozom svojim matičnim podjetjem in njihovim podružnicam), velika podjetja (47,3 %) in proizvodna podjetja (46,8 %). Ostale kategorije anketiranih podjetij s tujim kapitalom so na prodajni strani bistveno manj integrirane v GVV svojih matičnih podjetij. Integriranost v GVV tujega matičnega podjetja pri nabavi. Tabela 15 pričakovano kaže, da so anketirana podjetja s tujim kapitalom pri nabavi v GVV matičnih tujih podjetij bistveno bolj vključena pri materialu (od njih danes nabavljajo 31,8 % vsega materiala) kot pri surovinah (iz GVV tujega matičnega podjetja danes Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 75 nabavljajo 19,1 % storitev). Anketirana podjetja danes doma nabavljajo 44,6 % materiala in 65,2 % storitev. Obratno kot pri prodaji se je vključenost anketiranih podjetij v GVV tujih matičnih podjetij pri nabavi v razdobju od vstopa tujega investitorja do danes zmanjšala, in sicer pri materialu za 2,9 odstotne točke, pri storitvah pa za 1,7 odstotne točke. TABELA 15: Struktura (povprečni deleži) nabav materiala in storitev po vrstah dobaviteljev ob vstopu in danes; v %* Material (n = 123) Ob vstopu Danes Uvoz od tujega matičnega podjetja in/ali njegovih podružnic v tujini 34,7 31,8 Uvoz od drugih tujih podjetij 24,5 28,9 Nakup od slovenskih dobaviteljev 45,9 44,6 Storitve (n = 118) Uvoz od tujega matičnega podjetja in/ali njegovih podružnic v tujini 20,8 19,1 Uvoz od drugih tujih podjetij 14,6 16,3 Nakup od slovenskih dobaviteljev 65,5 65,2 Vir: Anketa 2013. * Vsota deležev zaradi povprečenja ni enaka 100%. Med posameznimi kategorijami anketiranih podjetij glede nabav od tujega matič- nega podjetja in njegovih podružnic ni velikih razlik (glej Tabelo 16 in Sliko 14). Izjema so mala (v manjši meri pa tudi mikro) podjetja, ki iz GVV tujih matičnih podjetij nabavljajo bistveno večji del materiala kot ostale velikostne kategorije podjetij. Proizvodna (33,2 %) in pretežno na domači trg usmerjena (33,2 %) podjetja iz GVV sicer nabavljajo nekoliko večji del materiala kot storitvena (30,7 %) in pretežno v izvoz usmerjena podjetja (30,5 %). TABELA 16: Povprečni deleži uvoza od tujega matičnega podjetja in njegovih podružnic v celotnih nabavah ob vstopu in danes glede na velikost, dejavnost in tržno usmeritev podjetja; v % Material (n = 123) Storitve (n = 118) Ob vstopu Danes Ob vstopu Danes Mikro podjetja 32,5 24,4 20,6 19,0 Mala podjetja 37,5 36,8 22,3 20,3 Srednje velika podjetja 26,1 19,5 16,0 15,0 Velika podjetja 26,0 17,4 19,7 17,6 Proizvodna podjetja 35,2 33,2 20,8 16,7 Storitvena podjetja 34,3 30,7 20,8 20,6 Pretežno za domači trg usmerjena podjetja 35,6 33,2 20,8 19,0 Pretežni izvozniki 33,8 30,5 20,9 19,1 POVPREČJE SKUPAJ 34,7 31,8 20,8 19,1 Vir: Anketa 2013. 76 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI SLIKA 14: Povprečni deleži uvoza od tujega matičnega podjetja in njegovih tujih podru- žnic v celotnih nabavah danes glede na velikost, dejavnost in tržno usmeritev podjetja; v % Vir: Anketa 2013. V celoti gledano je stopnja integracije v GVV tujega matičnega podjetja na prodajni (32,1 %) in nabavni strani (31,8 % pri materialu) precej podobna. To pa še zdaleč ne velja za vse kategorije podjetij; pretežni izvozniki, proizvodna in srednje velika podjetja so v GVV tujega matičnega podjetja bistveno bolj vključena tako na prodajni kot na nabavni strani, obratno pa velja za pretežno na domači trg usmerjena in storitvena podjetja (glej Sliko 15). SLIKA 15: Povprečni deleži prodaje in nabav materiala iz GVV tujega matičnega podjetja danes glede na velikost, dejavnost in tržno usmeritev podjetja; v % Struktura dobav tujemu matičnemu podjetju in/ali njegovim podružnicam v tujini. Tabela 17 kaže strukturo dobav anketiranih podjetij njihovim tujim matičnim podjetjem in/ali njihovim podružnicam v tujini glede na vrsto proizvoda in glede na tehnološko intenzivnost proizvoda. Pri vrsti proizvoda so na prvem mestu proizvodi za vmesno porabo (38,3 %), ki jim sledijo proizvodi za široko porabo (29,2 %), glede na tehnološko intenzivnost proizvoda pa so daleč najpomembnejši srednjetehnološko zahtevni proizvodi (46,1 %), ki jim sledijo zelo tehnološko zahtevni proizvodi. Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 77 TABELA 17: Struktura (povprečni deleži) dobav tujemu matičnemu podjetju in/ali njegovim podružnicam v tujini glede na vrsto proizvoda in njegovo tehnološko intenzivnost; v %* Struktura dobav glede na vrsto proizvoda (n 87) Deleži Proizvodi za vmesno porabo 38,3 Proizvodi za široko porabo 29,5 Proizvodi za investicije 14,8 Struktura dobav glede na tehnološko intenzivnost proizvoda (n = 89) Zelo tehnološko zahtevni proizvodi 22,1 Srednjetehnološko zahtevni proizvodi 46,1 Nizkotehnološko zahtevni proizvodi 13,2 Vir: Anketa 2013. * Vsota deležev zaradi povprečenja ni enaka 100%. Pri strukturi dobav zavzemajo proizvodi za vmesno porabo največji delež prav pri vseh kategorijah podjetij, tem sledijo proizvodi za široko porabo in proizvodi za investicije. Delež proizvodov za vmesno porabo je daleč največji pri velikih podjetjih (60,8 %), ki jim sledijo srednje velika podjetja (42,9 %), precej večji je pri proizvodnih (45,1 %) kot pri storitvenih podjetjih (32,1 %) ter pri pretežnih izvoznikih (45,2 %) kot pri pretežno na domači trg usmerjenih podjetjih (28,8 %). Delež proizvodov za široko porabo je najvišji pri proizvodnih podjetjih (41,1 %) in pretežnih izvoznikih (33,5 %). Delež proizvodov za investicije je najvišji pri pretežnih izvoznikih (19,6 %) (glej Sliko 16). SLIKA 16: Struktura (povprečni deleži) dobav tujemu matičnemu podjetju in/ali njegovim podružnicam v tujini glede na vrsto proizvoda ter glede na velikost, dejavnost in tržno usmeritev podjetja; v % (n = 87) Vir: Anketa 2013. 78 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI SLIKA 17: Struktura (povprečni deleži) dobav tujemu matičnemu podjetju in/ali njegovim podružnicam v tujini glede na tehnološko zahtevnost proizvoda ter glede na velikost, dejavnost in tržno usmeritev podjetja; v % (n = 89) Vir: Anketa 2013. Pri strukturi dobav glede na tehnološko intenzivnost proizvoda zavzemajo srednjetehnološko zahtevni proizvodi daleč največji delež prav pri vseh kategorijah podjetij. Delež zelo tehnološko zahtevnih proizvodov je pri pretežnih izvoznikih daleč višji (28,5 %) kot pri pretežno na domači trg usmerjenih podjetjih (13,8 %). Med proizvodnimi in storitvenimi podjetji ter med različnimi velikostnimi kategorijami podjetij so razlike glede deleža zelo tehnološko zahtevnih proizvodov precej majhne (glej Sliko 17). Dejavniki, ki odločajo o obsegu dobav tujemu matičnemu podjetju in/ali njegovim tujim podružnicam. Slika 18 prikazuje pomen posameznih dejavnikov, ki odločajo o obsegu dobav tujemu natičnemu podjetju in/ali njegovim tujim podružnicam. Na prvem mestu je kvaliteta, ki ji sledita fleksibilnost in zanesljivost dobavitelja, šele potem se zvrstijo cena in tehnološke kompetence dobavitelja. Še najmanj pomembna je geografska bližina, vendar je tudi ta v povprečju ocenjena za pomembno. Očitno je, da je pri uvrščanju v GVV tujega matičnega podjetja pomemben širši sklop medsebojno povezanih dejavnikov. Pomen anaketiranih podjetij s tujim kapitalom za delovanje tujega matičnega podjetja. Na podlagi ocene pomena anketiranih podjetij za delovanje tujega matič- nega podjetja lahko sklepamo o položaju anketiranih podjetij v GVV njihovih tujih matičnih podjetij in o možnostih za izboljšanje tega položaja. Podjetja smo spraševali, kako ocenjujejo svoj pomen na petih področjih, in sicer pri nabavi inputov, pospeševanju prodaje in marketingu, proizvodnji vmesnih proizvodov in storitev, proizvodnji končnih proizvodov in storitev ter v razvojno-inovacijski Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 79 aktivnosti. Tabela 18 in Slika 19 kažeta precej optimističen pogled anketiranih podjetij o njihovem pomenu za tuja matična podjetja. V povprečju namreč kar za štiri (proizvodnja končnih proizvodov in storitev, pospeševanje prodaje in marketing, razvojno inovacijska aktivnost, nabava inputov) od petih področij ocenjujejo svoj pomen kot pomemben. Poleg tega naj bi se njihov pomen v zadnjih petih letih prav na vseh področjih povečal. Presenetljivo, še najnižje svoj pomen ocenjujejo prav tam, kjer bi z vidika vključevanja v GVV to pričakovali, namreč na področju proizvodnje vmesnih proizvodov in storitev. Res pa je, da velika, srednje velika, proizvodna in pretežno izvozna podjetja tudi pri tem svoj pomen ocenjujejo za precej več kot pomemben; povprečna ocena pomembnosti pri velikih podjetjih je namreč 3,86 (na lestvici, kjer je ocena 3 = pomembno in ocena 4 = zelo pomembno), pri srednje velikih podjetjih 3,32, pri proizvodnih podjetjih 3,36 in pri pretežnih izvoznikih 3,42. SLIKA 18: Pomembnost posameznih dejavnikov kot sitih, ki odločajo o obsegu dobav tujemu matičnemu podjetju/njegovim podružnicam; povprečna ocena pomena posameznega dejavnika* (n = 96) Vir: Anketa 2013. * Povprečna ocena je izračunana iz ocen anketiranih podjetij, ki so pomen vsakega posameznega dejavnika ocenjevala po naslednji lestvici: 1 = nepomembno, 2 = manj pomembno, 3 = pomembno, 4 = zelo pomembno, 5 = ključno. 80 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI SLIKA 19: Pomen podjetij s tujim kapitalom za različna področja delovanja njihovih tujih matičnih podjetij pred petimi leti in danes; povprečna ocena pomena za različna področja delovanja* (n = 113) Vir: Anketa 2013. * Povprečna ocena je izračunana iz ocen anketiranih podjetij, ki so pomen slovenskih podjetij za posamezna področja delovanja njihovih tujih matičnih podjetij ocenjevala po naslednji lestvici: 1 = nepomembno, 2 = manj pomembno, 3 = pomembno, 4 = zelo pomembno, 5 = ključno. TABELA 18: Pomen slovenskih podjetij s tujim kapitalom za različna področja delovanja njihovih tujih matičnih podjetij pred petimi leti in danes; odstotna porazdelitev ocen pomena* Pred petimi leti Danes (n=114) (n = 113) 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Nabava inputov 23,9 10,3 32,5 17,9 15,4 23,5 7,0 23,5 29,6 16,5 Pospeševanje prodaje in marketing 17,4 18,2 27,3 18,2 19,0 15,0 18,3 20,0 22,5 24,2 Proizvodnja vmesnih proizvodov in storitev 34,2 18,4 21,1 18,4 7,9 33,6 11,5 19,5 22,1 13,3 Proizvodnja končnih proizvodov in storitev 22,8 7,9 21,9 20,2 27,2 23,9 7,1 15,9 21,2 31,9 Razvojno-inovacijska aktivnost 19,7 25,6 20,5 19,7 14,5 19,0 17,2 18,1 19,8 25,9 Vir: Anketa 2013. * Anketirani so pomen podjetij s tujim kapitalom za delovanje njihovih tujih matičnih podjetij ocenjevali po naslednji lestvici: 1 = nepomembno, 2 = manj pomembno, 3 = pomembno, 4 = zelo pomembno, 5 = ključno. Očitno je, da med posameznimi kategorijami podjetij obstajajo velike razlike glede na njihov pomen za tuja matična podjetja. Po pričakovanju velika in srednje velika podjetja svoj pomen ocenjujejo precej višje kot mala podjetja, proizvodna neprimerno višje od storitvenih ter pretežno izvozna neprimerno višje od pretežno na domači trg usmerjenih podjetij (glej Sliko 20). Proizvodna in izvozno usmerjena podjetja ocenjujejo svoj pomen višje od storitvenih in na domači trg usmerjenih podjetij prav za vsa našteta področja delovanja (glej Tabelo 19). Slovensko gospodarstvo in podjetja v GVV 81 SLIKA 20: Pomen enot v Sloveniji za matično podjetje Pomen podjetij s tujim kapitalom za delovanje njihovih tujih matičnih podjetij glede na velikost, dejavnost in tržno usmeritev podjetja; kupna povprečna ocena pomena za različna področja delovanja* (n = 113). Vir: Anketa 2013. * Povprečna ocena je izračunana iz ocen anketiranih podjetij, ki so pomen slovenskih podjetij za posamezna področja delovanja njihovih tujih matičnih podjetij ocenjevala po naslednji lestvici: 1 = nepomembno, 2 = manj pomembno, 3 = pomembno, 4 = zelo pomembno, 5 = ključno. TABELA 19: Pomen podjetij s tujim kapitalom za različna področja delovanja njihovih tujih matičnih podjetij danes glede na velikost, dejavnost in tržno usmeritev podjetja; povprečna ocena pomena za različna področja delovanja* (n = 113) Proizvodnja Nabava Razvojno- Pospeševanje Proizvodnja vmesnih inputov inovacijska prodaje in končnih proizvodov aktivnost marketing proizvodov in storitev in storitev Proizvodna podjetja 3,36 3,27 3,32 3,78 3,57 Storitvena podjetja 2,88 3,19 2,21 2,92 2,85 Pretežno domači trg usmerjena podjetja 2,67 3,23 2,12 2,69 2,65 Pretežno izvozna podjetja 3,42 3,22 3,18 3,81 3,58 Mikro podjetja 3,50 2,88 1,88 3,50 4,00 Mala podjetja 2,93 3,28 2,58 3,16 2,98 Srednje velika podjetja 3,32 3,40 3,16 3,58 3,45 Velika podjetja 3,86 2,43 3,71 3,86 3,57 Vir: Anketa 2013. * Povprečna ocena je izračunana iz ocen anketiranih podjetij, ki so pomen slovenskih podjetij za posamezna področja delovanja njihovih tujih matičnih podjetij ocenjevala po naslednji lestvici: 1 = nepomembno, 2 = manj pomembno, 3 = pomembno, 4 = zelo pomembno, 5 = ključno. Če povzamemo, rezultati ankete kažejo naslednje: (i) anketirana podjetja so v povprečju z več kot eno tretjino svoje prodaje in nabav integrirana v GVV tujih 82 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI matičnih podjetij, ta integriranost se pri prodaji še povečuje; (ii) nadpovprečno integrirana so velika proizvodna, pretežno v izvoz usmerjena podjetja; (iii) v strukturi dobav v GVV tujega matičnega podjetja so daleč najpomembnejši proizvodi za vmesno porabo, ki jim sledijo proizvodi za široko porabo, medtem ko so proizvodi za investicije manj pomembni; po tehnološki intenzivnosti prevladujejo srednjetehnološko zahtevni proizvodi, sledijo jim tehnološko zelo zahtevni proizvodi; (iv) med dejavniki, ki odločajo o obsegu dobav tujemu natičnemu podjetju in/ali njegovim tujim podružnicam, je na prvem mestu kvaliteta, ki ji sledita fleksibilnost in zanesljivost dobavitelja, šele potem se zvrstijo cena in tehnolo- ške kompetence dobavitelja, vendar pa je pri uvrščanju v GVV tujega matičnega podjetja očitno pomemben širši sklop medsebojno povezanih dejavnikov; (v) anketirana podjetja so precej optimistična glede svojega pomena za tuja matična podjetja, saj v povprečju kar za štiri (proizvodnja končnih proizvodov in storitev, pospeševanje prodaje in marketing, razvojno inovacijska aktivnost, nabava inputov) od petih področij delovanja ocenjujejo svoj pomen kot pomemben, njihov pomen v zadnjih petih letih pa se je še povečal; (vi) velika in srednje velika podjetja svoj pomen ocenjujejo precej višje kot mala podjetja, proizvodna neprimerno višje od storitvenih ter pretežno izvozna neprimerno višje od pretežno na domači trg usmerjenih podjetij. 83 4 ZAKLJUČEK IN MOŽNI UKREPI EKONOMSKE POLITIKE Delovanje svetovnega gospodarstva in mednarodno trgovino vse bolj zaznamujejo GVV, v okviru katerih se v fragmentiranih in mednarodno razpršenih proizvodnih procesih trguje z vmesnimi proizvodi in storitvami. Temeljno gibalo GVV je drastično povečanje možnosti fragmentacije proizvodnih procesov na posamezne faze in naloge zaradi digitalizacije ter zmanjšanja transportnih stroškov in ovir za mednarodno delovanje. V tem okviru kreiranje GVV njihovim nosilcem (tj. MNP) omogoča učinkovito izkoriščanje mednarodnih razlik v proizvodnih stro- ških, podjetjem in državam, ki se vključujejo v GVV, pa obeta tako rekoč takojšnje vzpostavljanje povsem novih proizvodenj, ki jih poprej niso poznali, z vsemi s tem povezanimi koristmi, kot so nova delovna mesta, transfer tehnologije in integracija v mreže MNP. Vse bolj velja, da je vključevanje v GVV ena od obetavnejših možnosti za hitre preboje na področju gospodarske rasti in razvoja, ki pa seveda še zdaleč ni avtomatično uresničljiva in brez tveganj. Podatki kažejo, da se vključevanje slovenskih podjetij v GVV postopoma pove- čuje. Podjetja se vključujejo v GVV prek svojih uvozno-izvoznih tokov, kot del GVV svojih matičnih podjetij ali pogodbeno povezanih podjetij, ali pa z investiranjem v tujini kreirajo svoje lastne GVV. Analiza v tretjem poglavju nedvomno kaže, da vključevanje v GVV, še posebej vertikalno s kapitalsko povezanimi podjetji, prinaša pozitivne učinke za mednarodno konkurenčnost, rast in razvoj slovenskega gospodarstva. Kljub nekaterim tveganjem, ki jih prinaša vključevanje v GVV, vprašanje vključevati ali ne vključevati se v GVV, za podjetja seveda ni pravo vprašanje. Če podjetja hočejo ali ne, se na en ali drug način vključujejo v GVV, v GVV pa se vključujejo tudi njihovi konkurenti, kar jih prej ko slej postavlja pred enake zahteve. Nedvomno velja, da je in bo uspešnost slovenskega vključevanja v mednarodno menjavo v vse večji meri odvisna od intenzitete in kvalitete vklju- čevanja v GVV drugih podjetij in kreiranja lastnih GVV. Zato pravo vprašanje v zvezi z GVV ni, da ali ne vstopiti v GVV, temveč samo, kako vključevanje v GVV izkoristiti za lastno rast in razvoj, kako si zagotoviti čim boljši/stabilnejši položaj v GVV in napredovanje v GVV. Razmah GVV prinaša pomembne implikacije za ekonomsko politiko. Morda najpomembnejša je ta, da ne moremo več govoriti o ločenih politikah do izvoza/ uvoza, NTI, pravic intelektualne lastnine, storitev in čezmejnih tokov delovne sile. Za GVV so pomembne vse te politike, omejevanje ali neustrezna politika pri enem vidiku se kaže tudi pri ostalih vidikih. Na primer, omejevanje ali neustrezna 84 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI politika na področju NTI sedaj dejansko pomeni tudi omejevanje lastnega izvoza in manj uvoza vmesnih proizvodov za bolj konkurenčen izvoz, neustrezna zaščita pravic intelektualne lastnine pomeni manj NTI in s tem manj izvoza idr. Na kar smo tradicionalno gledali kot na imanentno notranjo ekonomsko politiko, je sedaj vse bolj stvar politike ekonomskih odnosov s tujino. UNCTAD (2013a: 175–202) izpostavlja naslednje najpomembnejše aktivnosti ekonomskih politik za zagotavljanje čim večjega razvojnega učinka vključevanja v GVV: a. Vključevanje GVV v razvojne strategije države: (i) vključevanje GVV v industrijske politike, politike spodbujanja konkurenčnosti in razvoja; (ii) postavljanje ciljev razvojnih strategij tudi glede na razvojne vzorce, ki jim sledijo GVV. b. Omogočanje vključevanja v GVV: (i) oblikovanje in vzdrževanje spodbudnega okolja za trgovino in investicije; (ii) zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za vključevanje v GVV. c. Razvoj domačih proizvodnih zmogljivosti: (i) podpiranje razvoja domačih podjetij in krepitev njihovih pogajalskih pozicij; (ii) krepitev usposobljenosti delovne sile. d. Zagotavljanje visokih okoljskih, socialnih in upravljavskih standardov: (i) mi-nimiziranje negativih učinkov in tveganj, povezanih z vključevanjem v GVV prek regulacije, privatnih in javnih standardov; (ii) podpora domačim podjetjem pri doseganju mednarodnih standardov. e. Zagotavljanje in doseganje sinergij na področju trgovinskih in investicijskih politik ter institucij: (i) zagotavljanje usklajenosti med trgovinskimi in inve-sticijskimi politikami; (ii) zagotavljanje in doseganje sinergij v pospeševanju trgovine in investicij; (iii) oblikovanje regionalnih razvojnih grozdov. 85 LITERATURA Acemoglu, D., S. Johnson and T. Mitton. 2009. Determinants of Vertical Integration: Financial development and Contracting Costs. The Journal of Finance, 64 (3): 1251–1290. Altomonte, C. and A. Rungi. 2013. Business Groups as Hierarchies of Firms: Determinants of Vertical Integration and Performance. Nota di Lavoro 33.2013. Fondazione Eni Enrico Mattei, Milano. Antras, P., 2003. Firms, Contracts and Trade Structure. Quarterly Journal of Economics, 118 (4): 1375–1418. Antras, P. and E. Helpman. 2004. Global Sourcing. Journal of Political Economy, 112(3): 552–580. Antras, P. and D. Chor. 2012. Organizing the Global Value Chain. NBER Working Paper 18163. Antras, P. and S. R. Yeaple. 2013. Multinational Firms and the Structure of International Trade. In G. Gopinath, E. Helpman and K. Rogoff (eds.), Handbook of International Economics. New York: Elsevier. Baldwin, R. 2012. Global supply chains: Why they emerged, why they matter, and where they are going. CTEI Working Papers CTEI-2012-13. The Graduate Institute, Centre for Trade and Economic Integration, Geneva. Baldwin, R. 2011. Trade and Industrialisation after Globalisation’s 2nd Unbundling: How Building and Joining a Supply Chain are Different and Why It Matters. NBER Working Paper 17716. National Bureau of Economic Research, Cambridge, MA. Bernard, A. B., J. B. Jensen, S. J. Redding and P.K. Schott. 2010. Intra-Firm Trade and Product Contractibility (Long version). NBER WP 15881. Baldwin, R., M. Kawai, G. Wignaraja. 2013. The Future of the World Trading System: Asian Perspectives. London: Centre for Economic Policy Research. Baldwin, R., J. Lopez-Gonzalez. 2013. Supply-chain trade: A portrait of global patterns and several testable hypotheses. CEPR Discussion Papers, Vol. 14, No. 27. Beltramello, A., K. De Backer and L. Moussiegt. 2012. The Export Performance of Countries within Global value Chains (GVCs). OECD Science, Technology and Industry Working Papers, 2012/02. OECD Publishing. Boc, G. in R. Lanz. 2013. Trade in Intermediate Goods and International Supply Chains in CEFTA. CEFTA Issues Paper 6. Cattaneo, O., G. Gereffi, S. Miroudot and D. Taglioni. 2013. Joining, Upgrading and Being Competitive in Global value Chains: A Strategic Framework. Policy Research Working paper 6406. Washington, D.C.: The World Bank. Corcos, G., D. M. Irac, G. Mion and T. Verdier. 2013. The Determinants of Intrafirm Trade: Evidence from French Firms, forthcoming in Review of Economics and Statistics. Damijan, J., J. Konings and S. Polanec. 2013. Pass-on-trade: why do firms simultaneously engage in two-way trade in the same varieties? Review of World Economics, 149(1): 85–111. De Backer, K., S. Miroudot and A. Ragoussis. 2013. Manufacturing in global value chains. V Manufacturing Europe’s future (R. Veugelers, ur.). Bruegel Blueprint Series, Vol. 21. Brussels: Bruegel. Str. 73–106. Dedrick, J., K. L. Kraemer in G. Linden. 2008. Who Profits from Innovation in Global Value Chains? A Study of the ipod and notebook PCs. Industry Studies 2008. Alfred P. Sloan Foundation. Annual Conference, May 1–2. 86 VKLJUČENOST IN VKLJUČEVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ V GLOBALNE VERIGE VREDNOSTI European Commission. 2012. Reaping the Benefits of Globalization. Commission Staff Working Document SWD(2012)299 final. Luxembourg: Publications Office of the European Union. European Commission. 2013. Global Innovation Networks. High Level Economic expert group ‘Innovation for Growth – i4g’. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Feng, L., Z. Li and D. L. Swenson. 2012. The Connection between Imported Intermediate Inputs and Exports: Evidence from Chinese Firms. IAW Discussion Papers Nr. 86. Tü- bingen: IAW. Fort, T. 2013. Breaking Up Is Hard To Do: Why Firms Fragment Production Across Locations. Tuck School of Business at Dartmouth, Dartmouth. Foster, N., R. Stehrer and M. Timmer. 2013. International fragmentation of production, trade and growth: Impacts and prospects for EU member states. Economic papers 484 (April). European Economy. Brussels: Directorate-General for Economic and Financial Affairs. Gereffi, G. and K. Fernandez-Stark. 2011. Global Value Chain Analysis: A Primer. Dur-ham: Center on Globalization, Governance and Competitiveness, Duke University. Gonzalez, J. L. 2012. Vertical Specialisation and New Regionalism. PhD Thesis. Falmer: University of Sussex. Greenaway, D. and R. Kneller. 2007. Firm heterogeneity, exporting and foreign direct investment. The Economic Journal, 117 (517): F134-F162. Grossman, G. M. and E. Helpman. 2005. Outsourcing in a Global Economy, Review of Economic Studies, 72(1): 135–159. Grossman, G. M. and E. Helpman. 2002..Integration versus Outsourcing in Industry Equilibrium. Quarterly Journal Economics, 117: 85.120. Grossman G. M. and E. Rossi-Hansberg. 2008. Trading Tasks: A Simple Theory of Offshoring. American Economic Review, 98(5): 1978–1997. Helpman, E. 2013. Foreign Trade and Investment: Firm-Level Perspectives. Harvard University and CIFAR. Helpman, E. 2006. Trade, FDI and the Organization of Firms. Journal of Economic Lietra-ture, 44: 589–630. Helpman, E., M. J. Melitz and S. R. Yeaple. 2004. Exports versus FDI with Heterogenous Firms. American Economic Review, 94(1): 300–316. Jabbour, L. 2012. Slicing the Value Chain International y: Empirical Evidence on the Offshoring Strategy by French Firms. The World Economy, 35(11): 1417–1447. Jesmin, R. and T. Zhao. 2013. Export Performance in Europe: What Do We Know from Supply Links? IMF Working Paper WP/13/62. International Monetary Fund, Washinton, D.C. Kohler, W. K. and M. Smolka. 2009. Global Sourcing Decisions and Firm Productivity: Evidence from Spain. CESIFO Working paper No. 2903. Koopman, Robert, William Powers, Zhi Wang and Shang-Jin Wei. 2010. Give credit where credit is due: Tracing value added in global production chains. NBER Working Paper No. 16426. Cambridge, MA: NBER. Kowalski, P., J. Lopez Gpnzalez, A. Ragoussis and C. Ugarte. 2015. Participation of Developing Countries in Global Value Chains. OECD Trade Policy Papers No. 179. Paris: OECD Publishing. Literatura 87 Marin, D. 2006. A New International Division of Labour in Europe: Outsourcing and Offshoring to Eastern Europe. Journal of the European Economic Association, 4 (2–3): 612–622. Melitz, M. J. 2003.The Impact of Trade on Intra-Industry Reallocations and Aggregate Industry Productivity. Econometrica, 71(6): 1695–1725. Miroudot, S., R. Lanz and A. Ragoussis. 2009. Trade in intermediate goods in services. OECD Trade Policy Working Paper No. 93, TAD/TC/WP(2009)1/FINAL. Paris: OECD. Nunn, N. and D. Trefler. 2013. Incomplete Contracts and the Boundaries of the Multinational Firm. Journal of Economic Behavior and Organization, 94 (1): 330–344. Nunn, N. and D. Trefler. 2008. The Boundaries of the Multinational Firm: An Empirical Analysis. In E. Helpman, D. Marin and T. Verdier (eds.), The Organization of Firms in a Global Economy, Hravard University press, pp. 55–83. OECD. 2001. ISIC REV. 3 Technology Intensity Definition. Technology and Industry, 7 July. Paris: OECD Directorate for Science, Economic Analysis and Statistics Division. http://www.oecd.org/sti/ind/48350231.pdf. OECD. 2012. Mapping Global value Chains. TAD/TC/WP/RD(2012)9. Paris. OECD. 2013a. Interconnected Economies. Benefiting from Global Value Chains. Paris: OECD. OECD. 2013b. Implications of Global value chains for trade, investment, development and jobs. Prepared for the G-20 Leaders Summit Saint Petersburg. Puga, D. and A. J. Venbales. 1996. The Spread of Industry: Spatial Agglomeration and Economic Development. Journal of the Japanese and International Economies, 10(4): 440–464. Rojec, M. in A. Jaklič. 2013. Slovenija kot lokacija za neposredne tuje investicije v očeh tujih investitorjev – 2013. Ljubljana: Center za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede. Stehrer, R., M. Borowiecki, B. Dachs, D. Hanzl-Weiss, S. Kinkel, J. Pöschl, M. Sass, T. C. Schmall and A. Szalavetz. 2012. Global Value Chains and the EU Industry. Research Reports 383. Vienna: The Vienna Institute for International Economic Studies. Sturgeon, T. J. 2013. Global value Chains and Economic Globalization – Towards a new measurement framework. Industrial Performance Center, Massachusetts Institute of Technology. SURS. 2013. Statistični letopis 2013. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. http:// www.stat.si/letopis/2013/23-13.pdf. Tomiura, E. 2007. Foreign Outsourcing, Exporting and FDI: A Productivity Comparison at the Firm Level. Journal of International Economics, 72: 113–127. UNCTAD. 2013a. World Investment Report 2013. New York and Geneva. UNCTAD. 2013b. Global value Chains and Development. New York and Geneva. Wignaraja, G., J. Krüger and A. M. Tuazon. 2013. Production Networks, Profits and Innovative Activity: Evidence from Malaysia and Thailand. ADBI Working paper Series No. 406. Tokyo: ADBI Institute. Yeaple, S. R. 2006. Oddfhoring, Foreign Direct Investment and the Structure of US Trade. Journal of the European Economic Association, 4 (2–3): 602–611. 88 PRILOGA Sprememba v Ø Ø Ø Ø Ø Ø Ø IV IV IV III IV Ø Ø Ø IV IV vmesnih fazah → → → → → → → → → → → → → → → → → Ø Ø Ø IV IV III IV IV IV IV Ø Ø Ø Ø Ø IV IV Sprememba v Ø Ø Ø Ø Ø Ø Ø I I I II Ø I I I I I končnih fazah → → → → → → Ø Ø Ø I→ I→ I→ I→ I→ I→ I→ Ø Ø I→ I→ I→ Ø I→ % celotnega izvoza 2,9 % 2,9 % 0,0 % 1,6 % 3,1 % 0,7 % 0,9 % 2,3 % 2,4 % 3,2 % 0,8 % 4,1 % 18,9 % 10,8 % 8,1 % 4,9 % 1,8 % RCA izvoz ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↓ . končni 0,54 0,52 0,78 0,51 0,30 0,71 1,62 2,68 2,35 2,02 0,00 3,98 4,89 1,85 1,43 1,80 2013 RCA izvoz ↑ ↑ ↓ ↓ ↓ ↓ ↑ ↓ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↓ . vmesni 0,42 0,42 0,76 0,76 0,37 0,82 3,58 1,83 1,76 1,50 1,69 0,96 0,93 0,97 1,97 1,59 ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↓ ↓ ↓ ↓ ↑ ↓ RCA uvoz 0,93 0,92 0,05 0,96 1,13 0,31 2,46 2,86 1,76 1,57 0,83 1,23 1,23 1,29 1,29 1,56 1,61 h 1994 in 2013. % celotnega eti izvoza 3,9 % 4,1 % 0,2 % 4,9 % 16,1 % 7,7 % 3,6 % 4,2 % 4,5 % 5,3 % 0,7 % 0,2 % 10,4 % 4,2 % 6,3 % 3,7 % 2,7 % tih v l RCA izvoz končni 0,69 0,67 0,45 2,17 2,30 2,60 1,85 2,30 5,27 1,78 0,95 0,00 2,51 4,12 1,07 0,56 2,69 vnoseja 1994 RCA izvoz o d vmesni 0,36 0,36 0,44 1,04 1,29 1,75 3,26 3,31 1,86 1,66 0,30 0,32 0,72 0,58 0,73 1,69 1,70 CA) p RCA uvoz 1,27 1,26 0,08 1,21 1,29 0,73 1,95 1,04 1,38 1,28 0,50 1,33 1,33 1,38 1,38 1,32 1,76 ti (R i rednos en h p delk i, oblačila az i i i; lni i i r e delk rja delk i, umetna delk delk delk itve obačni iz delk ni iz ni iz or delk alni iz rime rzneni iz ati avil rmila rzneni iz arske st iv dr i miner ritih p rmila in t i , k o, posneti nosilci zapisa in e in k e, k vodi iz lesa in plut itve ez z azk ev in usnjeni iz delk rzno or vinsk radiv tni der i r ekstilni in k oiz , papir in papir , papir in papir , t alije in kemični iz alije br i iz gume in plastičnih mas eks , obut er pr nine nine žniške in tisk ano g i neko arske st na avila nd rana, pijač rana, pijač snje Opis H H Tobačni iz Tekstil Tekstil Oblačila, k U oblačil Les t Vlak Vlak Zalo Tisk tisk Koks in naf Kemik vlak Zdr Kemik Izdelk Drug a Tabela 1A: I Šifr 15 15-16 16 17 17-19 18 19 20 21 21-22 22 23 24 2423 24 X 2423 25 26 89 , IV IV IV Ø IV Ø Ø IV Ø III Ø V Ø Ø IV IV V h ig → → → → → → → → → → → → → → → → → er IV IV IV Ø IV Ø Ø Ø Ø Ø Ø IV Ø Ø Ø IV IV esni ig m Ø I I Ø I Ø li v Ø I Ø Ø Ø Ø Ø II I Ø Ø er d 1994 do → → → → → → → → → Ø I→ I→ Ø I→ Ø I→ I→ Ø Ø Ø I→ Ø Ø I→ Ø I→ ti o nt III) a os baviteljskih v redn h do 6,4 % 5,3 % baviteljskih v vadra 13,7 % 0,3 % 7,6 % 1,7 % 2,1 % 11,4 % 1,0 % 0,5 % 0,3 % 3,1 % 3,5 % 15,2 % 41,2 % 22,8 % 14,7 % h p ig (k h faza ↑ ↓ ↑ ↑ ↑ ↓ ↓ ↑ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↑ ↑ ↓ ↓ ti do er jalnier . 0,17 1,16 1,53 0,09 1,13 0,37 0,64 1,58 0,22 0,14 0,18 0,63 0,37 1,10 1,50 0,31 0,60 ončni dsotnos rim ↓ ↑ ↑ ↑ ↑ ↓ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↓ li o ti v k h GVV ritih p 1,10 2,70 1,91 0,10 2,08 0,12 0,46 1,12 0,46 2,52 0,03 4,00 0,19 0,28 1,40 1,61 1,45 baviteljskih v avnos nt I) a h faza ↑ ↑ ↑ ↓ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↓ ↑ ↓ ↓ ↑ ↑ h do o dej esni vadra m 1,38 1,38 1,38 0,13 1,40 1,56 1,40 1,38 0,16 0,79 0,06 2,86 0,27 0,27 1,29 2,30 1,44 ig (k anjšanje) razk ti v v er rvih faza brin, I s h do 5,9 % 5,2 % avnos 11,6 % 0,2 % 5,1 % 2,1 % 2,7 % 10,7 % 1,0 % 0,4 % 0,5 % 6,4 % 4,2 % 9,6 % 34,1 % 17,8 % 36,1 % be v p el. em esni tab ovečanje (zm m put 0,00 1,79 1,21 0,02 1,04 0,42 1,00 1,21 0,37 0,83 0,37 1,81 0,42 0,76 1,18 0,53 1,58 baviteljskih v prem z. v uje p h o -out h do je s ačzn ončni h GVV in IV dej input 1,24 2,52 1,13 0,07 1,43 0,18 0,41 0,66 0,10 0,59 0,02 3,92 0,19 0,20 0,91 1,55 1,62 h faza rikazuh p ↑(↓) o ozu k ončni rvih faza 1,26 1,26 1,26 0,34 1,33 1,32 1,33 1,26 0,16 0,56 0,08 1,04 0,45 0,35 1,29 1,70 1,29 h faza be v k ti v izv esni os aze in EU-27 m e, III v p ija em redn ig IxE b av a 1994 in 2013. er ema vi TD vnosti, prem be v v h p je s om ehnolog em jalni i er ECD B er njiho a t tenzivnosti ed let tenzivnosti rikazu prem ojev in napr ave in opr e rim baviteljske v valne deja ) m ave ema vila t acijsk ehnološke h p ehnološke h p en str ikolic nt IV ti v do odatkov O az ačunalnik a plo edelo h faza os vin i, r tna opr ehnološke in vadra et ave oji in r oji in napr acijske napr ehnološke in ončni t izraženi e vp delk i, finomehanični in optični ti ozila in pr esoljsk a 1994 in 2013. S ig (k odlagi p i iz i str anspor ednje visoke t ednje nizke t er a p ozila be v k om vodnja ko na v vo, druge pr dsotnos nišk ični str i visoke t i sr i sr i nizke t orji laža macijsko komunik vinsk oji in napr or em edicinsk ot ačna in v or tenzivnosti tenzivnosti ed let uni n uje o rez izražen Proiz Ko Str Pisar Elektr RTV, komunik M instrumen M Druga tr Tirna v Zr mot Pohišt recik Inf Izdelk Izdelk in Izdelk in Izdelk ač - prem zn ti b i- baviteljskih v ow nt II) m ech be: S astni izrač ech -t h do avnos T i-t ed-H ed-L pom vadra 27 28 29 30 31 32 33 34 35 352A9 353 36-37 IC H M tech M tech Low O (k faza 2013, Ø o II dej Vir: L 17O e CMliznaA Document Outline _GoBack OLE_LINK4 _GoBack 1 UVOD 2 TEORETIČNI KONCEPTI IN GLAVNE EMPIRIČNE UGOTOVITVE, POVEZANE Z GVV V OBSTOJEČI LITERATURI 2.1 Razlogi za razmah GVV 2.2 Razvojni učinki, prednosti in riziki vključevanja v GVV 2.3 Pomen GVV za mednarodno trgovino 2.4 Teorija in empirične ugotovitve o odločanju podjetij (MNP) o vzpostavitvi in modaliteti GVV 3 SLOVENSKO GOSPODARSTVO IN PODJETJA V GVV 3.1 Matrike dobaviteljskih verig - v kateri fazi vključevanja v GVV je slovenska predelovalna dejavnost in njene posamezne panoge 3.2 Analiza vključevanja slovenskih podjetij v GVV na podlagi individualnih podjetniških podatkov 3.3 Analiza vključevanja slovenskih podjetij v GVV na podlagi ankete med podjetji s tujim kapitalom 4 ZAKLJUČEK IN MOŽNI UKREPI EKONOMSKE POLITIKE Literatura PRILOGA