Zbirka Delovni zvezki UMAR http://www.gov.si/umar/public/dz.php B . Bratuž Ferk, T. Celebic, H. Mervic, J. Pecar, M. Perko, A. Selan, U. Sodja Pregled stanja na izbranih podrocjih z vidika razlik med spoloma v Sloveniji Delovni zvezek 3/2017 , let. XX V I Objava in povzemanje prispevkov sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira. Avtorstvo je treba pripisati avtorju prispevka in ne Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Mnenja, ugotovitve in sklepi so namrec v celoti avtorjevi in ne odražajo nujno uradnih stališc Urada RS za ma kroekonomske analize in razvoj. Kratka vsebina: Delovni zvezek prikazuje razlike med ženskami in moškimi na podrocjih: prebivalstvo, izobraževanje, trg dela, pokojnine in procesi odlocanja. Med prebivalci Slovenije je nekaj vec kot polovica žensk, saj živijo dlje. Ženske dosegajo pri izobraževanju vecinoma boljše rezultate in so bolj izobražene. Njihov položaj na trgu dela je slabši (nižja stopnja delovne aktivnosti, višja stopnja brezposelnosti in nižje place), cepr av so razlike med spoloma manjše kot v povprecju EU. Moški v Sloveniji opravijo vec ur placanega dela na teden, ženske vec ur neplacanega dela. Starševski dopust koristi malo ocetov. Ženske imajo manj delovne dobe kot moški in prejemajo nižje pokojnine. Za stopanost žensk v procesih odlocanja (gospodarstvo, Banka Slovenije, politika) se je povecala, vendar je na številnih podrocjih še vedno nižja od 40 %. Razlike med ženskami in moškimi se kažejo tudi na ravni regij. Kljucne besede: prebivalstvo, izobraže vanje, trg dela, delovna aktivnost, brezposelnost, place, usklajevanje delovnega in družinskega življenja, poraba casa, starševski dopust, otroško varstvo, pokojnine, odlocanje, razlike med ženskami in moškimi , regije . Izdajatelj: Urad RS za makroe konomske analize in razvoj Gregorciceva 27 1000 Ljubljana Tel: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E - naslov: gp.umar@gov.si Odgovorna urednica: mag. Tanja Celebic Delovni zvezek: Pregled stanja na izbranih podrocjih z vidika razlik med spol oma v Sloveniji Avtor ji : m ag. Barbara Bratuž Ferk ( barbara.bratuz - ferk@gov.si ), m ag. Tanja Celebic ( tanja.celebic@gov.si ), Helena Mervic (helena.mervic @gov.si ), Janja Pecar ( janja.pecar@gov.si ), Mitja Perko ( mitja.perko@gov.si ), m ag. Ana Selan ( ana.selan@gov.si ), Urška Sodja ( urska.sodja@gov.si ) Delovni zvezek ni lektoriran. Delovni zvezek je recenzira la dr. Tatjana Rakar. Ljubljana, oktober 2017 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=292515584 ISBN 978-961-6839-36-5 (pdf) KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ......................... 1 2 PREBIVALSTVO SLOVENIJE ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................ 3 3 IZOBRAŽEVANJE ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ... 5 4 ENAKOST SPOLOV NA TRGU DELA ................................ ................................ ................................ ................................ ............................. 12 4.1 Delovna aktivnost in brezposelnost ................................ ................................ ................................ ................................ .................. 12 4.2 Placilo za delo ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ............................ 16 4.3 Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ................................ ................................ ................................ ................... 25 4.3.1 Neplacano delo ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................ 25 4.3.2 Starševski dopust ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ............. 27 4.3.3 Vkljucenost otrok v formalno otroško varstvo ................................ ................................ ................................ ..................... 28 5 POKOJNINE ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ .......... 30 6 ENAKOST SPOLOV V PROCESIH ODLOCANJA ................................ ................................ ................................ ................................ ........ 33 6.1 Odlocanje v gospodarstvu ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ .... 33 6.2 Odlocanje v centralnih bankah ................................ ................................ ................................ ................................ ........................... 34 6.3 Politicno odlocanje ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ .................. 35 7 SKLEPNE MISLI ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ .... 37 8 LITERATURA IN VIRI ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ........................... 39 PRILOG A K DELOVNEMU ZVEZKU: STATISTICNE TABELE V EXCELOVI DATOTEKI Kazalo okvirjev, slik in zemljevidov Okvir 1: Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu – regionalni pregled ................................ ................................ ............................ 3 Okvir 2: Vkljucenost žensk in moških v terciarno izobraževanje – regionalni pregled ................................ ................................ . 7 Okvir 3: Ženske in moški v starosti 25 - 64 let z vsaj srednjo šolo – regionalni pregled ................................ ................................ 8 Okvir 4: Ženske in moški s terciarno izobrazbo v starost ni skupini 30 - 34 let – regionalni pregled ................................ ......... 9 Okvir 5: Brezposelnost žensk in moških – regionalni pregled ................................ ................................ ................................ ............. 14 Okvir 6: Razlogi za obs toj placne vrzeli in njeno zapiranje v razvitih gospodarstvih ................................ ................................ . 17 Okvir 7: Prizadevanja za enako placilo v Sloveniji in EU ................................ ................................ ................................ ........................ 19 Okvir 8: Placna vrzel med ženskami in moškimi – regionalni pregled ................................ ................................ ............................. 23 Slika 1: Razmerje med moškimi in ženskami po starostnih skupinah, Slovenija, 1982 in 2016 ................................ ................. 3 Slika 2: Pricakovano trajanje življenja, Slovenija in EU, 1982 – 2015, v letih ................................ ................................ ....................... 4 Slika 3: Strukturi žensk in moških, vpisanih v srednje šole, po vrsti izobraževalnega programa, šolsko leto 2015/2016 1 , v % ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ . 5 Slika 4: Struktura vpisanih v terciarno izobraževanje, po podrocjih izobraževanja, ženske in moški, šolsko leto 2015/2016, v % ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ .......... 6 Slika 5: Delež prebivalcev, starih 25 - 64 let, z vsaj srednješolsko izobrazbo, ženske in moški, Slovenija in povprecje EU, 2006 – 2015, v % ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ......... 7 Slika 6: Delež prebivalcev, starih 30 - 34 let, s terciarno izobrazbo, ženske in moški, Slovenija in povprecje EU, 2006 – 2015, v % ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ..................... 9 Slika 7: Stopnja aktivnosti po spolu, razlicne staros tne skupine, EU, 2016, v % ................................ ................................ ........... 12 Slika 8: Delež delovno aktivnih žensk po dejavnostih, Slovenija, 2008, 2012 in 2016, v % ................................ ...................... 15 Slika 9: Kazalniki trga dela za ženske in moške, Slovenija, 2016, v % ................................ ................................ ................................ 15 Slika 10: Placna vrzel med spoloma, dejavnosti, Slovenija, 2015, v % ................................ ................................ .............................. 18 Slika 11: Placna vrzel med spoloma, EU, 1 2014, v % ................................ ................................ ................................ ................................ 20 Slika 12: Placna vrzel med spoloma, Slovenija in EU, 1 2002 – 2014, v % ................................ ................................ ........................... 20 S lika 13: Povprecne place po starosti (v EUR) in placna vrzel med spoloma (v %), Slovenija in EU, 2014 ................................ .... 21 S lika 14: Povprecne place po izobrazbi (v EUR) in placna vrzel med spoloma (v %), Sl ovenija in EU, 2014 ................................ 21 S lika 15: Povprecne place po poklicih (v EUR) in placna vrzel med spoloma (v %), Slovenija in EU, 2014 ................................ .. 22 S lika 16: Povprecne place po skupinah dejavnosti (v EUR) in placna vrzel med spoloma (v %), Slovenija in EU, 2014 ........... 22 Slika 17: Placane in neplacane delovne ure, po spolu, EU, 2015 ................................ ................................ ................................ ........ 26 Slika 18: Dolžina placanega materinskega oziroma starševskega dopusta, ki je namenjen materam in dolžina ocetovskega dopusta, EU, 2016, v tednih 1 ................................ ................................ ................................ ................................ .................. 27 Slika 19: Povprecna starost in pokojninska doba, Slovenija, 2010 in 2015, v letih ................................ ................................ ...... 30 Slika 20: Povprecna pokojnina po spolu, Slovenija, 2010 in 2015, v evrih ................................ ................................ ...................... 31 Slika 21: Povprecna pokojnina (v evrih) in pokojninska doba novih upokojencev (v letih), Slovenija, 2006 in 2015 .... 31 Slika 22: Zastopanost žensk in moških v upravnih odborih velikih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, Slovenija in EU, 2006 – 2016, v % ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ......................... 34 Slika 23: Zastopanost žensk in moških v upravnih odborih velikih gospodarskih družb, ki k otirajo na borzi, oktober 2016, v % ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ .................. 34 Slika 24: Zastopanost žensk in moških na mestih odlocanja v centralnih bankah, Slovenija in EU, 2006 – 2016, v % .... 35 Slika 25: Zastopanost žensk in moških na mestih odlocanja v centralnih bankah državah clanicah EU, 2016, v % ...... 35 Slika 26: Zastopanost žensk in moških v parlamentu, Sloven ija in EU, 2006 – 2016, v % ................................ ........................... 36 Slika 27: Zastopanost žensk in moških v vladi, Slovenija in EU, 2006 – 2016, v % ................................ ................................ ......... 36 Zemljevid 1: Pricakovano trajanje življenja za ženske in moške ter razlika med spoloma (ženske – moški), regije, 2015, v letih ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................ 4 Zemljevid 2: Razlike v vkljucenosti mladih (20 - 24 let ) žensk in moških v terciarno izobraževanje, regije, 2015/2016, v o.t. ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ .. 6 Zemljevid 3: Razlike med ženskami in moškimi z najmanj srednjo šolo v starosti 25 - 64 let, regije, 2016 (register), v o.t . ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ................................ ......... 8 Zemljevid 4: Razlike med ženskami in moškimi s terciarno izobrazbo v starosti 30 - 34 let, regije, 2016 (register), v o.t. .............. 10 Ze mljevid 5: Razlika med registrirano stopnjo brezposelnosti žensk in moških, regije, 2016, v o.t. ................................ .... 14 Zemljevid 6: Placna vrzel med spoloma (po kraju bivanja), regije, 2015, v % ................................ ................................ ............... 24 Zemljevid 7: Placna vrzel med spoloma (po kraju dela), regije, 2015, v % ................................ ................................ ..................... 24 Kratice AAUW – American Association of University Women, CEDEFOP – European Centre for the Devel opment of Vocational Training - Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, EIGE – European Institute for Gender Equality / Evropski inštitut za enakost spolov, EK – Evropska komisija, EQLS – European Quality of Life Survey / Evropska raziskava o k akovosti življenja, EU – Evropska unija, EUR – evro, EUROFOUND – European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions / Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, EUROSTAT – The Statistical Office of the European Union / E vropski statisticni urad, o.t. – odstotna tocka, EWCS – European Working Conditions Surveys / Evropska raziskava o delovnih razmerah, GPG – Gender Pay Gap / placna vrzel, GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije, KEN – Knowledge Economy Neetwo rk, NEET – not in employment and not in any education and training / niti vkljuceni v izobraževanje ali usposabljanje, niti zaposleni, ISCED – The International Standard Classification of Education / Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja, M – m oški, OECD – The Organisation for Economic Co - operation and Development / Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, PIAAC – OECD Programme for the International Assessment of Adult Competences / Program za mednarodno ocenjevanje komptenc, PISA – P rogramme for international student assessment / Program mednarodne primerjave dosežkov ucencev, SES – Structure of Earnings Survey / Raziskovanje o strukturi place, SKD – Standardna klasifikacija dejavnosti, STEM – science, technology, engineering and math ematics / naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, SURS – Statisticni urad RS, UL – Uradni list, TIMSS – Trends in International Mathematics and Scienc e Study – Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – US Dollar / Ameriški dolar, ZDR – Zakon o delovnih razmerjih, ZEMŽM – Zakon o enakih možnostih žensk in moških, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZUNEO - UPB1 – Zakon o uresnicevanju nacela enakega obravnavanja, Ž – ženske, WITA – With Innovative Tools Agains GPG . Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom i n paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladišcenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremicninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Z dravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti. Kratice držav AT – Avstrija, BE – Belgija, BG – Bolgarija, HR – Hrvaška, CZ – Ceška, CY – Ciper, DK – Danska, DE – Nemcija, EE – Estonija , ES – Španija, EU – Evropska Unija, GR – Grcija, FR – Francija, FI – Finska, HU – Madžarska, IE – Irska, IT – Italija, LU – Luksemburg, LT – Litva, LV – Latvija, MT – Malta, NL – Nizozemska, PL – Poljska, PT – Portugalska, RO – Romunija, SE – Švedska, SI – Slovenija, SK – Slovaška, UK – Velika Britani ja Povzetek V Sloveniji so razlike med ženskami in moškimi primerjalno z EU manjše, vendar so v glavnem v prid moških razen pri pricakovanem trajanju življenja. Kljub temu, da so ženske vecinoma bolj izobraž ene, so pogosteje brezposelne, imajo nižje place, opravijo vec ur neplac a nega dela, redko zasedajo vodilne položaje in tudi pokojnine imajo slabše. Med prebivalci Slovenije je nekaj vec kot polovica žensk, saj živijo dlje. Pricakovano trajanje življenja j e pri ženskah daljše kot pri moških, kar velja tudi za vse regije. Pri obeh spolih se povecuje, razlika med njima pa se je vidneje zmanjšala šele v zadnjih desetih letih. Vkljucenost žensk (15 - 19 let) v srednješolsko izobraževanje je manjša od vkljuceno sti moških. V programe, ki omogocajo neposreden vpis v terciarno izobraževanje, je vpisan vecji delež žensk . Zato je v kljucenost žensk (20 - 24 let) v terciarno izobraževanje vecja, tudi v vseh regijah in razlika med spoloma je vecja kot v povprecju EU. Dele ž odraslih (25 - 64 let) žensk z vsaj srednješolsko izobrazbo je bil leta 2016 manjši kot pri moških tako na ravni Slovenije kot v vseh regijah . D eleža žensk, starih 25 - 64 let in 30 - 34 let, s terciarno izobrazbo, sta vecja , kar velja tudi za vse regije. Vecj a je tudi vkljucenost žensk v vseživljenjsko ucenje, ženske dosegajo boljše dosežke pri bralni in naravoslovni pismenosti ter slabše pri matematicni. Položaj žensk na trgu dela je slabši od položaja moških. Stopnja aktivnosti je nižja, ceprav se je vrzel v krizi in po njej nekoliko zmanjšala. S topnja delovne aktivnosti žensk je nižja, stopnja brezposelnosti pa višja. Registrirana stopnja brezposelnosti žensk je višja v vseh regijah in vecini obcin. V mednarodni primerjavi je v rzel v participaciji med žens kami, ki imajo majhne otroke, in ženskami brez otrok med najmanjšimi v EU, s topnja aktivnosti žensk v najbolj aktivni dobi ( 30 - 54 let) je visoka. Ž enske so zaposlene vecinoma v storitvenih dejavnostih, njihov delež v najvišjih poklicnih skupinah je podpovp recen. Pogosteje so izpostavljene zacasnim in delnim zaposlitvam, v povprecju opravijo manjše število ur. Place žensk so nižje od plac moških. Slovenija ima eno najnižjih placnih vrzeli med spoloma v državah EU, ceprav so se razlike v placah žensk in moš kih od zacetka krize nekoliko povecale (s 4,1 % v 2008, na 7,5 % v 2015). Placna vrzel je glede na dejavnost najvišja v financnih in zavarovalniških dejavnostih, glede na starost v starostni skupini 40 - 49 let , glede na izobrazbo med najbolj izobraženimi (2 0,4 %) in glede na poklic pri neindustrijskih poklicih ter menedžerjih. Placna vrzel je po kraju bivanja in kraju dela najvišja v gorenjski regiji ter najnižja v jugovzhodni Sloveniji. Moški v Sloveniji opravijo vec ur placanega dela na teden (43 ur) v n jihovi glavni zaposlitvi in drugih službah kot ženske (38 ur). Zaposlene ženske namenijo vec ur (32) za skrbstvene obveznosti in neplacano delo v gospodinjstvu (moški: 15 ur). Oboji opravijo vec ur placanega in neplacanega dela kot v povprecju EU. Ženske s o v vecini tiste, ki koristijo starševski dopust, tega je leta 2015 koristilo le 6,4 % ocetov. Vkljucenost otrok v formalno otroško varstvo se je povecala in je l eta 2015 znašala pri otrocih, mlajših od treh let 37,4 % (EU: 30,3 %) in pri otrocih v starost i od treh let in do vstopa v šolo 90,9 % (EU: 83,3 %) . V povprecju so bili leta 2015 slovenske starostne upokojenke in upokojenci enako stari, vendar so imele upokojenke manj pokojninske dobe (upokojijo se prej, živijo dlje). Ženske so v povprecju dobile za 114 EUR nižjo starostno pokojnino (631 EUR) kot moški. Starostna pokojnina novih upokojenk pa je bila leta 2015 že višja od pokojnine novih upokojencev, saj se je povprecna pokojninska doba žensk povecala in precej približala moški. Razlika v pokojnina h med spoloma je znašala leta 2015 za starostno skupino nad 65 let 21 % in je bila nižja kot v EU (38 %). D elež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu se povecuje, a je še vedno nizek. Oktobra 2016 je bilo v Sloveniji med clani najvišjih vodstvenih o rganov najvecjih družb, registriranih v državi, ki kotirajo na nacionalni borzi 24,8 % žensk (EU: 23,9 %). V zadnjih desetih letih se je povecala tudi zastopanost žensk na mestih odlocanja v Banki Slovenije, v parlamentu in vladi. Summary Slovenia has r elatively small differences between women and men compared with the EU, but except for life expectancy, they are mostly in favour of men. Although women tend to be better educated than men, they are more often unemployed, earn lower wages, do more unpaid w ork, are less frequently represented in key decision - making positions and receive lower pensions. More than half of Slovenia’s population are women, as women live longer than men. Life expectancy for women is higher than life expectancy for men also at th e level of regions. It is rising for both genders, but the gender gap has narrowed more visibly only in the past ten years. The participation rate of women (15 - 19 years) in upper secondary education is lower than the participation rate of men. In programm es that enable direct transition to tertiary education, the share of women is higher than the share of men. The participation rate for women (20 – 24 years) in tertiary education is therefore higher than that for men, also at the level of regions; the gender gap is larger than on average in the EU. In 2016, the share of adult women (25 – 64 years) with at least upper secondary education was lower than the corresponding share of men, at the national level as well as in all regions. The shares of women aged 25 – 64 years and 30 – 34 years with tertiary education are higher than the corresponding shares of men, which is also true for all regions. The participation in life - long learning is also higher for women than for men. Women perform better than men in reading and science, but are worse in mathematics. Women’s labour market outcomes are generally worse than those of men. The activity rate of women is lower, although the gap between the rate of women and the rate of men narrowed somewhat during the crisis. The empl oyment rate of women is also lower, while their unemployment rate is higher than that for men. The registered unemployment rate of women is higher in all regions and municipalities. The activity rate gap between women with small children and those without them is one of the smallest in the EU. The activity rate for women in their prime age years (30 – 54 years) is high. Women mostly work in service activities. Their share in the highest paid occupations is below the average. Moreover, they are more likely to be employed on fixed - term contracts and work part - time. On average, women work fewer hours than men. Women earn less than men. Slovenia has one of the lowest gender pay gaps in the EU, although the difference between women’s and men’s earnings has increas ed slightly since the beginning of the crisis (from 4.1% in 2008 to 7.5% in 2015). The gender pay gap by sector is the highest in financial and insurance activities, by age in the 40 – 49 age group, by education among the most educated (20.4%) and by occupat ion among non - industrial occupations and managers. The pay gap is the highest in the Gorenjska region and the lowest in south - eastern Slovenia. Men in Slovenia spend more hours of paid work per week (43 hours) in their main job and in other services than women (38 hours). Working women dedicate more hours (32 hours) for care and housework (men: 15 hours). Both spend more hours of paid and unpaid work than the EU average. Parental leave is used mostly by women (only 6.4% of fathers took parental leave in 2 015). The participation of children in formal childcare increased. In 2015 the participation rate for children under the age of three totalled 37.4% (EU: 30.3%) and the participation rate for children from three years to compulsory school age 90.9% (EU: 83 .3%). In 2015 female and male pensioners were on average the same age, but female pensioners had fewer years of pensionable service (as women live longer and retire earlier). The old - age pension for women was on average 114 EUR lower (amounting to 631 EU R) than the old - age pension for men. However, the average old - age pension of women who retired in 2015 (i.e. new pensioners) was already higher than the average pension of newly retired men, as the average length of pensionable service for women increased and came close to that for men. In 2015 the pension gender gap for pensioners aged over 65 years stood at 21% and was lower than in the EU (38%). Although the share of women in decision - making positions is increasing, it is still low. In October 2016, 24. 8% of board members of the largest publicly listed companies in Slovenia were women (EU: 23.9%). In the last ten years, the representation of women in key decision - making bodies of Bank of Slovenia, the parliament and the government has also increased. 1 U VOD Enakost spolov je temeljno nacelo demokraticnih družb, v katerih so ženske in moški enako udeleženi na vseh podrocjih javnega in zasebnega življenja (Robnik, 2015). Pri tem je pomembna tako izkorišcenost delovnega in izobrazbenega potenciala žensk kot tudi uravnotežena zastopanost spolov v procesih odlocanja. Neizkorišcen potencial žensk lahko zmanjšuje blaginjo, kar kažejo na primer ocene stroškov nižje delovne aktivnosti žensk. Za leto 2013 je Eurofound ( The Gender Employment Gap – Challenges and Sol utions, 2016) ocenil stroške razlike v vrzeli delovne aktivnosti po spolu (izgube zaradi nižje stopnje delovne aktivnosti žensk) za vse države EU. Tako ocenjeni stroški se gibljejo med 1 % BDP v Litvi do 8,2 % BDP na Malti. Ocena za Slovenijo znaša 3,1 % B DP, kar je nekoliko vec kot v povprecju EU - 28 (v nadaljevanju EU ; 12,8 % BDP). 1 Kjer niso zajete vse države EU, je to napisano v opombi. 2 V 14.clenu ustave je zapisano, da so enake clovekove pravice in temeljne svobošcine ter enakost pred zakonom zagotovljene vsakomur, ne glede na spol. 3 Enako obravnavo glede na spol mora delodajalec zagotavljati delavcu pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, placah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem casu in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 4 Evropska komisija (2016) Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016-2019. Uravnotežena zastopanost spolov v procesih odlocanja pomeni, da je delež vsakega od spolov najmanj 40-odstoten, saj imata tako oba spola dejansko moc vplivanja na odlocitve. Ro bnik (2015) argumente za uravnoteženo zastopanost žensk in moških na mestih odlocanja razdeli v argument (i) družbene pravicnosti, ki temelji na dejstvu, da je približno polovica prebivalstva in delovno aktivnih žensk, ki so tudi bolj izobražene kot moški, in (ii) poslovni argument, ki izhaja iz raziskav, ki kažejo pozitivno povezavo med prisotnostjo žensk v upravah in poslovnimi rezultati teh podjetij. V Sloveniji je temeljna pravica do enake obravnave po spolu zapisana že v Ustavi, 2zakonska dolocila o e nakosti spolov pa tudi v številnih podrocnih zakonih. Tako je na primer zahteva po enakem placilu za enako delo dolocena v Zakonu o delovnih razmerjih. 3 Enako obravnavo moških in žensk pa doloca tudi Z akon o enakih možnostih žensk in moških, po katerem ena kost spolov pomeni, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh podrocjih javnega in zasebnega življenja, da imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj. Omenjen zakon med drugim predvideva tudi pripravo nacionalnega programa za enake možnosti žensk in moških, ki doloci temeljne politike enakih možnosti s ciljem izboljšati položaj žensk oziroma zagotavljati trajn ostni razvoj pri uveljavitvi enakosti spolov. V drugem nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2015 – 2020 je poudarek na naslednjih prednostnih podrocjih: (i) enaka ekonomska neodvisnost, (ii) usklajevanje poklicnega in zasebnega o ziroma družinskega življenja, (ii) družba znanja brez spolnih stereotipov, (iv) socialna vkljucenost, (v) zdravje, (vi) uravnotežena zastopanost žensk in moških, (vii) nasilje nad ženskami ter (viii) enakost spolov v zunanji politiki in mednarodnem razvojn em sodelovanju. Podobne usmeritve vsebuje tudi le dokument Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016 – 2019, ki ga je leta 2016 sprejela Evropska komisija. 4 Delovni zvezek prikazuje pogled na prebivalstvo, na trg dela, vkljucno z nekaterimi dejavniki, k i vplivajo na participacijo žensk na trgu dela (starševski dopust, neplacano delo In dostopnost formalnega varstva otrok), izobraževanje, in sodelovanje v procesih odlocanja z vidika razlik med spoloma. V prvem poglavju Barbara Bratuž Ferk predstavlja demo grafsko sliko Slovenije z vidika spola in pricakovanega trajanja življenja ob rojstvu. Pri tem ugotavlja, da je med prebivalci Slovenije nekaj vec kot polovica žensk, saj ženske živijo dlje kot moški. Za to delež žensk v starejših starostnih skupinah mocno presega delež moških, kar med drugim vpliva na vecje tveganje revšcine med starejšimi ženskami v primerjavi z moškimi. V drugem poglavju Tanja Celebic prikazuje razlike med spoloma v izobraženosti in vkljucenosti v izobraževanje. Vkljucenost žensk (15 - 19 let) v srednješolsko izobraževanje je manjša od vkljucenosti moških, vendar so ženske pogosteje vpisane v srednješolske programe, ki omogocajo neposreden vpis na terciarno izobraževanje. To vodi do precej vecje stopnje vkljucenosti žensk v starostni skupin i 20 - 24 let v terciarno izobraževanje in tudi vecjega deleža žensk s terciarno izobrazbo, še posebej v mlajših starostnih skupinah. Kljub boljši izobraženosti je položaj žensk na trgu dela slabši kot položaj moških, saj je brezposelnost med ženskami pogost ejša kot med moškimi, place žensk pa nižje od plac moških. Mitja Perko v prvem delu tretjega poglavja prikazuje razlike v delovni aktivnosti in brezposelnosti. Pri tem ugotavlja tudi, da so ženske v primerjavi z moškimi pogosteje izpostavljene zacasnim in delnim zaposlitvam , 5kar zmanjšuje njihove možnosti za dostop do vseživljenjskega ucenja in s tem do ohranjanje zaposlitve. Slednje vpliva na placno vrzel, ki jo v drugem delu tretjega poglavja analizira Ana Selan. Pri tem ugotavlja , da se je zaostanek po vprecnih plac žensk za placami moških v Sloveniji od zacetka krize nekoliko povecal (s 4,1 % v 2008, na 7,5 % v 2015), vendar je v primerjavi z drugimi državami EU še vedno majhen. Bastani et al. (2017) opozarjajo na pomen tradicionalne vloge žensk v gospo dinjstvih in starševstva na njihovo participacijo na trgu dela in placno vrzel. Za to v tretjem delu tretjega poglavja prikazujemo delitev neplacanega dela med ženskimi in moškimi, ureditev starševskega dopusta in dostopnost formalnega varstva predšolskih otrok. Tako kot v drugih državah tudi v Sloveniji ženske opravijo manj ur placanega dela in vec ur neplacanega dela kot moški, ceprav moški v Sloveniji opravijo v primerjavi z moškimi v drugih državah relativno veliko števil ur neplacanega dela. K vecji de lovni aktivnosti žensk prispeva tudi visoka vkljucenost otrok v formalno otroški varstvo, ki je v Sloveniji razmeroma dobro dostopno. Ker se razlike v položaju na trgu dela odražajo v dohodkih v starosti v cetrtem poglavju Barbara Bratuž Ferk analizira raz like v višini pokojnin, ki predstavljajo glavni vir dohodka v starosti. Razlike v višini starostne pokojnine med spoloma se v Sloveniji znižujejo in so tudi nižje kot v povprecju EU. V petem poglavju pa Urška Sodja prikazuje še enakost spolov pri odlocanju s pomocjo razpoložljivih kazalnikov, saj je uravnotežena zastopanost žensk in moških v procesih odlocanja pomembno nacelo demokracije. Vkljucenost žensk v odlocanje v gospodarstvu, v centralni banki in v politiki se je sicer v zadnji desetih letih izboljš ala, vendar je delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu nizek, ce upoštevamo izobraženost in stopnjo delovne aktivnosti žensk pri nas. Enakost spolov je na dolocenih podrocjih možno analizirati tudi na regionalni ravni, kar je v Delovnem zvezku pri spevala Janja Pecar. Sestavni del delovnega zvezka je tudi statisticna priloga , v kateri prikazujemo statisticne podatke s podrocij, ki jih obravnavamo v delovnem zvezku. Pri pripravi Delovnega zvezka so bili upoštevani statisticni podatki, informacije in sprejeti ukrepi, znani do 1 . junija 2017. 5 Zaposlitve s krajšim delovnim casom. 2 PREBIVALSTVO SLOVENI JE Med prebivalci Slovenije je nekaj vec kot polovica žensk, saj živijo dlje. Razlogi, da ženske živijo dlje kot moški še niso popolnoma raziskani, med njimi pa so lahko naslednji in med seb oj povezani: i) telesna zgradba in hormoni, ii) ženske razvijejo kardiovaskularne bolezni približno deset let kasneje od moških, iii) dva X kromosoma pri ženskah naj bi prispevala k temu, da ob staranju ali poškodbi celice lahko izberejo eden ali drugi kro mosom, iv) bolj tvegano življenje moških (nesrece ipd.) (Robinson, 2015; Blue, 2008). Znacilno je, da se tudi rodi vec deckov kot deklic – v Sloveniji se je v povprecju v zadnjih 62 - ih letih na 1000 deckov rodilo 947 deklic, kar ne odstopa od svetovnega po vprecja. Delež žensk med vsemi prebivalci Slovenije je v zacetku leta 2016 znašal 50,4 % in je bil v primerjavi z letom 1982 nižji za 1 o. t. Razlike so predvsem v skupini starejšega prebivalstva, kjer se je delež moških precej povecal v starostni skupini 60 - 79 let, saj se je pricakovano trajanje življenja za moške povecevalo hitreje. Slika 1 : Razmerje med moškimi in ženskami po starostnih skupinah, Slovenija , 1982 in 2016 Vir: Eurostat, lastni prera cuni. V zadnjih desetih let ih se je razlika med pricakovanim trajanjem življenja za ženske in moške vidneje zmanjšala. Pricakovano trajanje življenja se pri obeh spolih vseskozi povecuje, šele v zadnjih desetih letih pa se je razlika med ženskami in moškimi vidneje zmanjšala. Izbolj šanje v dolgoživosti za moške lahko pripišemo razlicnim dejavnikom, kot so višja izobrazba, izboljšani socialnoekonomski pogoji in boljši življenjski slog ter napredek v zdravstveni oskrbi (OECD, 2016). Ženske pa so tudi dosegle že precej visoko življenjsk o pricakovanje, zato se jim to povecuje pocasneje. Leta 2015 je bila povprecna starost umrlih žensk 681 let, moških pa 72,8 let (leta 1985: ženske : 72,8 let; moški : 63,8 let); pred 80 - im letom je tako umrlo 34,6 % žensk in 63,4 % moških (leta 1985: 60 % že nsk in 80 % moških). 6 Povprecna starost umrlih ne smemo zam enjati s pricakovanim trajanjem življenja (število let življenja, ki ga oseba, stara x let, še lahko pricakuje, ce predpostavljamo, da bo umrljivost po starosti od leta opazovanja dalje ostala nespremenjena). Okvir 1 : Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu – regionalni pregled Razlike v pricakovanem trajanju življenja med ženskami in moškimi v regijah odražajo tudi njihove posebnosti. Te so vezane na socio - ekon omske dejavnike, pa tudi na lego regije (npr. mediteranska prehrana je poznana kot bolj zdrava). Ženske imajo tudi v vseh regijah daljšo pricakovano življenjsko dobo kot moški. Najdaljše življenje (85 let) lahko pricakujejo ženske v obalno - kraški regiji, s koraj 10 let krajše pa moški v zasavski regiji, ki imajo najkrajše pricakovano trajanje življenja v Sloveniji. Znotraj iste regije je najvecja razlika v obalno - kraški regiji, kjer ženske v povprecju preživijo moške za dobrih sedem let. Najmanjša razlika je v posavski regiji, ki znaša manj kot pet let, vendar je pricakovano trajanje življenja moških tu še vedno višje kot moških v zasavski regiji. Na regionalni ravni lahko na razlike med moškimi in ženskami še bolj izrazito vpliva zdrav življenjski slog. Slik a 2 : Pricakovano trajanje življenja, Slovenija in EU , 1982 – 2015, v letih Vir: Eurostat , lastni preracuni. Opomba: Pricakovano trajanje življenja je povprecno število let življenja, ki ga oseba, stara x let, še lahko pricakuje, ce predpostavljamo, da bo umrljivost po starosti od leta opazovanja dalje ostala nespremenjena. Zemljevid 1 : Pricakovano trajanje življenja za ženske in moške ter razlika med spoloma (ženske – moški) , regije, 2015 , v letih 3 IZO BRAŽEVANJE Vkljucenost žensk (15 - 19 let) v srednješolsko izobraževanje je manjša od vkljucenosti moških; vecji delež žensk kot moških je vpisan v programe, ki omogocajo vpis v terciarno izobraževanje. V šolskem letu 2014/2015 je vkljucenost v srednješols ko izobraževanje pri ženskah znašala 78,0 % (moški: 78,7 %) in je zadnjih nekaj let manjša od vkljucenosti moških, v povprecju EU je ravno obratno. Struktura žensk, redno vpisnih v srednješolsko izobraževanje, po vrsti izobraževalnega programa se precej ra zlikuje od strukture moških, razlike med spoloma so znacilne za celotno obdobje 2006/2007 – 2015/2016. V nižje in srednje poklicne programe, ki ne omogocajo neposrednega vpisa v terciarno izobraževanje, vendar je po njih na trgu dela stalno prisotno povpraše vanje s strani delodajalcev, je vpisan vecji delež moških. Na gimnazije, ki so namenjene pripravi na študij, je vpisan vecji delež žensk. Vecji delež žensk kot moških je vpisan v izobraževalne programe, ki omogocajo neposreden vpis v terciarno izobraževanj e 7(2015/2016: 88,9 %; moški: 76,9 %), razlika med spoloma se v obdobju 2005/2006 – 2015/2016 ni bistveno spreminjala. Delež zgodnjih osipnikov 8je pri ženskah leta 2015 je znašal 3,4 % in je nižji od nacionalnega cilja (5 %), pri moških pa je bil višji (6,4 %). Razlika med spoloma je bila tudi po tem kazalniku približno enaka kot leta 2006. 7 Neposreden vpis v terciarno izobraževanje omo gocajo gimnazije, srednji tehniški in drugi strokovni programi, poklicno tehniško izobraževanje, maturitetni tecaj in poklicni tecaj. 8 Mladi, stari 18 -24 let, s koncano ali nedokoncano osnovno šolo ali brez šolske izobrazbe, ki niso vkljuceni v izobraževa nje ali usposabljanje. 9 Leta 2014 je vkljucenost žensk v terciarno izobraževanje pri nas znašala 58,3 % (moški: 39,3 %) in v povprecju EU 35,9 % (moški: 28,5 %). Slika 3 : Strukturi žensk in moških, vpisanih v srednje šole, po vrsti izobraževalnega programa, šolsko leto 2015/2016 1 , v % Vir: SURS, lastni p reracuni. Opombe: 1Po podatkih za zacetek šolskega leta. Vkljucenost žensk (20 - 24 let) v terciarno izobraževanje je veliko vecja od vkljucenosti moških, ceprav se razlika med njimi zmanjšuje. V šolskem letu 2015/2016 je pri ženskah znašala 55,9 % in je bila za 17,9 o.t. vecja kot pri moških. Razlika med ženskami in moškimi je bila leta 2014 precej vecja kot v povprecju EU , 9ceprav se zmanjšuje in je manjša kot v šolskem letu 2006/2007. Struktura vpisanih v terciarno izobraževanje po podrocjih izobraževan ja se med ženskami in moškimi razlikuje, kar vpliva na uspešnost na trgu dela. Pri žensk so višji deleži vpisanih na podrocja, ki izobražujejo za pretežno »ženske poklice« (družbene vede, poslovne vede in pravo, zdravstvo in sociala, izobraževanje in umetn ost in humanistika) ter manjši na podrocja, ki izobražujejo za »tradicionalno moške poklice« (tehniko, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo ter znanost, matematika in racunalništvo). Ce bi vec žensk pridobilo izobrazbo na podrocjih, na ka terih na trgu dela primanjkuje ponudbe, bi to povecalo stopnjo delovne aktivnosti ( Economic benefits of gender equality: briefing paper , 2017, str. 2). Slika 4 : Struktura vpisanih v terciarno izobraževanje, po podrocjih izobraževanja, ženske in moški, šolsko leto 2015/2016, v % Vir: SURS, lastni preracuni. Zemljevid 2 : Razlike v vkljucenosti ml adih (20 - 24 let) žensk in moških v terciarno izobraževanje, regije, 2015/2016 , v o.t. Okvir 2 : Vkljucenost žensk in moških v terciarno izobraževanje – regionalni pregled Tudi pregled po regijah pokaže, da je vkljucenost žensk v terciarno izobraževanje bistveno višja od vkljucenosti moških v vseh regijah, najvišja je v gorški. Tu se vec kot 90 % žensk v starosti 20 - 24 let izobražuje na terciarni ravni, kar je za 41,2 o.t. vec od vkljucenosti moških, ceprav je tudi ta v goriški reg iji najvišja. V osrednjeslovenski regiji je v terciarno izobraževanje vkljucenih najmanj žensk, 40 % ženske populacije in tretjina moške populacije v starosti 20 - 24 let, in tudi razlika med spoloma je tu najmanjša. Nanjo v regijah vpliva vec dejavnikov. Po leg že omenjenih je pomembna tudi mreža šol, ki izobražujejo za študij, struktura gospodarstva in povpraševanje na trgu dela v regijah. Ženske se bolj vkljucujejo v terciarno izobraževanje tudi v regijah, ki imajo visoko stopnjo brezposelnosti. Ker težko n ajdejo zaposlitev, z nadaljnjim izobraževanjem odložijo vstop na trg dela in si s tem povecajo možnosti za zaposlitev. Delež odraslih, starih 25 - 64 let z vsaj srednješolsko izobrazbo 10 je pri ženskah manjši kot pri moških, ceprav se razlika zmanjšuje. Pri dobljena izobrazba vpliva na posameznikov položaj na trgu dela in ima tudi razlicne druge pozitivne ucinke na blaginjo prebivalcev. Stopnja brezposelnosti je v povprecju najnižja pri terciarno izobraženih in najvišja pri nizko izobraženih, stopnja tveganja revšcine je pri njih nižja, samoocena zdravja je pri njih višja ipd. Pri nas je delež žensk (25 - 64 let) z vsaj srednješolsko izobrazbo leta 2015 znašal 85,5 % in je bil manjši kot pri moških, kar je povezano z manjšim deležem v starostnih skupinah 45 - 54 l et in 55 - 64 let. Delež odraslih prebivalcev (25 - 64 let) z vsaj srednješolsko izobrazbo se je v obdobju 2006 – 2015 pri ženskah povecal bolj kot pri moških. Izboljševanje izobrazbene strukture odraslega prebivalstva je v veliki meri povezano z visoko vkljucen ostjo mladih in vkljucenostjo odraslih v izobraževanje in z demografskim ucinkom (s prehajanjem mlajših starostnih skupin prebivalcev, ki so bolje izobražene kot starejše). Razlika med ženskami in moškimi se je v obdobju 2006 – 2015 zmanjšala, a je vecja kot v povprecju EU. 10 Zajeti sta srednješolska in terciarna izobrazba. Slika 5 : Delež prebivalcev, starih 25 - 64 let, z vsaj srednješolsko izobrazbo, ženske in moški, Slovenija in povprecje EU, 2006 – 2015, v % Vir: Eurostat, lastni preracuni . Okvir 3 : Žens ke in moški v starosti 25 - 64 let z vsaj srednjo šolo – regionalni pregle d V vseh regijah 11je delež žensk z vsaj srednjo šolo v odraslem prebivalstvu (25 - 64 let) nižji od deleža moških, razlika med spoloma pa je najvišja v zasavski regiji. Najbolj izobražen e ženske so v osrednjeslovenski, kjer jih ima vec kot tri cetrtine (okoli 77 %) vsaj srednješolsko izobrazbo, najmanj pa v pomurski regiji (71 %). Razlika v stopnji izobrazbe med ženskami in moškimi je najvišja v zasavski regiji v prid moških. Poleg že ome njenih razlogov na razlike med spoloma pa na regionalni ravni vplivajo tudi migracije. Za zasavsko regijo je npr. znacilno vecje odseljevanje v druge regije, še posebej žensk, ki je pogosto pogojeno s pomanjkanjem ustreznih delovnih mest glede na izobrazbo . 11 Na regionalni ravni imamo za ta kazal nik podatke le iz registra prebivalstva, ki kažejo na ravni Slovenije za ženske za 10 o.t. nižjo vrednost kot iz ankete (Aktivni in neaktivni prebivalci), razlika med spoloma pa je enaka po obeh virih. 12 Leta 2015 je pri nas znašala 12,7 o.t. (EU: 3,4 o.t. ), kar je vec kot leta 2006, ko je znašala 6,1 o.t. (EU: 0,1 o.t.). Zemljevid 3 : Razlike med ženskami in moškimi z najmanj srednjo šolo v starosti 25 - 64 let, regije, 2016 (register) , v o.t. Deleža žensk, starih 25 - 64 let in 30 - 34 let, s terciarno izobrazbo sta precej vecja od deleža moških . V starostni skupini 25 - 64 let je leta 2015 pri ženskah znašal 36,7 % (moški: 24,1 %). Razlika med ženskami in moškimi se je v obdobju 2006 – 2015 povecala 12 in je bila leta 2015 vecja kot v povprecju EU. Delež žensk s terciarno izobrazbo je vecji pri mlajš ih in starejših, najbolj se razlikuje v najmlajši starostni skupini (25 - 34 let) zaradi veliko vecje vkljucenosti žensk v terciarno izobraževanje. Delež žensk v starostni skupini 30 - 34 let je od leta 2010 višji od cilja Strategije EU 2020 in je leta 2015 zn ašal 56,3 %, delež moških za njim precej zaostaja (32,0 %). Razlika med ženskami in moškimi je veliko vecja kot v povprecju EU. Ženske so uspešne pri pridobivanju izobrazbe, njihove karierne poti so pogosto prekinjene z zahtevami družinskega življenja (skr b za otroke), ki je neenakomerno porazdeljena med ženskami in moškimi (Economic Benefits of Gender Equality in the European Union: Report on the empirical application of the model, 2017, str. 50). Slika 6 : Delež prebivalcev, stari h 30 - 34 let, s terciarno izobrazbo, ženske in moški, Slovenija in povprecje EU, 2006 – 2015, v % Vir: Eurostat, lastni preracuni . Okvir 4 : Ženske in moški s terciarno izobrazbo v starostni skupini 30 - 34 let – regionalni pregled Del ež žensk s terciarno izobrazbo v starostni skupini 30 - 34 let je tudi v vseh regijah 13 bistveno višji kot delež moških, vendar so razlike med regijami majhne. V tej starostni skupini so najbolj izobražene ženske v osrednjeslovenski, kjer jih je kar 55 % s terciarno izobrazbo. Moških je za 23 o.t. manj, kar je tudi povprecna razlika med spoloma v starosti od 30 do 34 let v Sloveniji (po registrskem viru). Na izobrazbeno strukturo mlajših žensk (30- 34 let) vpliva stopnja vkljucenosti v terciarno izobraževanje, dodaten vpliv pa imajo tudi selitve med regijami. V celoti gledano so se v letu 2015 moški najbolj priseljevali14 v osrednjeslovensko regijo, ženske pa v posavsko. Najmanj žensk s terciarno izobrazbo v starosti 30-34 let je v pomurski regiji (44 %), razlika med spoloma pa je tu najmanjša in znaša 20 o.t. Najvecja razlika je v posavski in primorsko-notranjski regiji (26 o.t.). 13 Tudi za ta kazalnik imamo na regionalni ravni podatke samo iz registra prebivalstva. Na ravni Slovenije se deleža med viroma razlikujejo za okoli 6 o.t., razlika med spoloma pa le za 0,9 o.t. 14 Selitveni prirast med regijami na 1.000 prebivalcev. 15 Vseživljenjsko ucenje je dejavnost in proces, ki zajema vse oblike ucenja, bodisi formalno bodisi neformalno in aformalno ter nakljucno ali priložnostno. Poteka v razlicnih ucnih okolišcinah, o d rojstva prek zgodnjega otroštva in odraslosti do konca življenja, s ciljem, da se zboljšajo posameznikovo znanje in spretnosti. Z ucenjem pridobivamo tudi interese, znacajske poteze, vrednote , odnos do sebe in drugih ter druge osebnostne lastnosti (Strat egija vseživljenjskosti ucenja v Sloveniji, 2007, str. 10). Kazalnik vseživljenjsko ucenje, ki ga prikazujemo v poglavju, vkljucuje formalno in neformalno izobraževanje. Vkljucenost odraslih (25 - 64 let) v vseživljenjsko ucenje 15 je pri ženskah vecja kot pri moških. Vkljucenost odraslih v vseživljenjsko ucenje je pomemben dejavnik osebnostnega razvoja posameznika in njegove zaposljivosti ter družbenega in gospodarskega razvoja. Leta 2016 je pri ženskah znašala 13,6 % (moški: 10,5 %). Razlika med spoloma je vecja kot v povprecju EU in vecja kot leta 2006. Vkljucenost žensk v vseživljenjsko ucenje je vecja od vkljucenosti moških v vseh starostnih skupinah (najbolj odstopa v starostni skupini 45 - 54 let) in pri vseh statusih aktivnosti (najbolj odstopa pri delovno aktivnih prebivalcih) ter pri srednješolsko in terciarno izobraženih, manjša je le pri nizko izobraženih prebivalcih. Zemljevid 4 : Razlike med ženskami in moškimi s terciarno izobrazbo v starosti 30 - 3 4 let, regije, 2016 (register) , v o.t. Ženske dosegajo boljše dosež ke pri bralni in naravoslovni pismenosti kot moški ter slabše pri matematicni pismenosti. Razlike v ucnih dosežkih med ženskami in moškimi vplivajo na bodoco blaginjo žensk in moških (Gender inequality in learning achievement in primary education, 2016). P o podatkih raziskave TIMSS 16 2015 so v cetrtem razredu osnovne šole dekleta dosegla pri naravoslovju in matematiki slabše dosežke kot fantje. Slabši dosežki pri naravoslovju in matematiki zmanjšujejo zanimanje zanju ter verjetnost za vpis na ta študij, kar vpliva na položaj posameznika na trgu dela. 17 V primerjavi z raziskavo iz leta 2007 so se pri naravoslovju razlike med dekleti in fanti povecale, pri matematiki pa zmanjšale. V mednarodnem povprecju so dekleta boljša pri naravoslovju in enako dobra kot fant je pri matematiki. Po podatkih raziskave PISA 18 2015 so dosegla dekleta, stara 15 let, boljše rezultate kot fantje pri bralni in naravoslovni pismenosti ter slabše pri matematicni pismenosti. V povprecju OECD dosegajo dekleta boljše dosežke le pri bralni pi smenosti. Kljub dobrim dosežkom pri naravoslovju pri nas veliko manjši delež deklet pricakuje, da bodo zaposlene na podrocju naravoslovja in tehnike. V vseh dosedanjih PISA raziskavah so dekleta boljša od fantov pri bralni in slabša pri matematicni pismeno sti. Razlike v dosežkih med ženskami in moškimi so se v primerjavi z letom 2006 pri vseh treh vrstah pismenosti zmanjšale. Razlike v dosežkih so prisotne tudi pri odraslih. Po izsledkih raziskave PIAAC , 19 po kateri so ženske dosegle boljše rezultate pri bes edilnih spretnostih in slabše pri matematicnih spretnostih , 20 medtem ko so v povprecju OECD ženske dosegle slabše rezultate pri obeh vrstah spretnosti. 16 Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja (Trends in Internatio nal Mathematics and Science Study), ki se izvaja pod okriljem International Association fort he evaluation of Educational Achievement, v 4. letnih ciklih meri trend e matematicnega in naravoslovnega znanja pri osnovnošolcih. 17 Gender inequality in learning achievement in primary education, 2016. 18 Program mednarodne primerjave dosežkov ucencev - Programme for International Student Assessment je mednarodna raziskava o bralni, matematicni in naravoslovni pismenosti, ki se izvaja pod okriljem OECD. V raziskavo so zajeti 15. letni ucenci in dijaki ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo. 19 Raziskava PIAAC - OECD Programme for the International Assessment of Adult Competences (PIAAC) – Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih je mednarodna raziskava o kompetencah odraslih (16 – 65 let), ki se izvaja pod okriljem OECD. 20 Pri nas so ženske dosegle pri besedilnih spretnostih v povprecju 257,7 tock (moški: 255,2 tocki), pri matematicnih spretnosti h 255,1 tocke (moški: 259,9 tocke) (PIAAC, 2012, 2015). Delež mladih, ki niso vkljuceni v izobraževanje ali usposabljanje, niti niso zaposleni (delež NEET 21 ), je pri ženskah od 25. leta višji kot pri moških. Delež NEET je kazalnik neaktivnosti mladih, ki meri delež mladih, ki so izkljuceni iz izobraževanja in iz trga dela. Pri nas je pri ženskah nižji kot pri moških v starostnih skupinah 18 - 24 let in 20 - 24 let zar adi vecje vkljucenosti žensk v terciarno izobraževanje. V starostnih skupinah 25 - 29 let in 30 - 34 let, ko mladi zakljucujejo študij, se pri ženskah poveca in je precej vecji kot pri moških. Ženske se soocajo z vecjimi težavami pri prehodu iz študija v zapos litev kot moški, kar je posledica slabih možnosti za zaposlitev za diplomante družboslovja, kjer je vec žensk in uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012, ki je omejil zaposlovanje v javnem sektorju, kjer je zaposlenih vec žensk kot m oških. Leta 2015 se je delež NEET (25 - 29 let in 30 - 34 let) pri ženskah zmanjšal, kar je po naši oceni povezano z zrahljanjem omejitev zaposlovanja v javnem sektorju. Razlika med ženskami in moškimi je bila manjša kot leta 2006 in manjša kot v povprecju EU. 21 N ot in employment and not in any education and training. 4 ENAKOST SPOLOV NA TRGU DELA 4.1 Delovna aktivnost in brezposelnost Participacija 22 na trgu dela je v Sloveniji, kot v drugih državah, med ženskami nižja kot med moškimi, a se je vrzel v obdobju krize in kasnejšega okrevanja nekoliko zmanjšala. Med razloge za nižjo aktivnost žensk v primerjavi z moškimi pogosto štejemo skrb za otroke ali druge sorodnike, skrb za gospodinjstvo in zgodnejši odhod v upokojitev. V letih pred krizo se vrzel med stopnjama aktivnosti med moškimi in ženskami dlje casa ni bistveno sp reminjala. V obdobju 2008 –2013 sta se stopnji aktivnosti moških in žensk ob mocnem padcu gospodarske aktivnosti znižali zaradi vecjega odpušcanja, zmanjšane motivacije za aktivno iskanje zaposlitve ali upokojevanja. 23 Zaradi obcutnega padca gospodarske akti vnosti, zlasti v dejavnostih, kjer prevladuje moška delovna sila, je bilo znižanje stopnje v omenjenem obdobju med moškimi skoraj dvakrat vecje kot med ženskami. Na manjše znižanje aktivnosti žensk je pri nas, kot v vecini drugih držav EU, vplival tudi uci nek povecane participacije žensk zaradi poslabšanja financnega stanja v gospodinjstvu ob partnerjevi izgubi zaposlitve 24 in potrebi po iskanju dodatnega vira zaslužka (Employment and Social Developments in Europe 2013, 2013). V zadnjih letih se stopnja akti vnosti moških in žensk povišuje, na kar vplivajo višja gospodarska rast, ki na trg dela privablja osebe, ki do sedaj niso aktivno iskale zaposlitve, daljše ostajanje v delovni aktivnosti zaradi sprejete pokojninske reforme in demografski dejavniki. 25 Kljub temu je bila v 2016 stopnja med moškimi za skoraj 6 o. t. višja kot med ženskami. 22 Participacija oziroma stopnja aktivnosti izraža delež žensk, ki so aktivno vkljucene na trgu dela. Izracuna se kot razmerje m ed številom delovno aktivnih in brezposelnih v številu delovno sposobnih žensk. 23 K povecanemu prehajanju iz delovne aktivnosti v brezposelnost ter kasneje v neaktivnost je vplivala tudi napovedana, a nesprejeta, pokojninska reforma iz 2010 ter sprejeta reforma iz 2012. Pred napovedano uveljavitvijo reform se je povecalo šte vil o prehodov iz delovne aktivnosti v brezposelnost zaradi cakanja na izpolnitev upokojitvenih pogojev. 24 V angleški literaturi se ucinek imenuje added - worker effect. 25 Stopnja aktivnosti je izražena kot razmerje med aktivnim in delovno sposobnim prebivalstvo m. Zmanjševanje slednjih ob hkratnem povecevanju števila aktivnega prebivalstva povišuje stopnjo aktivnosti. Slika 7 : Stopnja aktivnosti po spolu, razlicne starostne skupine, EU, 2016 , v % Vir: Eurostat. Stopnja aktivnosti žensk v najbolj aktivni dobi je v Sloveniji med najvišjimi v EU, na kar med drugim vpliva urejeno podrocje starševskega varstva in predšolske vzgoje. Aktivnost med osebami v starosti 30 - 54 let je v Sloveniji med najvišjimi v EU, k cemur znatno prispeva visoka aktivnost žensk, ki je tudi v primerjavi z EU med najvišjimi. Visoka aktivnost žensk je po naši oceni tudi posledica relativno visoke dostopnosti predšolske vzgoje, kar kaže podatek o vkljucenosti otrok v starosti 3 - 5 let v vrtce, ki je višja od povprecja EU. Zaradi takšne politike je pogosteje olajšano usklajevanje dela in družinskega življenja, pri cemer Slovenija spada med države, kjer je vrzel v participaciji med ženskami, ki imajo majhne otroke, in ženskami brez otrok med najmanjšimi v EU. Aktivnost med starejšimi (55 - 64 let), t ako med moškimi kot ženskami, pa še naprej ostaja ena izmed najnižjih v EU, zlasti kot posledica zgodnjega upokojevanja zaradi nizke zahtevane starosti za upokojitev in prenizkih spodbud za ostajanje v aktivnosti. Položaj žensk na trgu dela je nekoliko sl abši v primerjavi z moškimi, saj je njihova stopnja delovne aktivnosti 26nižja, stopnja brezposelnosti 27pa višja. Stopnja delovne aktivnosti se je v prvih letih krize (2009 –2011) bolj znižala med moškimi, stopnja brezposelnosti pa povišala, predvsem zaradi nadpovprecnega padca aktivnosti v gradbeništvu in nizkotehnoloških predelovalnih dejavnostih, ki zaposlujejo pretežno moške, s cimer se je zmanjšala vrzel med spoloma. V obdobju 2012 –2013 se je zmanjševanje delovne aktivnosti in poviševanje brezposelnosti med moškimi upocasnilo, medtem ko se je med ženskami pospešilo. Na to so med drugim vplivali javnofinancni varcevalni ukrepi v javnih storitvah, ki zaposlujejo zlasti žensko delovno silo, pri cemer je prišlo do omejevanja novega zaposlovanja. Po 2013, ko j e trg dela ob višji gospodarski rasti zacel okrevati, se je delovna aktivnosti med ženskami povišala nekoliko hitreje, kar bi lahko bila posledica rasti v dolocenih storitvenih dejavnostih (gostinstvo, trgovina) ter zaposlovanja v javnih storitvah, zlasti izobraževanju in zdravstvu. Gibanja v delovni aktivnosti so se zrcalila v gibanju stopnje brezposelnosti. Ta je v Sloveniji, kot v vecini drugih držav, med ženskami tradicionalno višja kot med moškimi. Nižja je bila le v 2009 in 2010 zaradi prizadetosti ti picno moških dejavnosti, kot so predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Kljub okrevanju trga dela stopnja delovne aktivnosti med ženskami ostaja nižja, brezposelnost pa višja kot med moškimi, a sta vrzeli v stopnjah nekoliko manjši kot v predkriznih letih . 26 Stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu. Pri delovno sposobnem prebivalstvu smo v našem primeru omejeni na vse osebe, stare 15 - 64 let. Stopnja aktivnosti je številno aktivnih (brezposelni in delovno aktivni) v primerjavi s številom prebivalcev v izbrani starostni skupini. 27 Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih ose b v aktivnem prebivalstvu. Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivni prebivalci in brezposelne osebe skupaj. 28 Na to je med drugim vplivala njihova velika izpostavljenost zacasnim zaposlitvam, ki jih delodajalci ob padcu gospodarske aktivnosti velik okrat niso podaljševali. Vrzel v delovni aktivnosti ostaja najvecja med starejšimi moškimi in ženskami. Stopnja delovne aktivnosti starejših, tako moških kot žensk, se dlje casa, in kljub krizi, postopoma povišuje. Vrzel v stopnji delovne aktivnosti med starejšimi moškimi in že nskami se sicer postopoma zmanjšuje, kar je zlasti posledica sprememb v sistemu upokojevanja, ki so poskušale izenaciti nižje upokojitvene pogoje za ženske z višjimi za moške, s cimer vedno vecje število žensk ostaja dlje casa v delovni aktivnosti. Kljub t emu delovna aktivnost starejših žensk ostaja nizka, tudi v primerjavi s povprecjem EU, zaradi cesar so ženske družbena skupina, ki so še posebej izpostavljene tveganju revšcine in socialne izkljucenosti. Najmanjša vrzel v delovni aktivnosti pa ostaja med m ladimi (15 - 24 let), ki so bili v krizi sicer nadpovprecno prizadeti. 28 Na majhno vrzel po naši oceni pomembno vpliva visoka delovna aktivnost med mladimi visoko izobraženimi ženskami, saj je znacilno, da višja izobrazba povecuje zaposljivost in je tudi eden glavnih razlogov, da je vrzel delovne aktivnosti med vsemi moškimi in ženskami najmanjša ravno med visoko izobraženimi. Okvir 5 : Brezposelnost žensk in moških – regionalni pregled Razlike med ženskami in moškimi v registrirani s topnji brezposelnosti 29 kažejo razliko med vzhodno in zahodno Slovenijo. V vzhodni Sloveniji je registrirana stopnja brezposelnosti žensk v vseh regijah, razen primorsko - notranjski višja kot slovensko povprecje. V vseh regijah je tudi višja kot registriran a stopnja brezposelnosti moških, prav tako pa tudi v vecini obcin. Manjšo razliko imajo pretežno regije s podpovprecno stopnjo pri ženskah, najbolj izenaceni pa sta stopnji v osrednjeslovenski regiji. Razlike med moškimi in ženskami po tem kazalniku so v p retežni meri odraz strukture gospodarstva, izobrazbene strukture in drugih ekonomskih dejavnikov v regijah, ki vplivajo na vecjo brezposelnost žensk. 29 Regionalni pregled razlik med spoloma na trgu dela prikazujemo s kazalnikom registrirane stopnje brezposelnosti. Ta kazalnik, ob omejenem naboru kazalnikov trga dela na regionalni ravni, namrec kaže najvecje regionalne razlike me d ženskami in moškimi. Pri tem pa moramo upoštevati, da je je stopnja brezposelnosti za regionalno raven izracunana iz registrskih virov, ki se razl ikuje od anketne, ki je mednarodno primerljiva in se obicajno uporablja na nacionalni ravni. Pri anketi se š teje, da je brezposelna oseba le tista, ki v zadnjem tednu pred izvedbo ankete ni opravila nobenega dela za placilo, aktivno išce delo in je pripravljena spre jeti delo. Na nacionalni ravni je anketna stopnja brezposelnosti za okoli 3 o. t. nižja od registr irane. Zemljevid 5 : Razlika med registrirano stopnjo brezposelnosti žensk in moških, regije, 2016 , v o.t. Ženske so zaposlene vecinoma v storitvenih dejavnostih, njihov delež v najvišjih poklicnih skupinah pa je podpovprecen. To nakazuje, da je za slovenski trg dela znacilna horizontalna in vertikalna segregacija spolov (Politika enako sti spolov, 2015). Prva se nanaša na segregacijo zaposlenosti po dejavnostih, druga pa na segregacijo znotraj poklicev oz. delovnih mest (od nižje placanih do višje placanih). Porazdelitev delovne aktivnosti moških in žensk po dejavnostih je razmeroma stab ilna skozi daljše casovno obdobje, saj se tudi v casu krize ni bistveno spremenila. Tradicionalno je delež delovno aktivnih žensk razmeroma višji v dolocenih storitvenih dejavnostih, zlasti v zdravstvu, socialnem delu, v vzgoji in izobraževanju. V slednjih je bila rast števila delovno aktivnih žensk v obdobju 2008 –2013 pozitivna. Skladno z zaposlenostjo žensk v dolocenih dejavnostih so ženske najpogosteje zaposlene v poklicih za storitve in prodajo, za preprosta dela in med strokovnjaki ter uradniki. V najv išjih poklicnih skupinah (zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji) je delež žensk podpovprecen (v 2016 je znašal 41,2 %), a se je v zadnjih desetih letih povišal za 7,8 o. t. Slika 8 : Delež delovno aktivnih žensk po dejavnost ih, Slovenija, 2008, 2012 in 2016 , v % Vir: Eurostat. Opomba: A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, C – Predelovalne dejavnosti, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja , F – Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladišcenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremicninami, M – Strokovne , znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske deja vnosti, S – Druge storitvene dejavnosti. Ženske so v primerjavi z moškimi pogosteje izpostavljene zacasnim in delnim zaposlitvam, v povprecju pa opravijo manjše število ur. Odrasle ženske pogosteje kot moški kot razlog za zacasno zaposlitev navajajo nezmo žnost dobiti delo za nedolocen cas, ter nezmožnost dobiti zaposlitev za polni delovni cas v primeru delne zaposlitve. Zaposleni v takšnih oblikah zaposlitve so deležni manj usposabljanja s strani podjetij, kar lahko vpliva na njihovo ohranjanje cloveškega kapitala in poslabša možnosti za karierno napredovanje (Politika enakosti spolov, 2015; Fifth European Woking Conditions Survey, 2012). Ženske prav tako velikokrat zacasno ali trajno prestopajo v neaktivnost zaradi potrebe po skrbi za bližnje, pri cemer so družinske obveznosti pogosto tudi razlog, da ženske skrajšajo svoj delovni cas. Ceprav ženske nekatere odlocitve o obsegu dela sprejmejo zavestno, lahko na to vplivajo tudi druge družbene in institucionalne ureditve, kot vrzel v višini placila v primerjav i z moškimi (glej tudi poglavje 4.2 ), dostopnost in strošek dolgotrajne oskrbe za bližnje, relativno visoka past nizkih plac in morebitni predsodki, kar ohranja neenakost med spoloma na trgu dela. Slika 9 : Kazalniki trga dela za že nske in moške, Slovenija, 2016 , v % Vir: Eurostat. 4.2 Placilo za delo Placna vrzel oz. t. i. »gender pay gap« je svetovno uveljavljen kazalnik, ki prikazuje relativne razlike v placah med spoloma. V EU temelji na podatkih iz Raziskovanja o strukturi plac e (SES), 30 ki se izvaja v vseh državah clanicah EU. Na ravni EU se kot kazalnik placne vrzeli uporablja t. i. neprilagojena placna vrzel. 31 Izracunana je kot razlika med povprecno bruto urno postavko 32zaposlenih moških in žensk, ter izražena v deležu (odstot ku) povprecne bruto urne postavke zaposlenih moških. Med placila so vkljucene placane nadure in redni dodatki, izplacani v vsakem obdobju, izkljuceni pa so obcasne nagrade oz. neredni bonusi in dodatki (trinajsta placa, regres za letni dopust), placila v n aravi itd. Podatke Eurostat objavlja le za poslovne subjekte z 10 oz. vec zaposlenimi in za dejavnosti B – S, brez O 33po standardni klasifikaciji dejavnosti iz leta 2008 (SKD 2008, Nace rev.2). Zajeti so vsi zaposleni, ne glede na starost in število delovni h ur 34(Glossary: Gender Pay Gap, 2017). 30 Structure of Earnings Survey – SES. Structure of Earnings Survey – SES. avljena v skladu z nacionalnimi razlikami v posameznih merljivih znacilnostih zaposlenih žensk in moških, ki bi lahko pojasni le del placne vrzeli, ter daje splošno sliko neen akosti spolov na trgu dela. 32 Z namenom izlocitve razlik med clanicami EU, ki se nanašajo na delovni cas, krajši od polnega. Placna vrzel merjena z urnimi postavkami plac je na ravni EU (17,2 %, 2014) manjša kot na ravni mesecnih (20,0 %) ali letnih plac ( 22,1 %). Razlike so tam vecje zaradi razlicnega števila opravljenih ur t.j. razlicne dolžine delovnikov, odsotnosti zaradi bolezni in nege družinskih clano v, letnih bonusov in nagrad ipd. 33 Izkljuceni sta dejavnosti kmetijstva in javne uprave. 34 Vkljuceni tudi zaposleni, ki delajo krajši delovni cas. 35 Na to temo obstaja kar nekaj študij. Poje in Roksandic (2013) sta se lotili analize placne vrzeli med spoloma na podjetniški ravni, in ugotovili, da ta obstaja za dejansko opravljeno delo v istem placilnem ra zredu, v istem tarifnem razredu in pod enakimi pogoji dela pri istem delodajalcu, da se razlike pojavijo pri placi za uro rednega dela (brez dodatkov za pogoje dela, delovno dobo in uspešnost in brez nadomestil za letni dopust, bolniške in praznike), pri c elotnem izplacilu pa se še povecajo, ter da se placna vrzel znotraj opazovanih podjetij povecajo s prehodom v višje tarifne razrede, višjo izobrazbo in zahtevnostjo delovnega mesta. Penner et al. (2012) ugotavljajo, da so ženske v obdobju 2003 – 2007 v povpr ecju zaslužile 11 % manj kot moški, a okrog 20 % manj od moških v istem podjetju, 18 % manj kot moški v istem poklicu in 15 % manj kot moški na enakem delovnem mestu, kar je bistveno vecja placna vrzel kot v zahodni Evropi in ZDA. Seljak (2003) je pokazal, da so razlike v placah po spolu pri nas vecje v javnem sektorju kot celotni ekonomiji, kar je v precejšnjem nasprotju z vecino drugih držav. Kozel (2002) je potrdila placno neenakost na dve h poklicih, ki naj bi imela zelo veliko podobnosti (oba sta v 5.ta rifnem razredu javnega sektorja, družbeno koristna, zahtevata delo z ljudmi, v izmenah in vse dni v tednu, sta fizicno in psihicno zahtevna, terjata empatijo do soljudi in sta izpostavljena neva rnostim za zdravje in varnost), in sicer zelo ženskega poklica medicinske sestre/tehnika in zelo moškega poklica policista/policistke. Ugotovil je, da so bolj cenjeni in placani policisti. Place medicinskih sester so bile v povprecju za 35 % nižje od policijskih, obenem pa so bile policistke za 9,2 % manj placane kot moški kolegi, medicinski tehniki pa so imeli v povprecju 17,5 % višje place od sester. Kozmik Vodušek (2001) je pokazala, da prihaja do placne vrzeli predvsem na racun dolocanja stimulativnega dela place oz. boni tet. Moški naj bi tako v povprecju prejeli kar 46,9 % višji znesek stimulacije oz. bonitet kot ženske (Gerecnik, 2014). 36 Zajete dejavnosti B - S. 37 Le nekoliko se je vrzel poslabšala še v trgovini in zdravstvu ter socialnem varstvu. 38 V strokovno tehnicnih dejavnostih in oskrbi z elektriko so tudi v išje, a le malenkost. Poleg prometa in poslovanja z nepremicninami, kjer pa se je preseganje plac žensk nad moškimi še povecalo. Razlike v placah žensk in moških so se v Sloveniji 35 od zacetka krize nekoliko povecale ( 4,1 % v 2008, na 7,5 % v 2015, ko so na voljo zadnji podatki Eurostata 36 ), a ostajajo nizke v primerjavi z drugimi državami EU. To pripisujemo predvsem nadpovprecni delovni aktivnosti in izobrazbi Slovenk, njihovi pretežni zaposlitvi za polni delovni cas, visoki zaposlenosti žensk v javnem sektorju, kjer so place v povprecju višje kot v zasebnem, pa tudi enotnemu placnemu sistemu v javnem sektorju in že nacelno dogovorjenemu zavzemanju za placno enakost. Razloge za povecanje placne vrzeli v zadnjih letih gre iskati predvsem v razlicni zastopanosti spolov po dejavnostih in opravljanju razlicnih poklicev, saj se je sicer placna vrzel v vseh dejavnostih, kjer so p ovprecne place žensk nižje od moških (z izjemo izobraževanja 37) v zadnjih sedmih letih zmanjšala. Obenem se je v prometu in poslovanju z nepremicninami, kjer so povprecne place žensk višje od moških, 38preseganje v tem obdobju še povecalo, le v gradbeništvu in oskrbi z vodo se je zmanjšalo. Okvir 6 : Razlogi za obstoj placne vrzeli in njeno zapiranje v razvitih gospodarstvih V današnji 10 - do 25 - odstotni placni vrzeli med spoloma v razvitem delu sveta se odraža vsa kompleksnost raznolikosti življenjskih okolišcin moških in žensk. 39 Kljub dobri izobrazbi žensk, so njihove place nižje od moških, njihove kariere pa bolj 'splošcene', tudi zaradi steklenih sten in stropov. 40Ženske in moški se od nekdaj na trgu dela pojavljajo v razlicnih vlogah, razlicno jih obravnavajo tudi delodajalci. 41Placna vrzel med spoloma je tako posledica odlocitev moških in žensk glede izbire izobrazbe in poklica, usposobljenosti, izkušenj, vrste dela, poklicne segregacije, 42števila op ravljenih ur, 43starševstva, 44pa tudi spolne diskriminacije in predsodkov. 45Slednjih se ne da neposredno ugotoviti in izmeriti, zato se raziskovalci osredotocajo na nepojasnjeni del placne vrzeli med spoloma, ki ostane po opredelitvi vseh statisticno izmerl jivih dejavnikov. 46Eno leto po diplomi naj bi bilo 7 % nepojasnjene razlike v placah med spoloma, po desetih letih pa 12 % (The Simple Truth about the Gender Pay Gap, 2017). Do placnih razlik med spoloma lahko prihaja tudi zaradi razlik v produktivnosti, t ehnološki opremljenosti in sposobnosti podjetij, oz. sektorjev, da izplacajo doloceno raven plac (Eurofound, 2017), vendar so ti dejavniki v lite raturi mnogo manjkrat navedeni. 39 Po besedah Nemka naj bi podatki kazali, da prejemajo moški in ženske za enako delo skoraj povsem enak zaslužek. GPG naj bi bi l po njegovem prevara, za kar navaja osem razlogov: moški se pogosteje odlocajo za bolj nevarne in težje poklice, pogosteje delajo v bolje placanih panogah in poklicih (po izbiri), delajo v manj zaželenih lokacijah in dlje od žensk, tudi ob vikendih , znotr aj enakih poklicev si izbirajo bolj stresno in bolje placano delo, neporocene ženske brez otrok naj bi zaslužile vec kot neporoc eni moški, ženske lastnice podjetij naj bi ustvarile vec kot pol manj od moških kolegov, kar naj bi bilo povsem nediskriminatorn o, saj nihce od njih nima nad sabo šefov, ki bi vplival na diskriminacijo (Žavbi, 2013). Tudi Petersen in Morgan (1995) sta pokazala , da placna vrzel med spoloma v ZDA v povprecju znaša 20 %, vendar pa za enako delo pri istem delodajalcu le 1,7 %. Tudi raz iskave na Norveškem in Švedskem kažejo podobno majhne razlike v placah moških in žensk, za enako delo pri istem delodajalcu; razlike na ravni države naj bi se pojavljale zaradi razvršcanja žensk in moških na razlicna dela (Penner et al., 2012). 40 Kanjuo Mr cela (2000) oznacuje stekleni strop kot nevidno pregrado, ki ženskam onemogoca napredovanje na najvišje in posledicno tudi bolje placane položaje. Oznacuje tocko v menedžementu, za katero sicer ne obstajajo objektivni razlogi za onemogocanje napredovanja ž ensk na višje položaje. Te bi lahko dosegle, ce ne bi bilo nevidnih mej v obliki predsodkov in stereotipov, ki jim to preprecujejo (Bokal, 2011). 41 K temu lahko doprinese tudi naravnanost in obnašanje zaposlenih; Corell (2004) ugotavlja, da pripadniki podc enjenih oz. podplacanih skupin (med njimi tudi ženske) tudi sami podcenjujejo svoje delo (Penner er al, 2012). Raziskava Blaua in Kahna (2017) dalje kaže, da delodajalci nagrajujejo moške za delo v zelo poznih urah, ob dolocenih urah, za neprekinjene karie re in vecjo geografsko mobilnost kot ženske (2017 Report on equality between woman and men in the EU, 2017). 42 Ženske naj bi v vseh državah EU v veliko vecji meri kot moški vstopale v relativno nižje placane dejavnosti (EK 2017b). Delež žensk je nadpovpre cen v izobraževanju, negi, pisarniškem delu in administracij, delež moških pa v gradbeništvu, vzdrževanju in popravilih, proizvodnji in prevozništvu. Place v tradicionalno moških poklicih so praviloma višje kot v tradicionalno ženskih poklicih z enako zaht evnostjo oz. usposobljenostjo. V obdobju zadnjih 40 let se je sicer poklicna segregacija zmanjšala z množicnejšem zaposlovanjem žensk v pretežno moških službah (Hegewisch&Hartmann, 2014 v The Simple Truth about the Gender Pay Gap, 2017). Številne raziskave neprenehoma dokazujejo, da so lahko ženske enako ucinkovite kot moški v vseh poklicih in na vseh položajih. Zanikanje tega dejstva žali ženske in povzroca škodo družbi in napredku ter pušca ogromen neizkorišcen potencial z a rast gospodarstev (KEN 2017). 43 Pri ženskah so pogostejše tudi nestandardne oblike zaposlitve kot so delo za krajši ali dolocen cas, ki so povezane z nižjimi placami (2017 Report on equality between women and men in the EU, 2017). 44 Osebna odlocitev za starševstvo vpliva na potek karier moških in žensk zelo razlicno. Krajši delovnik, porodniško odsotnost in cas za nego družinskih clanov, ki vsi nižajo dohodek, v vecji meri koristijo mame kot ocetje. Publikacija The Simple Truth about the Gender Pay Gap (2017) navaja, da deset let po dipl omi 23 % mam zapusti trg dela, 17 % pa jih dela za krajši delovni cas, pri ocetih pa sta odstotka zanemarljiva (1 % oz. 2 %). Ko se mame kasneje morda znova odlocijo za polni delovni cas, mnogokrat naletijo na 'malus za materinstvo', ki presega zacasno ods otnost s trga dela. Delodajalci naj bi dajali prednost pri zaposlitvi ženskam brez otrok, pred tistimi z otroki (tudi ce so ves cas materinstva delale polni delovnik), ce pa že, jim ponudijo nižjo placo (Correll, Benard, 2007 in Kricheli - Katz, 2012). Ocetj e naj ne bi bili deležni takšnega malusa, nasprotno mnogi prejemajo celo višje place po rojstvu otrok, t. i. 'ocetovski bonus' (Killewald,2013 in Budig, 2014). 45 Predsodki vplivajo na vrednost posameznih delovnih mest. Levanon et al. (2009) pravijo, da se povprecne place v pretežno moških poklicih, po vstopu žensk vanje, znižajo. Predsodki pa v prvi vrsti vplivajo že na odlocitve deklic oz. žensk. Pricako vanja okolice in družbeni pritiski narekujejo, kakšen poklic in šolo si izberejo, koliko casa nato name nijo skrbi za družino in koliko za delo. 46 Starost, izobrazba, šolski uspeh, poklic, dejavnost opravljene ure, obdobje brez službe po diplomi, regija, zakonski stan ipd . Razmere se postopoma izboljšujejo, kljub temu pa je placna enakost med spoloma še dalec, tudi ce se bo stanje še naprej izboljševalo. Stereotipi in predsodki so še vedno zakoreninjeni tudi v najrazvitejših družbah sveta (Reflection Paper on the Social Dimesion of Europe, 2017). Po ugotovitvah publikacije The Simple Truth about the G ender Pay Gap (2017) bi placno enakost med spoloma dosegli cez približno pol stoletja, ce se bo zapiranje placne vrzeli nadaljevalo s takšnim tempom kot zadnjih 55 let, upoštevaje le spremembe zadnjih 15 let pa šele cez vec kot 130 let. Publikacija Getting to equal 2017: Closing the Gender Pay Gap (2017) pa dodaja, da so današnje generacije študentk razvitih držav morda prve, ki bi lahko doživele zaprtje placne vrzeli, a le ce bodo sledile strateško pomembnim priporocilom (predvsem povecale svojo digitalno pismenost) in bodo tem spremembam vec naklonjenosti pokazali tudi v podjetjih, znanstveno - strokovni sferi in vladnih politikah. Po njihovem naj bi ženskam pomagali zmanjšati placno neenakost zlasti trije dejavniki, in sicer (i) vecja digitalna pismenost oz . opremljenost, (ii) boljše strateško nacrtovanje kariere in (iii) študij oz. delo v tehnoloških vedah (STEM 47 ). Ocenjeni potencialni ucinek vseh dejavnikov je ogromen; placna vrzel po svetu bi se do leta 2030 zmanjšala za 35 %, dohodki žensk pa obenem pove cali za 3,9 bilijona USD. Placno enakost bi bilo ob teh predpostavkah mogoce v razvitem svetu doseci že leta 2044 (namesto 2080), v razvijajocih se gospodarstvih pa leta 2066 (namesto 2168). 47 angl. Science, Technology, Engineering and Math; znanost, tehnologija, inženirstvo i n matematika. Slika 10 : Placna vrzel med spoloma, deja vnosti, Slovenija, 2015 , v % Vir: E urostat . Opomba: B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdr ževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladišcenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremicninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnost i. V Sloveniji in EU najvišja placna razmerja srecamo v financnih in zavarovalniških dejavnostih, medtem ko tudi v državah EU ni neobicajno, da so povprecne place žensk v gradbeništvu in oskrbi z vodo višje od moških. Placna vrzel se tako med dejavnostmi mocno razlikuje; v treh (med drugim v financnih dejavnostih in zdravstvu) je vec kot 20 - odstotna v korist moških, v gradbeništvu in prometu pa je razmerje za podoben odstotek v korist žensk. To po naši oceni povezujemo s strukturo delovnih mest v dejavnos tih, ki jih opravljajo pretežno ženske oz. moški. V gradbeništvu, prometu in oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki npr. velika vecina moških opravlja pretežno fizicna, terenska in nižje placana dela, ženske pa pretežno višje placana dela v adminis traciji (nabavna, kadrovska, racunovodska služba ipd.). V financni industriji in zdravstvu je ravno nasprotno in naj bi vecino vodstvenih, bolje placanih delovnih mest zasedali moški (primer pregovorno moškega poklica kirurga proti feminiziranemu poklicu m edicinske sestre). Sicer so placne vrzeli obicajno višje v zasebnem kot javnem sektorju, kjer naj bi bile place bolj centralno regulirane in varovane s kolektivnimi pogodbami, za Slovenijo pa podatki Eurostata kažejo ravno nasprotno (2015; zasebni sektor: 7,8 %, javni: 11,1 %). Okvir 7 : Prizadevanja za enako placilo v Sloveniji in EU Nacelno je placna enakost med spoloma na ravni EU dogovorjena. Enakost spolov je temeljna pravica in osnovna vrednota, priznana in vkljucena v razlic ne evropske pogodbe in listine o temeljnih pravicah že od leta 1957 dalje (Šulin, 2015; Pogodba o delovanju Evropske unije, 2012). Je globoko ukoreninjena v evropski družbi in nujno potrebna za njen nadaljnji razvoj (Porocilo o strategiji za enakost žensk in moških po letu 2015, 2015). Posledicno vsaka država clanica zagotavlja uporabo nacela enakega placila za enako delo oz. delo enake vrednosti za moške in ženske. Kljub nacelnem strinjanju o enakosti spolov in vec desetletnemu zavzemanju za enako placilo enakovrednega dela, zakoreninjene strukture in stereotipi še vedno povzrocajo veliko horizontalno in vertikalno segregacijo med spoloma na trgu dela. Placna vrzel na ravni EU po zadnjih podatkih znaša 17,2 %, ceprav so ženske v povprecju bolj izobražene. R azlika se s starostjo še povecuje in je vecja, ce se primerja place po dejavnostih, poklicih ali podjetjih (ibid). Prav zato se prizadevanje za placno enakost nadaljuje in ostaja ena od kljucnih podrocij tudi v Strateškem sodelovanju za enakost spolov 2016 - 2019 (2016). Po mnenju EK bi bilo treba obcutno zmanjšati zlasti neenakosti v posameznih gospodarskih panogah in poklicih, povecati obseg placanih delovnih ur žensk ter ozavešcati in ucinkovito izvajati zakonodajo o enakem placilu. Evropska fundacija za i zboljšanje življenjskih in delovnih razmer je že nekaj let prej opozorila, da bi se morali menedžment podjetij in sindikati še intenzivneje zavzeti za placno enakost. Prvi z ustvarjanjem ugodnih okolišcin za uravnoteženo deljenje družinskih obveznosti in k arierno napredovanje, sindikati pa predvsem z vpeljavo prednosti centraliziranih pogajanj in vzpostavitvijo temeljnih smernic kolektivnega pogajanja na vseh ravneh pogajanj (še zlasti nižjih, t. j. podjetniških in panožnih 48 ), in sicer pri vseh temah, ki se dotikajo razlik po spolu (Addressing the gender pay gap…, 2010). Eden od ukrepov za zmanjšanje placne vrzeli na ravni EU je tudi projekt WITA, 49 s katerim se želi spremljati in primerjati place žensk in moških na ravni poklicev, rezultate pa za vse clanice EU javno objaviti na spletu, da bi bili ti v pomoc sindikatom pri sklepanju kolektivnih pogodb (Gender pay gaps across the EU, but Slovenian and Polish women show the way out , 2016 ). 48 Študije namrec kažejo da so placne razlike nižje v državah, kjer so kolektivna pogajanja vodena na centralni ravni. 49 With Innovative Tools Agains GPG. 50 Enako obravnavo glede na spol mora delodajalec zagotavljati delavcu pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, placah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, del ovnem casu in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 51 Ženske in moški naj bodo enako udeleženi na vseh podro cjih javnega in zasebnega življenja, imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj. 52 Enako obravnavanje mora b iti zagotovljeno ne glede na spol, med drugim v zvezi z zaposlitvenimi pogoji in pogoji dela, vkljucno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in placami. 53 V Italiji je nizka (zaposlenih je malo nizko usposobljenih žensk), zato tudi nizka placna vrzel med spol oma. 54 Visok delež žensk v Nemciji, Avstriji, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem dela krajši delovni cas, zato je placna vrzel t am med višjimi (Institute for the equality of women and men, 2010). 55 Kjer je visoka, ženske prevladujejo v omejenem številu sektorjev in poklicev, zato je tam placna vrzel visoka (Ceška, Estonija in Finska). V Sloveniji je temeljna pravica do enake obravnave po spolu zapisana že v Ustavi, bolj podrobno pa v podrocni zakonodaji. V 14. clenu ustave je zapisano, da so enake clovekove pravice in temeljne svobošcine ter enakost pred zakonom zagotovljene vsakomur, ne glede na spol. Bolj natancno je zahteva po enakem placilu za enako delo dolocena v Zakonu o delovnih razmerjih 50 (ZDR - 1), Zakonu o enakih možnostih žensk in moških 51 (ZEMŽM) in Zakonu o uresnicevanju nacela enakega obravnavanja 52 (ZUNEO - UPB1). Od drugih držav EU še vedno mocno odstopamo, saj place žensk za moškimi v povpr ecju držav EU zaostajajo za 17,2 %. V vecini clanic se giblje med 10 in 20 %. Nižjo placno vrzel med spoloma od nas imajo le v Romuniji, Luksemburgu, Italiji in Belgiji. Nasprotno je v petih clanicah višja od 20 %, v Estoniji dosega kar 28,2 %. Na velike r azlike med državami vplivajo razlicni dejavniki kot so stopnja zaposlenosti žensk, 53pogostnost krajšega delovnega casa, 54segregacija trga dela, 55kupna moc prebivalstva, organiziranost in dostopnost formalnega varstva otrok ipd. ( The situation in the EU. Ho w is the gender pay gap measured?, 2012). Žavbi (2013) za Slovenijo navaja še nekaj dejavnikov v korist moških, in sicer vec opravljenih nadur, višja nadurna placila, višji delež moških v najbolje placani poklicni skupini menedžerjev, medtem ko v prid žens kam govori njihova boljša izobrazba in višji delež v drugi najbolje placani poklicni skupini strokovnjakov. Slika 11 : Placna vrzel med spoloma, EU , 1 2014, v % Vir: Eurostat, SES 2014. Opomba: 1 V sliki so prikazani podatki za p ovprecje EU - 28 in za vse države EU, razen Grcije in Hrvaške. Placna vrzel se je v obdobju 2002 – 2014 na ravni EU - 28 postopoma zmanjševala, v Sloveniji pa je bolj nihala. Pri tem je morda na izjemen padec placne vrzeli pri nas leta 2010 delno vplivala tudi kriza in strukturna sprememba zaposlenih, saj so s trga dela najprej izginila predvsem nizko placana delovna mesta tako žensk kot moških, te izgube pa so pomembno vplivale na raven povprecne place obeh skupin. Humer in Roskandic (2013) med drugim navajata, da naj bi k temu prispevala precej vecja izguba delovnih mest moških, ki so v vecji meri prejemali stimulacije in bonuse. Slika 12 : Placna vrzel med spoloma, Slovenija in EU , 1 2002 – 2014 , v % Vir: E urostat , SES. Opomba: 1 Leto 2002 EU - 25, leto 2006 EU - 27, 2010 in 2014 EU - 28. Place (žensk in moških) narašcajo s starostjo, vse do poznih srednjih let, ko se zacnejo praviloma zniževati, s starostjo pa narašca tudi placna vrzel med spoloma. V EU je najvišja v starostni skupini 50 - 59 let (23,3 %), v Sloveniji pa v deset let mlajši skupini (10,4 %). Place mladih takoj na zacetku poklicne kariere so najbolj izenacene in se razlikujejo le za okrog 3 %. V Sloveniji so ženske starejše od 60 let celo bolje placane kot moški, to pa gre najve rjetneje pripisati dejstvu, da ostanejo delovno aktivne le bolj usposobljene in bolje placane. Glede na leto 2006 se je placna vrzel pri nas in v EU zmanjšala v vseh starostnih skupinah, razen pri najmlajši (do 30 let) in v skupini 50 - 59 let, kjer se je ne koliko povecala. S lika 13 : Povprecne place po starosti (v EUR) in placna vrzel med spoloma (v %), Slovenija in EU , 2014 Vir: E urostat , SES 2014. Place pricakovano narašcajo tudi s stopnjo izobrazbe oz. leti šolanja, prav tako s e praviloma vecajo tudi razlike v placah med spoloma. Najvecje so med najbolj izobraženimi (EU : 26,5 %, Slovenija : 20,4 %), najnižje pa med srednješolsko izobraženimi. Z animivo je, da so pri nas v vseh izobrazbenih skupinah placne vrzeli med spoloma višje kot na ravni celotne ekonomije (B - S, brez O), vrzel med najnižje izobraženimi pa je v Sloveniji vecja kot v povprecju EU. Glede na leto 2006 56se je na ravni EU zmanjšala pri srednješolsko in terciarno izobraženih, v Sloveniji pa pri nizko in višje strokovn o izobraženih, medtem ko je pri srednješolsko izobraženih pri nas ostala skorajda nespremenjena. 56 Ponekod je sicer možen izracun placne vrzeli le za nekoliko drugace oblikovane izobrazbene skupine zaposlenih (po ISCED 1997) kot za leto 2014 (ISCED 2011). S lika 14 : Povprecne place po izobrazbi (v EUR) in placna vrzel med spoloma (v %), Slovenija in EU , 2014 Vir: E urostat , SES 2014. Prerez po poklicih 57 kaže, da obstajajo najvecje razlike v placah med spoloma pri neindustrijskih poklicih 58 in menedžerjih, obenem pa je pri teh dveh skupinah tudi najvecje odstopanje vrzeli med Slovenijo in EU - 28. Slovenske uradnice so v povprecju nekolik o bolje placane kot njihovi moški kolegi, edino pri prodajalcih in preprostih poklicih pa je placna vrzel pri nas vecja kot v povprecju EU - 28. Glede na leto 2006 se je vrzel na ravni EU zmanjšala v vseh poklicnih skupinah, pri nas pa so tri izjeme; pri teh nikih je ostala nespremenjena, pri strokovnjakih in managerjih (dveh najbolje placanih poklicni h skupinah) pa se je povecala. 57 Razvrstite v v poklicne skupine temelji na Standardni klasifikaciji poklicev (SKP - 08). 58 Poklici za neindustrijski nacin dela uporabljajo svoja posebna znanja in vešcine na podrocjih gradnje in vzdrževanja zgradb, oblikujejo kovine, postavljajo kovinske konstrukcije , nastavljajo strojna orodja ali izdelujejo, montirajo, vzdržujejo in popravljajo stroje, opremo ali orodja, opravljajo tiskarska dela, izdelujejo ali predelujejo živila, tekstilne, lesene, kovinske in druge izdelke, vkljucno z rokodelskimi izdelki. S lika 15 : Povprecne place po poklicih (v EUR) in placna vrzel med spoloma (v %), Slovenija in EU , 2014 Vir: E urostat , SES 2014. Slika 16 : Povprecne place po skupinah dejavnosti (v EUR) in placna vrzel med spoloma (v %), Slovenija in EU , 2014 V ir: E urostat , SES 2014. Placne vrzeli med razlicnimi skupinami dejavnosti, kot jih o blikuje Eurostat, nihajo v EU med 17 % in 31 %, zanimivo pa je, da so v vseh višje kot na ravni celotne ekonomije. Enako velja za Slovenijo, kjer se gibljejo med 1 % in 14 %. Najvecje razlike so povsod v industriji (B - E), najmanjše pa v javnih storitvah (E U - 28; O - S) oz. netradicionalnih tržnih storitvah (SLO; K - N). Glede na leto 2006 so se placne vrzeli v vseh skupinah dejavnosti zmanjšale pri nas in v EU. Nižje kot pred osmimi leti so v industriji in storitvenih dejavnostih, tako tržnih kot javnih. Okvir 8 : P lacna vrzel med ženskami in moškimi – regionalni pregled Regionalni 59pogled na placno vrzel med spoloma kaže, da ta obstaja v vseh regijah in se med njimi mocno razlikuje. Do dolocene mere lahko regionalne razlike pojasnimo z ek onomskimi dejavniki (Gender statistics at regional level, 2017) kot so (i) struktura gospodarstva v regiji, (ii) horizontalna in vertikalna segregacija spolov, (iii) razlike v izobrazbi, (iv) neenakomerna porazdelitev družinskih obveznosti med spoloma, (v) težave pri usklajevanju dela in zasebnega življenja, (vi) medregionalne delovne migracije, ki jih zaznamuje pretežno manjša mobilnost žensk, dolocen odstotek razlik pa, podobno kot na ravni države, po naši oceni ostaja (vii) nepojasnjen. Placna vrzel med regijami znotraj držav je zelo slabo raziskana, 60 nekoliko bolj med ruralnimi in urbanimi obmocji. Za slovenske statisticne regije imamo na voljo podatke o placah po kraju bivanja in kraju dela. Podatki po kraju bivanja kažejo place fizicnih oseb v regijah , kjer te prebivajo in z njimi prispevajo k ekonomski moci regij bivanja. Podatki po kraju dela pa kažejo place v regijah, kjer fizicne osebe delajo in so razlicne od plac po kraju bivanja fizicne osebe. Zanimive so, ker jih lahko povezujemo z delovnimi mi gracijami. Najnižjo bruto placo na mesec (po kraju bivanja) prejemajo ženske v pomurski, najvišjo pa v osrednjeslovenski regiji. Tu je povprecna placa žensk za 85 EUR nižja od povprecne place moških, medtem ko vrzel v povprecju Slovenije znaša okoli 100 EU R. Med regijami so velike razlike. Najvišjo vrzel ima gorenjska regija (176 EUR oz. 10,1 %), najnižjo pa jugovzhodna Slovenija (48 EUR oz. 2,9 %). 59 Za p rikaz razlik na regionalni ravni smo uporabili nacionalno letno statisticno raziskovanje Strukturna statistika plac, ki temel ji na administrativnih virih in upošteva mesecno bruto placo na zaposlenega. Zaradi drugega vira, drugacnega zajetja in metodologij e je bila tako izmerjena placna vrzel v Sloveniji v letu 2015 6,0 - odstotna. 60 Za regije v zahodni Nemciji npr. avtorji (Hirsch, König, Möller, 2009) ugotavljajo, da je placna vrzel med spoloma višja v ru ralnih obmocjih, kjer je tudi višji delež nepojasnje ne vrzeli, ki jo povezujejo tudi z diskriminacijo. To pojasnjujejo z razlicno konkurencnostjo v teh okoljih, pri cemer je trg dela v urbanih obmocjih z vecjim številom podjetij bolj konkurencen, kar omej uje delodajalce pri diskriminaciji. 61 Upoštevane so p lace tam, kjer zaposleni delajo. Podatki po kraju dela 61 kažejo nekoliko drugacno sliko placne vrzeli med spoloma kot podatki po kraju bivanj a, k cemur poleg strukture gospodarstva prispeva tudi struktura delovnih migrantov v in izven regije. Tudi po kraju dela so place med spoloma najbolj izenacene v jugovzhodni Sloveniji, a še bistveno bolj, saj znaša vrzel le 4 EUR oz. 0,2 %. Nasprotno je v posavski in gorenjski regiji placna vrzel višja po kriteriju kraja dela kot bivališca, v gorenjski celo najvišja (12,0 %). Placna vrzel po kraju dela se najbolj razlikuje od placne vrzeli po kraju bivanja v posavski, obalno - kraški in zasavski regiji. Na pl acna razmerja posredno vplivajo tudi delovne migracije. V posavski in zasavski regiji primanjkuje delovnih mest za tam živece delovno aktivno prebivalstvo. Tako v zasavski regiji vec kot polovica prebivalcev in okoli 45 % prebivalk regije dela v drugi regi ji, v posavski pa 37 % oz. 28 %. Obalno - kraška regija sodi po indeksu delovne migracije v zmerno delovne regije (Delovne migracije, 2017), saj 81 % moških in 84 % žensk živi in dela v obalno - kraški regiji, obenem pa regija zaradi delovnih mest privablja tu di delavce, ki imajo stalno prebivališce v drugih regijah. Zemljevid 6 : Placna vrzel med spoloma (po kraju bivanja), regije, 2015 , v % Zemljevid 7 : Placna vrzel med spoloma (po kraju dela), regij e, 2015 , v % 4.3 Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti spolov v družbi, še posebej pri zaposlovanju in na trgu dela. Problem usklajevan ja zasebnih in poklicnih obveznosti se kaže pri porabi in delitvi casa, upoštevanju zasebnih potreb v poklicni sferi in pri usklajevanju potreb zasebnega oziroma družinskega življenja s poklicnimi aktivnostmi žensk in moških. Za zagotavljanje enakih možnos ti spolov je temeljnega pomena ustvarjanje pogojev za lažje in k akovostnejše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti mater in ocetov ter tistih, ki skrbijo za starejše in druge pomoci potrebne družinske clanice in clane (Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, 2017). Enakomernejša porazdelitev staršev skega dopusta med ženskami in moškimi in dostopna ter kakovostna predšolska vzgoja in izobraževanje omogocata zmanjševanje neenakosti med spoloma na podrocju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, vecjo stopnjo delovne aktivnosti žensk in s tem zmanjšanje razlik v dohodkih med ženskami ter moškimi. Pomemben dejavnik, ki vpliva na položaj žensk na trgu dela in placno vrzel je tradicionalna ženska vloga v gospodinjstvu. Odsotnost z dela zaradi starševstva povzroca, da imajo ženske manj delovnih i zkušenj in delovne dobe in so bolj izpostavljene prekinitvam v karieri (Bastani et al. 2017). Zato v nadaljevanju predstavljamo delitev neplacanega dela med ženskami in moškimi, primerjamo ureditev starševskega dopusta in dostopnost otroškega varstva. 4.3.1 Nep lacano delo Moški v Sloveniji in drugih državah clanicah EU opravijo vec ur placanega dela, ženske pa opravijo vec ur neplacanega dela. 62 Napredek k ekonomski neodvisnosti je obicajno merjen s stopnjo zaposlenosti in tudi s številom ur placanega dela, ki b olje odražajo delovno intenzivnost (2017 Report on equality between women and Men in the EU, 2017, str. 12). Moški v Sloveniji opravijo 43 ur placanega dela v njihovi glavni zaposlitvi in drugih službah, ženske pa 38 ur, kar je vec od povprecja EU (moški: 39 ur, ženske: 33 ur). V nasprotju s placanim delom, pa ženske opravijo vec ur neplacanega dela. Zaposlene ženske v Sloveniji za skrbstvene obveznosti in neplacano delo v gospodinjstvu namenijo 32 ur na teden, moški 15 ur na teden, kar je vec od povprecja EU (ženske: 22 ur, moški: 10 ur). Ob tem je treba poudariti, da razlika med moškimi in ženskami ni le v številu opravljenih ur placanega in neplacanega dela, temvec tudi v nalogah, ki jih opravljajo. Ženske obicajno opravljajo vec rutinskega dela, delovno intenzivne in togo predvidene naloge, ki se hitro menjajo ali opravljajo celo hkrati, kar je še posebej znacilno za obdobje materinstva, pa tudi ce skrbijo za starejše ali invalidne sorodnike (2017 Report on equality between women and Men in the EU, 2017, str. 12). V Sloveniji za svoje otroke ali vnuke vsaj nekaj dni na teden skrbi 42 % žensk in 31 % moških, kar je nad evropskim povprecjem (ženske: 39 %, moški: 29 %). 63Za starejše ali invalidne sorodnike pa vsaj nekaj dni na teden skrbi 9 % žensk (EU: 11 %) in 8 % moških (EU: 7 %). 64Po podatkih Eurostata , 65je neprostovoljno delo s krajšim delovnim casom zaradi skrbi za otroke ali odrasle, ki niso zmožni skrbeti zase, leta 2015 opravljalo 14,9 % Slovenk (EU: 27,2 %) in 6,2 % Slovencev (EU: 4,4 %). Rezultati Š este evropske raziskave o delovnih razmerah iz leta 2015 so pokazali, da je skupno število delovnih ur, ki vkljucuje placano delo v glavni zaposlitvi in drugih službah, cas, porabljen za pot v službo in dnevno neplacano delo (povezano predvsem s skrbjo za otroke in druge vzdrževane osebe), pri ženskah vecje kot pri moških. 62 Vir: Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS), 2015 v: Report on equality between women and Men in the EU, 2017. 63 Vir: Evropska raziskava o kakovosti življenja (EQLS) 2012. Prikazani so podatki, ki združujejo odgov ore veckrat na teden in vsak dan. 64 Vir: isti kot v opombi 6 3 . 65 Osebe, ki delajo neprostovoljno s krajšim delovnim casom, so tiste, ki izjavljajo, da delajo s krajšim delovnim casom zato ke r morajo skrbeti za otroke ali odrasle, ki niso zmožni skrbeti zas e. Slika 17 : Placane in neplacane delovne ure, po spolu, EU, 2015 Vir: Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS), 2015 v: Report on equality between women an d Men in the EU, 2017. 4.3.2 Starševski dopust Kljub povecanju deleža staršev, ki si delijo starševski dopust v zadnjih letih, pa ženske še naprej ostajajo v vecini tiste, ki koristijo starševski dopust. Slovenija se uvršca med skupino EU držav, kjer je delež mater, ki so zaposlene in koristijo placan materinski oziroma starševski dopust do enega leta otrokove starosti najvecji, vec kot tri cetrtine. Skoraj vse matere koristijo dopust med državami EU v Latviji (vec kot 90 %), najmanjši pa je njihov delež v Belg iji (okoli 25 %). Leta 2006 je starševski dopust v Sloveniji koristilo 4,9 % ocetov, njihov delež se je do leta 2013 poveceval , v letih 2014 in 2015 se je nekoliko zmanjšal. Leta 2015 je znašal 6,4 % in je kljub zakonskim spremembam še vedno bistveno manjš i od deleža mater. Pri nas je bil leta 2014 sprejet Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (UL št. 26/2014), s katerim se v slovenski pravni red prenaša Direktiva Sveta 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopu stu. Po zakonu ima vsak od staršev pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri cemer lahko mati na oceta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oce lahko na mater prenese 130 dni starševskega dopusta. Materam tako po leg 105 - ih dni materinskega dopusta skupaj lahko pripada še 260 dni starševskega dopusta. Z letom 2016 se je zacelo tudi postopno preoblikovanje neplacanega ocetovskega dopusta v placanega. V letu 2018 bo oce lahko upravicen do 30 dni placanega ocetovskega dopusta. Pravica je neprenosljiva. Ocetje v Sloveniji se še vedno v vecini odlocajo le za korišcenje njihovega dela placanega ocetovskega dopusta. 66Slovenija se uvršca tako po dolžini placanega materinskega oziroma starševskega dopusta, ki ga lahko korist ijo matere, kot tudi po dolžini placanega ocetovskega dopusta, ki je namenjen le ocetom , v sredino držav EU - 28. 67 66 Leta 2013 je v Sloveniji na 100 živorojenih otrok placan ocetovski dopust koristilo nekaj manj kot 80 ocetov, kar je precej v ec v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Na Poljskem in Madžarskem je placan ocetovski dopust koristilo le okoli 30 oce tov na 100 živorojenih otrok Vir: OECD (Use of childbirth - related by mothers and fathers). 67 Pri tem je nadomestitvena stopnja za placan starševski dopust med državami EU v Sloveniji med najvišjimi, kljub spremembam, ki jih je prinesel Zakon za uravnotežen je javnih financ. Starševsko in ocetovsko nadomestilo tako zanaša 90 % osnove place oz. 100 %, kadar osnova ne presega 763,06 evrov. Materinsko nadomestilo za polno odsotnost z dela pa znaša 100% osnove. Slika 18 : Dolžina placanega materinskega oziroma starševskega dopusta, ki je namenjen materam in dolžina ocetovskega dopusta , EU, 2016 , v tednih 1 Vir: OECD, 2017. Opomba: 1 Pri dolžini placanega dopusta za matere je upoštevan tako materinski kot starševski dopust, ki ga lahko koristijo matere ali ocetje (upoštevan je torej tudi del starševskega dopusta, ki ga lahko na m ater prenese oce). Pri dolžini ocetovskega dopusta je upoštevan le ocetovski dopust, ki je namenjen izkljucno ocetom in ni prenosljiv na mater. 4.3.3 Vkljucenost otrok v formalno otroško varstvo Dostopno formalno otroško varstvo lajša usklajevanje delovnega i n družinskega življenja. Financna in druga dostopnost storitev povezanih s skrbjo za otroke je povezana z manjšimi razlikami v dohodkih med ženskami in moškimi (2017 Report on equality between women and men in the EU, 2017, str. 23). Dostopna in kakovostna predšolska vzgoja in izobraževanje omogoca vecjo stopnjo delovne aktivnosti žensk in na sploh lažje usklajevanje delovnega ter družinskega življenja. Povecanje kapacitet za otroško varstvo ženskam olajša zaposlovanje (Presidency conclusions Barcelona Euro pean Council 15 and 16 March 2002, 2002). Vecja enakost med ženskami in moškimi spodbuja gospodarsko rast in prinaša koristi posamezniku in družbi kot celoti. Zmanjšanje razlik med ženskami in moškimi omogoca nastajanje novih delovnih mest (Economic Benefi ts of Gender Equality in the European Union: Report on the empirical application of the model, 2017, str. 3). Vkljucenost otrok, mlajših od treh let, v formalno otroško varstvo, EU, 2015, v % Vir: Eurostat. Vkljucenost otrok, starih od treh let do vst opa v obvezno šolanje, v formalno otroško varstvo, EU, 2015, v % Vir: Eurostat. Vkljucenost otrok v formalno otroško varstvo je visoka. Leta 2002 je bil na ravni EU sprejet »barcelonski cilj«, po katerem naj bi do leta 2010 vkljucenost otrok, mlajših od treh let 33 % in vkljucenost otrok v starosti od treh let in do vstopa v šolo, v formalno otroško varstvo 90 %. V obdobju 2006 – 2015 se je pri nas vkljucenost otrok v formalno otroško varstvo povecala in v mlajši (manj kot tri leta) ter starejši starostni skupini (od treh let in do vstopa v šolo) 68presega barcelonski cilj, ki je tudi cilj Evropskega pakta za enakost spolov (2011 - 2020). 69Slovenija z 90,9 % - no vkljucenostjo otrok, starih od 4 let do zacetne starosti za obvezno izobraževanje, v predšolsko vzg ojo, do leta 2015 še ni dosegla cilja Strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) do leta 2020, ki je 95 %. Pri nas je stopnja delovne aktivnosti žensk, starih 20 - 49 let, ki imajo enega otroka, mlajšega od šest l et, vecja kot v povprecju EU. Visoka stopnja delovne aktivnosti mater povecuje potrebe po otroškem varstvu, po drugi strani pa dostopno formalno predšolsko varstvo omogoca vecjo stopnjo delovne aktivnosti žensk. Pri nas visoko vkljucenost vanj omogoca razv ita mreža vrtcev in dobra financna dostopnost. Delež placila staršev za program predšolske 68 Vkljucenost otrok v formalno otroško varstvo je pr i nas leta 2015 znašala pri otrocih, mlajših od treh let 37,4 % (EU: 30,3 %) in v starosti od treh let in do vstopa v šolo 90,9 % (EU: 83,3 %). 69 Svet EU je v Evropskem paktu za enakost spolov (2011 - 2020) iz leta 2011predlagal izboljšanje ponudbe ustrezni h, cenovno dostopnih in kakovostnih storitev otroškega varstva za predšolske otroke z namenom izpolnitve ciljev, ki jih je marca 2002 za stavil Evropski svet v Barceloni, ter ob upoštevanju povpraševanja po storitvah otroškega varstva in v skladu z nacional nimi vzorci zagotavljanja otroškega varstva. vzgoje 70v primerjavi s povprecno placo je bil leta 2014 z 9,0 % manjši kot v povprecju 24 držav EU 71(11,2 %). Razlika v vkljucenosti otrok (0 - 2 leti) v formalno otro ško varstvo glede na dohodek staršev je pa manjša kot v povprecju 24 - ih držav EU. Kljub temu na lokalni ravni ponekod povpraševanje po kapacitetah vrtcih presega ponudbo, kar zmanjšuje možnosti za usklajevanje delovnega in družinskega življenja. Vkljucenos t otrok v predšolsko varstvo bi lahko še povecali in tako spodbudili delovno aktivnost mater, ki je manjša kot pri ocetih. 72 70 Izracun je narejen za primer, ce sta oba starša zaposlena z dohodkom v višini 150 % povprecne place in imata dva otroka, stara 2 in 3 leta. Vir: OECD, OECD – Family database. 71 Avstrija, Madžarska, Grcija, Por tugalska, Švedska, Poljska, Estonija, Španija, Latvija, Nemcija, Belgija, Slovenija, Danska, Bolgarija, Francija, Litva, Ceška, Malta, Finska, Nizozemska, Luksemburg, Slovaška, Irska in Združeno kraljestvo. 72 Leta 2015 je pri nas stopnja delovne aktivnosti mater, starih 20 - 49 let, ki imajo enega otroka, mlajšega od šest let, znašala 76,1 % (ocetje: 94,2 %). 5 POKOJNINE Razlike v pokojninah po spolu so odraz spleta dejavnikov , ki nastanejo tekom življenja . Nanje vplivajo razmere na trgu dela v casu posameznikovega življenja, splošne družbene razmere kot so možnost in želja žensk po participaciji na trgu dela, družinska politika, placna politika, politika trga dela, pokojninski sistem in še mnogi drugi. Vsi ti dejavniki se mešajo tudi v po datkih, kjer povprecje predstavlja presek upokojencev v nekem trenutku, ki so se upokojili v razlicnih sistemih in ob razlicnih pogojih, na kar bomo tudi opozorili pri posameznih podatkih v tekstu. Osredotocili se bomo na starostne pokojnine, saj te najbol j odražajo razmere s trga dela. V povprecju so bili leta 2015 slovenske starostne upokojenke in upokojenci enako stari, vendar so imele upokojenke manj pokojninske dobe. Slednje je zakonsko pogojeno, saj je bila za ženske vseskozi zahtevana pokojninska do ba nižja. Na dvig starosti je vplivalo zakonsko povecevanje zahtevane starosti (ZPIZ - 1, ZPIZ - 2), saj je bilo konec leta 2015 v primerjavi z letom 2006 skoraj za polovico manj mlajših upokojenk (55 – 59 let), kar je vplivalo na dvig povprecne starosti, vec pa je tudi starejših upokojenk v primerjavi z upokojenci (nad 85 let). Starejših upokojenk je vec, saj ženske živijo dlje, vendar je razlika v številu prejemnic in prejemnikov starostne pokojnine majhna, saj veliko žensk prejema vdovsko pokojnino (konec leta 2015 je to pokojnino npr. prejemalo vec kot 47 tisoc žensk in 2 tisoc moških). Slika 19 : Povprecna starost in pokojninska doba, Slovenija, 2010 in 2015 , v letih Vir: ZPIZ, lastni preracuni . Opomba: Preracuni iz podatkov po de cilnih razredih. V povprecju je bila leta 2015 starostna pokojnina vseh žensk nižja, razlika do povprecne pokojnine moških pa se manjša. 73 Leta 2015 so ženske v povprecju dobile za 114 EUR nižjo starostno pokojnino (631 EUR) kot moški. Od leta 2010 se je r azlika med pokojninami moških in ženk nekoliko znižala, ženske so imele leta 2010 v povprecju za skoraj petino nižjo pokojnino od moških, leta 2015 pa za 15 % nižjo. Povprecna pokojnina moških se je namrec v tem obdobju nekoliko znižala, žensk pa povišala. Ocenjujemo, da je razlog za to povecanje pokojninske dobe pri ženskah, ki se je odrazilo na višji pokojnini, kar je pretehtalo ucinek varcevalnih ukrepov v krizi. Upokojenci so imeli decembra 2015 v povprecju 38 let pokojninske dobe, upokojenke pa 34,2 le ti. Pokojninska doba se je slednjim v obravnavanem obdobju povecala za eno leto, v najnižjem decilnem razredu za skoraj dve leti. Upokojenke, ki se po višini pokojnine uvršcajo v prva dva decilna razreda (tj. petina vseh z najnižjo pokojnino) so najstarejš e med vsemi upokojenkami, prav tako je njihova povprecna pokojninska doba najnižja (v prvem decilnem razredu je konec leta 2015 znašala le 23,4 73 Za ta del teksta smo uporabili podatke po decilnih razredih o starostnih pokojninah brez sorazmernih in delnih pokojnin, ki j ih imamo na voljo za let i 2010 in 2015. Letni agregatni podatki (ZPIZ, 2016) pa kažejo, da se razmerje med bruto pokojninami moških in žensk (vsebujejo tudi delne pokojnine) zmanjšuje od leta 2000 (takrat je indeks znašal 126,5, leta 2015 pa 106,4). leta; za moške pa 5,4 let vec), kar nakazuje na to, da so se upokojevale zelo zgodaj (verjetno v zacetku 90 - let pri okoli 50 - ih letih starosti) in/ali z zelo kratko delovno dobo, in da so v tej skupini starejše ženske z visokim tveganjem za revšcino. Na mocno odvisnost pokojnin od pokojninske dobe nakazuje tudi podatek, da je bila starostna pokojnina žensk, ki so se upokojile leta 2015 že višja od pokojnine moških. 74Povprecna pokojninska doba se jim je namrec zaradi zakonodaje (ZPIZ - 1 in ZPIZ - 2) in drugih vplivov (vec zaposlenih žensk z vec delovne dobe) povecala in precej približala povprecni pokojninski dobi moških , ki po zakonodaji niso na tem podrocju doživeli vecjih sprememb. To lahko nakazuje, da v bodoce ne bomo imeli vec tako velikih razlik v stopnji tveganja revšcine med starejšimi moškimi in ženskami. 74 Podatki ZPIZ (2015). Slika 20 : Povprecna pokojnina po spolu, Slovenija, 2010 in 2015 , v evrih Vir: ZPIZ, lastni preracuni . Opomba: Preracuni iz podatkov po decilnih razredih. Slika 21 : Povprecna pokojnina (v evrih) in pokojninska doba novih upokojencev (v letih) , Slovenija, 2006 in 2015 Vir: ZPIZ. Razlika v pokojninah med spoloma 75je v Slovenija nižja kot v povprecju EU. Leta 2015 je za starostno skupino nad 65 let znašala 21 % (kar 8 o. t. manj kot leta 2010), v povprecju EU pa 38 %. Pokojnine pa v Sloveniji prejema vec žensk ko t moških (6 o. t. vec), medtem ko je v povprecju EU ravno obratno, pokojnino prejema vec moških kot žensk (5 o. t.). Vprašanje razlik v pokojninah je precej kompleksno, saj je odvisno od posameznega pokojninskega sistema in sprememb tega v casu posamezniko vega delovnega življenja ter njihovih poklicnih poti in skupka dejavnikov, ki na to vplivajo, zato razlik in njihovih posledic, kot ugotavlja tudi Evropski parlament (Delovni dokument…, 2016), ne moremo meriti v polnem obsegu, prav tako za to ni ustreznih podatkov. 75 Angl. gender gap in pensions; gre za razliko v pokojninah med ženskami in moškimi pred obdavcenjem. 6 ENAKOST SPOLOV V PROCESIH ODLOCANJA »Enakost spolov pomeni, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh podrocjih javnega in zasebnega življenja, da imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialo v, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj« (4. clen Zakona o enakih možnostih žensk in moških, 2002). Uravnotežena zastopanost žensk in moških v procesih odlocanja je nacelo vkljucujoce demokracij e in pogoj, brez katerega ni mogoce doseci dejanske enakosti spolov. Uravnotežena zastopanost spolov je opredeljena kot vsaj 40 - odstotna zastopanost enega od spolov (7. clen Zakona o enakih možnostih žensk in moških, 2002). Takšna zastopanost namrec pomeni možnost vplivati na odlocitve in prispevati k spremembam (Projekt: Vkljuci vse, 2015). 6.1 Odlocanje v gospodarstvu Delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu 76 je nizek. Oktobra 2016 je bilo v Sloveniji med clani najvišjih vodstvenih organov najvecjih družb, registriranih v državi, ki kotirajo na nacionalni borzi le 24,8 % žensk, od tega je bilo 15 % žensk na položaju predsednic uprav in 10 % žensk na položaju glavnih izvršnih direktoric teh družb. Delež žensk na vodilnih položajih je sicer najvišji v zadnjih desetih letih in je tudi nekoliko nad evropskim povprecjem (23,9 %), kar pa vseeno ni veliko, ce upoštevamo prebivalstveno in izobrazbeno strukturo prebivalstva ter stopnjo delovne aktivnosti žensk v Sloveniji. Nizek je tudi delež izvršnih (19 %) i n neizvršnih (24,6 %) clanic najvišjih vodstvenih organov najvecjih družb. 77 76 Vir podatkov je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE). Podatki iz oktobra 2016 vkljucujejo 20 slovenskih družb, ki kotir ajo na borzi in 614 družb 28 držav clanic EU (glej metodološka pojasnila: http://eige.europa.eu/gender - statistics/dgs/indicator/wmidm_bus_bus__wmid_comp_compbm). 77 V enotirnem sistemu se podatki o neizvršnih direktorjih nanašajo na neizvršne clane upravnih odborov, podatki o izvršnih direk torjih pa na izvršne clane upravnih odborov. V dvotirnem sistemu se podatki o neizvršnih clanih nanašajo na clane nadzornih svetov, podatki o izvršnih clanih pa na clane izvršnih odborov/uprav. Obcasno lahko nadzorni svet vkljucuje enega ali vec izv ršnih c lanov (npr. izvršni direktor in financni direktor). V tem primeru so ti vkljuceni v podatke o izvršnih clanih, ceprav so posamezniki, ki delujejo v upravi in tudi v nadzornem svetu, šteti le enkrat. Podatki o neizvršnih clanih se v tem primeru vseeno nanaš ajo na skupno število clanov nadzornih svetov in bi zato lahko vkljucevali nekatere izvršne clane, vendar zadevni podatki niso stati sticno znacilni in ne bi smeli vplivati na koncni rezultat (Evropska komisija, 2012). Zastopanost žensk na vodilnih položajih najvecjih družb se povecuje. Oktobra 2016 se je v primerjavi z oktobrom 2010 v Sloveniji delež žensk med clani najvišjih vodstvenih organov najvecjih družb povecal za 15 o.t. Povecanje lahko povezujemo z ukrepi Evropske Komisije za uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih gospodarskih družb v Evropi. Leta 2010 je objavila Strategijo za enakost žensk in moških (2010 –2015) in na ta na cin izpostavila vprašanje zastopanosti žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu. Novembra 2012 je Komisija sprejela predlog direktive, ki doloca minimalno 40 % zastopanost za nezadostno zastopani spol na položajih neizvršnih clanov upravnih odborov gospo darskih družb (nadzorni sveti), ki kotirajo na borzi v Evropi do leta 2020. To direktivo, ki velja za zacasni ukrep in bo samodejno prenehal veljati leta 2028, je leto kasneje sprejel Evropski parlament, podpirajo pa jo tudi države clanice EU. Nekatere drž ave EU so že sprejele zakonske ukrepe, medtem ko imajo druge t.i. samourejevalne ukrepe. Podatki kažejo, da se je v obdobju oktober 2010 –oktober 2016 delež žensk med clani najvišjih vodstvenih organov najvecjih družb povecal v 24 od 28 držav clanic EU. Naj vecje povecanje so zabeležili v vseh državah z zavezujocimi zakonodajnimi ukrepi: Franciji (28,9 o.t), Italiji (27,8 o.t.), Belgiji (18,1 o.t) in Nemciji (16,9 o.t). Takoj za njimi je S lovenija, kjer se je delež žensk povecal iz 9,8 % na 24,8 % (15 o.t.). Tudi v vecini ostalih državah clanicah EU so v istem obdobju zabeležili povecanje deleža žensk med clani najvišjih vodstvenih organov najvecjih družb, zmanjšal se je le na Madžarskem , Ceškem, Slovaškem in Romuni ji. Slika 22 : Zastop anost žensk in moških v upravnih odborih velikih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, Slovenija in EU, 2006 – 2016, v % Vir: EIGE. Opomba: Podatki se nanašajo na clane upravnih odborov oziroma na clane nadzornih odborov, kadar so nadzorne in izvršne funkcije locene. V skupno število so vkljuceni tudi predsedniki (Ženske v upravnih odborih, 2012). Slika 23 : Zastopanost žensk in moških v upravnih odborih velikih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, oktober 2016, v % Vir: E IGE. V Sloveniji je vecje število žensk na mestih odlocanja v vodstvu Banke Slovenije, v parlamentu in Vladi RS. 6.2 Odlocanje v centralnih bankah V obdobju 2006 – 2016 78 se je delež žensk na mestih odlocanja v Banki Slovenije povecal. Ce je bilo še leta 2006 na mestih odlocanja 20 % žensk in v obdobju 2007 –2009 na vodilnih mestih Banke Slovenije ni bilo niti ene predstavnice ženskega spola, je bil delež od leta 2012 naprej 40 % in nad povprecjem EU. Leta 2016 so imele le tri centralne banke (Bolgarija, Franci ja in Slovenija) vsaj 40 % zastopanost obeh spolov, v 6 državah clanicah EU pa na vodilnih položajih ni bilo nobene ženske. V vseh državah clanicah EU razen Cipra položaj guvernerja centralnih bank zasedajo moški, so pa ženske na položaju vice gu vernerja ( SI: 50 %, EU: 23,1 %) . 78 Vir podatkov je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE). Podatki se objavljajo letno. Slika 24 : Zastopanost žensk in moških na mestih odlocanja v centralnih bankah, Slovenija in EU, 2006 – 2016, v % Vir: EIGE . Slika 25 : Zastopanost žensk in moških na mestih odlocanja v centralnih bankah državah clanicah EU, 2016, v % Vir: EIGE . 6.3 Politicno odlocanje V obdobju 2006 – 2016 79 se je povecal delež žensk v parlamentu v Sloveniji. Ce je bilo še leta 2006 v parlamentu le 13,5 % žensk, je delež leta 2012 znašal 37,8 % in je tudi prvic presegel povprecje EU. Povecanje lahko povezujemo s spremembo volilne zakonodaje. Leta 2006 so uvedli 35 % spolne kvote na kandidatnih listah 80, s cimer naj bi zagotavljali uravnoteženo zastopanost moških in žensk v zakonodajni veji oblasti. Kvo te so se uveljavljale postopno. Na volitvah leta 2008 je bila predpisana 25 % kvota, v celoti pa so prvic veljale na predcasnih volitvah decembra 2011. Od takrat naprej delež žensk v parlamentu v Sloveniji presega 30 % in je nad evropskim povprecjem. Oktob ra 2016 je bilo v slovenskem parlamentu 35,6 % poslank, kar je za 6,9 o.t. vec od povprecja EU in Slovenijo uvršca na 8. mesto med 28 državami clanicami Evropske Unije. 79 Vir podatkov je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE). Podatki o številu žensk v parlamentu se objavljajo cetrtletno. Po datek, ki predstavlja posamezno leto, je podatek Q4 v danem letu. Podatki te meljijo na številu žensk, izvoljenih v enodomne parlamente oziroma spodnje domove pri dvodomnem parlamentu. 80 43. clen Zakona o volitvah v državni zbor: »Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 % od skupnega dejanskega števila kan didatk in kandidatov na kandidatni listi. Dolocba prejšnjega odstavka ne velja za kandidatne liste, na katere so uvršceni trije kandidati oziroma kandidatke, pri cemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvršceni trije kandidat i oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.« Povecal se je tudi delež žensk v slovenski vladi. Ce je bilo konec leta 2006 v vladi l e 6,3 % žensk, se je delež žensk v prihodnjih letih postopoma zviševal. Z državnimi volitvami leta 2014 se je delež žensk povecal na 40 %. Oktobra 2016 je bilo v slovenski vladi 47,1 % žensk, kar je nad povprecjem EU. Poleg Slovenije je uravnotežena zastop anost polov pri sotna še v bolgar ski, francoski in švedski vlad i . Slika 26 : Zastopanost žensk in moških v parlamentu, Slovenija in EU, 2006 – 2016, v % Vir: EIGE. Slika 27 : Zastopanost žensk in moških v v ladi, Slovenija in EU, 2006 – 2016, v % Vir: EIGE. 7 SKLEPNE MISLI Uravnotežena zastopanost spolov je pomembna za blaginjo družbe. Ker ženske predstavljajo dobro polovico prebivalstva in so bolje izobražene kot moški, je uravnotežena zastopanost spolov n a vseh podrocjih in izkorišcenost izobrazbenega potenciala žensk pomembna za razvoj vsake družbe. Eurofound (2016) ocenjuje, da so v letu 2013 znašali stroški nižje stopnje delovne aktivnosti žensk kot moških v Sloveniji okoli 3,1 % BDP (povprecje EU: 2,8 % BDP). Robnik (2015) pa meni, da je polna zastopanost in udeležba žensk pri odlocanju v vseh gospodarskih sektorjih kljucnega pomena za razvoj družbe in s tem izkorišcanje izobrazbenega in delovnega potenciala žensk. Delež žensk v starejših starostnih s kupinah mocno presega delež moških, kar povecuje izpostavljenost žensk tveganju socialne izkljucenosti. Med prebivalci Slovenije je nekaj vec kot polovica žensk, njihovo pricakovano trajanje življenja pa je daljše. Zaradi tega je delež žensk v starosti nad 60 let precej vecji kot delež moških. Ženske tako pogosteje živijo v enoclanskih gospodinjstvih, ki so nadpovprecno izpostavljena tveganju socialne izkljucnosti. 81 Dejavniki za vecje tveganje revšcine med ženskami v starosti nastajajo že tekom življenja in delovnih karier žensk, za katere so znacilne nižje place, bolj pogoste zaposlitve s krajšim delovnim casom in manjša zastopanost na trgu dela v primerjavi z moškimi. To se kaže tudi v povprecnih starostnih pokojninah žensk, ki so nižje od pokojnin moških. 81 V letu 2016 je stopnja tveganja socialne izkljucenosti v primeru starejših od 60 let je za moške znašala 15,2 %, za ženske pa 23,2 %. 82 Po podatkih CEDEFOP (Slovenia: Skills forecasts up to 2025, 2015). Ženske dosegajo pri izobraževanju vecinoma boljše rezultate in so bolj izobražene kot moški. Ker pridobljena raven izobrazbe in smer študija pomembno vplivata na posameznikov položaj na trgu dela, predstavlja izziv vecji vpis žensk na podrocja, ki izobr ažujejo za »tradicionalno moške poklice« tako na ravni poklicnega kot na ravni terciarnega izobraževanja. Tako bi bilo smisleno dekleta bolj spodbujati k zanimanju za kariero na podrocju naravoslovja in tehnike, na katerem po napovedih 82 v prihodnje pricaku jemo rast povpraševanja, njihova zastopanost pa je skromna. Ob staranju prebivalstva bi s tem lahko zagotovili vecji obseg cloveškega kapitala na tem podrocju in zmanjšali neskladja vešcin. Krepitev vseživljenjske karierne orientacije za ženske bi lahko vp livala na izbiro podrocja izobraževanja in karierne odlocitve žensk, kar bi izboljšalo njihov prehod iz šolanja na trg dela, ki je kljub boljši izobraženosti mlajših žensk, slabši kot pri moških. Poleg tega analiza podrocja izobraževanja z vidika spola kaž e tudi na naslednje izzive: (i) izboljšanje bralne in naravoslovne pismenosti moških in (ii) zmanjšanje deleža zgodnjih osipinkov med moškimi in (iii) povecanje vkljucenosti obeh spolov v vseživlje nj sko ucenje, še posebej starejših od 45 let. Položaj žen sk na trgu dela je slabši kot položaj moških. V Sloveniji se je razlika med spoloma v stopnji delovne aktivnosti po osamosvojitvi zmanjšala in je v primerjavi z drugimi državami relativno nizka. Na slednje med drugim vpliva: (i) dobra dostopnost formalnega varstva za predšolske otroke, saj je vkljucenost otrok visoka, prispevek staršev za predšolsko vzgojo pa manjši kot v povprecju EU, (ii) delitev neplacanega dela v gospodinjstvu, saj kljub veliki obremenitvi žensk z neplacanim delom moški v Sloveniji opra vijo vec ur kot moški v drugih državah, (iii) ureditev starševskega dopusta, ki vkljucuje možnost korišcenja starševskega dopusta za oba spola in ženskam omogoca vrnitev na delovno mesto. Z vidika demografskih gibanj je pomemben izziv povecanje delovne akt ivnosti žensk, še posebej starejših, pri cemer je pomemben tako pokojninski sistem, ki mora spodbujati daljše ostajanje v delovni aktivnosti, in ustrezno upravljanje s kadri (age management). Stopnja brezposelnosti žensk je višja kot stopnja brezposelnosti moških, na kar med drugim vpliva tudi prej omenjena struktura vpisa žensk v srednješolsko in terciarno izobraževanje. Kljub boljši izobrazbi žensk so njihove place nižje, vendar Slovenija beleži eno najnižjih placnih vrzeli med spoloma v državah EU. V l etu 2014 (zadnji mednarodno primerljivi podatki) je placna vrzel v Sloveniji znašala 7 %, kar je bistveno manj kot v povprecju EU (17,2 %). Nizka vrzel v Sloveniji je posledica vec dejavnikov, zlasti nadpovprecne delovne aktivnosti in izobrazbe žensk, njih ove pretežne zaposlitve za polni delovni cas in visoke zaposlenosti v javnem sektorju. Vrzeli so, kljub vec desetletnemu dogovorjenemu nacelnemu zavzemanju za placno enakost, višje, ce jih spremljamo na ravni poklicev, dejavnosti in regij oz. po izobrazben i strukturi, kar med drugimi ugotavljajo tudi drugi avtorji (npr. Kozel (2002), Poje in Roksandic (2013)). Prav zato so pri nas podobno kot na ravni EU potrebna nadaljnja prizadevanja za doseganje placne enakosti pri opravljanju enakega oz. enakovrednega d ela. Smiselno bi bilo, da k temu pristopijo socialni partnerji (delodajalci in sindikati), ki bi lahko na vseh ravneh pogajanj vzpostavili temeljne smernice kolektivnega pogajanja pri temah, ki se dotikajo razlik po spolu. Izziv predstavlja tudi zmanjšanje horizontalne in vertikalne segregacije spolov (porazdelitev zaposlenosti po dejavnostih in znotraj dejavnosti) , k cemur bi lahko prispevalo spolno nevtralno predstavljanje poklicev in sektorjev mladim dekletom in fantom, ki bi lahko vplivalo na strukturo vpisa v izobraževanje in med drugim vplivalo tudi na placno vrzel. Vkljucenost žensk v procese odlocanja se je v Sloveniji povecala, vendar je na številnih podrocjih še vedno nižja od 40 %. Zakon o enakih možnostih moških in žensk (7. clen) kot uravnotež eno zastopanost obeh spolov opredeljuje vsaj 40 - odstotno zastopanost enega od spolov. Analiza kaže, da zastopanost žensk ne dosega te meje pri odlocanju v gospodarstvu in na podrocju zastopanosti žensk v parlamentu. Ceprav se je v zadnjih desetih letih v S loveniji povecala vkljucenost žensk v procese odlocanja v gospodarstvu, v centralni banki in v politiki, ostaja ob upoštevanju boljše izobraženosti žensk izziv povecanje zastopanosti žensk pri odlocanju v gospodarstvu. Profeta (2017) ugotavlja, da imajo dr žave, ki so uvedle kvote za zastopnost žensk na vodilnih mestih, vecji delež žensk na vodilnih mestih. Tako kot pozitiven primer omenja Italijo, ki je pred letih veljala za državo z nizko prisotnostjo žensk na mestih odlocanja, a se je po uvedbi kvot uvrst ila med države z najvecjim deležem žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu. 8 LITERATURA IN VIRI 1. 2017 Report on Equality between Women and Men in the EU. (2017). Brussels: European Commission. 2. Addressing the gender pay gap: Government and social partner actions. (2010). Dublin: Eurofound. Pridobljeno 18. 5. 2017 na https://www.eurofound.europa.eu/publicati ons/report/2010/working - conditions - industrial - relations/addressing - the - gender - pay - gap - government - and - social - partner - actions . 3. Bastani, S.; Blumkin, T.; Micheletto, L. (2017). Gender Wage Gap and the Welfare - Enhancing Role of Parental Leave Rules. Ifo DIC E Report, 2, 8 - 12 . M ü nchen: ifo Institute - Leibniz Institute for Economic Research at the University of Munich . 4. Blau, D., Kahn, L. M. (2017). The Gender - Wage Gap: Extent, Trends, and Explanations . Journal of Economic Literature , forthcoming. 5. Blue, L. (20 08) Why Do Women Live Longer Than Men? (2008). London: TimePridobljeno 15. 7. 2017 na http://content.time.com/time/health/article/0,8599,1827162,00.html 6. Bokal, V. (2011). Placna diskriminacija žensk v Sloveniji in Evropski uniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7. Budig, M. J. (2014). The fatherhood bonus and the motherhood penalty: Parenthood and the gender gap in pay. Washington, DC: Third Way. Pridobljeno 23. 5. 2017 na content.thirdway.org/publications/853/NEXT_ - _Fatherhood_Motherhood.pdf. 8. Correll, S. J. (2004). Constraints into Preferences: Gender, Status, and Emerging Career Aspirations. American Sociological Review , 69:93 - 113. 9. Correll, S.J., Benard, S. (2007). Getting a job: Is there a motherhood penalty? American Journal of Sociology , 1 12 (5): 1297 - 1338. 10. Delovne migracije (2017). Metodološko pojasnilo. Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 17. 6. 2017 na http://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8147. 11. DELOVNI DOKUMENT o potrebi po strategiji Evropske unije za odpravljan je in preprecevanje razlik med pokojninami moških in žensk. Odbor za pravice žensk in enakost spolov. (2016). Bruselj: Evropski parlament. Pridobljeno 12. 6. 2017 na http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef= - //EP//NONSGML+COMPARL+PE - 584.177+01+ DOC+PDF+V0//SL&language=SL . 12. Developments in working life in Europe: EurWORK annual review 2016 (še neobjavljeno). (2017). Dublin: Eurofound. 13. Economic Benefits of Gender Equality in the European Union: Report on the empirical application of the model. (201 7). Vilna: European Institute for Gender Equality. Pridobljeno 21. 6. 2017 na http://eige.europa.eu/sites/default/files/documents/mh0217174enn_web.pdf . 14. Economic benefits of gender equality: briefing paper. (2017). Vilna: European Institute for Gender Equality. Pridobljeno 15. 7. 2017 na http://eige.europa.eu/sites/default/files/documents/economic_benefits_of_gender_equality_briefing_p aper.pdf . 15. Employment and Social Developments in Europe 2013 . (2013). Brussels: Euroepan Commission. 16. Eurostat Portal page – Population and social condition – Labour Market. (2017). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno 21. 5. 2017 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. 17. Eurostat Database - Population and social conditions – Labour market. Main reason for part - time employment - Distributions by sex and age (%) [lfsa_epgar] (2017). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno 21. 5. 2017 na http://ec.europa.eu/eurostat/data/database. 18. Eurostat Portal page – Population and social conditi on – Education and Training. (2017). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno 18. 5. 2017 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. 19. Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Population. (2017). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno 10. 7. 2017 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu . 20. Eurostat. Database. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno 10. 7. 2017 na http://ec.europa.eu/eurostat/data/database. 21. Evropska raziskava o kakovosti življenja 2012. Dublin: Eurofond. Pridobljeno 25. 5. 2017 na https://www.eurofound.europa.eu/sl/surveys/data - visualisation/european - quality - of - life - survey - 2012 . 22. Fifth European Woking Conditions Survey. (2012). Lukse mburg: Eurofound. 23. Gender balance on corporate boards: Europe is cracking the glass ceiling: fact sheet. (2016). Bruss els: European Commission. Pridobljeno 21. 5. 2017 na http://ec.europa.eu/justice/gender - equality/files/gender_balance_decision_making/1607_factsheet_final_wob_data_en.pdf. 24. Gender Balance: Are we getting there? Weekly Brief, No.15 – 5 May 2017. Bruselj: Kn owledge Economy Network (KEN). Pridobljeno 28. 5. 2017 na http://www.sis - egiz.eu/novice/2017050808005289/. 25. Gender inequality in learning achievement in primary education. Paris, Santia go: Unesco, Regional Office for Education in Latin America and the Caribbean. Pridobljeno 25. 3. 2017 na http://unesdoc.unesco.org/images/0024/002443/244349e.pdf . 26. Gender pay gaps across the EU, but Slovenian and Polish women show the way out - 02 - 11 - 2016. Wag eIndicator. co. uk. Amsterdam: University of Amsterdam/AIAS, WageIndicator Foundation. Pridobljeno 28. 5. 2017 na http://wageindicator.co.uk/main/pay/gender - pay - gap - in - the - uk/gender - pay - gaps - across - the - eu - but - slovenian - and - polish - women - show - the - way - out - 02 - 11 - 2016 . 27. Gender statistics at regional level. Statistics explained. (2017). Bruselj: Eurostat. Prodobljeno 3. 6. 2017 na http://ec.europa.eu/eurostat/statistics - explained/index.php/Gender_statistics_at_regional_level. 28. Gender Statistics Database. (2017). Vilna: European Institute for Gender Equality. Dostopno na http://eige.europa.eu/gender - statistics/dgs. 29. Gerecnik, M. (2014). Ali je to diskriminacija? Pridobljeno 9. 6. 2017 na http://skei.si/upl oads/skei2/public/ _custom/Ali_je_to_diskriminacija1.pdf . 30. Getting to equal 2017: Closing the Gender Pay Gap. (2017). A ccenture. Pridobljeno na https://www.accenture.com/t20170403T052457Z__w__/us - en/_acnmedia/PDF - 45/Accenture - IWD - 2017 - research - Getting - To - Equal.pdf. 31. Glossary: Gender pay gap (GPG). (2017). Bruselj: Eurostat. Pridobljeno 12. 5. 2017 na http://ec.europa.eu/ eurostat/statistics - explained/index.php/Glossary:Gender_pay_gap_(GPG) . 32. Health at a Glance: Europe 2016. State of health in the EU cycle. (2016). Paris: OECD. 33. Hirsch B., König, M., Möller, J. (2009). Is There a Gap in the Gap? Regional Differences in the Gender Pay Gap. IZA Discussion Paper, No. 4231. Bonn: Institute for the Study of Labor. Pridobljeno 28. 5. 2017 na https://www.econstor.eu/bitstream/10419/35752/1/605991596.pdf. 34. Humer, Ž., Roksandic, M. (2013). Protikrizni ukrepi in enakost spolov. Pridobljeno 9. 6. 2017 na http://www.mddsz. gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/enake_moznosti/NVO2013ProtikrizniUkre piInEnakostSpolov.pdf . 35. Interni podatki (2017). Ljubljana: Statisticni urad RS. 36. Interni podatki (2016). Ljubljana: ZPIZ. 37. Jelenc, Z. (Ur). (2007). Strategija vseživljenjskosti ucenja. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje in šport Republike Slovenije. 38. Kan juo Mrcela, A. (2000). Spolna konstrukcija menedžerskih vlog. Stekleni organizacijski stropovi v devetdesetih . Družboslovne razprave , XVI (34/35), 53 - 78. 39. Kanjuo Mrcela, A. in drugi.(2015). Enakost spolov na mestih o dlocanja v gospodarstvu: koncno porocilo. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobljeno 23. 5. 2017 na: http://www.mddsz.gov.si. 40. Killewald, A. (2013). A reconsideration of the fatherhood premium: Marriage, coresid ence, biology, and fathers' wages. American Sociological Review, 78(1): 96 - 116. 41. Kozel P. (2002): Razlike v placah med moškimi in ženskami . Ljubljana: FDV. 42. Kozmik Vodušek, V. (2001). Evropska unija – izziv, priložnost ali alternativa tudi za ženske? Položa j žensk v Evropski uniji in primerjava s Slovenijo. Obrazi naše Evrope. EU Monitor. Ljubljana: Mirovni inštitut. 43. Kricheli - Katz, T. (2012). Choice, discrimintaion, and the motherhood penalty. Law and Society Review, 46(3): 557 - 87. 44. Levanon, A., England, P., Allison, P. (2009). Occupational feminization and pay: Assesing causal dynamics using 1950 - 2000 U.S. Census data. Social forces, 88(2): 865 - 91. Pridobljeno 25. 6. 2017 na sf.oxford - journals.org/content/88/2/865.short. 45. OECD Family Database. (2017). Paris: OECD. Pridobljeno 27. 5. 2017 na http://www.oecd.org/els/family/database.htm. 46. Penner A., Kanju Mrcela A., Bandelj N., Petersen T. (2012). Neenakost po spolu v Sloveniji od 1993 do 2007: Razlike v placah v perspektivi ekonomske sociologije. Teorija in praksa , 49, (6). Pridobljeno 9. 6. 2017 na http://dk.fdv.uni - lj.si/db/pdfs/TiP2012_6_Penner_idr.pdf . 47. Petersen, T., Morgan, L.A. (1995). Separate and Unequal: Occupation - Establishment Sex Segregation and the Gender Wage Gap . American Journal of Sociology, 101: 329 - 365. 48. PISA 2015: Full sele ction of indicators. (2016). Paris: OECD. Pridobljeno 18. 1. 2017 na http://www.oecd.org/pisa/data/. 49. Pogodba o delovanju Evropske unije. EU OJ 2012/C 326/01. Pridobljeno 26. 4. 2017 na https://www.ecb. europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf. 50. Poje, A., Roksandic, M. (2013). Enako placilo za enako delo in placna vrzel med spoloma. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slo venije. Pridobljeno 28. 5. 2017 na: https://www.zsss.si/wp - content/uploads/2017/01/ Prirocnik_EnakoPlaciloZaEnakoDelo_SI.pdf . 51. Politika enakosti spolov. (2015). Bruselj: Evropska komisija. 52. Porocilo o strategiji za enakost žensk in moških po letu 2015 . Doku ment zasedanja, št. A8 - 0163/2015. (2015). Bruselj: Evropski parlament. 53. Presidency conclusions. Barcelona European Council, 15 and 16 march 2002. Barcelona: European Council. Pridobljeno 25. 5. 2017 na http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/71025.pdf . 54. Profeta, P. (2017) Gender QUatas and EFficiency. IfoDICEreport, 15 (2), 26 - 30. 55. Projekt: Vkljuci vse. Dodatno gradivo za medije. (2015). Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Združenje Manager. Pridobljeno 23. 5. 2017 na https://www.zdruzenje - manager.si/assets/sporocila - za - javnost/201 5/Dodatno - gradivo - za - medije - 5.2.2015.pdf. 56. Prve ugotovitve: Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah. (2015). Dublin: Eurofond. Pridobljeno 25. 5. 2017 na https://www.eurofound.europa.eu/sl/publications/resume/2015/working - conditions/first - findings - six th - european - working - conditions - survey - resume. 57. Reflection Paper on the Social Dimesion of Europe. (2017). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno 9. 5. 2017 na https://ec.europa.e u/commission/sites/beta - political/files/reflection - paper - social - dimension - europe_en.pdf . 58. Register prostorskih enot. (2015). Ljubljana: Geodetska uprava RS. 59. Robinson, D. (2015). Why Do Women Live Longer Than Men? London: BBC Pridobljeno 15. 7. 2017 na http://www.bbc.com/future/story/20151001-why-women-live-longer-than-men 60. Robnik, S. (2015) Enakost spolov na mestih odlocanja - pomen transparentnega kadrovanja. Koncno porocilo. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobl jeno 12. 9. 2017 na : http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/enake_mozn osti/Vklju ciVseRaziskavaTransparentnoKadrovanje.pdf 61. Seier Larsen, M. (2016). Najvecja ženska ovira v poslovnem svetu je samokriticnost. Pridoblje no 25. 4. 2017 na: http://siol.net/trendi/odnosi/najvecja - zenska - ovira - v - poslovnem - svetu - je - samokriticnost - 439920 . 62. Seljak, J. (2003). Razlike v placah in zaposlovanju med spoloma v dejavnosti javne uprave. Uprava, 1:106 - 23. 63. Slovenia: Skills forecasts up t o 2025. (2016). Solun: CEDEFOP. 64. SI – Stat podatkovni portal – Demografsko in socialno podrocje – Izobraževanje. (2017). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno 18. 7. 2016 na http://www.stat.si/. 65. SI – Stat podat kovni portal – Demografsko in socialno podrocje – Prebivalstvo. (2017). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno 18. 7. 2017 na http://www.stat.si/. 66. SI - STAT podatkovni portal – Demografsko in socialno podrocje – Trg dela. (2017). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno 31. 3. 2017 na http://www.stat.si. 67. Sklepi Sveta z dne 7. marca 2011 o Evropskem paktu za enakost spolov (2011 – 2020). Uradni list Evropske unije 2011/C 155/02. 68. Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“). Uradni list Evropske unije 2009/C 119/02. 69. Strategija Evropa 2020. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno 31. 3. 2017 na https://ec.europa.eu/info/strategy/european - semester/framework/europe - 2020 - strategy_sl 70. Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016 - 2019. (2016). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno 18. 5. 2017 na http://ec.europa.eu/justice/gender - equality/document/files/strategic_engagement_sl.pdf. 71. Survey of Adult Skills (PIAAC, 2015). (2016). Paris: OECD. Pridobljeno 12. 2. 2016 na http://gpseducation.oecd.org/Home. 72. Šulin, P. (2015). Enake možnosti: uspehi so, veliko dela še caka. Pridobljeno 26. 4. 2017 na http://patricijasulin .si/enake - moznosti - uspehi - so - veliko - dela - se - caka/. 73. The Gender Employment Gap – Challenges and Solutions. (2016). Luksemburg: Eurofound. Pridobljeno 19. 7. 2017 na https://www.eurofound.europa.eu/the - gender - employment - gap - challenges - and - solutions 74. The Gender Pay Gap in the Member States of the European Union: Quantitative and Qualitative Indicators. Belgian Presidency Report 2010. (2010). Brussels: Institute for the equality of wom en and men. Pridobljeno 28. 5. 2017 na http://igvmiefh.belgium.be/sites/default/files/downloads/53%20%20Gender%20pay%20gap%20in%20t he%20member%20states%20of%20the%20EU_ENG.pdf . 75. The Simple Truth about the Gender Pay Gap. (2017). Washington: The American Association of University Women (AAUW). Pridobljeno 26. 4. 2017 na http://www.aauw.org/research/the - simple - truth - about - the - gender - pay - gap/ . 76. The situation in the EU. How is the gender pay gap measured? (2012). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno 28. 5. 2017 na http://ec.europa.eu/justice/gender - equality/gender - pay - gap /situation - europe/index_en.htm . 77. TIMSS 2015 International Results Report. (2017). Boston: TIMSS & PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College, International Association for the Evaluation of Educational Achievement. Pridobl jeno 12. 2. 2017 na http://timss2015.org/download - center/. 78. Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobljeno 24. 8. 2017 na http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_ podrocja/enake_moznosti/delovna_podrocja/usklajevanje_druzin skega_in_poklicnega_zivljenja/. 79. Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91 - I. 80. Uživalci pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 2015. (2016). Ljubljana: ZPIZ. 81. Zakon o delovnih razmerjih - 1 (Z DR - 1). Uradni list RS, št. 21/2013. 82. Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM). Uradni list RS, št. 59/2002. 83. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - 1). Uradni list RS, št. 106/1999. 84. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - 2). Uradni list RS, št. 69/2012. 85. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ - B). Uradni list RS, št. 78/2006. 86. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Uradni list RS, št. 26/2014. 87. Zakon o uresnicevanju nacela enake ga obravnavanja (ZUNEO - UPB1). Uradni list RS, št. 93/2007. 88. Zakon o volitvah v državni zbor (uradno precišceno besedilo). Uradni list RS, št. 109/2006. 89. Žavbi, M. (2013). Analysis of Gender Pay Gap in Slovenia and EU. Predstavitev na zacetni konferenci proje kta: Placna vrzel – iz teorije v prakso, v Ljubljani od 31. 1. do 1. 2. 2013. Ljubljana: ZSSS. 90. Ženske v upravnih odborih: Komisija predlaga 40 - odstotni cilj: sporocilo za medije. (2012). B ruselj: Evropska komisija. Pridobljeno 27. 5. 2017 na http://europa.eu/rapid/press - release_IP - 12 - 1205_sl.htm.