Leto 1872.	51
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IX. — Izdan in razposlan dne 21. marca 1872.
S«
Razpis finančnega ministerstva od 10. marca 1872,
o združbi priglédno-uradnih znamenj s čistninskimi punci.
Z napomnflom na §§. 36, 37 in 38 v zakonu o čistnini zlatnine in srebrnine in o nadzoru nad njo od 19. avgusta 1865 (Drž. zak. st. 75 z leta 1866) ter na propise, razglašene o tega zakona zvrševanji, od 30. novembra 1866 (Drž. zak. št. 149) in od 30. maja 1868 (Drž. zak. št. 55), daje se na znanje, da zato, da bi se odpravilo dozdanje ločeno zlatnine in srebrnine oznamemio s priglédno-uradnim znamenjem poleg čistnmstega in inozemskega punca, bode prihodnjič v teh puncih tudi priglčdno-uradno znamenje, in sicer tako, da v čistnmske punce, kateri po vsem ohranijo dozdanjo obliko, velikost in očrt, dotično priglčdno-uradno znamenje pride na tisto mesto, ki je nasproti čistnmske številke.
Vsi zdaj veljavni prigledni uradov! so sè svojimi uradnimi znamenji razvidno zbrani v prilogi A, in poleg tega imajo podobe raznih čistninskih puncev, na prilogi B narejene, zvezdico tamkaj, kamor pride uradno znamenje. V inozemskih puncih bode pisme (črka) puncevnega urada na levi strani, a številka puncevališča na desni.
Ma njši neglavni deli kacega blaga, kateri ne morejo malega čistnmskega punca dobiti brez skânze svoje oblike, ali pri katerih bi se bilo bati, da bi se čistnmski punec utegnil krivo rabiti, kbkor so na pr. iglaste bodice naprsnih brošek, olepšave naušnic i. t. d., zaznamena-vali se .odo z uradnim, do zdaj rabljenim znamenjem samo v ta dokaz, da so bili pod pri-gledoml Pri tem bodi za pravilo to, da zlatnini in srebrnini, katera ima čistninsko stopinjo št. 3 aei čez, naudari se uradno znamenje dvakrat, a katera ima čistninsko stopinjo št. 4, samo Ankrat.
kadar bi se tudi samoedino uradno znamenje ne dalo spraviti na take neglavne dele zaradi njihove nežnosti, tedaj se na glavni sestavni del blaga posebe naudari poleg čistnmskega, z uradnim znamenjem združenega punca, a vselej samo po enkrat, da se s tem te vrste blago razlikuje od onega, katero je bilo pod prigled prišlo brez dotičnega neglavnega dela (brez olepšave i. t, d.) Z vvedbo novih združenih puncev čisto z rabe stopajo dozdaj upotrebljavani samski punci.
Ta ukaz stopi v moč 1. aprila 1872.
I*retis s. r.
(SloTtoisch.)	11
Priloga A.
Razgled
c. kr. priglednih nradov, postavljenih v presknševanje in v nadzor čistnine pri zlatem in srebrnem blagu.
Pnncevnl uradov!	Psneevališ ja, stoječa pod pritičnimi puncevnimi uradovi		Uradno znamenje
	S t o j a 1 1 š d e	Urad	
Dunaj (glavni puncevni urad)			A
		Davkovni urad		A,
	Sv. Hipolit (St. Pölten) 		„ „ 		a2
	Billov na Ipuši . . .-		» n .....	a3
	Scheibbs		„ „ 		A,
	Kremža		„ 		A«
	Brno		Glavni davkovni urad . . .	A„
	Iglava 		Davkovni urad		a7
	Olomuc		„ „ 		Ag
	Brunlal		„ „ 		A,
	Opava		„ n 		A,»
	Tešin		„ „ 		An
Unec			U
	Stira		Davkovni urad		«i
	Ried		n n 		«r
	Brunov 		Glavni davkovni urad . .	».
	Salcburg		Davkovni urad		».
	Isel		Salinska uprava		»5
Praga			C
	Libercc ... 		Davkovni urad		
	Toplice			c,
	Karlovi Vari			
	Polzenj			
	Budejevice		n n *•••••	C.
	Časlava			C.
	Reb 		Velika colnija		®7
			
Puncernl uradov!	Puncevalisča, stoječa pod pritičnlmi puncevnimi uradov!		Uradno znamenje
	S t o j a 1 1 š č e	Brad	
Krakov			E
	Bela		Davkovni urad		E,
	Bohnja		n n 		~e2
	Trnov 		» n 		»,
	Besov		n n 		»*
	Novi Soč		n „ 		E,
Levov			F
	Premiselj		Davkovni urad		F,
	Stanislavov		„ „ 		F-
	Brodi			„ „ 		F,
	Trnopolj 		„ „ 		F*
	Črnovice		n » 		F»
	Brežane 		„ „ 		F.
	Dragobič		Salinska uprava		F,
Gradec			G
	Maribor		 			Davkovni urad		«
	Celovec		Velika colnija		
	Ljubljana		Davkovni urad		G,
Bregenca			II
	Inspruck . 		Velika colnija		H,
	Bolzan		Davkovni urad		•Iz
	Trident			H,
Tret			VI
	Gorica		Davkovni urad		»t
	Rovinj 				HA,
	Lader 		n » • • •	IM,
	Splet		» n ....	IM,
	Dobrovnik		„ » • ...	IM,
	Pirin		n » • . .	IM,
	Kotar		n » ....	IM7
	Šibenik		" " 		HI,
			
Priloga B.
Podoba
puncev za oznamenilo zlatnine in srebrnine.
V dvanajsterem črtnem merilu naravno veličine.
I.	(istninski punci za večjo tozemsko zlatnino in srebrnino.
Oklep glave, pri katerem kaže	ena ravna črta......15	stotin,
ena vpognena črta.........14	„
ena izboknena črta........16	„
ob enem na ravnost zaznamenâva čistnine v stotinah.
O (Zlato)
0,92	0,84
0,75	0,58
II.	tistninski punci za manjšo tozemsko zlatnino in srebrnino.
III. Punci za starejše izdelke.
IV. Punci za inozemsko zlatnino in srebrni«"