Simpozij kom isije za ruralni razvoj pri Mednarodni 
geografski zvezi, F resno  (ZD A ), ap ril 1981.
Ne po ln ih  osem  m esecev po zasedan ju  kom isije  za ru ra ln i razvoj p ri 
M ednarodni geografski zvezi v N aganu  (Jap o n sk a) je  oddelek za geografi­
jo  p ri C aliforn ia S ta te  U n iversity  v  F re sn u  o rgan iz ira l strokovno srečan je  
z delovno tem atiko  »T eorija in  p raksa«. V dneh  od 23. do 25. ap rila  je  bilo 
nam en jeno  teo re tičnem u, od 25. do 28. ap rila  pa te ren sk em u  delu.
Po o b ravnavan i tem atik i in  š tev ilu  udeležencev  je  bilo  srečan je  veliko­
potezno. S im pozij je  nam reč po tekal v 25 sekcijah , k a r  dokazu je veliko raz­
ve janost p rob lem atike  ru ra ln e g a  razvo ja  in  njegovo ak tu a ln o s t te r  poglob­
ljen o st srečan ja . N a dnevnem  re d u  je  bilo 141 re fe ra to v  iz strokovn ih  pod­
ročij okolja, m odern izac ije  trad ic io n a ln ih  ag ra rn ih  sistem ov, n jihove tip o ­
logije in  k lasifikacije , m igracij p reb iva lstva , reg ionalnega p lan iran ja , r u ­
ra ln e  p rob lem atike  razv itih  in  n e ra zv itih  dežel, vodnega gospodarstva K a­
lifo rn ije  in  raz iskovaln ih  m etod.
N acionalna sestava re feren to v  je  bila zelo pestra . P rev ladovali so sicer 
geografi iz ZDA in  K anade, ven d ar so se srečan ja  udeležili tu d i štev iln i 
geografi z Japonske, iz T aivana in  L atinske A m erike, zastopane p a  so bile 
še Ind ija , V. B ritan ija , F inska, Zvezna rep u b lik a  N em čija, P o ljska , M adžar­
ska, S ov jetska zveza in  n ek a te re  d ruge države.
Sim pozij je  bil vsebinsko izredno  bogat, k a r  lahko  razberem o iz poseb­
ne pub likacije  z rez im eji refera tov . T akšna ugo tov itev  ve lja  ne le za n jegov 
teo re tičn i del, tem več tu d i te rensko  delo. Tega so o rgan iz ira li p rv i in  drug i 
dan  v S an  Jo aq u in  V alley in  tre t j i  dan  n a  re lac iji F resno  — S an  F ra n ­
cisco. V osp red ju  je  b ila  p redvsem  ob ravnava  p rob lem atike  raz ličn ih  tipov 
k m etijsk ih  gospodarstev , u sm erjen ih  v p ride lovan je  sad ja rsk ih  k u ltu r, v in ­
ske tr te  in  živ inoreje te r  v prob lem e ka lifo rn ijskega  nam aka lnega  km e­
tijstva .
K ot ed in i udeleženec iz Jugoslav ije  sem  n a  tem  zborovanju  poročal o 
in teg rac ijsk ih  značilnostih  k m e tijs tv a  in  ob likovan ja sodobne p rostorske 
s tru k tu re  v S loveniji.
B o ru t Belec
Delo »Kom isije za nacionalne naselbinske sisteme«  
pri Mednarodni geografski zvezi
P ri m ednarodn i geografsk i zvezi delu je  od 1. 1974 da lje  posebna »ko­
m isija  za nacionalne naselb inske sistem e« (Com m ission on N ational S e t­
tle m e n t System s, In te rn a tio n a l G eographical U nion), k i je  nasledn ica »ur- 
ban izacijske kom isije«. (Com m ission on the  P rocesses and  P a tte rn s  of 
U rban ization ). S ledn ja  je  svoje delo zak ljuč ila  z izdajo  posebnega zborn ika 
raz p ra v  » E s s a y s  o n  W o r l d  U r b a n i z a t i o n ,  London, 1975«. K o­
m isijo  o nac ionaln ih  naselb insk ih  sistem ih  vodi odbor osm ih članov, k i m u 
p red sed u je  znani po ljsk i geograf K. D z i e w o n s k i .  Č lani kom isije  pa so 
M. S. A l a m ,  (H y d erab ad ), L. S. B o u r n e  (T oron to ), L. F. C h a v e z  
(M erida, V enezuela), E. J. D a l m a s s o  (P a ris ) , G. L a p p  o (M oskva), 
P. S c h ö l l e r  (B ochum ), BRD) in  T. Y a m a g u c h i  (Tokio). K om isija 
im a še 61 dopisn ih  članov, ven d ar im ajo  n ek a te re  države več korespoden- 
tov. Jugoslav ijo  je  zastopal av to r tega poročila.
Za tem eljno  nalogo si je  kom isija  zastav ila  p roučitev  u rb a n ih  in  po­
deželskih  nase lb in sk ih  sistem ov v posam eznih  državah . V poročilih  je  bilo 
treb a  p rik aza ti defin icijo  nac ionalnega naselb inskega sistem a, k i ustreza  
dan im  razm eram  v  posam ezni državi, h isto ričn i razvoj naselb inskega si­