Izvirni znanstveni œlanek STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH – POMEN PRIPRAV STRESSFULNESS OF THE COMMAND STRUCTURE ACTIVITIES IN PEACEKEEPING OPERATIONS – THE IMPORTANCE OF PREPARATIONS P O V Z E T E K Prispevek je namenjen predstavitvi dela rezultatov raziskav Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za druæbene vede, ki potekajo od leta 2003 in raziskujejo sodelovanje slovenskih vojakov in vojakinj v mirovnih operacijah. Iz rezultatov smo izbrali tista sporoœila, ki prikazujejo delovanje poveljniøke strukture v teh operacijah, pri œemer smo bili pozorni predvsem na dimenzije stresa ter vlogo poveljnikov pri njegovem obvladovanju. Prispevek predpostavlja, da je mogoœe poveljniøko strukturo pravoœasno ustrezno pripraviti na uspeøno sooœenje z nalogami v operaciji, kar se je v prouœevanem obdobju (2003–2008) redko dogajalo, ter s tem omiliti vpliv stresorjev na pripadnike SV, œastnike in podœastnike pa ustrezneje oblikovati v uspeøne poveljnike. K L J U Œ N E B E S E D E Stres , povel jnik , raziskave mirovnih operaci j , priprave povel jnikov. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb1 83 1 Fakulteta za druæbene vede, Univerza v Ljubljani. A B S T R A C T The purpose of this article is to present the results of research performed by the Defence Research Centre at the Faculty for Social Sciences, conducted since 2003 onwards, dealing with the cooperation of Slovenian male and female soldiers in peacekeeping operations. We have selected those results that present the activity of the command structure in these types of operations. Special attention was drawn to the stress dimensions in contemporary military operations and to the role of commanders in coping with stress. This article is based on the presumption that the command structure can, in due time, be adequately prepared for the successful handling of operational tasks, which has not been the case in the researched period (2003–2008). Via this way, the stress factors on the Slovenian Armed Forces members can be extenuated, and officers and non-commissioned officers can be more adequately trained resulting in more effective commanders. K E Y W O R D S Stress , commander , peacekeeping operat ions surveys , preparat ions o f commanders . UVOD Ko govorimo o stresu, ki so mu izpostavljene vojaøke enote, ko morajo opravljati naloge v tujini, najpogosteje mislimo na vojake in posledice vpliva stresa na njihovo ravnanje. Podporne sluæbe, v katerih so lahko psihologi, socialni delavci in vojaøki duhovniki, veœino svojih programov usmerjajo prav v vojake. Tudi poveljniki se posveœajo krepitvi kohezije vojakov, ker menijo, da je to ena boljøih poti za ustvarjanje trdnosti in odpornosti vojakov na stresno delo v operacijah. Vojaøke operacije v vseh fazah konfliktov izpostavljajo vojaøko osebje vrsti stresnih dejavnikov, vendar pa je treba upoøtevati, da prav tako, kot veliko ljudi œuti fiziœne in psihiœne posledice izpostavljenosti stresorjem, tudi veliko ljudi kaæe trdnost in odpornost proti temu vplivu. Bartone (2006: 131) meni, da bi bilo mogoœe odpornost okrepiti tudi pri vojakih, ki so na stres bolj obœutljivi, œe bi vedeli, kaj je tisto, kar vpliva na veœjo odpornost ljudi, ki so sooœenje s stresom prebrodili uspeøneje od drugih. STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 84 Pri raziskovanju slovenskih vojaøkih enot v vojaøkih operacijah smo ugotovili, da je poznavanje dejavnikov stresa sicer obseæno, da pa ni usmerjeno v pomoœ vsem pripadnikom. Zlasti so zapostavljena osebna vpraøanja in teæave s pomanjkljivo odpornostjo na stres pri poveljniøki strukturi, medtem ko je skrb za vojake organizirana (psihologi obiskujejo enote na misiji ali pa so celo na misijah skupaj z vojaki). V prispevku æelimo predstaviti stresnost dela poveljniøke strukture v vojaøkih operacijah ter ugotoviti, ali bi bilo mogoœe v pripravah na operacijo posebej poskrbeti za krepitev odpornosti poveljnikov na stresorje, kar bi prispevalo tudi h krepitvi odpornosti vseh vojakov in dolgoroœno utrdilo horizontalno ter vertikalno kohezijo v SV. Za ta namen bomo najprej analizirali najpogostejøe dejavnike stresa na misiji, nato pa predstavili oceno priprav na operacije, v kateri bomo izpostavili toœke krepitve odpornosti poveljniøke strukture na stres. Menimo, da sodelovanje enote v mirovni operaciji bistveno vpliva na dolgoroœnost njene horizontalne in vertikalne kohezije oziroma socialnega kapitala njenih pripadnikov. OKOLJE RAZISKOVANJA IN TEMELJNI POJMI Vpraøanja o izpostavljenosti stresu v vojaøkih operacijah smo raziskovali v okviru raziskave CRP Konkurenœnost Slovenije 2001–2006, in sicer z naslovom Slovenska vojska v mirovnih operacijah (2003–2005), ter raziskave CRP Znanje za varnost in mir z naslovom Druæboslovna analiza sodelovanja Slovenske vojske na misijah in v mednarodnih poveljstvih (2006–2008). Obe raziskavi sta potekali na Obramboslovnem raziskovalnem centru Fakultete za druæbene vede. V prouœevanje smo vkljuœili kontingente SV, ki so bili na misijah v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Afganistanu in Libanonu. Raziskava spremlja æivljenje kontingentov tako, da jih analizira pred odhodom na misijo, na njej ter po vrnitvi v domovino. Med kvantitativnimi raziskovalnimi metodami je bila najpogosteje uporabljena standardizirana anketa, ki smo jo sestavili na podlagi anket podobnih raziskav v Zvezni republiki Nemœiji (SOWI, Strausberg) in Øvici (ETHZ), dopolnili pa s posebnimi vpraøanji o vlogi Slovenske vojske v mirovnih operacijah. Anketiranje smo dopolnili z ugotovitvami, pridobljenimi s kvalitativnimi metodami, kot so intervju, opazovanje z udeleæbo ter fokusna skupina. V besedilu bomo uporabili samo ugotovitve, povezane s poveljniøko strukturo podœastnikov in œastnikov na poloæajih od poveljnika oddelka ter viøje. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 85 Veœina ugotovitev izhaja iz intervjujev, opravljenih na misiji ali po vrnitvi z misije v domovino. Pri raziskovanju in analizi zbranih podatkov smo uporabili vojaøkosocioloøki pristop, zato smo pri definiciji stresa izhajali iz vojaøkosocioloøke trditve, da je stres v oboroæenih silah posebna oblika delovnega stresa zaradi velikih zahtev, ki jih ima vojska do svojih poklicnih pripadnikov, in bistveno presegajo zahteve v drugih poklicih. Zahteve razumemo kot stresne dejavnike. Stres je mogoœe razumeti tudi kot proces, v katerem se poveœuje ali zmanjøuje odpornost na posledice teh zahtev, razvijajo pa se strategije za obvladovanje stresa (coping- strategies) (vom Hagen 2003: 255–256). V literaturi zasledimo tri vrste stresa, in sicer akutni stres, ki je hiter odziv na neko posamiœno konfliktno, vendar prepoznavno dejanje (Guyton in Hall 2001), stres kot posledico nekega kritiœnega oziroma øokantnega dogodka, ki se pokaæe takoj ali pa v poznejøem odzivu na stresni dogodek, in sicer kot posttravmatska stresna motnja, tretja oblika stresa pa je kroniœni stres, ki ni posledica nekega posamiœnega dogodka, temveœ je kumulativni odziv na pritiske, ki se zbirajo dalj œasa in za katere posameznik nima veœ ustreznih zmoænosti, da bi jih obvladoval (Cooper in Payne 1994). Pri obravnavi mirovne operacije kot stresne situacije smo upoøtevali dimenzije stresnosti, kot jih navaja Bartone (2006: 134; Bartone in drugi 1998). Poveljniøka struktura v mirovnih operacijah in njene strategije za obvladovanje stresa pa so nas zanimale tudi zato, ker smo æeleli ugotoviti, ali uspeøne strategije pripomorejo k oblikovanju vojaøkega œastnika kot voditelja, pri œemer smo sledili metodologiji in ugotovitvam iz raziskave, objavljene v Larsson in drugi 2006. Ob tem smo ugotavljali, da neuspeøno obvladovanje stresa pri poveljnikih v mirovnih operacijah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresnim dejavnikom vodi v kroniœni stres. Empiriœno raziskovanje smo opravili tako, da smo vse pripadnike kontingentov anketirali pred odhodom na operacijo in med njo. Drugo anketiranje je bilo vedno opravljeno na misiji, in sicer ob prisotnosti raziskovalca Obramboslovnega raziskovalnega centra (ORC). Ob obisku so bili opravljeni daljøi intervjuji z vso poveljniøko strukturo. Ta postopek smo ponovili po vrnitvi kontingentov, le da smo takrat intervjuvali tudi del vojakov. Ugotovitve o odpornosti poveljniøke strukture na stres v mirovni operaciji izhajajo veœinoma iz kvalitativnih metod raziskovanja, kot sta delno strukturirani intervju in opazovanje z udeleæbo. STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 86 VIRI STRESNOSTI V POSAMEZNIH STOPNJAH NAMESTITVE V MIROVNIH OPERACIJAH Pri raziskovanju delovanja poveljniøke strukture v mirovnih operacijah, v katerih je sodelovala Slovenska vojska v letih od 2003 do 2008, smo ugotavljali, da so stresni dejavniki prisotni v vseh stopnjah namestitve in da se posebej izrazito kaæejo pri podrejenih vojakih. Posledice vojakovih stresnih situacij morajo znati uravnavati pripadniki poveljniøke strukture, ki se tudi sami sooœajo s pritiski enakih stresnih dejavnikov. Tako ugotavljamo, da je poveljniøka struktura dvojno obremenjena s posledicami stresa, in sicer zaradi svojega doæivljanja stresnih dejavnikov in zaradi posledic stresa, ki se kaæejo na podrejenih vojakih. Razviti morajo dvojno strategijo obvladovanja stresa, najprej zase, nato pa tudi za pomoœ vojakom. Raziskava kaæe, da so poveljniki bolj ali manj uspeøno premagovali skrbi z vojaki, vendar bi v mnogih primerih ali stopnjah namestitve v operaciji ob sebi nenehno potrebovali pomoœ psihologa za delo z vojaki. Poveljnika dveh slovenskih kontingentov, SICON Kfor 15 in SICON Kfor 17, sta imela v svoji sestavi ves œas tudi psihologa, medtem ko na manjøih in bolj oddaljenih misijah stalne prisotnosti psihologa za peøœico vojakov ni mogoœe zagotoviti. V teh okoliøœinah se pokaæe, kako nujno je znanje prepoznavanja stresnih dejavnikov in tudi odzivanja nanje, kar morajo znati poveljniki sami. Priprave na odhod na mirovno operacijo Analiza delovanja posameznih enot pred odhodom na mirovno operacijo je pokazala, da je v pripravah na odhod najveœ burnih odzivov pri vojakih povzroœalo vsako nepriœakovano dejanje ali odloœitev, ki je presegalo vojaøke postopke, za katere so se izurili. Kot najbolj stresne se kaæejo vse vrste novosti, ki se æe oblikovani enoti skuøajo vsiliti pred odhodom na pot, na primer nov poveljnik, nova ter nepreizkuøeni oprema in oboroæitev, novi vojaki iz drugih enot, ki dopolnjujejo sestavo za operacijo ipd. K stresnosti pripomorejo øe nepriœakovane reakcije druæinskih œlanov vojakov, pa tudi poveljnikov, ki imajo veliko opravkov z vojaki, z njihovimi druæinami pa se do odhoda na misijo ne utegnejo ukvarjati. Pomoœ psihologa bi bila najbolj nujna prav pri delu z druæinami, ki bi morale biti sproti obveøœene o pripravah na odhod in o obmoœju operacije. Namestitev in zaœetki delovanja v operaciji Po konœanem premiku na obmoœje mirovne operacije se vojaki, øe utrujeni od priprav in poti, sreœujejo z novimi izzivi, novimi ljudmi v veœnacionalnih Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 87 poveljstvih, s posebnostmi lokalnega prebivalstva. To je obdobje velike fiziœne utrujenosti, hkrati pa tudi odprtosti vojakov v okolje. Nasprotno pa pri poveljnikih ravno v tem œasu opaæamo poveœano socialno distanco, ko zaradi strahu, da vojaki mandata ne bi jemali dovolj resno, øe dodatno fiziœno obremenjujejo enote z vajami v prostem œasu. Sredina operacije Vojaki navadno prebrodijo zaœetno fiziœno krizo in se sredi operacije æe zelo dobro znajdejo pri uresniœevanju mandata, odkrili so linijo poveljevanja, toœno vedo, kdo jim lahko kaj ukaæe in kako si razporediti posamezna dela. Ker imajo za sabo æe obdobje ponavljajoœih se aktivnosti, vse bolj razmiøljajo o dolgoœasnosti ali pomanjkanju dela, ki bi bilo videti res pomembno za misijo, o smiselnosti svojega dela. Krepi se obœutek izolacije, ki ga Bartone (2006: 134) opredeljuje kot posledico dela na oddaljeni lokaciji, stika s tujo kulturo in jezikom, loœenosti od druæine, nezanesljivosti komunikacijskih kanalov in nepoznavanja nekaterih pridodanih sodelavcev. V tem obdobju nastopa kot pomemben distresni dejavnik moænost odhoda na dopust v domovino. Opaæamo, da je dopust med operacijo glede na posledice, ki jih povzroœi pri vojakih, lahko vir dodatnega stresa ali pa deluje distresno. Dopust namreœ v nekaterih primerih vodi v nove teæave s prilagajanjem na sluæbo po vrnitvi na misijo in videti je, da prav v tem obdobju poveljnik za svoje vojake spet potrebuje profesionalno pomoœ psihologov. Poveljnikova naloga je namreœ usmerjena predvsem v uresniœevanje mandata misije ter v priprave za vrnitev vojakov domov, osebne teæave vojakov zaradi dolgotrajne izolacije od doma in priœakovanja vsakdanjega æivljenja v domaœi sluæbi pa povzroœajo nepredvidene in dodatne teæave. Vojake bi bilo treba naœrtno usposabljati za ponoven stik z druæino in baziœno enoto, za kar poveljniki navadno nimajo veœ œasa, zavedajo pa se, da zaradi nesposobnosti ali neznanja, da bi obvladali take teæave, razpada njihova avtoriteta v enoti. Konec misije Ob koncu misije se poveœa negotovost vojakov zaradi vrnitve v druæino, dvomijo v smiselnost svojega dela, muœi jih skrb za domaœe in tudi za lastno varnost. Vojaki so namreœ na koncu misije zelo ranljivi, bojijo se izpostavljati nevarnostim, da ne bi priøli domov poøkodovani. Ko se vrnejo, je œas za operativni odmor. V anketah, ki jih opravljamo po vrnitvi kontingentov z misij, STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 88 se pokaæe, da si vojaki predstavljajo ta odmor predvsem kot daljøi dopust. Kot primer navajamo, da je kar 82 odstotkov vseh vpraøanih pripadnikov SICON Kfor 15 tako odgovorilo v tretjem anketiranju raziskave ORC avgusta 2007. Vendar pa se ob tej vojakovi æelji postavlja vpraøanje, kje opravijo œustveno oœiøœenje zaradi delovanja na misiji. Je to øe v enoti tik pred vrnitvijo v domovino ali v dnevih zdravstvene konsolidacije takoj po vrnitvi ali morda ob vraœanju opreme z operacije? Ali pa je pravzaprav æe druæina tista, ki sprejme na svoja pleœa vojakove duøevne travme z misije in tako postaja prva ærtev nao seji pojo v Vendaznvpraovngleøœinøœendvsmunicankete sijtnihrreoppoojlj prdaednoønajo v Q QS2 gs 4T /F6 12/0.4512/0 11 48.782Tf919.4808 Tm .0862-.0001.024(Ljubicasijluøiœ sijM posGarbrtevET01)J.2 w5[0 3.99 ].001.d qT /0.45 0 1 ka33.946 cm/0.45m 369.21 /0.l S Q qT /0.45 0 118.32.946 cm/0.45m -.27.45-.52 8115-.71 .29 c -.9 6 5 in 2006 kot øtabni œastniki in podœastniki sodelovali v nemøko-italijanskem poveljstvu brigade Jugozahod v Kfor, ob izrednih dogodkih opazili, da so nemøko govoreœi pripadniki poveljstva govorili v nemøkem in ne v angleøkem jeziku, ki je bil uradni jezik poveljstva. Ugotovili so tudi, da je bil poznejøi prevod pogovora bistveno krajøi od tega, kar so si pred tem povedali ti œastniki. To v resnici pomeni, da poveljniki v izrednih dogodkih teæijo k uporabi svojega nacionalnega jezika in da so lahko pripadniki iste enote, ki tega jezika ne razumejo, prikrajøani za nekatere informacije o dogodku (veœ o tem v Jeluøiœ 2007: 43). Podrejena domaœa enota je lahko vir stresa zaradi okoliøœin, v katerih vojaki v razmerah izolacije na misiji priœakujejo od svojih poveljnikov bistveno veœ, kot so ti zmoæni narediti glede na svoje pristojnosti. Poveljniki namreœ na misiji postanejo simbol domaœe vojaøke organizacije in njene neuœinkovitosti, so simbol nadrejenega poveljstva ter njegovih zahtev na misiji, nenazadnje so izvajalci svoje poveljniøke vloge v operaciji, œeprav nanjo niso vedno dobro pripravljeni. V slovenskih vojaøkih kontingentih na misijah je pogosto mogoœe opaziti, da je bil del vojakov vsaj enkrat ali celo veœkrat na kakøni misiji, velik deleæ poveljnikov, predvsem œastnikov, pa øe nikoli. V okoliøœinah, da kontingenti v svoji sestavi nimajo vojaøkega psihologa ali psiholog nima moænosti, da bi pogosto obiskoval enote na misiji, se odpira vpraøanje, kakøne so poveljnikove sposobnosti prepoznavanja psihiœnih zlomov pri podrejenih vojakih. Problematika psihiœnega zloma je ena manj raziskanih tem v Slovenski vojski, ni javnih podatkov o øtevilœnosti teh pojavov, prav tako ni dovolj javno dostopnih raziskav, ki bi pokazale na vrste teh pojavov. V intervjujih s poveljniki smo v raziskavi ORC veœkrat naleteli na opis takih teæav, ugotavljamo pa, da zaradi skrivanja te problematike pred zunanjo in notranjo vojaøko javnostjo razseænost pojava ni znana, prav tako poveljniki nimajo dovolj priprav za prepoznavanje takih psihiœnih zlomov. Enote na misijah poroœajo o sorazmerno dobrih vojaøkih pripravah, ki pa se v veœjem delu za uresniœevanje njihovih nalog izkaæejo kot nekoristne. Predvsem je to nejasnost nalog v operaciji, ki izvira iz posebnosti mirovne operacije, v razmerju do dokaj jasnih nalog, za katere se vojaki urijo doma, verige poveljevanja in vlog, ki jih na vojaøkih vajah igrajo enote doma, ter jasnih disciplinskih postopkov in norm, ki jih vojaki poznajo doma. Na misiji se namreœ zaradi sodelovanja veœ razliœnih vojsk in drugaœnih pravil delovanja vojaki in poveljniki teæko znajdejo v novi verigi poveljevanja, novi opredelitvi svojih vlog (kar vodi v zmedo o tem, kakøna je resniœna vloga posameznika) in STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 90 disciplinskih postopkov ter nenazadnje v nenehno spreminjajoœi se vlogi mirovne operacije. Vse te okoliøœine smo prepoznali tudi pri raziskovanju slovenskih vojaøkih enot v mirovnih operacijah, potrjujejo pa trditve ameriøkega raziskovalca Bartoneja o nejasnosti misije kot stresni dimenziji modernih vojaøkih operacij (Bartone 2006: 134; Bartone in drugi 1998). LOKALNO OKOLJE MISIJE KOT VIR STRESA Na delovanje v lokalnem okolju se enote pripravljajo s pomoœjo zgodovinskih in obveøœevalnih podatkov ter podatkov, zbranih s prouœevanjem javnih virov. Pri tem so poveljniki pozorni predvsem na morebitne nevarnosti, saj veljajo za pomembno dimenzijo stresa v operaciji. Zanimivo je, da so slovenske vojaøke enote v dosedanjih operacijah pred odhodom nanje priœakovale bistveno veœ nevarnosti, kot pa so jih potem na misiji res doæivele. Mogoœe je, da gre pri tem za razkorak med priœakovanji in realnostjo. Med obiœajne priprave na vojaøko operacijo ne spadajo naœrtne priprave na sreœanje z lokalnim prebivalstvom, œeprav v raziskavah med udeleæenci misij ugotavljamo, da so bili deleæni znanja o tem, precej informacij pa so si poiskali tudi sami. V raziskavi ugotavljamo, da je bilo vojake in poveljniøko strukturo nemogoœe dovolj dobro pripraviti na frustracije ter prizadetost ob sooœenju s posledicami oboroæenega spopada, z otroki, onesnaæenostjo okolja, ravnijo øolskega sistema in revøœino, v kateri æivi lokalno prebivalstvo. Dogaja se, da vojaki v teh okoliøœinah razvijejo obœutek solidarnosti in kaæejo potrebo po humanitarnem delovanju med prebivalstvom, kar ne spada nujno v formalna priœakovanja o nalogah, ki izhajajo iz mandata misije. Ob raziskovanju SICON Kfor 15 smo ugotovili, da je bilo prizadevanje poveljstva bojne skupine Sokol, da bi pomagali lokalnemu prebivalstvu pri iskanju utopljenega deœka, gaøenju poæarov, popravljanju lokalnih cest in obiskovanju osnovnih øol v bliæini vojaøke baze predvsem posledica potrebe po izraæanju humanitarnosti in prevzemanju vloge socialnih delavcev med lokalnim prebivalstvom. Njihovo delovanje je pripomoglo k osvajanju src in duø lokalnega prebivalstva (koncept »winning hearts and minds«), ni pa bilo sestavni del temeljnega mandata. Tako delovanje je lahko vir pozitivnega stresa, torej vzbujanja obœutka, da je misija smiselna, lahko pa povzroœi tudi obœutek prevelike obremenjenosti, kar tudi Bartone (2006:134) øteje za stresno dimenzijo vojaøkih operacij. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 91 VOJAØKI POVELJNIK KOT GENERATOR STRESA VOJAKOV V VOJAØKI OPERACIJ I Raziskovalci sodelovanja vojske v mirovnih operacijah si ob opazovanju enot in posameznikov postavljamo nekoliko nekonvencionalno vpraøanje, in sicer, ali so lahko pripadniki poveljniøke strukture v mirovni operaciji vir dodatnega stresa vojakov, œe ne morda v nekaterih primerih kar generator stresa. Ob reøevanju vpraøanja, kako bolje pripraviti poveljniøko strukturo na delovanje v vojaøkih operacijah, se takemu, œeprav za poveljnike neprijetnemu problemu, ne moremo izogniti. K razmisleku nas navajajo ugotovitve iz raziskav, ki kaæejo, da dobivajo vsi poveljniki, tako neposredno nadrejeni kot viøji nadrejeni, pred odhodom na operacijo visoke ocene zaupanja svojih podrejenih, navadno so te ocene med 4 in 5 na lestvici od 1 do 5, pri œemer je 5 najviøja ocena zaupanja. Med misijo vedno pride do padca zaupanja v nadrejene, v nekaterih primerih celo za veœ kot eno oceno. Iz raziskav, ki potekajo v tujih vojaøkih enotah (Nemœija, Øvica, Øvedska), vemo, da gre za skupen pojav, vendar tuje vojske beleæijo manjøi padec zaupanja. Ker slovenska raziskava delovanja vojske na misijah ne zajema celotnega cikla enote, torej ne poznamo razvoja enote po konœani operaciji, ne moremo presojati, ali se zaupanje v nadrejene poveljnike po konœani konsolidaciji vrne na izhodiøœno raven, kar je znaœilno za tuje enote, ali ostane na niæji ravni. Vsekakor pa bi to bilo vredno bolj poglobljenega raziskovalnega preizkusa. Ugotavljamo, da se prav v fenomenu vertikalne kohezije na misijah skriva ve- liko kljuœnih odgovorov na vpraøanje o tem, kako øolati bodoœe poveljnike (ali vodje) ter kako pripravljati poveljniøko strukturo na uspeøno sooœenje z vojaøko operacijo. Raziskovalci ORC menimo, da je Slovenska vojska v dosedanjih pripravah na mirovne misije v tujini zanemarjala prav te priprave. Sistemsko gledano smo namreœ zasledili veliko priprav vojakov, skupaj z vojaki se sicer pripravlja tudi poveljniøka struktura, videli pa smo, da se posebej poveljniøki strukturi (na nekaterih misijah ad hoc zbrani skupini ljudi) namenja premalo naœrtnih priprav na operacijo. Pri tem mislimo na priprave, ki bi bile mentorsko, z zgledi in podporo pripravljene predvsem za poveljniøko strukturo in reøevanje osebnih vpraøanj poveljnikov vseh ravni poveljevanja. STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 92 VPLIV SODELOVANJA NA MISIJ I NA DOLGOROŒNE ODNOSE V VOJAØKI ENOTI Pri empiriœnem prouœevanju uœinkovitosti poveljnikov v mirovnih operacijah sledimo trditvi, da je cilj vsake vojaøke enote preæiveti dolgotrajna obdobja ciklov in priprav na posamezne naloge. Udeleæba v vojaøki operaciji je tako za enoto kot posameznika le ena od mnogih epizod vojaøkega æivljenja. Sodelovanje v operaciji torej ne more biti cilj delovanja v enoti, paœ pa mora biti cilj v tem, da enota uœinkovito opravi mandat operacije, nadaljuje svoje delo in æivljenje ter se v nadaljevanju znova pripravi za naslednje vojaøke izzive. Raziskovalci poskuøamo zato ugotoviti, œe sodelovanje enote v mirovnih operacijah vpliva na medsebojno povezanost in vodenje, ter kakøen je ta vpliv. V kontekstu te tematike si tako lahko postavimo vpraøanje, ali misija pri posameznikih povzroœi stres, zaradi katerega bi se lahko spremenila razmerja v enoti – tako na horizontalni kot vertikalni ravni medsebojnih odnosov. V vsem obdobju raziskovanja od leta 2003 ugotavljamo, da na misije odhajajo enote, ki so med seboj zelo povezane. Zaupanje v nadrejene in tovariøe v enoti je zelo veliko. Vendar med misijo, kot æe reœeno, navadno moœno upade zaupanje v nadrejene, pri tem je padec zaupanja v viøje nadrejene øe nekoliko veœji kot padec zaupanja v neposredno nadrejene. Prav tako pripadniki enot navadno ugotavljajo, da se v enoti zmanjøujejo motivacija, solidarnost, predanost in disciplina. Vojaki imajo pogosto pripombe na delo nadrejenih ali pa poveljujoœim tudi kaj oœitajo. Veœkrat jim oœitajo neizkuøenost; da ni bilo prostega œasa (tudi zato, da bi se lahko malo oddaljili drug od drugega). Eden intervjuvanih vojakov na primer navaja, da je æivljenje na misiji »teæko, ker smo 24 ur na dan skupaj« (intervjuvanec iz kontingenta v Sfor). Nadrejenim oœitajo padec discipline oziroma nesposobnost, da bi disciplino v enoti ohranjali na ravni, sprejemljivi za vse pripadnike. Pogoste navedbe so na primer: slabi odnosi poveljnik – vojak, »nismo imeli informacij iz matiœne enote« ipd. Delo nadrejenih pa je veœkrat tudi pohvaljeno. Vojaki vidijo tudi pozitivne strani njihovega ravnanja. Tako je pogosto opaæeno, da imajo zlasti poveljniki oddelkov pomembno vlogo pri skrbi za dobro psihiœno stanje vojakov; da so podrejeni vedno lahko stopili do nadrejenega; da je dobro, œe se razumeta poveljnik in enotovni podœastnik; da so izkuøeni poveljniki dobro vplivali na enoto; da imajo nadrejeni tudi razumevanje za sovojake ipd. Svoje delo in poloæaj pogosto kritiœno presojajo tudi poveljniki sami. Tako na primer ugotavljajo, da imajo veliko administrativnega dela (zlasti œastniki; podœastniki Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 93 imajo veliko dela na terenu); da bi morali veœ delati z vojaki; da je »vse po malem problem« (oprema, druæine …); da je treba vojake neprestano opozarjati na vedenje (da predstavljajo Slovenijo); da je treba skrbeti za prostoœasne aktivnosti pripadnikov, ker se sami ne znajo organizirati; da ni dobre povezave med misijo in Slovenijo; opozarjajo tudi, da imajo vojaki vedno moænost stopiti do nadrejenega, ni pa nujno, da to pot tudi uporabijo. Ugotavljajo, da ni dobro, œe prideø na misijo »kot rezerva« ali œe se kontingentu prikljuœiø v zadnjem hipu, ker je nekdo odpovedal ali pa nadrejeni niso naøli ustreznih poveljnikov za misijo v enoti, iz katere je veœina vojakov (trditve iz intervjujev v kontingentih Sfor). Iz navedenih in øe mnogih drugih pogledov, zbranih v petih letih raziskovanja, lahko na sploøno ugotovimo, da je razlogov za padec zaupanja v nadrejene veœ, pogosto so medsebojno prepleteni. Med glavnimi razlogi je mogoœe na podlagi analize pogovorov z udeleæenci misij izpostaviti: – (ne)poznavanje poveljnikov pred misijo (vojaki pred misijo pogosto ne poznajo svojih viøjih nadrejenih, ki so vœasih celo iz drugih enot, in jih med sluæbo ne morejo spoznati, za misijo pa se ne usposabljajo skupaj); – starost (oziroma mladost) in (ne)izkuøenost poveljnikov; – obremenjenost poveljnikov med misijo (nosijo glavno odgovornost za motiviranje vojakov, opravljati pa morajo øe administrativne in organizatorske posle ter skrbeti za komunikacijo in usklajevanje s tujimi enotami); – teæave pri obvladovanju medœloveøkih odnosov (nekateri poveljniki so za to preslabo usposobljeni). Pokaæejo pa se tudi izjeme v (ne)spremembi zaupanja nadrejenim med misijo. Pri nekaterih redkih kontingentih je padec zaupanja v neposredno nadrejene namreœ sorazmerno majhen oziroma, kot lahko ugotovimo, tudi med misijo to zaupanje na petstopenjski lestvici v povpreœju øe vedno presega oceno øtiri. Pripadniki teh kontingentov svoje nadrejene hvalijo tudi v intervjujih po koncu misije, kot glavne razloge za dobre ocene pa lahko prepoznamo naslednje: da so se nadrejeni razumeli med sabo, da so bili izkuøeni, da so skrbeli za motivacijo in da so imeli razumevanje za vojake. Pri analizi rezultatov raziskovanja o vlogi poveljniøke strukture na misijah smo bili posebej pozorni na razlike v odgovorih posameznih kategorij pripadnikov SV, to je œastnikov, podœastnikov in vojakov. Spremenljivke, ki jih opazujemo, so lastnosti dobrega œastnika, vedenje nadrejenih ter priprave na misijo. STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 94 Predstava o dobrem œastniku na misiji Poglejmo, katere lastnosti pripadniki analiziranih kontingentov najpogosteje pripisujejo tako imenovanemu dobremu œastniku. Na prvem mestu je z veliko prednostjo psihiœna stabilnost, na drugem vodstvene sposobnosti in na tretjem profesionalni odnos do dela, pomembne pa so øe odloœnost, odgovornost, pripravljenost na sodelovanje in, predvsem za delo v mirovnih operacijah, sposobnost samostojnega odloœanja. Primerjava med predstavami vojakov, podœastnikov in œastnikov o lastnostih dobrega œastnika pokaæe, da œastniki psihiœno stabilnost dobremu œastniku pripisujejo za spoznanje manj pogosto kot vojaki in podœastniki, vodstvene sposobnosti pa podœastniki in œastniki nekoliko bolj kot vojaki. Zanimivo je, da profesionalni odnos do dela bolj kot pripadniki drugih kategorij poudarjajo podœastniki, medtem ko ravno podœastniki manj poudarjajo sploøno izobrazbo. Precej razlik v mnenjih vojakov, podœastnikov in œastnikov najdemo pri lastnostih, kot so posluønost, avtoritarnost in lojalnost politiœni oblasti. Viøji kot je status anketiranih, manj so po njihovem mnenju te lastnosti bistvene za dobrega œastnika. Zaznave o vedenju nadrejenih Pri svojih nadrejenih vojaki zaznavajo, da se zavzemajo za svojo enoto, da podrejenim prepuøœajo odgovornost za njihovo delovno podroœje, da so sposobni in pripravljeni obveøœati druge. Po drugi strani pa so sorazmerno nizko ocenjena ravnanja nadrejenega: da se »zanima zame«, da je njegovo vedenje vzor drugim, da ima moœ prepriœevanja ipd. Podœastniki in œastniki pri svojih nadrejenih zaznavajo predvsem, da so pripravljeni obveøœati druge, prepuøœati podrejenim odgovornost za njihovo delovno podroœje, da so pripravljeni na zaupen pogovor in priznavati delovne uspehe podrejenih. Slabøe pa so podœastniki in œastniki ocenili zlasti dvoje ravnanj svojih nadrejenih, in sicer »ima avtoriteto« in »njegovo vedenje je vzor drugim«. Med misijo lahko zaznamo nekaj razoœaranja nad ravnanjem nadrejenih. Nadrejeni se izkaæejo kot manj dosledni, sposobni, odkriti in vredni zaupanja, kot so podrejeni priœakovali od njih pred misijo, njihova povelja so na misiji manj jasna, se nekoliko manj zavzemajo za svojo enoto, upade pripravljenost obveøœati druge, v oœeh svojih podrejenih pa nadrejeni izgubijo tudi kar precej avtoritete. Pri enem od opazovanih kontingentov (na misiji v BiH) so ta razoœaranja manj opazna, kar se jasno izrazi v manjøem padcu zaupanja v neposredno nadrejene, medtem ko so viøji nadrejeni uspeli ohraniti zaupanje na ravni, kakrøna je bila ob odhodu na misijo. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 95 S poveljnico kontingenta smo poskuøali v intervjuju ugotoviti, katera ravnanja nadrejenih bi lahko vplivala na to ohranitev zaupanja. Delovanje nadrejenih je opisala kot: spoøtovanje dostojanstva vojakov, skrb za njihove osebne posebnosti, med drugim tudi za rojstne dneve, dopuøœanje samoiniciative podrejenim poveljnikom, pohvala za dobro opravljeno delo, doslednost v disciplinskih zadevah od zaœetka do konca misije, intenziviranje urjenja vojakov za naloge mandata, zlasti za tiste, ki so bile pred odhodom na misijo slabo izurjene (iz intervjuja s poveljnico kontingenta, arhiv ORC). Ocene priprav na mirovno operacijo O zadovoljstvu s pripravami slovenskih kontingentov na mirovne operacije lahko na podlagi empiriœnega prouœevanja sodelovanja Slovenske vojske v teh operacijah od leta 2003 na sploøno ugotovimo: – zadovoljstvo s pripravami pred odhodom na misijo je sorazmerno veliko; – anketa, opravljena med misijo, navadno pokaæe padec zadovoljstva s pripravami (so tudi izjeme, ko pri nekaterih vrstah priprav ni zaznati statistiœno pomembnih padcev ocen zadovoljstva med misijo, prav tako pri nekaterih kontingentih padec ocen ni tako velik kot pri drugih); – najveœji (in najpogostejøi) je padec ocen zadovoljstva z vojaøkimi pripravami in neposrednimi pripravami na resniœno nalogo na misiji (pri nekaterih kontingentih se med misijo pojavi tudi padec ocen pri obveøœanju o vojaøkih bazah, pri drugih pa padec zadovoljstva s pripravami na delovanje pod stresom); – sorazmerno najveœje je zadovoljstvo s fiziœnim treningom. Pred odhodom so sicer navadno najbolje ocenjene vojaøke priprave, vendar pa zadovoljstvo s temi pripravami po izkuønjah z delom na misiji moœno pade, medtem ko pri fiziœnem treningu, pri katerem se pred odhodom ocene prav tako razvrøœajo precej visoko, med misijo praviloma ni zaznati padca zadovoljstva; – najslabøe so ocenjene jezikovne priprave – predvsem priprave v angleøkem jeziku, vœasih tudi priprave na lokalni jezik. V tem besedilu nas posebej zanima, ali so s pripravami enako (ne)zadovoljni vojaki in poveljniøka struktura. Zdi se namreœ, da so priprave za vojake zelo intenzivne, da pa so priprave podœastniøke in œastniøke strukture veliko manj naœrtne, pogosto odvisne od njihovega zanimanja za izobraæevanje ter osebnih prizadevanj. Analiza rezultatov raziskave pokaæe niæjo oceno priprav poveljniøke strukture v primerjavi z vojaki. Pri vseh opazovanih kontingentih so namreœ povpreœne STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 96 ocene priprav na razliœnih podroœjih, ki so jih v anketah dali podœastniki in œastniki, niæje kot povpreœne ocene, ki so jih pripravam dali vojaki. Ocene se v nekaterih primerih razlikujejo æe v anketah pred misijo, do posebej velikih razlik v zadovoljstvu z neposrednimi pripravami pri vojakih ter podœastnikih in œastnikih pa pride med misijo. Podœastniki in œastniki postanejo øe posebej nezadovoljni zaradi pomanjkljivih priprav na sooœenje z drugaœnimi vrednotami in tradicijo razliœnih etniœnih skupin, politiœnim poloæajem in vzroki konflikta na obmoœju misije. Nezadovoljni so tudi z vojaøkimi pripravami in neposrednimi pripravami na nalogo, s fiziœnim treningom, pripravami na loœitev od druæine, na priœakovane groænje in provokacije ter s pripravami na delovanje pod stresom. Zaskrbljujoœa je zlasti razlika v zadovoljstvu vojakov in poveljujoœih s pripravami na delovanje pod stresom. Po pogovorih z vojaki, podœastniki in œastniki lahko sklepamo, da je za podœastnike in œastnike delo na misiji bolj obremenjujoœe kot za vojake, zato bi bilo pripravam teh struktur na stresne razmere na misiji treba namenjati veœ pozornosti. Problematiœne toœke Na podlagi opravljene analize rezultatov empiriœne raziskave med razliœnimi kontingenti Slovenske vojske v operacijah v tujini se pokaæe, da je bilo nekaj posebej problematiœnih toœk v pripravljenosti teh enot in njihovih poveljniøkih struktur, rezultati raziskave pa tudi sicer omogoœajo nekaj ugotovitev o izobraæevanju in pripravah na mirovne operacije. Kljuœno vpraøanje je namreœ, ali bi nekatere pomanjkljivosti in teæave, ki se pokaæejo pri sodelovanju enot in posameznih pripadnikov Slovenske vojske na mednarodnih dolænostih, lahko vnaprej prepreœili s primernim usposabljanjem oziroma drugimi ukrepi. Konkretneje, ali se lahko s pripravami poveljniøke strukture izboljøa organiziranost dela na misiji in ohrani zaupanje podrejenih? Ena od ugotovitev raziskave je, da tako vojaki kot poveljniøke strukture priœakujejo od nadrejenih in tudi od sebe, da bodo psihiœno stabilni, da bodo imeli vodstvene sposobnosti, profesionalen odnos do dela, da bodo odgovorni in odloœni itn. Drugi sklop ugotovitev, ki se nanaøa na lastnosti in ravnanja poveljnikov, kaæe, da je za vojake in tudi poveljnike vedenje njihovih nadrejenih sorazmerno redko ocenjeno kot vzor, da vojaki ugotavljajo, da imajo njihovi nadrejeni slabo moœ prepriœevanja, da se zanje ne zanimajo ter da podœastniki in œastniki sami ugotavljajo, da je avtoriteta njihovih nadrejenih slaba in da med misijo v oœeh vojakov øe pade. Posploøeno bi lahko ugotovili, Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 97 da je za vojake najbolj vpraøljivo pomanjkanje pozitivnih zgledov nadrejenih, za podœastnike in œastnike pa, kako naj nadrejeni ohranjajo avtoriteto. Pri razvoju poveljnikov (njihovi izbiri, izobraæevanju in usposabljanju ter postavljanju na naloge) bi torej morali med drugim skrbeti tudi za razvoj vseh omenjenih vrednot, sposobnosti, vrlin in ravnanja. Osebna motiviranost, predanost in psihiœna pripravljenost na misijo so glede na rezultate raziskave tako pri vojakih kot pri poveljniøki strukturi zelo visoke. Pri podœastnikih in œastnikih navadno øe viøje kot pri vojakih. Æal pa pri nekaterih kontingentih med misijo beleæimo znaten padec motivacije pri vojakih, tako osebne kot motivacije vse enote. Naloga poveljniøke strukture bi tako morala biti jasna: poleg administrativnih in strokovnih nalog skrbeti tudi za ohranjanje motiviranosti podrejenih za delo in misijo. Je to ohranjanje obœutka smisla sodelovanja v mirovni operaciji? Zapolnjevanje prostega œasa z zanimivimi in smiselnimi dejavnostmi? Sprotno konstruktivno reøevanje morebitnih konflik- tov? Ohranjanje pozitivne naravnanosti na delo daleœ od doma in domaœih? Verjetno vse to in øe marsikaj drugega. Ob takønemu izzivu in odgovornosti je zaskrbljujoœe, da ravno poveljujoœi izraæajo nezadovoljstvo s pripravami na delovanje pod stresom. Kakøne naj bi bile ustrezne protistresne priprave, je sicer na podlagi naøe raziskave teæko presoditi, izkazalo pa se je, da je bila zelo dobro sprejeta psiholoøka delavnica o prepreœevanju stresa, ki je bila pred odhodom na misijo opravljena v enem od analiziranih kontingentov. To delavnico so namreœ udeleæenci navajali kot primerno obliko priprav øe dolgo po tem, ko je bila izvedena, sreœali pa smo jih æe na drugi ali tretji misiji po tisti, za katero so se usposabljali. SKLEP Œe bi v sklepu poskuøali znova pogledati na temeljno vpraøanje prispevka, in sicer, ali je mogoœe pripraviti poveljnike za delo v vojaøkih operacijah tako, da bi se izboljøala organiziranost dela v njih, da bi se ohranilo zaupanje v nadrejene pripadnike poveljniøke strukture, kar je nujno za nadaljevanje æivljenja in dela enote, ter tako, da bi tudi poveljniki preæiveli stresno obdobje misije kot zdravi in dolgoroœno boljøi poveljniki, bi morali ugotoviti naslednje: – Ustrezne priprave bodoœih poveljnikov se zaœnejo æe med øolanjem na Øoli za œastnike, na vojaøkih modulih, kjer ti obstajajo (npr. na øtudiju obramboslovja na Fakulteti za druæbene vede), ter med øtudijem v okviru vojaøke prakse in drugih vojaøkih predmetov. To pomeni, da bi morale vsebine iz vodenja enot STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 98 v mirovnih operacijah biti vkljuœene v uœne vsebine teh oblik vojaøkega specialistiœnega øolanja. – Pred odhodom na vsako operacijo so obvezne funkcionalne priprave poveljniøke strukture, loœeno od vojakov, hkrati s pripravami enot ali celo pred oblikovanjem enot za misijo. To predpostavlja œasovno ustrezno izbiro vseh poveljnikov za operacijo. Danes øe vedno ugotavljamo, da so prav nekateri poveljniki izbrani v zadnjih tednih pred odhodom, medtem ko je sestava enot æe znana iz ciklov usposabljanja za osnovne naloge. V te funkcionalne priprave je treba vkljuœiti podrobnejøe informacije o zgodovini konfliktnega obmoœja, antropoloøkih znaœilnostih, etniœnem in religioznem ter jezikovnem poloæaju, veœ znanja o drugih vojaøkih enotah in udeleæencih, o sodelovanju z lokalnim prebivalstvom in nevladnimi organizacijami, o vseh tujih nadrejenih in podrejenih enotah ter njihovih kulturnih posebnostih, pri œemer je treba povabiti vojaøke strokovnjake iz vse Slovenske vojske ter strokovnjake iz razliœnih akademskih in raziskovalnih ustanov, iz tujine, ter poveljujoœe iz predhodnih kontingentov v isti operaciji. Na pripravah lahko kot igralci civilnega prebivalstva sodelujejo mladi ljudje, zlasti øtudentje, ki so hkrati udeleæenci in opazovalci priprav. Pogled pripadnikov iste generacije na svojo usposobljenost je zaradi pomena vrstniøkega vpliva za vojake v enotah zelo pomemben vir samozavesti. – Osnove vojaøkopsiholoøkega obravnavanja vojakov morajo poznati poveljniki, ki bodo sodelovali v oddaljenih misijah z manjøimi kontingenti, za katere redna psiholoøka oskrba formacijsko navadno ni zagotovljena, so pa izpostavljeni razliœnim stresnim dejavnikom. Poveljniki morajo prepoznavati osnovne elemente psihiœnega zloma pri podrejenih ter loœevati med motnjami, ki so posledica strahu, skrbi, nemoœi, izolacije, ter tistimi, ki jih pri vojakih lahko povzroœi neobiœajno vedenje (npr. poro n, skk55vmsoondemster – O r uai ns ke ns i hoioske nr inraee nosrajaj o nuj nosr nsnosanijanja noeijnisksrrn krnr e voi pøkaebhihci druæinvojskeæmozje, tedegovbodocikovo strtavkom. Poveljned na se za vojtjearkbomed vojenamreœvir isko njmor, dakbolj jeupmoraer tisati poveljomami, kcijenki i pødruæinvojskeæmoz,aer tentaami, nki i jakdruæininv (e)Tj Tr .086274 G 0 J 01.5322 w 10 M []0 q 1 q 1.45 0 48.766j77.537 cm.45 0m 372 -31.45l S ET.5322 q 1.45 0 48.766j75.537 cm.45 0m 372 -31.45l S ET1 g /GS1 gs 349.231.582 107 70-22 42.51663 f ET349.341.583.987 70-2.0241.764663 re W349.231.624.967 70-22 -42.51663 W*e Wi 0 663.03 468 -663 re Wq 70-932.45 041.832.349.314.583.9.27cm /Im4 Do ETET Q /F40 Tf 12.45 012.48.7556.582 1919883 Tm .0862ge spoøtujejo ali se celo norœujejo iz vojakovih druæinskih obveznosti, ocenjujejo kot manj primerne za poveljnike. – Jezikovna priprava na misijo mora biti pri poveljnikih obseænejøa in bolj poglobljena kot za vojake. Navadno se prav pri poveljnikih predpostavlja, da je samoumevno, da znajo angleøko, koliko ta jezik res znajo uporabljati v medsebojni neformalni komunikaciji, pa ni pomembno. Vse bolj oœitno postaja, da mora slovenski poveljnik biti usposobljen v neformalni komunikaciji v angleøœini in da mora znati tudi osnove jezika vojske, ki se v operaciji pojavlja kot vodilna nacija. To pomaga pri reøevanju jezikovnih nesporazumov, ko ne eni ne drugi ne znajo vseh izrazov v angleøœini. Pri tem je pomembno imeti v sestavi enote pripravljena prevajalca za jezik vodilne nacije in jezik lokalnega prebivalstva. – Priprave v spretnostih s podroœja komuniciranja s civilnim okoljem mirovne operacije postajajo sestavni del priprav na odnose z javnostmi, ki jih za visoke vojaøke poveljnike Slovenska vojska sicer ima, ne øiri pa teh priprav na poveljnike kontingentov ali bojnih skupin v mirovnih operacijah. Po izkuønjah s Kosova so ti izbrani poveljniki pogosto postavljeni v vlogo diplomatskih predstavnikov svoje dræave ali operacije, znati se morajo pogajati s politiœnim vrhom v regiji, ustrezno morajo komunicirati z vsemi obiskovalci, ki v vlogi nadzornikov, inøpektorjev ali drugih opazovalcev prihajajo na operacijo. Prav lekcije s podroœja odnosov z javnostmi ter gentlemanskega obnaøanja do vseh nadrejenih in podrejenih javnosti v mirovni operaciji so nujna sestavina sodobnih priprav na vojaøke operacije. Z uveljavitvijo takih priprav bi bilo mogoœe vzpostaviti veœjo osebnostno trdnost in odpornost na stresorje pri poveljnikih, ki bi samozavestneje opravljali svoje delo, laæje bi zmanjøali socialno distanco med sabo in podrejenimi vojaki, s œimer bi utrdili svoj osebni vzor v enoti. Œe bi enote na misijah ohranile notranjo povezanost na ravni, kot so jo imele pred odhodom na misijo, bi dolgoroœno verjetno laæje ohranile osnovna kohezivna jedra za prihodnje misije, kot pa to velja v primerih, ko se z misij vrnejo medsebojno sprti vojaki z razoœaranimi poveljniki, ki niso uspeli pridobiti dovolj pozitivnih izkuøenj za svojo nadaljnjo osebnostno in voditeljsko rast. Sodelovanje na misiji je postalo svojevrsten preizkus posameznika in vojaøkega kolektiva, hkrati pa je povsem normalna sestavina vojaøkega oziroma vojakovega æivljenja. Hkratno zagotavljanje pripravljenosti posameznikov in enot na naloge STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 100 nacionalne obrambe, zaøœite in reøevanja ter na mednarodne misije, ob œemer je tudi veliko vsakdanjega in administrativnega dela ter neposrednega usposabljanja in izvajanja konkretnih nalog, je zapleteno in odgovorno delo. Raziskovalci ugotavljamo, da so nekatere enote oziroma kontingenti in njihovi poveljniki v Slovenski vojski, ki so ohranili odpornost na stresorje ter kohezivnost v skupini, lahko vzor drugim enotam, hkrati pa vir uœenja za ravnanje, ki k takøni odpornosti najveœ pripomore. LITERATURA Paul T. Bartone, A. B. Adler, M. A. Vaitkus, 1998: Dimensions of Psychological Stress in Peacekeeping Operations. Military Medicine, 163. 587–593. Paul T. Bartone, 2006: Resilience Under Military Operational Stress: Can Leaders Influence Hardiness? Military Psychology 18 (Suppl.) 131–148. Cary L. Cooper in Roy Payne, 1994: Causes, Coping, and Consequences of Stress at Work. New York: Wiley. Arthur C. Guyton in John E. Hall, 2001: Textbook of Medical Physiology. Philadelphia: W.B. Saunders Company. Ulrich vom Hagen, 2003: Stress and Stress Management in the Military. V: Jean Callaghan, Franz Kernic (ur.), Armed Forces and International Security. Global Trends and Issues. Muenster: Lit Verlag. 255–260. Ljubica Jeluøiœ, 2007: Cultural Challenges for Small Countries in Missions Abroad. V: Cees M. Coops, Tibor Szvircsev Tresch: Cultural Challenges in Military Operations. Rim: NATO Defense College, Research Division, 36–49. Gerry Larsson, Paul T. Bartone, Miepke Bos-Bakx, Erna Danielsson, Ljubica Jeluøiœ, Eva Johansson, Rene Moelker, Misa Sjoberg, Aida Vrbanjac, Jocelyin Bartone, Andreas Preufert, Mariuz Wachowicz, 2006: Leader Development in Natural Context: A Grounded Theory Approach to Discovering How Leaders Grow. Military Psychology 18 (suppl.) 69–81. Raziskave Arhiv raziskav in baz podatkov Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za druæbene vede: Ljubica Jeluøiœ in drugi: Slovenska vojska v mirovnih operacijah – druæboslovna analiza dejavnikov vpliva na mirovno delovanje Slovenske vojske (2003–2005), Ljubljana: ORC FDV. Ljubica Jeluøiœ in drugi: Druæboslovna analiza sodelovanja Slovenske vojske na misijah ter na mednarodnih poveljstvih (2006–2008), Ljubljana: ORC FDV. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 101