DEMOGRAFSKA ANALIZA OBMEJNEGA OBMOČJA SLOVENSKO - HRVAŠKE MEJE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Uroš Horvat * Izvleček UDK 911.3:312(497.12-18-04) V prispevku so analizirane nekatere demogeografske in socio - ekonomske razmere v obmejnem območju ob slovensko - hrvaški meji v Severovzhodni Sloveniji v obdobju 1961 - 1991. Ključne besede: Meja, obmejno območje, demografska analiza, Slovenija Abstract UDC 911.3:312(497.12-18-04) DEMOGRAPHIC ANÁLISIS OF THE SLOVENE - CROATIAN BORDER AREAS IN THE NORTN-EASTERN SLOVENIA The article analyzes some demographic and socio-economic aspects in the Slovene - Croatian border areas in NE Slovenia betiveen 1961 and 1991. Key words: Border, border regions, demographic análisis, Slovenia UVOD Slovenijo lahko, zaradi njene teritorialne majhnosti in vpetosti v mednarodne tokove, označimo skoraj v celoti kot obmejno regijo z vsemi učinki, ki so s tem povezani. Klemenčič (1992) ugotavlja v Sloveniji tri tipe obmejnih območij: območje ob meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Med seboj se razlikujejo tako po stopnji urbaniziranosti, propustnosti meje, regionalni povezanosti obmejnih območij sosednjih držav, času nastanka meje, fizično-geografski podobi, družbeno-ekonomski razvitosti, intenzivnosti pretoka oseb, blaga in informacij ter prekomejnem vplivanju človekovih aktivnosti na razvoj, vlogo in podobo kulturne pokrajine. Omenjenim tipom seje pridružil nov tip, to je obmejno območje ob meji s Hrvaško. Z osamosvojitvijo Slovenije je leta 1991 nastala nova državna meja med R. Slovenijo in R. Hrvaško, ki je bistveno posegla v gospodarske in blagovne tokove, zaposlovanje obmejnega prebivalstva, dnevno migracijo, urejanje prometa in podobno. Poleg nekaterih navedenih kratkoročnih učinkov pa se ob novonastali meji pričakujejo tudi dolgoročni učinki, ki so povezani predvsem z razvojem prebivalstva in gospodarstva v obmejnih območjih. ¦ Mag., asistent. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Oddelek za geografijo. Koroška cesta 160, 62000 Maribor, SLO Uroš Horvat 158 Demografska analiza obmejnega... GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA V OBDOBJU 1869 - 1991 Obravnavano območje sodi med manj razvita območja Slovenije že od prvega Zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij (Piry, 1992). V večini območja se namreč število prebivalcev v povojnem obdobju konstantno zmanjšuje. Medtem ko se je v Sloveniji v obdobju 1961 - 1991 število prebivalstva povečalo za 24,6 %, se je v obravnavanih petih občinah povečalo le za 2,2 % in še to le na račun povečanja v občinskih V prispevku se omejujem le na predstavitev demogeografskih in nekaterih socio -ekonomskih razmer, saj je prebivalstvo nosilec razvoja obmejne regije in s tem omogoča na eni strani ohranjanje poseljenosti in stabilnosti kulturne pokrajine, na drugi strani pa je tvoren element prekomejnega sodelovanja. S pomočjo statističnega gradiva (t.j. rezultatov Popisa prebivalstva leta 1991 v primerjavi s predhodnimi popisi) je analizirano stanje v demogeografskem razvoju v obmejnem območju ob slovensko - hrvaški meji v SV Sloveniji pred nastankom nove meje. Rezultati nam bodo služili kot osnova za nadaljnjo proučevanje in ugotavljanje možnih učinkov ob novonastali državni meji. V analizo so bili vključeni naslednji kazalci: - gibanje števila prebivalstva v obdobju 1869 - 1991 - gibanje števila gospodinjstev v obdobju 1961 - 1991 - starostna in spolna struktura prebivalstva leta 1961 in 1991 - delež kmečkega prebivalstva leta 1961 in 1991 - delež priseljenega prebivalstva z območja bivše Jugoslavije leta 1991. Obravnavano obmejno območje zajema pet občin (Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Šmarje pri Jelšah). Analiza je izdelana na nivoju katastrskih občin, ki so bile razvrščene v štiri pasove (karta 1): - k.o. tik ob meji - k.o., ki so od meje oddaljene največ 5 km, a niso neposredno povezane z mejo - k.o., ki so od meje oddaljene 5 - 10 km - ostale k.o. v obmejnih občinah. Med 403 katastrskimi občinami jih v prvi pas sodi 71, v drugi pas 99, v tretji 119 in v četrti 114. V tabelah so prikazani rezultati analize po naravno - geografskih regijah, saj so edhodni rezultati pokazali večjo povezanost demogeografskih razmer s temi enotami kot z upravnimi občinami. Na kartah pa so za primerjavo prikazane tudi razmere v občini Murska Sobota. Tu je odprta meja z Avstrijo pripomogla k gospodarskemu in družbenemu razvoju na Zahodnem Goričkem, medtem ko je na drugi strani (na V Goričkem) ob štirideset let zaprti meji prišlo do izrazite depopulacije in propada kulturne pokrajine (Klemenčič, 1991; Počkaj-Horvat, 1991; Horvat, 1993). Uroš Horvat 159 Demografska analiza obmejnega., Slika 1: Obmejno območje ob slovensko-hrvaški meji v SV Sloveniji Slovene-Croatian Border Areas in North-Eastern Slovenia legenda: k.o. neposredno ob meji s Hrvaško k.o. oddaljene največ 5 km od meje _ k.o. oddaljene največ 10 km od meje druge k.o. U.Horvat, 1993 Uroš Horvat 160 Demografska analiza obmejnega... Slika 2: Gibanje števila prebivalstva v obdobju 1961-81 v občinah SV Slovenije ob meji s Hrvaško Changes in the Number of Population from 1961-81 in the Slovene-Croatian Border Communes in NE Slovenia do 80 (indeks) 80,1 - 95 95,1 -105 __105,1 -120 Ll'1 nad 120 U.Horvat, 1993 Uroš Horvat 161 Demografska analiza obmejnega... Slika3: Gibanje števila prebivalstva v obdobju 1981-91 vobčinahSV Slovenije ob meji s Hrvaško Changes in the Number of Population from 1981-91 in the Slovene-Croatian Border Communes in NE Slovenia Jo 85 (indeks) 85,1 - 97 97,1 -105 105,1 - lis nad 115 1 U.Horvat, 1993 Uroš Horvat 162 Demografska analiza obmejnega... regija št.KO 1991 91/1869 91/61 91/81 1961 1991 1961 1991 sk. SV Slovenija 403 163098 122 102 100 27,6 57,1 59,7 19,2 - k.o. ob meji 71 29963 112 94 99 28,5 61,6 59,5 17,2 - odd. do 5 km 99 31598 109 98 99 27,7 61,8 65,7 22,3 - odd. do 10 km 119 43108 109 96 97 25 9 57,3 64,5 22,3 - druge k.o. 114 58429 151 116 103 28,3 52,2 51,6 16,2 1 POMURSKA RAVNINA 56 37296 153 102 99 30,3 65,8 62,8 18,2 - k.o. ob meji 9 10665 181 107 100 27,4 62,0 52,9 9,2 - odd. do 5 km 13 7188 136 93 100 30,5 76,1 71,8 22,9 - odd. do 10 km 19 13240 172 109 100 30,2 58.6 60,9 19,6 - druge k.o. 15 6203 111 92 97 34,7 78,0 70,4 25,3 lab Dolinsko+L.gor. 34 26143 146 95 98 30,5 69.9 67,5 18,9 Ic Mursko polje 22 11153 172 122 103 29,6 56,4 48,4 16,7 središčih in večjih centralnih krajih (karta 2). Leta 1991 je v regiji živelo 163.098 prebivalcev. Depopulacija je najmočnejša v Halozah (v obdobju 1961 - 1991 seje število prebivalcev zmanjšalo za 30 %), v Vzhodnih Ljutomersko - Ormoških goricah (za 21 %) in na Kozjanskem (za 20 %). V omenjenih regijah je bilo leta 1991 celo manj prebivalcev kot leta 1869 (tabela 1). To je posledica tako neugodnega naravnega gibanja kot intenzivnih migracijskih tokov v preteklosti (Ogrinc, 1983). Depopulacija je intenzivna tudi v obdobju 1981 - 1991, saj se število prebivalcev zmanjšuje v vseh prej omenjenih regijah; v tistih, ki so v preteklem obdobju izkazovali povečanje, pa večinoma stagnira (karta 3). Nad 5 % se je povečalo število prebivalcev le v 79 k.o., ki so večinoma na Dravskem in Murskem polju ter na Voglajnsko - Zg.Sotelskem. V splošnem je ugotovljena povezava med gibanjem števila prebivalstva in oddaljenostjo od meje. V povprečju seje število prebivalcev v zadnjih tridesetih letih povečalo le v pasu k.o.,ki so oddaljene več kot 10kmodmeje(tabela 1). Povezavazoddaljenostjo od meje je najbolj očitna v Halozah in na Dravski ravnini. V drugih regijah je ta povezava tudi vidna, vendar povprečje regije "dvigujejo" občinska središča in večji centralni kraji, ki se nahajajo v obmejnem območju (npr. Lendava, Ljutomer, Ormož, Rogaška Slatina). Tab. 1 : Gibanje števila prebivalcev, starostni indeks in delež kmečkega prebivalstva v obmejnih območjih SV Slovenije Population Distribution, Age Structure and the Share of the Agricultural Population in Selected Border Areas of Slovénie št.preb. indeks gib.prebiv. starostni ind. % kmeč.preb. Uroš Horvat 163 Demografska analiza obmejnega... 2a OSR.SLOVENSKE GORICE 51 17532 128 120 116 27,6 39,1 68,2 19,2 - odd. do 10 km 7 1633 100 89 99 25,8 43,2 79.3 29,4 - druge k.o. 44 15899 131 124 118 27,9 38,7 66,7 18,2 2b VZH.SLOVENSKE GORICE 84 23159 101 88 97 28,9 65,7 67,1 28,3 - k.o. ob meji 17 7435 129 103 101 32.4 59,6 54,1 18,9 - odd. do 5 km 26 5825 91 83 96 26,3 64,7 67,5 29,6 - odd. do 10 km 28 6599 94 82 94 27,1 67,6 72,0 31,4 - druge k.o. 13 3300 86 83 94 32,1 77,8 82,0 41,0 2bl Sp.Ščavniška d. 6 1616 93 93 96 30,8 78,0 76,4 34,3 2b2 Z Ljut.-Orm. g. 33 8212 95 83 94 29,4 67.6 74,3 35,1 2b3 V Ljut.-Orm. g. 33 7017 89 79 94 24,3 64,2 68,1 28,3 2b4 Dobrava+Sred.p 12 6314 132 110 103 36,0 61,7 50,3 18,1 3 DRAVSKA RAVNINA 51 39125 207 122 99 27,2 52,2 41.3 12,6 - k.o. ob meji 4 2112 141 109 102 36,0 52,6 62,5 19,6 - odd. do 5 km 6 2512 162 106 97 39,9 68,3 60,5 20,8 - odd. do 10 km 13 6561 174 111 97 23,9 47,7 65,7 19,9 - druge k.o. 28 27940 231 128 99 26,0 51,7 30,7 9,7 3a Dravsko polje 25 13851 197 113 102 24,0 51.5 45,4 15,6 3b Ptujsko polje 26 25274 213 127 98 20,3 52.5 38,7 11,0 45 HALOZE + DRAVSKE GORICE 70 14098 78 75 93 21.6 57,7 75,7 23,8 - k.o. ob meji 22 3891 64 65 89 24,2 64,1 89,2 30,9 - odd. do 5 km 24 4059 77 78 94 20,8 56,3 79,7 27,4 - odd. do 10 km 20 4259 79 73 92 18,3 56,3 64,2 20,3 - druge k.o. 4 1889 145 107 106 27.4 51,4 53,4 9,6 4a Gozdnate Haloze 13 3462 73 68 90 18,4 59,3 77,2 28,4 4b Vinorod. Haloze 49 7865 70 71 91 22,5 59,0 80,2 26,0 5a Savinsko 2771 136 104 105,4 25 52,1 52,6 11,6 6 VOGLAJN.- SOTELJSKO 91 31888 89 102 101 19,8 57,7 55,3 19,5 - k.o. ob meji 19 5860 79 86 101 - 64,8 48,1 19,3 - odd. do 5 km 30 12014 113 121 103 - 53,3 53,6 17,2 - odd. do 10 km 32 10816 78 96 99 - 58,0 61,0 21,1 - druge k.o. 10 3198 85 98 99 - 60,1 56,1 23,1 6a Vogl.-Zg.Sotel. 67 24830 107 111 103 - 50,2 47,9 15,7 6b Kozjansko 24 7058 56 80 92 - 88,0 74,0 33,0 Uroš Horvat 164 Demografska analiza obmejnega... Slika 4: Gibanje števila gospodinjstev v obdobju 1961 - 1991 v občinah SV Slovenije ob meji s Hrvaško Changes in the Number of Hauscholds from 1961 to 1991 in the Slovene-Croatian Border Communes in NE Slovenia do 85 (indek.O 85,1 - 97 97,1 -105 i 105,1 -120 ] nad 120 U.Horvat, 1993 Uroš Horvat 165 Demografska analiza obmejnega... STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTURA PREBIVALSTVA LETA 1961 IN 1991 Starostna struktura prebivalstva je odraz splošne dinamike prebivalstva in družbeno -geografskih razmer v regiji. Delež mladega prebivalstva (do 14 let), ki je leta 1961 v agrarno prenaseljenih območjih SV Slovenije znašal 30,0 %, se je leta 1991 znižal na 20,5 %; delež starega prebivalstva (nad 65 let) pa se je zvišal z 8,3 % na 11,7 %. Najvišji je na Kozjanskem (nad 17 %) ter v Vzhodnih Slovenskih goricah in na Dolinskem (nad 14%). To je vplivalo tudi na neugodno razmerje med obema starostnima skupinama, ki ga izraža starostni indeks. Medtem ko je imelo obravnavano območje leta 1961 ugodnejši starostni indeks kot Slovenija, je bil ta leta 1991 v regiji (57,1) višji kot v državi (53,1). Kar v 56 k.o. je bilo starejšega prebivalstva več kot mladega (karta 5). Delež moškega prebivalstva seje zvišal z povprečja 47 % leta 1961 na 49 % leta 1991. DELEŽ KMEČKEGA PREBIVALSTVA LETA 1961 IN 1991 Čeprav je bil razkroj agrarne strukture prebivalstva v obravnavanem območju dokaj intenziven, kar se kaže tako v intenzivnem mehaničnem gibanju prebivalstva in staranju le-tega,je še vedno dobršen del prebivalstva povezan s kmetijsko proizvodnjo. Tako se je delež kmečkega prebivalstva iz leta 1961 (59,7 % v celotnem območju; v Halozah npr. preko 80 %) znižal v letu 1991 na 19,2 %, kar pa je še vedno 2,4 - krat več kot znaša povprečje Slovenije. Zaposlovanje slabše izobraženega in nižje kvalificiranega prebivalstva v bližnjih zaposlitvenih centrih je vzpostavilo polkmečko strukturo, kjer je mlajše prebivalstvo večinoma zaposleno, starejše pa dela na kmetiji. V Halozah, Vzhodnih Slovenskih goricah in na Kozjanskem je še vedno 25 - 35 % vsega prebivalstva kmečkega (tabela 2, karta 6). Več kot 50 % kmečkega prebivalstva je še vedno v 12 k.o. obravnavanega območja. Za državnim povprečjem zaostaja tudi gibanje števila gospodinjstev. Zaradi spremenjenega načina življenja, oziroma prehoda iz agrarne v urbano družbo, se je v Sloveniji v obdobju 1961 - 1991 število gospodinjstev povečalo za 40 %, v obmejnih območjih SV Slovenije pa le za 19 %. Tuje prehod opazen šele v zadnjih desetih letih, ko v vseh regijah število gospodinjstev rahlo narašča, medtem ko seje v obdobju 1961 - 1981 zlasti v Vzhodnih Slovenskih goricah, Halozah in na Kozjanskem intenzivno zmanjševalo. V omenjenih regijah seje v obdobju 1961 - 1991 število gospodinjstev zmanjšalo kar v 143 k.o. (od 229 k.o.). Povprečno število članov na gospodinjstvo je v obmejnem območju SV Slovenije višje kot v Sloveniji in znaša 3,35 prebivalca na gospodinjstvo leta 1991 (v Sloveniji 3,08). Uroš Horvat 166 Demografska analiza obmejnega... Slika 5; Delež prebivalstva, priseljenih iz republik bivše Jugoslavije, stanje leta 1991 Proportion of the Population that Immigrated from Former Yugoslav Republics Data for the Year 1991. (indeks) Uroš Horvat 167 Demografska analiza obmejnega... DELEŽ PRISELJENEGA PREBIVALSTVA Z OBMOČJA BIVŠE JUGOSLAVIJE Za proučevanje dogajanj v obmejnem območju je pomembna tudi analiza priseljenega prebivalstva. V preteklosti so se iz republik bivše Jugoslavije zlasti v večje zaposlitvene centre priseljevali delovni migranti. V nekaterih občinah osrednje Slovenije in na Primorskem znaša njihov delež preko 15% vsega prebivalstva. Zaradi manjše razvitosti je v obravnavanih obmejnih občinah ta delež sorazmeroma nizek (2,6 - 4,1 % vsega prebivalstva). Kot posledica trajnih preseljevanj zaradi dela in mešanja prebivalstva s porokami so višji deleži priseljenega prebivalstva le v k.o., ki so neposredno ob meji. Kar v 21 k.o. ob sami meji znaša delež priseljenih iz bivše Jugoslavije nad 10 % vsega prebivalstva. To so večinoma Hrvati iz sosednjih območij preko meje. Najvišji so deleži priseljenega prebivalstva v Lendavi (13 %), Petišovcih (14 %), Globoki (14,2 %), Razkrižju (15,6 %), Šafarskem (14,6 %),Gibini (14%), Središču ob Dravi (14,3 %), Zavrču (30 %), Drenovcu (28 %), Rogatcu (26,9 %), Vonarjah (16,2) in v Rogaški Slatini (15 %) (karta 7). ZAKLJUČEK Meja med R. Slovenijo in R. Hrvaško je bila v preteklosti le administrativna ločnica in je bila popolnoma odprta. Demografski razvoj proučevanega obmejnega območja je tako rezultat pokrajinskih razmer (zlasti reliefa) in celotnega družbeno - ekonomskega razvoja. Policentrični razvoj Slovenije in industrializacija večjih centralnih krajev sta sprožila deagrarizacijo in depopulacijo slovenskega podeželja. Na območju SV Slovenije so bili ti procesi intenzivni zlasti v terciarnem gričevju (Goričko, Slovenske gorice, Haloze, Kozjansko, idr.). Problematika manjše razvitosti v Sloveniji je dobro poznana in obdelana v strokovni literaturi, kar je imelo za posledico tudi to, da se je večina analiziranega območja uvrstila med nerazvita že po prvem zakonu o manj razvitih območjih v Sloveniji leta 1971. Analiza je pokazala, da so v zadnjih tridesetih letih ravninska območja doživela intenziven razvoj, periferna, še zlasti obmejna območja pa so zaostala. Infrastruktura in druge družbeno - ekonomske dejavnosti so zaradi perifemosti z obeh strani slabo razvite tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Žal nam o stopnji razvitosti na hrvaški strani manjkajo podatki. Deagrarizacijaje bila intenzivna le na ravninskem območju, kjer sta se pričeli urbanizacija in industrializacija relativno zgodaj. Tu prevladujejo goispodinjstva s kmečkim gospodarstvom v katerih so vsi odrasli zaposleni izven kmetijstva, delo na zemlji pa jim služi kot dodatni vir dohodka. Uroš Horvat _168_Demografska analiza obmejnega... DEMOGRAPHIC ANALYSIS OF THE SLOVENE-CROATIAN BORDER AREAS IN NORTH-EASTERN SLOVENIA Summary The independence of Slovenia, gained in 1991, had for its consequence a new state border between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia. The new border has had a considerable impact on the economy and commerce, employment of the local population, daily migration, traffic regulation and the like. In addition to the mentioned short-term effects, more long-term ones that have to do with demographic development and economy in borderline areas are expected. Statistical data (comparison of the results from the 1991 Census and previous ones) were used to analyze the state of demographic development in the borderline areas along the Slovene-Croatian border in NE Slovenia in the period prior to the creation of the new border. The results will serve as a basis for futher research and determination of possible effects of the border. The following indicators were included in the study. - changes in the number of population between 1869-1991 - changes in the number of households between 1961-1991 - age and sex structure of population in the years 1961 and 1991 - the proportion of rural population in the years 1961 and 1991 - the proportion of immigrants from the territories of former Yugoslavia in 1991 The mentioned borderline area consists of five communes (Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj and [marje pri Jelšah). The analysis was carried out on the level of cadastral communes, which were classified into four belts: - cadasfral communes located immediately along the border - cadastral communes that are located maximally 5 kilometers from the border, but are not directly linked to it - cadastral communes that are located 5-10 kilometers from the border - the remaining cadastral communes in borderline communes In the past, the border between the two states was only an adminisfrative division and Zaradi tega je potrebno nanovo koncipirati regionalni razvoj obmejnih območij in pospešiti izgradnjo infrastrukture in drugih dejavnosti, ki bodo zadržale poselitev in s tem ohranjanje kulturne pokrajine. V razvoj je potrebno vključiti lokalno prebivalstvo kot pomemben razvojni dejavnik. Uroš Horvat 169 Demografska analiza obmejnega... was completely open. The demographic development of the region under investigation is therefore the result of landscape conditions (especially the relief) and of the general socio-economic development. The polycentric development in Slovenia and the industrialization of larger centers resulted in deagrarization. The analysis shows that, in the past thirty years, flat regions have undergone an intensive development, while peripheral and especially borderline regions lagged behind in development. It is bacause of their socio-economic activities have remained underdeveloped both in Slovenia and in Croatia. It is therefore necessary to create a new concept of regional development in borderline areas, which will accelerate the construction of infrastructure and other activities, this sloping emigration and preserving a cultivated landscape. Local population, who is actively involved in across-the-border cooperation, has to be included in this development.