JANEZ ŠTER
NASTANEK IN RAZVOJ LESNE INDUSTRIJE V SELŠKI DOLINI
(Ob 30-letnici LIP Cešnjica )
Selška dolina obsega porečje Selške Sore od Škofje Loke do Podbrda.
Obdaja jo hribovje, ki so vanj zajedene večinoma lesne, strme grape.
Naselitev Selške doline se je v večji meri pričela v srednjem veku. ko je
vse to področje prišlo z darilno listino cesarja Otona II. pod zemljiško gospoščino
freisinškega škofa Abrahama. V prisojnih pobočjih nad dolino so fevdalci
naselili v H. stoletju 1 irolce. da so krčili gozdove in jih spreminjali v
pašnike in njivice. V 14. stoletju pa so freisinški škofje poklicali v Železnike
fnžinarje iz Furlanije. da so talili železovo rudo. Se danes stoji \ Železnikih
stari plavž, katerega vrstnik se omenja že I. 1422.
V Železnikih najstarejša žaga
Z razvojem rudarstva se je v 14. stoletju v Selški dolini pričelo z intenzivnim
izkoriščanjem gozdov, ki je v naslednjih stoletjih zavzelo vse večji
obseg. Po vseh okoliških gozdovih, predvsem pa na Jelovici, se je pričelo s
kuhanjem oglja. Fužinarji so rabili tudi ustrezno leseno embalažo za prevoz
svojih izdelkov, ki so jih razpečavali daleč naokrog, / a t o je tudi nastanek
prve žage v Železnikih povezan z nastankom fužinarstva in tudi prva vest o
žagi v Železnikih izhaja i/, najstarejših listinskih podatkov o rudarstvu v teh
krajih.
Listina iz leta 1358 (Code.v diplomaticus Auslriaco frisingensis) omenja
obstoj žage v Železnikih, škof Albreht je daroval 1"5"58. leta fužinarjem celotno
ravninsko ozemlje v območju Železnikov. V skladu s to daritvijo je fužinarjem
odtlej pripadal svet od kamnitega mostu v spodnjem delu Železnikov do
vključno Jesenovca. Pri tem kamnitem mostu sta imela kovačijo Zschas in
njegov družabnik Andrej. Prav tod je po vsej verjetnosti stala žaga, ki je
Pripadala /schasu. Omenjeni fužinar je bil torej gospodar kovačije in žage.
Omenjeni datum v listini iz leta 1358 ni pomemben samo za Železnike in
tamkajšnjo lesno industrijo, marveč je izredno važen tudi v slovenskem merilu,
saj je to najstarejša listinsko dokazana žaga rta vodni pogon na Slovenskem
sploh.]
Z razvojem fužinarstva so rabili fužinarji za svoje obrate in za embalažo
vse več žaganega lesa. Zato je bilo v 18. stoletju v Selški dolini že več žag
venecijank. Od leta 1900 do 1910 so v Selški dolini obratovale naslednje žage:
114
Ob gornji Sori: pod izvirom v Dorflali in Kejžarjeva v Sorici.
Ob Zadnji Sori: Antonova in Jožefova v Petrovem brdu, Mlinarjeva. Grogurjeva,
Strojevcova, Demšarjeva in Pohmanovn.
Ob Sori: jolianova na Škerjeveu. Plnadrska, Martinkova. Antonova in
Jožefova pri fužini, Ožbicova na Cešnjici, dve Johanovi v Podzavrniku, dve
Mlinarjcvi v Dolenji vasi, Ožbicova v Hrastniku in Pamarjeve žage v Soteski.
Alojz Lotrič, eden od soustanoviteljev sodarske
zadruge na Cešnjici, je Se v svojem 90. letu izdela]
po tri sode na du»
t )l> Davči: Jemcova \ Davči, ŠturmoTa \ Potoku in rajnetovega Lovrenca.
Ob Zadnji Smolevi: Javltova žaga.
Ob Smolevi: Matocovcga Matevža.
Ob Dašnjčici: Markotova v Podlonku, Cočova in Premc-Kemperlova na
cešnjici.
Ob Cešnjici: žaga na T.ojali, I.ovribova. Novakova. Matocova-Prešenkova,
Oštermanova. Reškova in Mlinarjeva na Cešnjici.
Ob Selnici: jakobčev polnojarnicnik.
Ob Btikovščiei: I ajnelovega Janeza pri Bukovščici in Lebnovega Janeza
med Kna])i in Ševljami.
Ob I.uši: Lenartova (Cemažarjcva) pod Lenartom, Starmanova in Jožkova
(Tavčarjeva) v Luši ter Mlinarjeva Na T.uši.
V tem času je tudi že obratovala Štajmicova »parket—fabrka v Petrovem
brdu, na vsem področju Cešnjice in Železnikov pa je bilo že v prejšnjem
stoletju zelo razvito sodarstvo kot hišna obrt.2
^: 115
Razvoj sodarstva v Selški dolini
Sodarstvo sodi med najstarejše domače obrti ne le v Selški dolini, ampak
v škofjeloški okolici sploh.
loško ozemlje je v srednjem veku in do zgraditve železnice predstavljalo
pomembno prometno žilo. ki je povezovala Podonavje in Ljubljansko kotlino
s Furlansko nižino in obmorskimi kraji. Razvita trgovina, predvsem pa v teh
krajih razvito fužinarstvo in kovaštvo, so zahtevali embalažo. Zato se je razvilo
sodarstvo v Selški dolini.3
Za dobo kolonizacije \ 13. stoletju navaja dr. Pavle Blaznik v knjigi
»Kolonizacija Selške doline med drugimi nemškimi termini tudi besedo
»lajta«.1 Iz časopisa »Domoljub v letu 1900 pa izvemo, da so pred več kot
sto leti izdelovali v Selški dolini smrekove lajte« za žilo. ki so ga vozili po
Savi s Hrvatskega in barijile za vino."' Zalo sklepamo, da so sode, imenovane
»lajte* poznali že v 1"5. stoletju. Iz notarske knjige (14%—1461), ki jo hrani
Državni arhiv na Reki, so razvidni podatki o trgovskih zvezah bližnjega in
daljnega zaledja z reškim pristaniščem. \ njej zasledimo pri opisu cen železarskih
izdelkov, da so žeblje prodajali po 4 dukaie za barilo« (a gnaterno
a barcha).6 Tudi Valvasor omenja, da > Selcih, ki leže med Školjo Loko in
Železniki, izdelujejo \Vein Segel in drugo leseno posodo. \ svoji knjigi
»Die Ehre des Herzogthums Krain nam je zapustil celo šest grafik s sodarskimi
motivi.7 O izdelovanju žebljarske embalaže v Selški dolini v preteklih
stoletjih nam obširno poroča Jože Gašperšič v knjižici A igenjc-. ki je izšla
v zbirki Vodniki tehniškega muzeja Slovenije. C) opisanih poročilih 19 stoletja
o razvitosti domače sodarske dejavnosti v Selški dolini piše Katarina
Kobe- Arzenšek v reviji Les .s
Konec prejšnjega stoletja je bilo sodarstvo kot hišna obli zelo razvilo
predvsem na Rttdnti. kjer so bili domala vsi kajžarji sodarji, pa tudi na
Cešnjici. v Dražgošah in v Kališih. ! udi v Železnikih je bilo v tem času že
več sodarjev. medtem ko so se s sodarstvom v drugih vaseh ukvarjali le posamezniki.
Ker pa so bili sodarji odvisni od raznih trgovcev in mešetarjev, je
bil njihov zaslužek majhen. ^ velikih težavah so živeli sodarji predvsem v
času. ko so ugasnili plavži in so izumrle žele/nikarske kovačije. Šele ko so
pričeli z izdelovanjem sodov za kroparske žebljarje in Kranjsko industrijsko
družbo na Jesenicah, so se zanje pričeli boljši časi. I o je bilo že v začetku
našega stoletja. V tem obdobju pa se je na Slovenskem razmahnilo zadružništvo
in prav tu v Selški dolini med vedno izkoriščanimi sodarji je ideja
zadružništva naletela na zelo plodna tla.
\ zelo kratkem obdobju so sodarji Selške doline prešli v dve sodarski
zadrugi. Prva je bila ustanovljena na Cešnjici in druga v Železnikih.
»Sodarska zadruga za Selško dolino na Cešnjici«
Idejo zadružništva je v Selško dolino zanesel sani pobudnik zadružništva,
dr. Janez Krek. ki je cesto obiskoval Selca, kjer je živela njegova mati. Že v
decembru 1897 je bila v zadružni register vpisana »Gospodarska zadruga v
Selški dolini, registrirana zadruga z omejeno zavezo«. Naloge omenjene zadruge
so bile zelo obširne, in sicer je bil njen namen zboljšati nravne in
gmotne razmere članov s tem. da:
116
()d leve v prednji
Skupina sodarjev
vrsti: Frane Lotrič
ub zaključku tečaja za izdelavo boljših sodov preti tedaj novo zadružno stavbo na Oešnjici
Češnjice, neki gost, Lovrenc Eržen z Rudna, vodja tečaja mojster Romih, Alojz Lotrič iz Dražgoš, Franc Demšar s
i. ešnjice, Tomaž Eržen iz Ostrega vrha. Janez Megušor z Rudna (sedi) in Jakob Šolar z Rudna. V zadnji vrsti: Franc Mohorič s Češnjice, Valentin Lušina
Češnjice, Jakob Blaznik s Češnjice, Jurij Blaznik s Češnjice, Primož Lotrič iz Dražgoš-Železnikov, >Kodela< iz Dražgoš, Franc Nastran z Rudna, Janez
Cartnar z Rudna, Matevž Lotrič iz Dražgoš in Matija Lotrič iz Dražgoš. Spredaj sedita: Jože Nastran s Studena in Jane/. Demšar z Rudnu-Studena.
1. po najnižjih cenah oskrbuje svojim članom gospodarske potrebščine vseli
vrst, zlasti živino, krmo. gnoj, semena, kmetijske stroje itd.,
2. prodaja po najugodnejši ceni pridelke in IZDELKE (podčrtal avtor) svojih
članov,
3. skrbi za NAPREDEK DOMAČE OBRH (podčrtal avtor) in kmetijstva,
4. postavlja na pripravnih mestih zadružna skladišča, mlekarne in sploh vse,
kar zadrugi koristi.
Načelnik novoustanovljene zadruge je postal Jakob Šolar, posestnik na
I! IKIIIII.
Zaradi lako zelo širokega koncepta zadruge so se kmalu pojavile različne
težnje posameznih članov zadruge. Povsem razumljivo je. da so se razlikovale
težnje članov zadruge, ki so bili sodarji, od teženj kmečkih posestnikov nesodarjev.
Zato so sodarji že leta 1902 ustanovili svojo posebno sodarsko zadrugo.
V zadružni register je bila vpisana 27. decembra 1902. leta kot »Sodarska
zadruga za Selško dolino na Cešnjici. registrirana zadruga z omejeno
zavezo«. Njene naloge so bile ožje opredeljene. Razpečavala je sodarske izdelke,
oskrbovala člane s sodarskimi potrebščinami ter postavljala in vzdrževala
zadružna skladišča.0
Odborniki novoustanovljene zadruge so bili: Ivan Megušar, Jakob Šolar,
Valentin Demšar, Franc Nastran. Franc I.uzner. Ivan Marenk. Aleš Šolar, Alojz
Lotrič, Matevž Lotrič. Luka Megušar, Ivan Luzner in Jakob Gartner. Za načelnika
zadruge je bil izvoljen Lovro Eržen.'°
Šele z ustanovitvijo lastne sodarske zadruge se je sodarstvo začelo hitreje
razvijati."
Zadruga si je razen skladišča na Cešnjici zgradila tudi skladišče na
Rtiduu (1907). Da je lahko priskrbela les članom, ki niso imeli lastnih gozdov,
je zadruga kupila okoli 40 oralov gozda. Pred ustanovitvijo zadruge so izdelovali
le manjše sode do 300 litrov, največ iz mehkega lesa. S pomočjo obrtnopospeševalnega
zavoda na Dunaju je zadruga priskrbela svojim članom učitelja
(Romicha). ki jih je učil po načrtu izdelovati iz hrastovega lesa do 3000
litrov velike sode.
V prvih letih je bila zadruga večkrat v stiski. Trle so jo denarne težave
in misliti je bilo treba na nove delovne moči. Zaradi velike požrtvovalnosti
članov in zaradi sposobnega vodstva je zadruga po nekaj letih že dosegla lepe
uspehe. Njeni izdelki so bili na dobrem glasu po vsej državi. Sodar je lahko
dnevno zaslužil 5 krone. Promet je naraščal in začeli so razmišljati o izpopolnitvi
in razširitvi obrata. V ta namen so po posredovanju »Urada za pospeševanje
obrti v Ljubljani«, zlasti pa takratnega ravnatelja ing. Remca, zgradili
hidroelektrarno, ki je dajala energijo zadružnim obratom in za razsvetljavo.
Zadruga je začela oddajati tok vsej okolici. Razen hidroelektrarne na Sori. ki
so jo zgradili 1912, so si zadružniki uredili moderno delavnico z raznovrstnimi
stroji in preuredili vodno žago za hlode. Za ureditev delavnice je deželni
odbor nakazal leta 1912 4000 kron in leta 1913 2000 kron podpore. Za dobo
10 let je država odobrila zadrugi 20.000 K brezobrestnega posojila. Vmes je
posegla prva svetovna vojna. Primanjkovalo je delavcev in materiala. Med
vojno se je promet skoraj docela ustavil. I udi po vojni so bile še nekaj časa
težave, razen tega pa se je morala zadruga najprej opomoči od škode, ki je
nastala zaradi ustavitve obrata med vojno. Novoizvoljenemu odboru, ki so ga
sestavljali Janez Megušar. Jakob Preve, Prane Šolar. line Demšar. Peter
118
Loto Št. članov Vrednost deležev Denarni promet Prejotozusi.de Izdano za sodo Cisti dobiček Zguba
1902 52 k 982,— K 53.332,41 K 21.607.62 K 21.485.52 K 428.98
1905 55 k. t1 K 80.988,69 k 29.608,66 k 25.:65,24 K 739,12
1904 75 k 5.175.00 k 94.897,60 K 56.666,00 k 55.582,42 K. 715.19
1905 75 k 4.185.00 K 98.684,64 k 42.702,55 k 36.946.58 K 516,54
1906 ()() k 5.490.70 k 1(4.(82.08 k. 49.978,96 k. 49.680.58 K 929,52
190" 70 k 6.051.80 k 105.995,93 k 44.159,99 k 32.456,35 K 1.432,45
190H 68 k 6.205,80 k 100.653,82 k 38.321,52 k 56.648.06 K 570.29
1909 70 k 6.298.55 K |5o.2<)5.25 K. 54.4K7.27 k 52.728.53 K k 255.46
1910 71 k 6.505.55 K 186.970,58 K. 47.751.25 k 50.496.26 K. 597,12
1911 "2 k 6.428.55 K 99.700,25 K 36.516,05 k 27.239,32 K 458.95
1912 "0 k ? k 128.572.01 K. 57,127.71) k 22.154,68 K 501.15
1915 72 k 6.543,53 k 122785.94 k 38.236,25 k 21.853,93 K k 103,32
1914 69 k 0.900.00 k 116.330.57 k 51.380.76 k 27.487.08 k 550.28
1915 67 k 6.700.00 k 75.091.17 k 29.977,91 k 15.757.40 K 68.91
1916 62 k 0.200.00 k 181.647.01 k 5",. "29.55 k 15.155,06 K 90.64
1917 52 k 5.200.00 K 129.261.59 k 42.740.09 k 5().|so.5o K 205.K7
1918 ? k ? K 22.599.04 k ? k ? K k 1.510.95
1919 44 k 4.800.00 K 416.967,27 k 144.811.5", k 94.598.96 K 20.965.81
1920 50 k 5.220.10 K 1.002.965.18 K 457.874,18 k 260.465.55 K 12.180.75
1921 50 k 5.000.00 K 1.190.773,45 k 434.360,51 k 348.861,01 K 11.197.72
1922 51 I) 1.275,00 I) 825.495.77 I) 303.436,00 D 257.267.10 D 782,36
1925 52 I) 1.500.00 1) 1.495.841.75 I) 445.057.05 D 374.234,50 D I) 418.24
1924 54 I) 1.350.00 I) 1.903.273,35 1) 558.542.05 I) 397.520,85 D I) 11.Kr.01
1925 54 I) 1.550.00 I) 1.427.163.54 I) 595.005.05 I) 280.975,85 D 2.812.20
1926 52 I) 1.300.00 1) 1.165.704.57 I) 265.550.90 I) 210.479.75 D 12.382.04
192" 52 I) 1.300,00 I) 1.558.480,76 D 5S4.99S.5I) D 528.189.40 D 14.I7S.44
1928 51 I) 1.275.00 1) 1.402.468,82 D 4ls.5l7.75 D 544.945.64 D 28.006.51
1929 5| I) 1.275.00 I) 1.595.289.66 1) 510.718,80 D 465.746,20 D 56.KH2.47
1930 53 I) 1.325.00 D 1.524.605,49 I) 444.1S1.09 I) 594.624.59 D 2.782.16
1951 52 I) 1.500.00 D 1.552.810.55 I) 551.147.85 D 259.679.40 D I) 23.545,38
1052 53 I) 1.525.00 I) 1.185.583,56 I) 258.823,67 D 286.037.82 I) D 33.459,51
1935 50 I) 1.250.00 J) 755.291.70 I) 193.882,75 l> 146.117.75 D I) 3.590,10
1954 55 I) 1.525.00 1) 864.604,93 D 224.976.38 D 192.815.55 D I) 55.076.10
1935 51 I) l.2"5.00 I) 909.126.69 I) 224.58S.90 I) 104.526.22 D I) 1.767.14
1950 48 I) 1.300.00 I) 720.883,48 I) 212.900.75 I) 204.104,25 D 170.14 I)
1957 50 I) 1.250.00 I) 879.788.60 D 282.029.01 I) 245.192.64 D 7.522.0" I)
I95K 49 I) 1.225,00 I) si 1.570.-9 I) 244.728.00 I) 246.596.50 IJ 84M7 I)
1959 4S I) 1.200.00 I) 1.192.100.69 D 529.551.50 I) 241.150.70 D 5.766.78 I)
1940 47 D 1.175,00 I) 1,264.380,49 D 551.213,00 D 287.515.50 D 45.567,48 I)
1941 50 RM 115.00 RM 43.648.13 RM 18.403.20 RM 16.822.27 RM 3.195.27 HM
Preve in Anton Gajger, so bile naložene odgovorne naloge. Vodstvo je prevzel
Primož Lotrič. njegov namestnik pa je postal Jurij Blaznik. V nadzorni odbor
so bili izvoljeni Frane Lotrič, Jernej Nastran in Matevž Jelene.,J
O gospodarskem stanju zadruge — njenem članstvu, denarnem prometu,
prejemkih in izdatkih za blago ter čistem dobičku in izgubah — govori prva
razpredelnica."
V zadrugo je bilo od njene ustanovitve pa do začetka druge svetovne
vojne včlanjenih kar lepo število sodarjev. Največ jih je bilo leta 1904 in 1905,
potem je njihovo število padalo vse do leta 1919, ko je zadruga imela najmanj
članstva (44). Že naslednje leto se je število članov dvignilo na 50 in se je
ohranilo z manjšimi spremembami vse do začetka druge svetovne vojne.
Skladno s članstvom se je spreminjala tudi vrednost vseh deležev. Največji
promet je zadruga napravila v dvajsetih letih Pri tem pa ne simmo pozabiti
na inflacijo, ki je vladala prav v tem obdobju. Kar zadeva letne prejemke, ki
jih je zadruga vknjižila. so bili največji v letih 1924 in 1940. medtem ko so
bili izdatki najvišji y letu 1929. / a d n j i dve koloni razpredelnice sta še posebej
zanimivi. Vidimo, da je zadruga dobro uspevala, saj je v štiridesetletni dobi
poslovanja imela le desetkrat zgubo: od tega petkrat ob svetovni gospodarski
krizi, ki je prizadela vse jugoslovansko gospodarstvo. Največji dobiček je dosegla
tik pred drugo svetovno vojno, največjo zgubo pa v letu l'»'>4
Sodarji. ki so bili člani zadruge, so v obdobju med obema svetovnima
vojnama domov ali v tehle vaseh: Rudno 04). Ostri vrh ('•>). Studeno (2). Češnjica
(8). Selca (2). Kališe (5). Železniki (1) in Dražgo.še (13). Večina sodarjev
je bila torej doma z Rudnega in iz Dražgoš.
Izdelovali so razmeroma veliko vrst sodov, in sicer: sode za zelje, za kolomaz,
za tamn. za naftalin, za kemikalije, za barve, za kumarice, za maslo,
za kit, za žeblje, za marmelado, za namakanje sadja in za med.
Zadruga je delovala tudi ves čas med drugo svetovno vojno. Nekaj arhivskih
knjig za ta čas izgubljenih, vendar ne vse. Iz glavne knjige za člane«-,
iz »inventarne knjige« in iz knjige odborovih sej je dobro razvidno delo
zadruge med drugo svetovno vojno, ludi bilance za vsa vojna leta obstajajo.14
Morda se bo kdo temu čudil, saj je znano, da je bila Selška dolina v celoti
partizanska. Toda vedeti moramo, da so bili sodarji. ki so nadaljevali delo,
večinoma starejši ljudje, ki niso bili sposobni za borbo. Kakšno je bilo delo
zadruge med vojno, se najbolje razbere iz »poročila načelstva .'' ki je bilo
podano na občnem zboru dne 25.3.1946. Iz tega navajam naslednji odlomek:
Zadnji občni zbor. kakor ste sedaj slišali, je bil 16. junija 1943. Načelnik
zadruge je bil tedaj Janez Demšar, ki pa je podlegel v jeseni leta 1945 bolezni
in umrl. Potem sem bil voljen jaz," brez občnega zbora. Vojna, ki smo jo morali
prebroditi, ni šla neopažena tudi mimo naše zadruge. Spočetka, ob priključitvi
Gorenjske k Nemčiji, se nam je odprl nov trg Koroška. Naročil je
bilo toliko, da nismo mogli vsem ustreči. Manjkalo nam je delovnih moči,
materiala lesa in železa, pozneje pa so se tudi prometne prilike zelo poslabšale.
Med okupacijo smo naredili približno 1500 čebro^ in 700 kibel, nekaj
škafov, banj in čebrov. Kar pa se je delalo sodov, so večinoma ostali v zalogi.
Pol leta pred osvoboditvijo pa blaga sploh nikomur nismo pošiljali razen
približno 130 škafov in banj na Primorsko. Nekaj posode pa so nam vzeli
tudi partizani.«
Po osvoboditvi je zadruga ponovno oživela kot prerojena. V oktobru 1945
je zadruga celo prosila vojaške oblasti, da se oprosti vojaške službe sodarski
120
naraščaj.17 Že naslednje leto. tj. 4.2. 1946 pa je načelstvo zadruge razpravljalo
o združil vi z Lesno produktivno zadrugo na Cešnjici.17 V zadružni register
pri okrožnem sodišču \ Ljubljani je bila združitev vpisana 16. 12. 1%-t. dejansko
pa je bila izvršena šele 1. 10. 1947.
»Sodarskn zadruga v Železnikih«
LIP češnjica- ima svoje korenine tudi v Sodarski zadrugi v Železnikih .
Kajti ruzen Sodarske zadruge na Cešnjici je bila 16. decembra 1410 vpisana v
zadružni register c. kr. deželnega kot trgo\skega sodišča \ Ljubljani Sodarska
zadruga v Železnikih', registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Ko sem raziskoval razloge, zakaj je nastala še ena sodarska zadruga, situ
ugotovil predvsem to. da so bili ustanovitelji Sodarske zadruge v Železnikih
izrazilo liberalno usmerjeni in so se hoteli tudi na gospodarskem področju
upirati tedaj vse večjemu klerikalnemu vplivu. I o je zelo ostro izraženo v
vabilu na ustanovni sestanek, ki je bil 16. 6. 1910. leta v gostilni Ci. 1 halerja.
V vabilu je napisano med drugim: Ker je stvar zelo važna za naš trg
— Železnike (besedo Železnike pripisal avtor) zlasti v sedanjem času. ko se
hoče od klerikalne strani ves napredni živelj poteptati, je skrajno potrebno
poskrbeti za pospešitev obrti v vsakem oziru. Ako gospodarsko napredujemo,
nam je bodočnost zagotovljena . . .1K
V Železnikih so bili v tistem času samo 3 .sodarji. ki so bili sposobni za
nameravano delo." Toda vsi trije so bili pravi sodarji. brez posestva in so bili
zato odvisni samo od svojega dela. .Niso imeli niti denarja za svoja obratna
sredstva (za nakup lesa. za zaloge itd.).
Namen zadruge je bil:
a) razpečavati sodarske izdelke svojih članov,
b) oskrbovati svoje člane z gospodarskimi potrebščinami, kolikor so potrebne
pri sodarstvu,
c) ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča.
d) pospeševati sodarstvo svojih članov sploh, s tem da:
1. skrbi za snovanje naprav za napredek sodarstva svojih članov in
2. daje v teh zadevah svojim članom nasvete.20
Pobudo za ustanovitev je dal Karel Dolenc, trgovec in posestnik v Železnikih.
Prvo načelstvo je bilo sestavljeno takole:
1. Karel Dolenc, trgovec in posestnik v Železnikih, načelnik.
2. Gabrijel Thaler, gostilničar, posestnik in trgovec v Železnikih, podnačelnik,
3. Josip Globočnik. trgovec z lesom in posestnik. Železniki.
4. Jakob Dermota. trgovec z usnjem in posestnik. Železniki.
5. Ivan Jaške, trgovski sodružnik. Železniki,
6. Ivan Demšar, posestnik in trgovec z lesom, Železniki.
7. Melhior Dolenc, nadučitelj. Železniki.20
Že naslednje leto pa so na občnem zboru namesto umrlega Ivana Demšarja
v načelstvo izvolili Ferdinada Šmida. sodarja iz Železnikov. Z namenom.
121
da bi pričeli izdelovali tudi boljšo posodo, kakor zelarje. ribiče, skale itd., so
pozvali Tomaža l.otriča iz Dražgoš, da bi v skupni delavnici vodil delo. Že
takoj v začetku 1911. leta so namreč uredili skupno delavnico v prostoru, ki
ga je odstopil proti letni najemnini 80 kron Anton Globočnik.*1
Zadruga je hitro zaživela. Čeprav v ustanovitvenem govoru Karel Dolenc
navaja le 3 sodarje. je iz knjige članstva razvidno, da je v letu 1911 pristopilo
v zadrugo 12 sodarskih delavcev in že omenjeni sodarski preddela\ee lomaž
l.otrič iz Dražgoš. Sodarski delavci so bili naslednji:
1. Ferdinand Šmid. Železniki, pristopil 10. 2. 1911.
2. Franc Blaznik. Železniki, pristopil 10. 2. 1911.
3. Peter Dolenc. Železniki, pristopil 10. 2. 1911,
4. Martin Cemažar, Železniki, pristopil 10. 2. 1911.
5. Josip Dolenc. Železniki, pristopil 10. 2. 1911,
6. Josip Vrliimc. Železniki, pristopil 12. 5. 1911.
7. Mohor Demšar. Rudno, pristopil 14. 5. 1911,
8. Anton \ eber. Železniki, pristopil 27. 5. 1911.
9. Ivan Potočnik. Železniki, pristopil 30. 10. 1911.
10. Matevž Benedičič, Železniki, pristopil 26. 11. 1911.
11. Jakob l.oirič. Dražgoše, pristopil 8. JI. 1911,
12. Matevž Moliorič. Železniki, pristopil IS. II. 1911.
Tudi vsa naslednja leta je zadruga pridobivala nove sodarske delavce.**
Kot prve večje kupce navajajo tvrdko Franc Jakopič iz Ljubljane za
»zelarje« in v letu 1912 že tovarno suhih barv \ Dolu pri Ljubljani. Kasneje
so postali stalni odjemalci še: Kranjska industrijska družba na Jesenicah«,
Ivrdka Zanki iz Ljubljane, obe tovarni Moster v Zagrebu. Smodnišnica
v Kamniku. Keramična tovarna Moste v Ljubljani itd.-'
O številu članstva, vrednostnih deležih, prometu in uspehu zadruge govori
druga tabela.34
Iz tabele je razvidno, da je število članstva vseskozi rastlo in se je povečalo
od 35 v letu 1911 na 56 v letu 1939. razen v času prve svetovne vojne, ko
se je zmanjšalo zaradi vojne, in od 1921. do 1932. leta, ko je padalo zaradi
stanja v zadrugi.
V letu 1911 je bilo od 55 članov le 15 sodarskih delavcev. \ naslednjih
letih pa se je povečalo članstvo skoraj izključno zaradi pristopa novih sodarjev.
fz gibanja števila članstva kakor tudi iz vseh ostalih podatkov, posebno
pa še iz gibanja dobička in izgube se jasno vidi. da je zadruga preživljala
težke čase od 1924. pa vse do 1954. leta. Res je. da je v tem obdobju zajeta
svetovna gospodarska kriza, a začuda prav 1932. in 1955. leto (edini dve leti
od 1925—1954) je zadruga zaključila z dobičkom. Od 1925. leta dalje je zadruga
hirala predvsem zaradi nesloge v zadrugi sami in zaradi konkurence
dveh trgovcev iz Železnikov. I rgovec Jaške, ki je bil ob ustanovitvi zadruge
celo član načelstva. in kasneje še Janko Bogataj, sta odvzela zadrugi precej
prejšnjih kupcev. Od sodarjev sta kupovala sode in lako razbijala zadrugo.
I/ zapisnika XVI. rednega občnega zbora zadruge, ki je bil 26. 9. 1926,
razberemo naslednje: Dalje poroča načelnik, da se je nekaj sodarjev v zadnjem
času spozabilo in so pričeli oddajati svoje izdelke preko zadruge. Načelnik
svari sodarje, naj to v bodoče opustijo, ker se s tem zadruga slabi, ter
se bodo morali v ponovnem slučaju črtati iz zadruge.
122
I,eto St. članov Vrednost deležev Dennrni promet Prejeto za sode Izdano za sode Cisti dobiček Zguba
1911 35 K 2.599,75 K 13.886.55 K 3.875,20 K 2.408.40 K 48,41
1912 36 K 2.484,73 K 22.589,02 K 3.376,96 K 8.365.01 k 55,98
1913 56 k 2.539.75 K 29.650,56 k 15.192.52 k 12.072.50 K 615.01
1914 55 K 2.630.23 K 25.888,96 K 10.390.62 K 8.316.62 k 756.82
1913 55 K 2.494.75 K 17.611.31 k 8.960.46 K 2.850.13 K 1.060.90
1916 32 K 2.451,75 K 9.584,16 k 5.854.40 K 3.195.94 k 167,64
1917 36 K 2.466.73 K 12.516,26 K 5.585,10 k 3.238,10 K 71.5«)
1918 55 k 2.446,75 K 16.464,72 k 5.698.70 k 500.00 K 1.548,20
1919 42 k 3.158,75 k 100.059,94 k 33.624.65 k 44.382,50 K 666,08
1920 50 k 4.894,00 K 777.089.S6 k 332.241.40 k 300.595,00 K (.096,47
1921 50 k 4.964,00 K 1.295.095,48 K 502.928.58 k 458.659,60 K 2.401.74
1922 49 k 5.064,00 K 1,688.066.32 k 631.409.28 k 644.815,00 k 22.246,48
1923 43 l) 1.803,25 D 956.377,88 D 443.673,84 I) 402.291,84 D 8.545,49
1924 43 D 3.153,25 D 779.580,04 I) 554.744.19 1) 379.622.72 I) 14.604,09
1925 43 D 3.155,25 D 521.729,46 D 260.250.09 \) 218.161,00 I) 8.225,62
1926 41 D 5.140,75 D 556.015,10 D 141.485.50 D 103.317,75 D 6.872,86
1927 41 I) 5.140,75 D 552.817,16 I) 166.949.45 I) 107.894,00 J) 5.469.71
1928 39 |) 3.090.73 D 305.492.79 I) 133.140,23 D 123.113,30 — I) S.224.46
1929 38 I) 2.912,50 D 198.411.60 I) 72.975,10 I) 78.758,00 I) 5.069.91
(930 36 I) 2.700,00 D 301.084,16 D (41.720,70 I) 107.782,00 D 5.001,09
1951 36 I) 2.700,00 1) 222.927.99 I) 109.503.90 I) 92.626,90 D 2.176.17
1932 36 I) 2.350.00 J) 85.464,00 I) 27.234.50 I) 25.780,50 I) 525,66
1933 44 I) 2.450,00 \) 71.575,«) I) 31.017,00 O 27.579,50 D 5.987,17
1934 55 I) 5.000.00 D 241.831,80 O 112.612,30 D 106.129.00 D 1.367,21
1931 55 I) 5.000,00 D 256.585,52 i) 113.200.40 I) 109.656.00 D 3.582,05
1956 53 I) 2.930,00 D 535.551,56 I) 162.140,15 D 146.502,25 I) 5.994,67
193" 56 I) 3.037,50 1) 322.076.55 I) 167.618.80 I) 134.372,00 \) 6.760,60
1958 56 I) 3.037.50 D 378.683.45 D 131.982.60 I) 127.571.00 I) 2.829,60
1959 56 I) 5.057.50 D 575.202,60 I) 165.716.05 I) 127.654,00 I) 5.299,47
1940 1) D 590.458.15 D 215.477,55 I) (68.558,50
1941 I) D 228.304.15 I) 88.556,75 I) 90.607,00
1942 HM RM 22.139,84 RM 11.005,59 RM 8.820,90
1943 KM HM 67.393,58 RM 35.744.72 K\1 29.628.47
\')U RM RM 74.314,49 I! M "i-.913.5S li\l 33.446.35
1945 I) D 359.074.00 D 179.405,00 D 149.367,00 —
1946 l> D 3,405.543.99 D 1.604.305.62 D 1.215.648.00
1947 do 30. 9. D 1,763.365,232S D 6"3.266,00 D 707.412,00
Gospod Jaške hodi okrog naših odjemalcev in nam prevzema naročila,
češ ako se ne bode od njega sode jemalo, potem tudi on ne bode pri tvrdki
barve kupoval. ™
Omenjeni spor je trajal vse do I9"54. leta. ko je Jaške začel oddajali naročila
zadrugi. Prav od tega časa dalje pa je zadruga poslovala spet z dobičkom.
Zadruga je poslovala tudi vso drugo svetovno vojno. Podatkov o članstvu
in uspehu za ta čas ni. I udi sejna knjiga je zaključena s 1941. letom. Načelnika
zadruge Karla Dolenca so Nemci izselili, od takrat pa imamo na voljo
le blagajniški dnevnik.
Po osvoboditvi je zadruga zaživela z vso silo. Že 1946. leta pa si' je hkrati
" sodarsko zadrugo Cešnjica združila z lesno produktivno zadrugo na Cešnjici.
Sprememba je bila vpisana v zadružni register pri okrožnem sodišču 16. decembra
1946. dejanska združitev pa je bila izvršena hkrati s sodarsko zadrugo
na Cešnjici. tj. I. 10. 1947.
Lesnoproduktivna zadruga za Selško dolino na Cešnjici
\ Selški dolini ji- bilo že v prvi tretjini tega stoletja zelo razvito zadružno
gibanje. In so poleg obeh sodarskih zadrug delovale še Pašna zadruga«,
Gospodarska zadruga . ter Hranilnica in posojilnica . Zato je razvoj logično
pripeljal zadružnike do tega, da so začeli razmišljati tudi o sodobnejšem
in rentabilnejšem gospodarjenju z lesom. Posebno hudo je gozdne posestnike
prizadela gospodarska kriza. Razni mali trgovci z lesom so se okoriščali kot
posredniki med velikimi lesnimi trgovci, kot sta bila na tem območju posebno
Heinrihar in Dolenc iz Škofje Poke. Kmetom pa za les ni ostalo uiti toliko, da
bi bilo plačano delo. Proti koncu leta 19% so se zbrali nekateri gozdni posestniki,
med njimi Ivan Prezelj iz Davče. 1 rh Demšar z Rudna. Filip Gartner,
G roga Smid in Janko Jelene iz Dražgoš, Ione Demšar iz Martinj vrha. Franc
Jelene iz Smoleve, Niko Žumer in Janko Kemperle iz Železnikov, Polde
Nastran in Janez Prevc s Studena ter še nekateri drugi in se dogovorili, da bi
ustanovili zadrugo, ki bo skrbela za vzgojo gozda, posek in spravilo lesa za
predelavo v deske. G 1 a v n i n j e n n a m e n p a je b i 1, d a bi i z I oč
i 1 a j) o s r e d n i k e in p o s k u s i l a n a s t o p i t i z v e č j i m i k o l i č
i n a m i s a m o s t o j n o med v e l i k i m i t r g o v c i. V sredini leta 1957
je potem res prišlo do ustanovitve zadruge. /. ustanovitvijo pa so nastopile
težave, kje dobiti kredit, da bi mogli pričeti s poslovanjem. Z novimi deleži so
člani vložili 46.000 din. Manjše kredite jim je uspelo dobiti od takratne zadružne
zveze in zadružne hranilnice Cešnjica. vendar to ni zadoščalo. S podporo
ing. Lojzeta Žttinra, ki je bil takrat upravitelj veleposestva Marad v
Mozirju, pa je zadrugi uspelo, da se je vključila v takratno prodajno organizacijo
Marad« na Sušaku in tako dosegla zunanji trg brez posrednikov. Po
njegovem posredovanju je uspelo dobiti tudi nujna potrebna obratna sredstva
od takratne ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. S temi sredstvi so potem
razpolagali do vojne. Zadruga je poslovala tako. da so bili člani zadruge
kmetje in delavci, ki so bili v njej zaposleni. Kmetje so po večini sami skrbeli
za posek in spravilo iz gozda na žago. Zadruga je na račun in riziko kmetovlastnikov
lesa izvršila razrez, vskladiščenje. odpremo in prodajo lesa. Žagan
les so vskladiščili tako. da je vsak lastnik imel evidentiran les do odprenie.
124
Tako je \sak lastnik dosegel tako vrednost lesa. kakršno je dosegla zadruga
pri prodaji, zadrugi pa je plačal usluge razreza in manipulacije.
t e r so na ta način že prvo leto uspeli povečati ceno hlodovine od 60 din.
kolikor so takrat plačevali za kubični meter trgovci, na 100 in več din, je
razumljivo, da je članstvo hitro naraščalo in je promet vidno rastel. Vsi so
spoznavali, da je rešitev gospodarske stiske in pregoste naseljenosti v dolini
pravilna nega gozda in predelava gozdnih sortiinentov. Da je mogla zadruga
premagati začetne težave, kar ni bilo lahko zaradi povezanosti lesnih trgovcev,
proti katerim je morala zadruga vzdrževati konkurenčnost, je bila velika
Žaga, sodarna in zabojarna na Cešnjici leta l'U~ ob 10-Ictnici ustanovitve Lesno produktivne zadruge
opora zavest članstva, da je skupnost in povezanost delavca in kmeta v zadrugi
tista sila. ki bo dosegla boljše življenjske pogoje.
Ko je zadruga komaj dobro zaživela in našla pravo obliko, je delo omrtvičila
vojna. Zadruga je sicer obstajala, vendar je bilo poslovanje omejeno.27
Podatki razvoja Lesnoprodaktivne zadruge na Cešnjici do [945. leta so
razvidni iz tretje tabele.
Po osvoboditvi je zadruga doživela svoj bogati razvoj. Svojo dejavnost je
takoj razširila na vso dolino. \ svojem področju je zajemala cca S.OOO ha
gozdne površine. Polnojarnieniški obrat Keniperlc je postal lasi zadruge, v
najem pa je vzela še I "5 vcnecijank. Na vseh teh obratih je rezala les in ga
prodajala.
\ tem času je uprava zadruge začela pripravljati pogoje za povečanje
kapacitet, za sodobnejšo predelavo okroglega lesa in za uvajanje finalne
proizvodnje. S sodarsko zadrugo na Cešnjici. ki je imela na Cešnjici (kjer je
sedanji I.1P) žago venecijanko in elektrarno, so se dogovorili, da bosta ta dva
obrata s pripadajočim zemljiščem rabila kot osnova za zgraditev bodoče lesne
industrije v Selški dolini.
125
Leto35 51. članov8* Vrednosl deležev
1937/38 -M)
1938/39 73
1939/40 82
1940/41 93
1941 98
1942 108
1943 11 3
1944 113
1945 118
D 46.000,—
1) 72.600,—
1) 76.850,—
I) 81.850,—
KM 5.092,50
KM 5.592.50
KM 5.742,50
KM 5.742,50
KM 5.750,—
(946 238 D 232.000.—
Podatki o razvoju lesne zadruge na Češnjici
Denarni promet* Izdano za blago29 Prejelo za blago30 Dobiček™ Sklad za/apo33
3,488.391,50 2,081.058,91 2,197.759.97 38.308,47
3,613.500.75 2.689.303,33 2,689.303,33 11.841,28 160.000,—
5,134.157,75 3.770.778,76 3,262.774,— 17.389,09
7,3^4.012,25 4.023.234.80 3,907.354.80 10.997,02 50.000,—
149.725.76 84.234,94 74.570,62 1.875,25 10.500,—
268.882,46 193.769.73 188.801.93 4.734,42 10.500,—
305.820.03 138.8=iO,43 179.734,09 1338,04 15.000,—
216.054.44 45.588,79 56.526,79 10,26 15.000,—
voj. škodo 60.953,50
31.355,40 17.453,"- 7.851,71
zguba 108,10
99.295,10 23.700,— 41.944.24
Rcrrrvni
sklad"
38.308,4-
50.149,7"
67.538,84
3.926,79
3.802.04
6.036,46
7.374,50
V letu 1947 je bila dokončno izvedena združitev Lesne produktivne zadruge
Češnjicti. Sodniške zadruge Češnjica in Sodarske zadruge Železniki.
S to združitvijo se je članstvo povečalo za 60 sodarjcv. Že do konca 1947. leta
je bil adaptiran polnojarmeniški obrat Podzavrnik. rekonstruiran je bil žagarski
obrat Centrala na Češnjici, kjer so namesto venecijanke vgradili polnojarmenik.
Zgrajena je bila lesena stavba zabojarne in stavba sodarske delav-
Drlovni prostori nii/anit' pred rekonstrukcijo, ki se j»" začela leta 1960
niče v Železnikih. \ si navedeni objekti so do konca 1447. leta tudi pričeli
obratovati.
Tako je zadruga ob koncu 1947. leta imela že tri polnojarineniške obrate.
iti sicer: obrat kemperle« na Češnjici, obrat »Centrala« na Češnjici in obrat
Podzavrnik« v Selcih. Tako je večina žagarski- proizvodnje v Selški dolini
prešla na te tri polnojarineniške obrate. \ letu 1963 je bil ukinjen polnojarmeniški
obrat Podzavrnik, 1963. leta pa se je pričela graditev popolnoma
novega povsem mehaniziranega žagarskega obrala na Češnjici z najsodobnejšim
polnojarmenikom Wurster-Dietz CD/, 71 optimat. S pričetkom obratovanja
tega sodobnega žagarskega obrata na Češnjici v letu 1967 je vsa žagarska
proizvodnja v Selški dolini prešla na ta obrat. S tem pa je tudi konec hudih
fizičnih naporov, ki so jih Žagarji v Selški dolini vlagali \ proizvodnjo vse od
I 358. leta. Žaga je povsem mehanizirana in je vsej Selški dolini v ponos, saj
prav nič ne zaostaja za tovrstnimi obrati kjer koli v Evropi. Večstoletna tradicija
(1358) in najmodernejši dosežki tehnike so si v Selški dolini segli v roke.
Uprava zadruge je v 1947. letu dala pobudo za zgraditev ceste Rudno
Rastovka. h katere gradnji je prispevala 2,800.000 din, kar je bilo za tiste
čase veliko. Pomagala je tudi pri popravilih gozdnih poti v drugih delili.
127
Znaten delež je prispevala k zgraditvi gozdnih poti v Davči. A 1948. letu je
bila tudi v Selški dolini izvedena reorganizacija zadružništva. Lesna zadruga,
ki je štela 464 članov, se je na svoji skupščini 4. julija 1948 razdelila na 9 kmetijskih
zadrug. Na področju Kmetijske zadruge Cešnjiea je ostalo še 243 članov
z gravitacijskim okolišem 4.007 ha gozdnih površin.
Kmetijska zadruga Cešnjiea je organizirala tri odseke, in sicer:
kmetijski odsek, ki je obsegal trgovino, poljedelstvo, sadjarstvo, živinorejo
in kmetijske stroje:
Predsednik SFRJ Tito si na velesejmti ogleduje
razstavljene izdelke LIP Cešnjiea
- gozdno-lesni odsek, ki je obsegal žagarske obrale, sodarske obrale.
zabojarno in mizarno;
- prometni in kreditni odsek.
V 194-9. letu je bila /grajena mizarska delavnica, v kateri je bilo zaposlenih
30 delavcev. Naslednje leto so pričeli z graditvijo nove kotlovnice in
sušilnice za les. Naj zapišem, da so 1931. leta pričeli z gradnjo zadružnega
doma na Ccšnjici. ki sedaj. čepra\ ni še povsem dograjen, predstavlja kulturno
in gospodarsko središče.
Revolucionarne spremembe, ki so se izvedle v jugoslovanskem gospodarstvu
\ tem času. so dobile svoj odmev tudi pri delavcih gozdno-lesnega
odseka Kmetijske zadruge Cešnjiea. lu mislim predvsem na prenos gospodarjenja
s podjetji na delovne kolektive same. Drugod so se prvi delavski sveti
ustanovili že konec 1949. leta ali vsaj v 1930. letu. V Kmetijski zadrugi pa ni
bilo drugih organov kot skupščina zadružnikov, ki je zasedala le enkrat
letno po zaključnem računu, in upravni ter nadzorni odbor, ki ju je skupščina
vsako leto ponovno izvolila. V upravnem in nadzornem odboru so imeli
večino kmetje. Upravni odbor pa je reševal vsa pomembna vprašanja zadruge.
128
Povsem je razumljivo, da tak način upravljanja ni več ustrezal interesom
delavcev, zaposlenih v gozdno-lesnem odseku.
Zato so si delavci s svojo sindikalno organizacijo ob zelo močni podpori
republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije Slovenije dobesedno
izborili pravico do samoupravljanja. Po prvem neuspehu na občnem zboru
zadruge spomladi 1954. leta je nato po mirni poti prišlo do odcepitve lesnega
odseka od zadruge in do konstituiranja podjetja. 25. julija 1954 je Kmetijska
zadruga Češnjica sprejela sklep o ustanovitvi samostojnega lesno industrijskega
podjetja Češnjica in že 51. julija 1954 je bil izdan pismen akt o ustanovitvi.
Volitve prvega delavskega sveta so bile 2. oktobra 1954. Ugotovilo pa se
je. da to ni najboljša oblika, boljša bi bila oblika, ki bi vsem kmetijskim
zadrugam Selške doline zbudila zanimanje za smotrni razvoj lesne industrije v
Selški dolini. Zato je Okrajna zadružna zveza Kranj z okrožnico z dne 15. oktobra
1954 pozvala vse obstoječe kmetijske zadruge -\ Selški dolini, da ustanovijo
medzadružno lesno industrijsko podjetje A januarju 1955 je nato res
prišlo do ponovne reorganizacije. Zaradi ustanovitve novega podjetja, tj
MLIP »Češnjica« so morali izvesti tudi nove volitve delavskega sveta. Delavski
svet je bil izvoljen 25. junija 1955 in je štel IT članov. S prvim julijem 1955
pa je podjetje kot Ml,I P začelo poslovati.
Razvoj samega podjetja in spremembe v načinu gospodarstva z gozdovi
so končno povzročili, da se je podjetje po sklepu Kmetijske zadruge Školja
boka in sklepu delavskega sveta MLIP Češnjica« in na osnovi odločbe
skupščine občine Škofja loka z dne 27. maja 1964 preimenovalo v Lesno
industrijsko podjetje »Češnjica« (LIP »Češnjica«).
Podjetje je v tem obdobju izoblikovalo tudi svoj proizvodni program.
V 1951. letu je proizvajalo: žagan les. sodove, zaboje in elemente za okna. Že
naslednje leto je pričelo proizvajati tudi omare, postelje in kuhinjske garniture.
To je bila očitno planska naloga, kajti teli artiklov kasneje ne zasledimo
več v proizvodnji. V 1953. letu pa je podjetje pričelo s proizvodnjo radijskih
kaset. V naslednjih letih so proizvodni program dopolnjevali z najrazličnejšimi
artikli, kot so: čebelji panji, okvirčki za navijanje blaga, raznovrstne
mizice, obešalniki, telefonske poličke, stojala za revije, šivalne omarice, polkenca
itd.
V 1959. letu je bil izdelan in potrjen program generalne rekonstrukcije in
1960. leta je SGP »Tehnik iz Škofje Loke začelo z gradnjo nove proizvodne
hale mizarne Češnjica. Redna proizvodnja v novozgrajenem obratu je
stekla v 1962. letu. \ naslednjih štirih letih je bilo nabavljenih veliko novih
strojev in opreme. V 1962. letu je podjetje proizvedlo tudi prve omarice za
čevlje, predvsem za izvoz firmi »Akro« iz Miinchna.
V 1965. letu so prenehali s proizvodnjo sodov, ki je imela tu v Selški
dolini stoletno tradicijo. Kljub ogromnim naporom posameznikov in kolektiva
se jim ni posrečilo ohranili proizvodnje sodov. Tudi iznajdba'7 Jožeta
Blaznika s Cešnjice in Jožeta Prevca s Studena ni mogla vzdržali v konkurenčnem
boju. ki ga je diktiral sod iz luščenega bukovega furnirja : Savinje« iz
Celja. Delavce iz sodarne so zaposlili v novem obratu mizarne na Cešnjiei,
delno pa se je njihova proizvodnja preusmerila v proizvodnjo zabojev in obojev.
Ker se je tega leta ukinil tudi polnojarmeniški obrat v Podzavrniku. se je
tu že istega leta organizirala proizvodnja vratnih podbojev. S proizvodnjo
podbojev se je izvršila delitev dela z »LIKO« Vrhnika in »Jelovico« iz Škofje
Loke. tako da sedaj LTP »Češnjica« proizvaja \ r a t n e podboje. »LIKO« Vrh-
') Loild razgledi 129
nika. Jelovica iz Škofje loke in sedaj tudi podjetje Makiš iz Beograda,
ki proizvajajo vratna krila, pa kupujejo vse podboje na Cešnjici in lako
kompletna jo proizvodnjo vrat.
l a k o se je izoblikoval sedanji proizvodnji program LIP češnjiea«. ki
sestoji v glavnem iz proizvodnje žaganega lesa, vratnih podbojev, radijskih in
televizijskih ohišij, omaric za čevlje, zabojev in obojev.
Finančni podatki in podatki o številu članstva za obdobje od osvoboditve
pa do ustanovitve samostojnega podjetja v lelu 1954 so razvidni iz naslednjih
dveh tabel. Podatke moramo razvrstiti v dve tabeli zato, ker je bilo poslovanje
do konca 1951. leta v okviru zadruge. V letu 1952 pa je podjeije začelo
poslovati kot industrijski obrat Kmetijske zadruge Češnjiea.
Leto
1946
1947
1948
1949
1 950
I 95 l
Število članov VrednnM deleže*
440
462
245
245
292
256
I)
D
I)
I)
I)
402.450
59.240
5S.640
29.200
554.000
Denarni promet
24.520.952.99
19.501.174.54
39.864.629.30
45.9S6.476.00
47.796.96S.OO
Prejeto /o blago
13,191.4S-.4S
12.878.221.47
25.082.6"9.59
51.955.5-0.00
26.90-.486.00
Dobiček
I.45S.424.95
647.525.15
1.276.127.79
2.756.975.24
2,600.245.69
5,345.907.00
l e t o
1952
1955
Si. Članov VrednoM deleiei
251
276
D
I)
396.000
S29.500
1),,.
dok
54.760.143
76.19S.699
Doseženi OD
16.884.605
-6.948.0^5
Ostanek
/a sklade
11.179.921
IS.51S.544
Davek na
dobiček ali
prisp. iz doh.
6.695.619
20.-52.12,)
Y naslednji tabeli pa zaradi boljše preglednosti o razvoju podjetja ne dajemo
le podatkov od 1954. Jeta dalje, ko je bilo ustanovljeno samostojno
I.I podjetje, ampak smo jih. kolikor je bilo možno, dopolnili za vse obdobje
po osvoboditvi. Tako smo dobili strnjen pregled o razvoju lesne industrije v
Selški dolini po osvoboditvi.
Leto
1945
1946
i 947
1948
1949
1950
1951
1952
1955
1954
1955
1956
1957
19,s
1959
1960
1961
1962
1%3
1964
1965
1966
Popr. v 1.
o.n. .r.
10.504
is. 120
41.857
"5.459
94.945
92.066
1 11.125
119.122
II6.S4S
233.688
545.04"
416.501
440.702
490.-05
540.540
Popr. vi.
obr. it.
šš.s42
46.019
76.260
1S0.424
192.816
197.605
205.405
179.225
251.14"
268.090
529.678
398.562
440.467
Skup. 11.
.red.lv a
75.699
121.458
171.205
21-.455
276.150
272.4N9
303.939
516.724
520.251
412.915
574.194
684.591
?70.380
889.267
981.007
Celotni doh.
5.635
15.261
31.625
ls.221
24.077
"7.6S1
39.527
94.670
186.804
198.746
506.123
555 556
451.590
515.568
655.210
754.657
764.855
S54.-51
994.765
1.1S2.952
1.590.556
1.822.756
Skii(
OD po
HI !
/i:
90.40
112.
15~.
338
756
149.014
175.
189.
232.
--29.
"'19
339
4"{l
s|4
456.965
494. 595
skladi
4.
51
20.
25.
55.
l>odj
557
764
250
849
124
54.201
24.941
61. 52s
1"4.151
71.961
180. 516
/„l,
d! i.
130
142
169
198
19?0
126
157
21'.
251
525
575
421;
4"(i
474
470
450
44"
419
425
428
452
130
Kot vidimo, je število zaposlenih najprej poraslo od 150 v 1945. letu na
198 v 1948. letu. Z reorganizacijo 1948. leta je število zaposlenih začelo padati
in je doseglo absolutni minimum 1951. leta, ko je bilo le 126 zaposlenih. Nato
se je zopet dvigalo vse do 1959. leta. ko je doseglo število zaposlenih maksimum
474. Potem je zopet padlo v 1965. letu na 419, zatem pa se ponovno
dviga.
Drugačna pa je dinamika gibanja celotnega dohodka. Le-ta se z izjemo
v letih 1948—1949 stalna dviga in ima še vedno močno tendenco rasti. Globlja
analiza, v katero se pa na tem mestu ne bomo spuščali, ker ni to namen tega
Sklanja tovarna UP Češnjica, spredaj uma žaga, zadaj mizarski obrat
sestavka, pa bi pokazala zelo ugodno dinamiko tudi drugih kazalcev poslovnega
uspeha.
Iz pregleda vloženih sredstev je razvidno dejstvo, da je podjetje skrbelo
vseskozi tudi za povečanje svoje materialne baze.
Kljub zelo ugodnim tendencam, ki so razvidne iz dosedanjega razvoja, še
posebej pa iz razvoja v zadnjih letih, pa lahko pričakujemo, da bo podjetje
v letu 1967 doživelo v svojem razvoju določeno stagnacijo. To predvsem zaradi
dejstva, da absolutno upada jugoslovanska proizvodnja radioanaratov in stagnira
jugoslovanska proizvodnja televizijskih sprejemnikov. Ker je proizvodnja
radijskih in televizijskih ohišij v Jugoslaviji še zmeraj v porastu, je
prišlo med proizvajalci radijskih in televizijskih ohišij do zelo hude konkurence.
To pa je najvažnejši artikel v proizvodnem programu LIP »Češnjiea«.
( e n e tovrstnih izdelkov so prvič padle lani oktobra za nekaj procentov, a že
februarja letos ponovno za 12—15 procentov. Ni pa nobene bojazni za obstanek,
ker je LIP : Cešnjica - prvo v tej proizvodnji v Jugoslaviji m vodilni
proizvajalec.
Ker podjetje povečuje tudi izvoz finalnih izdelkov na konvertibilna
področja, je jasno, da bodo potrebni izredni napori, da bi se v prihodnjih
letih ohranila dosedanja dinamika razvoja in bi obstala dosežena gospodarska
veljava podjetja.
131
O p o m b e
/. Dr. Pavle Blaznik: Kolonizacija Selške doline (1928) str. 71. Ko je avtor kasneje
v Miinchnu natančneje analiziral vire, je ugotovil, da te listine ne smemo datirati
z letom 1348, kot je literatura doslej navajala, pač pa da sodi omenjeni tekst v leto
1358. O tem piše dr. Pavle Blaznik v delu: »Urbarji freisinške škofije*. 1965, str. 42—45.
Originalni tekst listine ni ohranjen. Pač pa je najti omenjeni tekst v prepisih, na
katere naletimo v več primerih. Najstarejši je iz leta 1579, ki ga hrani HaujMstaatsarchiv
v Miinclinu v zbirki Freising Hochstift, fasc. 155 (listina z dne 29.4.1579).
Tekst je doslej doživel dve izdaji in sicer: I. A. Globočnik, Gescliichtlich — statistischer
Cberblick (les Bergvverkos Eisnern, Mitteilungen de- Historischen \ ereins fiir
Krain, 1867. str. S; 2. J.Zahn. lontes rerum austriacarum 55. str. 286—2b7. Citiram
tekst i>o tej drugi izdaji: (škof Albreht je daroval 135N I užinarjeni) das erdreich in
dem thale zu Selzach was de- isi niederhalben des tirlein niederhalben der brugkhen
zunaehst bei der niedrigsten schmidten die Zsehas tind Andre sein Gesell inne gehabt.
also dass si das genannte erdreich von dem tirlein enhalb des vvassers und auch sie
disshalb inne haben und nutzen sollend was in der eben ist, oncz fiir die aller obersi
sehmied ausgenomen einen aker der gelegen ist bei dem \vasser des Zschasen sag
(podčrtal avtor) der zu den zweyen huben zu Zeverfeld gehort. — 2. Arhiv Muzejskega
pododbora Železniki. - 5. Katarina Kobe-Arzenšek (Ljubljana) »Sodarstvo
v Selški dolini«, revija za lesno gospodarstvo Les . I. XVIII. 1966 - št. 5—7.
str. MS—125. -- 4. Dr. Pavle Blaznik. Kolonizacija Selške doline. Ljubljana 1928.
str. 49. 51. — '). Domoljub, 1900. XIII. št. 16. sir. 265. — 6. Dr. Pavle Biaznik, »Trgovske
zveze Škofje Loke z Reko v luči notarske knjige Antona de Renno de Mutina (1456
1461). Loški razgledi 1961. VIII, str. 78. -- 7. Janez Vajkard-Valvasor: Die Ehre
des Herzogthums Krain«, Rudolfsvverth 1S77. II.. str. 125. 155. 202. 204. — S. Katarina
Kobe-Arzenšek (Ljubljana) Sodarstvo v Selški dolini.:, revija za lesno gospodarstvo
Les«, leto XVIII., 1966, št. 5—7. str. 119. — 9. Janez Šmid: Sodarstvo v Selški dolini
Narodni Gospodar 1925. XXVI. str. 115. - 10. Letno poročilo Sodarske zadruge na
Cešnjici za prvo upravno leto 1902. ki se nahaja v arhivu LIP »Cešnjica«. -
//. Razvoj Sodarske zadruge Cešnjica do začetka 2. svetovne vojne povzemam po
Katarini Kobe-Arzenšek Sodarstvo v Selški dolini* isto tam. - 12. Iz govora Karla
Dolenca; Arhiv v Sodarski zadrugi Železniki, ki ga hrani Drago Dolenc iz Železnikov.
Računski zaključek Sodarske zadruge za Selško dolino na Cešnjici«; za XX. upravno
leto 1921. Arhiv UP Cešnjica. — 13. Računski zaključki Sodarske zadruge za
Selško dolino na Cešnjici« od leta 1902 do 1941, Arhiv LIP Cešnjica«. — 14. Vse
zgoraj omenjene knjige so v arhivu LIP Cešnjica < - i5. Poročilo načelstva z dne
25. 5. 1946: arhi\ LIP Cešnjica«. — 16. Po smrti načelnika Janeza Demšarja je
bil na seji LO dne 7.11. 1945 za začasnega namestnika izvoljen Matija Lotrič. — 17. Zapisnik
odborovih sej - arhiv LIP »Cešnjica«. — 18. Vabilo na ustanovni sestanek.
Arhiv SZŽ. ki ga hrani D.Dolenc iz Železnikov. — 10. Iz govora Karla Dolenca, ki
ga je le-ta imel na ustanov nem sestanku. Ustanovni govor Karla Dolenca: arhiv
Sodarske zadruge Železniki, ki ga hrani Drago Dolenc iz Železnikov. — 20. Iz »Pravil
Sodarske zadruge Železniki — arhiv SZŽ — ki ga hrani D. Dolenc. — 21. Zapisnik
odborove seje z dne 14. 5. 1911; arhiv SZŽ. ki ga hrani Drago Dolenc. Železniki. -
22. »Knjiga članstva« Sodarske zadruge Železniki, arhiv SZŽ. ki ga hrani Drago
Dolenc. Železniki. — 25. Blagovna knjiga: arhiv SZŽ. ki ga hrani Drago Dolenc.
Železniki. — 24. Računski zaključki za Sodarsko zadrugo Železniki, od leta 1911
do vključno 1959: arhiv SZŽ. ki ga hrani Drago Dolenc. Železniki. — 2>. Podatki so
vzeti od 1939 leta dalje iz Blagajniškega dnevnika* Sodarske zadruge Železniki:
arhiv SZŽ. ki ga hrani Drago Dolenc. Železniki. -- 26. Knjiga Zapisniki občnih
zborov in sej; Sodarska zadruga Železniki: arhiv SZŽ, ki ga hrani Drago Dolenc,
Železniki. — 27. Iz zapiskov Ivanke Cufrove, ki jih je zbrala po spominih svojega
očeta Janeza Prevca. soustanovitelja zadruge in kasnejšega dolgoletnega direktorja
ML1P »Cešnjica«. -- 28. Denarni promet izkazuje promet blagajne v breme in
dobro. — 20. Izdano za blago vsebuje seštevek debetne strani, računa blaga in računu
komisijske zaloge. - 50. Prejeto za blago vsebuje seštevek kreditne strani računa
blaga in računa komisijske zaloge. — JI. Dobiček — je vzet iz obrazca Bilanca pod
pasivo — poslovni prebitek. — 52. Sklad za žago se je formiral s prispevki članov
iz uspeha poslovanja na komisijski račun v poslovni dobi 1938/39 ter 1940/41. -
55. Rezervni sklad izkazuje osnovno imetje zadruge, ki se je formiralo iz poslovnih
prebitkov in je služilo kot obratna sredstva ter za pokritje eventualne zgube.
132
54. število člunoA in vrednost deležev sta vzeta iz podatkov v sklepnih računih. —
55. Od ustanovitve pa do leta 1941 je trajalo poslovno leto zadruge od 1. junija do
51.maja naslednjega leta. Ob pričetku vojne pa so zahtevali, da je zadruga svoje
poslovno leto vskladila s koledarskim letom. Zato sta v letu 1941 dve bilanci, t. j .
51. maja in druga /a obdobje od 1. junija do 51. decembra 1941. - 50. junija 1945 je
sestavljen sklepni račun za I. polletje v KM ter je temu priložena tudi valorizacija
s preračunom v din DFJ, na podlagi katere se je potem prešlo v drugo polletje 1945
ter je sestavljeno letno poročilo s podatki per 31. december 1945. Iz sklepnega računa
pa ni razviden promet in zato ni podatkov: denarni promet, izdano za blago in
prejeto za blago. -- 56. Vsi podatki so vzeti iz sklepnih računov in njihovih prilog
Lesno produktivne zadruge na Češnjici — arhiv l.IP Češnjica«. — 37. Jože Blaznik
s Češnjice in Jože Prevc s Studena sta 1961. leta poslala v Bruselj na deseti sejem
izumov zložljiv embalažni sod. katerega izdelava je silno poenostavljena. Obod soda
sestavlja niz deščic (dog). položenih druga poleg druge tako. da tvorijo plašč v
obliki pravokotnika. ki se zvije v valj. Zraven sodi še dno in pokrov ter potrebno
število obročev. Prednost teh sodov je ugodno transportiranje, saj jih lahko prevažajo
razstavljene, kar /natno zmanjša razprečenost. pri uporabi pa se z lahkoto sestavijo.
Iznajditelja sta bila v Bruslju odlikovana z bronasto kolajno. Še istega leta sta
odlikovanca s tovrstnimi modeli tekmovala v Ljubljani za priznanje »Jugoslovanski
O-^kar za embalažo 1961'.
Z u s a m ni e n I a s s u n g
DIE ENTSTEHUNG UM) ENTWICKLUNG DER HOLZLMDUSTRIE IM TALE DER
SELŠKA SORA
(Zum 50-jahrigen Bestandesjubilauni des lndtistrieunternehmens češnjica)
lin Tale der Selška Sora. das sich untcr dem Ostteil der Julischen Alpen gegen
škofja Loka hin erstreckt. ist die Entstehung der ersten Sage mit der Entvvieklung
des Eisenhutlenvvesens eng verbunden. In Železniki stand schon im Jahre 1558 eine
Sagemiihle, die alteste urkundlieh ervviesene Sage in Slovvenien iiberhaupt. Im 18. Jh.
gab es hier schon mehrere Venezianer Sagen. Im vorstehenden Bericht \verden samtliche
Siigen lumientlich angeliihrt. die \or dem ersten \Veltkriege im Tale vorhanden
waren. Der Handel. der fiir die Erzeugnisse des Eisenhiitten- und Schmiedevvesens
hiilzeme Emballagen benbtigte, verursaehte tlie Entstehung der Fafibinderei. die sich
Ende des vorigen Jahrhunderts in Rudno und semen Nachbardorfern zu einer recht
bedeutenden lleimarbeit entu ickelte. Zu Beginn unseres Jahrhunderts vereinigten sich
tlie Fatfbinder zu zwei EaRbindergenossenschaften mit dem Sitz in Češnjica bzw.
Železniki. Um die Zuischcnhandler im Ilolzhandel ausschalten zu konnen. \vurde
auRerdern im jahre 1957 in Češnjica eine Holzproduktions-Genossenschaft fiir das
ganze Tal der Selška Sora gegriindet. Nach dem zueiten Weltkriege vereinigten sich
die ervahnten drei Genossensehaften 1947 zn einer Holzgenossenschaft. Aus dieser
entstand nach der Einliihrung der Arbeiter-Selbsvervvaltung tlas heutige llolzindustrie-
Unternehmen in Češnjica. das seine Produktion binnen \veniger Jahre er\veiterte und
sie auf die Erzeugung von Schnittholz. Tiirpfosten, Ciehausen fiir Radio- und Fernsehapparate.
Schunkasten und Kisten verschiedener Art umstellte.
133