ocene - poročila ALGORITEM ARENE Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2012, Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo »Igrati igro pomeni igrati kodo igre. Zmagati pomeni poznati sistem. In razložiti igro potemtakem pomeni razložiti njen algoritem.« (Alexander R. Galloway: Teorija video iger. Eseji o algoritemski kulturi, str. 183) Naslov letošnjega Preglednega in priporočilnega seznama je samo na videz enigmatičen, v naslovu se namreč skrivajo raznolika, tako solidna kot odlična branja mladinskih knjig iz leta 2011, ki so nam narekovala vodilno temo ali rdečo nit - družbeni problem, ki razkriva položaj mladih znotraj sodobnih »družbenih iger«, katerih pravila (algoritme) določa generacija odraslih. Naslov Algoritem arene skuša tako opozoriti na zanimivo optiko mladinske književnosti, ki odstira v zadnjem času, tako v svetu kot tudi pri nas, vse bolj dramatičen in zaskrbljujoč problem sodobne mlade generacije: po eni strani njeno od-večnost, izgubljenost in brezizhodnost, v katerih so mladi žrtve družbenih iger odraslih, po drugi strani pa njihovo postopno prebujanje k uporništvu in iskanju novih vrednot, ki zorijo v odločitev, da se takšnim igram poskušajo odpovedati ali si zamisliti drugačne. Tematika je lahko prepoznana v kontekstu realističnih problemskih ali zgodovinskih pripovedi, lahko pa, ne tako redko, v kontekstu fantazijskih ali antiutopičnih pripovedi, ki so aluzija na dejansko stvarnost. Naslov Priročnika želi soočiti dva vidika: prvega, ki predstavlja skrajno neugoden življenjski položaj mladih v najrazličnejših absurdnih, nesmiselnih, tudi krvavih igrah, ki jih zanje pripravlja svet odraslih in katerih »algoritme« morajo razumeti in prepoznati, da v njih lahko preživijo, zmagajo ali se jim izmaknejo. In drugega: z razkrivanjem algoritem-ske kulture današnjega časa želi opozoriti na različne tipe igranja s človeškimi življenji, kot so: nacionalizem, nasilje enih družbenih skupin nad drugimi, politična diktatura, moč političnih elit, etnično čiščenje, revščina, spolna neenakost, brezsramno bogatenje razvitega sveta, žrtvovanje, manipuliranje in izkoriščanje mladih v korist bogatih odraslih ... Najbolj prepričljive pripovedi iz leta 2011 tako razkrivajo tiste družbene igre odraslih, ki v »areno« brez pomisleka potiskajo otroke in mladostnike. Oglejmo si nekatere od njih (podrobneje so opisane v Priročniku pod zaporedno številko v oklepaju navedene bibliografske enote). Zgodovinska romana Nekoč (zaporedna številka bibliografske enote 733) in Potem (734) (M Gleitzman) svarita pred uničenjem temeljnih človeških vrednot s pričevanjem o »deportacijah Judov v taborišča smrti« in usodi judovskega dečka Feliksa, ki se skozi pretresljive življenjske preizkušnje, v katerih izgubi 100 vse, iz pogumnega in naivnega fanta prelevi v upornika. Družbenokritična stališča v kontekstu fantazije ali antiutopije odpira znanstvenofantastični roman Yardang (641) (M. Hammerschmitt). Zgodba štirih najstnikov, ki vzamejo usodo v svoje roke in se uprejo sistemu in pravilom igre, kot jih postavljajo odrasli, je pravzaprav zgodba o spopadu med starejšo in mlajšo generacijo. Večplastna fantazija, ki razkrije ustroj diktatorske vladavine in v kateri uzremo tudi nekatere poteze sodobne svetovne politike, postavlja v ospredje žrtvovanje mladih v okrutnih igrah odraslih in bogatih. Žrtvovanje kot svarilo pred svobodomiselnostjo in uporništvom sta jedro romanov Arena smrti (630) in Kruto maščevanje (631) (S. Collins), prav tako pa tudi negativne utopije Popoln par (632) (A. Condie), kjer je človeška intima mladih strogo podrejena družbenemu nadzoru. Močan družbenokritični naboj prinaša tudi zgodba o Tehanu (654) (U. Le Guin), ki »predstavlja tudi vrh izvirnega obračuna sage z nasiljem in še posebej z nasiljem nad ženskami.« Položaj žensk in spolna neenakopravnost sta predstavljeni tudi v antiutopiji Na begu (667) (P. Ness), postavljeni v Novi svet, kjer živijo samo moški in v katerem »... vsa živa bitja slišijo vse misli vseh ostalih, izobraževanje in knjige so prepovedane, zaželeno je le versko udejstvovanje«. Tudi realistična problemska pripoved kritično motri boleče točke sodobnega sveta, predvsem njegov odnos do mladih. Zgodba z naslovom Moje vzporedno življenje (789) (J. Unenge) pripoveduje »o Mattiasu, čisto običajnem švedskem dečku«, ki se sooča z rasno nestrpnostjo svojega okolja in mora »pri tem skrivati vrstnika, ki ga ulica preganja zaradi njegovega porekla«. Resnična zgodba z naslovom V morju so krokodili (731) (F. Geda) je pripoved »Enajatolaha Akbarija, ki se zaradi nevarnih razmer v svoji vasi in v domovini (Afganistan) pri desetih letih popolnoma sam znajde v vlogi begunca«. Pretresljiva in psihološko pretanjena je tudi zgodba O dečku (740) (5. Hartnett), v kateri gre za pričevanje o »svetu čustveno pohabljenih odraslih, ki jim zmanjkuje prostora za odraščajočega dečka«. V zgodbi o iskreni in bistri deklici Polleke Čez obzorje z vetrom na morje (752) (G. Kuijer) se razkrije nemoč odraslih, ki ne zmorejo več opravljati svoje starševske vloge, podobno »kakor to dokazujejo odrasli, torej starši, ki so kljub debelemu plašču še kako ranljivi in negotovi« v romanu Goli (775) (I. Prochazkova). Kritika odraslega dela sodobne družbe je simbolično ujeta tudi na letošnji naslovnici - kolažu treh najbolj izstopajočih mladinskih del, dobitnikov priznanj zlata hruška - iz katere nas motrijo predirljive oči, ki se jim ne moremo izmakniti, saj terjajo našo opredelitev glede vprašanja, kako je videti svet, kadar ga določajo algoritmi »arene.« Za izjemen založniški dosežek so bila podeljena priznanja zlata hruška 2012 naslednjim knjigam: - V kategoriji izvirne slovenske mladinske leposlovne novosti Hribci kremeniti / avtor stripov Marjan Manček. Ljubljana: Forum, 2011. (Zbirka Minimundus) (Posebna izdaja revije Stripburger). - V kategoriji prevedene mladinske leposlovne novosti: Vreščji mojster / Walter Moers. Prev. Stana Anželj. Ljubljana: Sanje, 2011. (Zbirka Sanje. Roman). - V kategoriji izvirne slovenske mladinske poučne novosti: Kako so videli svet / Lucija in Damijan Stepančič. Ilustr. Damijan Stepančič. Dob pri Domžalah: Miš, 2011. 100 In kakšen izid prinaša Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2012? Podrobnejši pogled razkrije, da je knjižna produkcija za otroke in mladino 2011 prinesla še več naslovov knjig v slovenskem jeziku (izvirnih in prevedenih) kot leto poprej (1181). Produkcija knjig je glede na leto 2010 (1003 naslovi) za kar slabih 18 % večja, ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da je tudi delež kakovostnih knjig glede na leto 2010 občutno večji; leta 2010 je bila le dobra tretjina knjig uvrščena med t. i. priporočene knjige (odlično, zelo dobro in dobro), v letu 2011 pa se je ta delež povzpel na dobrih 40 %. Od 1181 izdaj smo jih za ocenjevanje odbrali 991. Razkorak med izdanim in ovrednotenim je seznam 190 knjig, ki smo jih »polovili« iz sistema COBBIS in si jih ogledali v Narodni in univerzitetni knjižnici. Iz ocenjevanja smo izločili ustvarjalnost otrok, različne didaktične projekte, učbenike, šolske literarne projekte ... in podobno. Statistika na prvi pogled ne razkrije nobenih očitnih znanilcev recesije. Je pa zanimivih nekaj »pojavov«, ki sicer niso novi, se pa v letu 2011 še poglabljajo in kažejo na to, da so založbe v teh časih prisiljene staviti na tržno že preverjene izdaje ter da se zanašajo na različne vrste recikliranja starih vsebin z novimi in prenovljenimi izdajami in ponatisi, v istem založniškem letu izdajo več novih naslovov že preverjene serije ali pa uspešne knjižne naslove izdajajo v različnih knjižnih zbirkah. Založbe stavijo na preverjene »hišne avtorje« in imajo vse bolj omejene možnosti, da bi se posvečale vzgajanju avtorjev začetnikov. V letu 2011 je tudi delež zlatih hrušk večji, najboljše iz pretekle sezone tako predstavljajo kar 10 % celotne produkcije (v letu 2010 le slabih 7 %). Ob zlatih hruškah velja letos posebej opozoriti na veliko število zlatih ponatisov. Znotraj ocene 5 (119 izdaj) tako naštejemo 72 novosti in kar 47 ponatisov, kar predstavlja slabih 40 % vseh zlatih hrušk. Med dobrimi knjigami je uredniški odbor Priročnika za leto 2012 podelil znak zlata hruška naslednjim knjižnim izdajam: Zlate hruške 2012 - NOVOSTI: - AMBJ0RNSEN, Ingvar: Samson & Roberto. 2 - Ammaniti, Niccolo: Jaz in ti - Asher, Jay: Trinajst razlogov - Bauer, Jana: Groznovilca v hudi hosti - Bednarski, Piotr: Modrikasti sneg - Benedictus, David: Poletje v stoletni hosti - Boyne, John: Nace gre od doma - Boyne, John: Upor na ladji Bounty - Burnie, David: Drevo - Calabresi, Linda: Človeško telo - Dennis-Bryan, Kim: Konji - Donaldson, Julia: Hiška, majhna kot miška - Donaldson, Julia: Najprisrčnejši velikan - Dyer, Alan: Zvezda - Eržen, Saša: Tista o bolhah - Fiammingo, Raphaël: Življenja Marie Curie - Gardner, Sally: Rdeča ogrlica - Geda, Fabio: V morju so krokodili - Gehrmann, Katja: Medved in mali - Gleitzman, Morris: Nekoč - Gleitzman, Morris: Potem - Goobie, Beth: Punca, ki nekaj velja - Grimm, Jacob in Wilhelm: Najlepše pravljice - Hammerschmitt, Marcus: Yardang - Hardesty, Von: Letenje - Hartnett, Sonya: O dečku - Havukainen, Aino in Toivonen, Sami: Tine in Bine - Hergé: Koks na krovu - Hergé: Primadonini dragulji - Hergé: Tintin v Tibetu - Hergé: Zadeva Sončnica 100 - Hudičeva volna - Indijanske pravljice in bajke - Kreitz, Isabel: Pikica in Tonček - Kuijer, Guus: Čez obzorje z vetrom na morje - Le Guin, Ursula K.: Tehanu - Lee, Suzy: Val - Levoy, Myron: Čarovnica s Četrte ulice in druge povesti - Manček, Marjan: Hribci kremeniti - Martin, J. P.: Stric - Moers, Walter: Vreščji mojster - Mogil, H. Michael in Levine, Barbara G.: Nevarno vreme - Murphy, Glenn: Izumi - Ness, Patrick: Na begu - Pilkey, Dav: Prigode Uka in Glaka - Pojemo, pojemo 4 - Praprotnik Zupančič, Lilijana: Žu -želčji zakaji - Pregl, Slavko: Radovedne pravljice - Prochâzkovâ, Iva: Goli - Sedgwick, Marcus: Poplava inpod-očnik - Siminovich, Lorena: Radi imamo sadje - Smith, David Julian: Če bi bil svet vasica - Stanton, Andy: Gospod Gnilc in goblini - Stanton, Andy: Gospod Gnilc in kristala moči - Stanton, Andy: Gospod Gnilc in petični piškot - Stanton, Andy: Gravžarije gospoda Gnilca - Steele, Philip: Vlaki - Stepančič, Lucija in Damijan: Kako so videli svet - Svërâk, Zdenek: Gospod Klobasnik in gospod Spila - Svetina, Peter: Čudežni prstan - Štampe Žmavc, Bina: Svilnate rime - Tek skozi čas - Timm, Uwe: Dirkalnipujs Rudi Rilec - Trnovšek, Tadej: Zaklad pisarja Bernarda - Tullet, Hervé: Pritisni tukaj - Unenge, Johan: Moje vzporedno življenje - Vezjak, Boris: Sokratov pojmovnik za mlade - Watterson, Bill: Nekaj pod posteljo se slini - Za devetimi gorami - Zlata ptica - Zupan, Dim: Hektor in zrela hruška - Zupan, Vitomil: Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo Zlate hruške 2012 - ZIMZELENKE (ponatisi, nove in prenovljene izdaje): - Boyne, John: Deček v črtasti pižami - Černej, Anica: Hi, konjiček - Čudežni vrt: zgodbe in pesmi s podo -bami Jelke Reichmann - Duša, Irena: Seksikon - Frank, Anne: Dnevnik Ane Frank - Gaiman, Neil: Pokopališka knjiga - Goscinny, René: Nikec - Grafenauer, Niko: Pedenjped - Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm: Janko in Metka - Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm: Rdeča kapica - Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm: Volk in sedem kozličkov - Kosovel, Srečko: Medvedki slad-kosnedki - Kovač, Polonca: Težave in sporočila psička Pafija - KovAČič, Lojze: Zgodbe iz mesta Rič-Rač in od drugod - Kovič, Kajetan: Maček Muri - Kovič, Kajetan: Moj prijatelj Piki Jakob - Kovič, Kajetan: Pajacek in punčka - Kovič, Kajetan: Zlata ladja - Kovič, Kajetan: Zmaj Direndaj - Levstik, Fran: Kdo je napravil Vidku srajčico - Long, John A.: Dinozavri - Makarovič, Svetlana: Gal v galeriji - Makarovič, Svetlana: Pekarna Miš-maš 100 - Makarovič, Svetlana: Pod medvedovim dežnikom - Milčinski, Fran: Kako so si Butalci omislili pamet - Mlakar, Ida: Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo - Mojca Pokrajculja: koroška pripovedka - Muck, Desa: Blazno resno o šoli - Muck, Desa: Blazno resno zadeti - Muster, Miki: Miki: zbirka Miki Muster. 1, 1952-1955 - Muster, Miki: Miki: zbirka Miki Muster. 4, 1959-1961 - Muster, Miki: Miki: zbirka Miki Muster. 5, 1961-1963 - Muster, Miki: Miki: zbirka Miki Muster. 6, 1963-1965 - Pečjak, Vid: Drejček in trije Mar-sovčki - Peroci, Ela: Muca Copatarica - Pilkey, Dav: Kapitan Gatnik in napad govorečih stranišč - Pilkey, Dav: Prigode kapitana Gat-nika - Pravljice [izbrala in prevedla Kristina Brenkova] - Rozman, Andrej: Izbrane Rozine v akciji: pesmi za odrasle od 13. leta naprej - seliškar, Tone: Bratovščina Sinjega galeba - silverstein, Shel: Drevo ima srce - Tisoč in ena noč - Tolkien, J. R. R.: Hobit ali Tja in spet nazaj - Valjavec, Matija: Pastir - Vandot, Josip: Kekec in Pehta - Voglar, Mira: Biba buba baja - Zlata Čebelica: najlepših petdeset Opazimo tudi naraščanje števila knjig za otroke do 9. leta starosti ter »modne teme«, kot so leposlovje s »terapevtskim namenom«, »ekologija«, izdaje za posebne namene (npr. disleksija), didaktični in šolski projekti ... Nekaj statističnih preglednic: Leto Skupaj Poučne Leposlovne predstavljeni naslovi število % število % 2000 323 61 19 % 262 81 % 2001 334 63 19 % 271 81 % 2002 385 73 19 % 312 81 % 2003 443 59 13 % 384 87 % 2004 499 84 17 % 415 83 % 2005 626 112 18 % 514 82 % 2006 696 134 19 % 562 81 % 2007 759 145 19 % 614 81 % 2008 811 181 22 % 630 78 % 2009 1.044 217 21 % 827 79 % 2010 1.003 176 18 % 827 83 % 2011 1.181 221 19 % 960 81 % 100 Preglednica 1: Večletna primerjava razmerij med poučnimi in leposlovnimi naslovi Preglednica 2: Večletna primerjava izdaj za določeno starostno skupino in razmerij med slovenskimi in prevedenimi naslovi Leto Do 9. leta Od 10. leta Od 13. leta Vse skupaj sloven. tuje skupaj sloven. tuje skupaj sloven. tuje skupaj sloven. tuje skupaj 2004 129 186 315 47 96 143 20 54 74 196 336 532 2005 145 218 363 78 86 164 43 95 138 266 399 665 2006 166 251 417 72 149 221 30 83 113 268 483 751 2007 175 336 511 85 104 189 40 68 108 300 508 808 2008 215 307 522 87 109 196 68 56 124 370 472 842 2009 297 385 682 62 144 206 77 79 156 436 608 1.044 2010 265 432 697 78 79 157 70 79 149 413 590 1.003 2011 316 429 745 83 156 239 105 92 197 504 677 1.181 Preglednica 3: Pregled produkcije 2011 po posameznih kategorijah Skupaj Novo Ponatis Pregledane knjige 1.181 1.026 155 Leposlovje 960 839 121 Poučne 221 187 34 Slovenske 504 420 84 Tuje 677 606 71 Ocenjene knjige 991 857 134 Odlično 119 72 47 Zelo dobro 128 94 34 Dobro 237 218 19 Pomanjkljivo 241 217 24 Pogrešljivo 266 256 10 Neocenjene knjige 190 169 21 Ustvarjalnost otrok 92 91 1 Projektne, namenske 98 78 20 100 ■ Dobre ■ Slabe Brez 16,10% 42,90% 41% Slovenske Tuje Vse Slika 1: Ponazoritev razmerij med priporočenimi (z oceno 3—5), nepriporočenimi (z oceno 1—2) in neocenjenimi Preglednica 4: Seznam založb (po abecedi), katerih izdaje so dobile znak zlata hruška Založbe, katerih knjige so prejele znak zlata hruška Vse Novo Ponatis slovenske Aristej, Maribor 1 1 1 Buch, Ljubljana 4 4 4 cankarjeva založba, Ljubljana 2 1 1 1 celjska Mohorjeva družba, celje 1 1 Didakta, Radovljica 4 3 1 1 DMFA, Ljubljana 1 1 Družba Piano, Ljubljana 2 2 DZS, Ljubljana 1 1 Forum, Ljubljana 1 1 1 Miš, Dob pri Domžalah 13 12 1 3 Mladika, Ljubljana 1 1 1 Mladinska knjiga, Ljubljana 67 31 36 30 Modrijan, Ljubljana 1 1 1 Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična 1 1 Narava, Kranj 1 1 Narodna galerija, Ljubljana 1 1 1 Sanje, Ljubljana 3 2 1 1 Sodobnost International / Vodnikova založba, Ljubljana 4 4 2 Študentska založba, Ljubljana 2 1 1 1 Učila International, Tržič 7 7 Zala, Hlebce 1 1 30% 34,70% 35,30% 96 Izdelava priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig zahteva veliko branja, premisleka in uredniškega časa, zato priročnik izide skoraj leto dni kasneje. Za premostitev tega razkoraka smo v Pionirski pripravili Knjigometer (www.mklj. si/index.php/projekti/nacio-nalni-projekti/knjigometer), kjer ponujamo sprotno razvrščanje novosti na dve zelo poenostavljeni skupini (priporočamo / ne priporočamo), hkrati pa si pridržujemo pravico, da svoje odločitve do izida priročnika po potrebi popravimo. NAGRAJENE PIsAVE Dragica Haramija: Nagrajene pisave. Opusi po letu 1991 nagrajenih slovenskih mladinskih pripovednikov. Murska Sobota: Založba Franc-Franc, 2012 Znanstvena monografija Nagrajene pisa ve je izšla kot posebna produkcija Očesa besede 2012 v okviru Maribora 2012 - Evropske prestolnice kulture. V knjigi so predstavljeni opusi sodobnih slovenskih mladinskih prozaistov, ki so bili v zadnjih dvajsetih letih nagrajeni z vsaj eno pomembno nagrado ali s priznanjem na področju mladinske književnosti na Slovenskem. Nagrade, ki so bile upoštevane kot merilo za izbor, so: Levstikova nagrada, večernica, desetnica, izvirna slovenska slikanica za nagrado Kristine Brenkove, priznanje Moja najljubša knjiga in priznanje zlata hruška. Uvodni del monografije predstavi teoretična izhodišča proznih književnih vrst in žanrov, ki predstavljajo temelj za nadaljnjo izpeljavo tipologije s tendenco poenotenja terminologije na tem področju literarne vede. Sledi predstavitev slovenskih literarnih nagrad in priznanj za mladinsko književnost, znotraj katere so navedeni vsi dosedanji nominiranci in nagrajenci (oz. samo nagrajenci, če v okviru nagrade ali priznanja nominacij ni). Osrednji, najobsežnejši del monografije predstavi sedemindvajset avtorjev in njihovih opusov, ki so v letih 1991 do 2011 prejeli nagrade in priznanja za izvirna slovenska mladinska leposlovna prozna dela: Dušan Dim, Mate Dolenc, Nina Mav Hrovat, Igor Karlovšek, Neli Kodrič Filipic, Majda Koren, Polonca Kovač, Kajetan Kovič, Feri Lainšček, Svetlana Ma-karovič, Marjana Moškrič, Desa Muck, Bogdan Novak, Nejka Omahen, Mojca Osojnik, Andreja Peklar, Matjaž Pikalo, Lila Prap, Slavko Pregl, Andrej Rozman Roza, Primož Suhodolčan, Peter Svetina, Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan, Irena Velikonja, Janja Vidmar in Dim Zupan. Uvodna tipologija proznih književnih vrst in žanrov služi enotni obravnavi avtorjev, znotraj katere avtorica sledi razdelkom (nagrade in priznanja, bibliografski podatki, tipološka razčlemba avtorjevega proznega mladinskega opusa s predstavitvijo del ter sklep). Izčiščeno in dosledno izpeljane predstavitve prinašajo dragocen pregled literarnega ustvarjanja posameznega avtorja. Sklepi nemalokrat vnašajo vsebine, ki sežejo preko obravnavanega opusa (npr. predstavitev pesniškega opusa avtorja, tudi njegovih nemladinskih del). S tem ne predstavljajo le zaokroženosti, temveč tudi dodano vrednost, kar je z vidika informativnosti sicer zelo dobrodošlo, a se (kljub neobhodno potrebni zamejitvi, ki uokvirja meje vsake znanstvene monografije) prav ob tem izkazuje problematičnost kakršne koli stroge sistematike (in s tem delitve), ki razbija homogenost in organsko zlitost posameznega avtorjevega opusa. Nekoliko več skrbnosti bi bila lahko deležena začetna predstavitev nagrad in priznanj, ki sicer med drugim ponuja hvalevredno(!) navedbo vseh dosedanjih nominirancev, a ji tu in tam ponagaja 100