PODLISTEK. Matija Ahacel, SIotenceT imeniten rajak in pisatelj. (Anton Martin Slomšek. Drobtinice, 1. 1847, str. 117, al.) (Eonec.) Ker pa ni na svetu ftloveka brez zmote, da bi se ne vkanil, se je tudi našemu Matiju primerilo, da so si na svoje stare dni navalili križ, katerega jim ni bilo treha. Neskonfino modri Bog pa dopusti, da tudi najmodrejši zabrede v težave, v katerih se njegova čednost poskusi, ali kaj velja, in si s potrpežljivostjo zasluži večji venec. Tako se je godilo pravifinemu Jobu, pa tudi naSemu Matiju. Naša stara znanka je bila vdova in je siromašno živela ter se naSemu Matiju priporofiila, naj ji kakor star znanec pomagajo in se usmilijo njenih otrok. Matija^ mož dobrega srca, ki se niso mislili vefe ženiti, se zdaj vdove usmilijo ter ji sklenejo pomagati. ,,Ako io pjodpiram kot samec, si bodo ljudjo hitro kaj slabega mislili, in po moji smrti, kdo ji bo dalje pomagal? Ako \o vzamem za ženo, bom pa ljudem zavezal hudobne jezike; ona iri otroci pa so preskrbljeni. Bog mi je dal toliko premoženja, da laliko vsi poSteno živimo", — tako si mislijo Matija, ali, Matija p»o8asi! Sploh pregovor ufii: Možje, kadar se boste ženili, skrbite, da boste svojo gliho dobili; ako dva vola enako ne vlečeta, gre voz nazaj. Tako se je tudi naSemu Matiju zgodilo, Skrbno so poizvectovali, ali je vdova dobra in kaki so otroci? In ker niso čuli nifi slabega, sklenili so, io poro&iti; ]>ozabili pa so prevdariti, kakega življenja je vdova, njih nevesta, vajena, ali bo hotela, kakoroni, pokmeftko živeti, ali se botfo otroci ravnali po njih pameti, ali se bo staro srce prileglo staremu srcu? Ni se; in po kratki zmoti je nastopil dolgi kes in pokora. Oženili so se v letu 1835, dobili gospo, priženili enega sina in eno hčerko; lepo so skrbeli za svojo družino. Vendar pa Matija niso hoteli živeti po gosposko, gospa pa po kmečko ne. Zafiela sta voziti križem in sta vozila, dokJier ju ni ločila smrt. — ,,Bolje bi bilo, so pisali nekemu prijatelju, da bi bil vozil sam, kakor da sem se s tovarišico, katere nisem vajen; in prav govori sv. Pavel: ,,Kdor se oženi, stori prav, kdor pa ostane samee, stori še boliše!" — Pa vsak križ je nebeški kljuČ, ako ga ne zavržemo, temvefi potrpežljivo nosimo; in Bog je toliko dober, da nam celo kri. že, ki si jih po neumnosti nakladamo, obrne v naSe zasluženje, fee se vdamo v božjo sveto voljo, kakor so to storili naš Matija. Težavna opravila, s ka,terimi so bili naS Ahacel preobloženi, nekoliko skrbi, pa tudi žalost, so jih močno postarala. Poslednja leta so hudo bolehali in hotela se jih je lotiti vodenika; ali pri vsej bolehavosti niso zamudili svojih dolžnosti, in še tri dni pred smrtjo so učili v šoli. V svojem vrtu, ki so ga po smrti sporočili kmetijski družbi, zraven nove hiše, lu so jo pred ženitvijo zunaj mesta lepo pozidali, so napravili lep grič ali homec, in vrli liomoa mizo in klopi, od koder se je videlo dalefi na okrog. ,,,Od tod", so dejali, ,,gledam proti sv. Rupertu, na polcopališče, k'amor tudi jaz pojdem." In bilo je tako. Po sv. Elizabeti so se vlegli in na sv, Klemena dari leta 1845 ob 2. uri po poliuofii so mirno umrli. Ko Še nihfce ni mislil, da bi bila bolezen nevarna, je Matijetu dotekla poslednja ura. Pravicni pa, akoravno ga smrt prenagli, bo počival v pokoju. Kakor hitro se je razglasilo, da so visoko spoštovani mož naš Ahacel umrli, je po Koroškem in tudi po drugih deželah' vse znance in prijatelje obgla velika. žalost. Vsakemu, ki jih je poznal. se je hudo storilo in le ena beseda se je slišala: Takega moža ,ni dalec okrog in ga ne bo, Kdor je le mogel, je pritel, iz mesta kakor z dežele, da skaže rajnemu poslednjo čast s tem^ da jih spremi na zadnji poti na pokiopališče; marsikdo se je za rajnim razjokal. — Blagor mrtvemu, ki v Gospodu umrje; zdaj poSivaj utrujen in njegova dela gredo z.a njim. — Mi pa hvalimo častitega moža in našega očaka, katerega nam je dal Bog kot modrega uSenika, dobrega prijatelja in v besedi ter dejanju pridnega. Veliko lepih naukov in čednih vzgledov so nam zapustili; njih ime bo še slovelo med narodi ip njihlepi spomin ostane v hvali pri nas, Vran in lisica. (Slomšek. Drobtinice, 1. 1846, str. 154 sl.). Vran ukrade raz okno sir in zleti ž njim ria vejo; pod drevesom cepi lisica in ced!i sline po siru ter ga lioSe dobiti od vrana. ,,.Oj prelep si ti, vran, najlepSe pojeŠ med pticami. Že dolgo te nisem sliSala; zapoj, zapoj mi eno prav lepo." — Vran se zadere, sir pa mii pade iz kluna lisici v gobec. Lisica sir hitro poje in se vranu smeii. Ubogi vran preveS pojivaljen, je goljufan. Cez nekaj dni se zopet srefiata za logom, kjer obira vran na dobu ukraden sir, ,,,Ho-h'o", pravi vran, ,,ne boS me ve6 ukanila," — ,,,'Oj, kaj Še!" odgovori lisica. ,,Se mi ne splača, 8 teboj se pečati; zakaj na svetu ni vefejega bedaka, kakor si ti, vran, Tvoje perje, firno k'o saje, tvoje petje najgrši vriSC in tvoja jed grda, da se mi gabi. Najbolj zavrženpticsi vran." — ,,Mol6i, ti hudoba ti! To pa ni za prestati; za svojo žlahto se moram iK)skusiti, Čataj ti, &akaj, ie^6nica!" — Tako se zafene vrari kregati in od jeze odskakuje, sir pa med tem zopet lisici zleti v zobe. Nauk. Prevelika hvala in prehuda graja aoveku Skoduje; najboljše jo vse po resmci m pravici.