Ali nam bodo dali s vobodo ? Vfilikokrat Se zdaj sliSimo to malodušno vprašanje. Zdaj, ko že ves nas jug gori, naj še kdo trepeta in se boji: Ali nam bodo dali svobodo? Bodite brez strahu! Niliče nam je ne bode kar fako dal. Vzeli so jo, a vrnili je ne bodo. radi. Mad•žari že z vso paro zatirajo naše vstajenje. Strah ]ih je postalo svet zmagujoče ide^e samoodločbe narodov, zato pa trobentajo v svet in dokazu]ejo, da so vsi ogrski državljani Ogri in nič drugega, kakor otrok vsakemu ptiču reče vrabec. Nemci že tudi v svojih mislih hodijo po mostu iz Berolina v Trst, po mostu, ki je sezidan iz trdnih ni potrpežljivih mojstnic — slovanskih. narodov. Tak je položaj: Nemci kličejo Viljema, Madžari pa vraga nad nas, kdo bi še veroval, da bi nam dali svobodo? Kako tedaj? Svobodo so nara ukradli. Opozorjeni so že bili da uaj nam jo vrnejo. Niso hoteli. Dobro. Tožili smo jih pred celo avstrijsko domovino, pred celim svetom v naš> deklaraciji, naj nam vrnejo, kar so nam bili ukradli. Odpuščamo jim, siromakom, vse procente, ki bi nam jih še morali izplačati. A ljudje, ,.ki se bojio le Boga", sicer nikogar, nam ne vrnejo naše svobode. Mi smo pošteni ljudje, zato potrpežljivo čakarao, kdaj izreče naša vlada našo pravdo. Zdaj je še ?e pripoznala, da je neka tatvina pri vsem tem, recimo v vrednosti enega milijona. V svoji saloraonski modrosti je do zdaj še skromna, približno tn groše za tobak naj bi nam vrnili. Mi se pa lepo zahvalimo za toliko prijaznost in upamo, da se mogoče še kaj pospne v svoji modrosti. In cela žadeva pride pred svetovno poroto — pred svetovni mirovni kongrejs!! Mi namreč hočemo na vsak naftin našo pravdo! Pa nikar ne mislite, da naša stara pravda mn,i 7.T7O nrnikov! Mi sami smo in tudi moramo biti njen prvi in najboljši zagovornik, Strniti se moramo vsi v eno moŠno, nepremagljivo armadb, da bo zabteva naš vseh — naSa pravda! A tudi med našimi nasprotniki vstajajo zagovorniki naše pravde. Ti nikakor ne zagovarjajo nas le zarafli nas, temvec;. ker so spoznali, da je naSa pravda tudi zapisana! Tako je! Naša pravda je zaplsana, ne le na cslovskem papirju ali pergamentu avstrijskih zakonov pa6 pa v srce vsakega človeka jo je s krvjo zapfsal naS'Stvarnik z besedo: Pravlea. Pravica vaem la, Na potu proti kolodvorskemu poslopju sem dobil dva tako rno8na udlaroa po glavi, da sem skoro omedlel. Zlatar pa je dejal samo: Naprej! Na Pragarskem je bila množica že obvešoena. Cakala me je v družbi s pijanimi vojaki. Vse je kri6alo: Ustrelite ga! Prebodite ga z bajonetom! Tolkli so me zopet po glavi. V Gradec smo dospeli drugi dan ob '/=1.0. uri zvečer. Tu so me ravnotako dejan?ko napadli, ko sem bil na vozu. V garnizijskem zaporu nas je bilo v eni sobi 24 oseb. Jetnišnifiar Fiirst nas je poždtravljal zjutraj in zveCer z besedami: Vi srbske svinje, psi. veleizdajalci, kraljevi moriic:! Vi 6rni lopovi! — Bil sem 19 dni v zaporu in ni&em bil niti zasligan. niti me niso peliali pred sodnika. Potem so mo izpustili, ne da bi bil izvedel, zakai sem Bil aretiran, kdo me je ovadil, kdo je uknzal orožmkom, da me aretirajo itd. Vklenjen sem bii nad 1B nr. Ko sem prosil za olajšanje, knr se mi je kri zasedala na roki, mi je odgovoril orožnik: To ni tako težto . . Takih patrov Zirovnikov je bilo tisto leto vse polno na Staierskem in KoroSkem. Slovensko ljudstVO ne bo nikdar pozabilo tistih, ki so povzroftili in rprizorili ta vnebovpijoCa preganjanja- PlaCiln pride potovol — tako klifee glas vesti, katerega je dal Bog v nas! (Le na Nemce je menda pozabil, ker tega glasu jie poznajo, ali pa so oglušeli vsled zmagujočili topov.) Ta glas pa se ne da zatreti, ta glas bo pričal.za nas, pa naj se vsa Germanija in celi pekel z njo postavi proti nam. Tako stoji naša pravda! % Kje ste zda.j vi vsi trepetajofii, ki še niste zafteli boja za našo pravdo, kje ste, kateri ste že obupani preklicali svoje pravo pričevanje? Ali ste se v črno zeraljo skrili ? Zemlja pod svobodnim. solncem bo vaa izmetala iz sebe. Ali pa ste se k našim sovražnikom naklonili? Le — z njimi boste prisiljeni, pričati za našo pravdo! A — kaj bi govorili o nekaterih zajcih, ko pa smo drugi kakor levi! Mi se zavedamo, da je zdaj naš dan, ko zbiramo priSevanja — izjave za našo staro pravdo. Bliža se dan, ko bomo dobili svojo pravdo, za katero hofemo stati trdno in neomajno do zmage! Mi smo svo'e svobode kovači!