V R O 1. E T A H E C JE I) El. A V S k I I.IST ZA MISLEČE f:lTATELJE iPROLETAREq ei..»« .lii((MMliiiiiiiNk«> Sor¡ul¡Mlirne ¿vv+v in ProNvelnc Hlalice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ... LETO—VOL. XXXVI. Tretji rajh po osmih letih hitlerizma NOČEJO PRIZNATI "ZAPRTE" DELAVNICE "FIRER" DOSEGEL IZMED PETIH TRI GLAVNE CILJE. — NEMČIJA PO 16 MESECIH VOJNE JAČJA KOT V POČETKU — BERLIN GLAVNO MESTO EVROPE Dne 30. januarja 1933 je| Adolf Hitler postal kancler in proglasil novo dobo za Nemčijo. Njegova knjiga "Mein Kampf" v svetovni javnosti tedaj še ni bila znana. Veliko ljudi ga ni vzelo resnim. Ljudstvo Nemčije pa je kaj kmalu spoznalo, da je dobilo diktatorja, ki bo vladal z revolverjem v roki. Prve žrtve Pred padcem republike in weimar^ke ustave je Hitler na-glašal za notranji preporod Nemčije pod "narodnim socia- ADOLF HITLER lizmom" troje glavnih gesel: uničenje marksizma in židov-j stva. uničenje versailske pogodbe in uničenje ruskega boljševizma. V svojih govorih pred 80. januarjem 1933 je obetal, da se bodo glave socialistov in komunistov trkljale po pesku čim pride na krmilo. To obetanje je izpolnil. Tiscče socialistov je bilo pomorjenih. ali pa polagoma strtih v koncentracijskih taborih. Krivdo za požar v dr-zavnczborski palači je naprtil komunistom. Eden izmed obtožencev je bil tudi bolgarski komuni/t Dimitrov, ki je tedaj živel v Nemčiji. Sodišče ga je oprostilo, obsodilo pa v smrt nekega drugega tujca, ki »o ga tuji novinarji smatrali za slaboumnega. Število nemških komunistov »pa je bilo poslanih v zapor. Dimitri je po obravnavi odšel v Rusijo, bil imenovan za tajnika kominterne in skupaj s komisarjem vnanjih zadev Litvinovom deloval za zru-šenje hitlerizma. Ko pa je bil avgusta 1939 sklenjen med Nemčijo in Rusijo nenapadalni •pakt, je Dimitrov, in Litvinov že prej, izgubil svo.io vlogo. čno. Pričel je z oboroževanjem v velikem in na Franciji je bilo ležeče, da ga ustavi.. Začela so se posvetovanja med Parizom in Londonom, pa je Hitler kmalu izprevidel, da ne Francija ne Anglija noče vojne. Postal je drzen in že po par letih, ko si je bil svest svoje oborožene sile, je izjavil, da kar se Nemčije tiče, je versaillska pogodba zanj le krpa papirja. Pričetek osvajanja Ko je proglasil zahtevo za , "večji življenski prostor" in poškilil v Avstrijo, mu je Mussolini zapretil z mobiliziranjem enega milijona mož in jih poslal na mejo. Hitler je namero opustil in čakal ugodnejše priložnosti. Dobil jo je in Avstrija se mu je morala podati brez vojne. Mussolini je molčal. Nato je zahteval nemški del Čehoslovaške. Vladi v Parizu in Londonu sta se udali rajše kot bi šle v vojno v obrambo Ma™rykove-Benešove republike. In Hitler je tedaj izjavil, da je njejovih teritorijalnih ambicij v Evropi konec. V Parizu iii Londonu so ae oddahnili. Kmalu pa so izprevideli, daj so Hitlerjeve besede in pogodbe, sklenjene z njim, brez vrednosti. Čimbolj je zatrjeval, da je njegovih teritorijalnih ambicij v Evropi konec, bol! je stremel po osvajanjih. V par letih si je podvrgel vso Evropo in porazil celo mogočno Francijo, ki je živela v veri, da je njena maginotova trdnjav-ska črta nepremagljiva. S porazom Francije si je podvrgel tudi Italijo. Mussolini je zasenčen. Hočeš nočeš, postal je podložnik vlade v Berlinu in vodstvo nad njegovo vojno so prevzeli Nemci. Pobotanje z boljševizmom Kakor si je Mussolinija podvrgel zlepa, tako skuša storiti tudi z Rusijo. Predno je postal ffrer in do leta 1938 je Hitler v rajhstagu, ali kjerkoli je govoril nemškemu narodu in svetovni javnosti, grmel proti "u-mazanemu, barbarskemu, ruskemu boljševizmu." Ko pa je izgledalo, da bo Rusija šla v vojno na strani Francije. Anglije in Poljske, je Hitler treščil v svet z dokumentom, ki ga je nazval za desetletni prijateljski nenapadalni pakt z vlado v Moskvi. Posledice sporazuma med obema diktatorjema so znane in oba trdita, da sta na dobičku. Iz nacijskih šol- KONTROVERZA MED SOCIALISTI O VPRAŠANJU PODPORE ANGLIJI IN NEVARNOSTI ZAGAŽENJA V VOJNO Jeklarske družbe se ponašajo z ogromnimi dobički Po n«u»p*«i»ik pogajanjih j« «aij* «»«»¡k del«v«»v CIO dn« 22. j»B«i-ar j» oklicaU stavko v tovarnah korporacijo AIU.-Chaln.er* v Milwaukecju. Okrog oaom tUW dolavcov > odložilo orodje. Družba ima velika vladna na-ročtla. trdila ja, da Ja ma pokataaja, noče pa prepustiti tvojih podvsotij uniji. Kajpada, «aija jik niti uktavala ni, «efo le prisaaaje ia pa aboljiaaje delovnih raantar. Gornja ja »lika i> iawi. kajo »tavka ua.tala Prod vhodom ja »kupina piketov. Za poravnaaja «tavka j« vlada poalala svoja posredovalce. (Citajta članek spadaj na tej strani.) PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETU Pokojni Elbert Gary je trdil, da jeklarska industrija v tej j deželi ne bi uspevala, ako bi delavci v nji garafi le po osem namesto po 12 ur dnevno. Izpričalo se je nasprotno. Vse glavne jeklarske korporacijo izkazujejo v minulem četrtletju sijajne dobičke. Na primer, U. S. Steel korporacija je napravila lani 102 milijona dobička ali blizu 9 dolarjev na vsako delnico. . Inland Steel korporacija ga je napravila $8.87 na delnico. ( Bethlehem Steel je koncem januarja oznanila, da je napravila v zadnjem letu nad 85 milijonov dolarjev dobička, ali PREDLOGI ZA SPREMEMBO STALISČA SOC. STRANKE PRED EKSEKUTIVO. — THOMAS ODLOČNO PROTI ROOSEVELTOVEMU NAČRTU POLEMIKA O PACIFIZMU IN 0 TAKTIKI ZA ZRUSENJE FAŠIZMA Vsak socialist bi rad mir po svetu in pa poraz fašizma. To dvoje pa ne gre skupaj. In vzrok, da ni miru, niso socialisti. Po f»vetu divja vojna in tako je radi nje, oziroma radi raznih njenih posrednih in neposrednih vprašanj nastala zelo ostra polemika tudi med ameriškimi socialisti. , Prenagljena resolucija Na konvenciji socialistične stranke aprila lansko leto v VVashingtonu se je pričelo in danes je jasno, da so bili do- tični sklepi napačni. Kako jih popraviti, to je predmet disku- . . '.^.".zije, ki se vrši v njenih vrstah, vec kot $14 na vsako njeno del-1 dočjm drugi zatrjujej0f da nico. Unije v Minneapolis!! Z velikim profitocn se pona-Ermat Bevin, ki je v aragle- rv) h v nji precej gradiva, j šajo druge jeklarske korpora- ški vladi delavski minister, ima Shater meni, da ni dobro za cije, delavci pa zaslužijo pri nalogo skrbeti, da se ščiti kori- farmarje, ampak le za sociali- njih komaj da jim zadostuje za vti delavcev in ob enem da o- zem. Vzrok, da se je nad njo preživljanje, bratuje industrija s polno pa- razjezil je, ker vsebuje raz-ro. Ker delavcev manjka," je prave o socialnih problemih apeliral na ženske, da prevza- farmarjev, namesto da bi nava-j... , KUl—tmmA mejo mesta moških. Potrebuje jala le statistike,koliko glav ži- *OCe|0, da se Shipstead jih v industriji najmanj pol mi- \ine so dali na trg, koliko tonjOdstavi lijona. On hoče, da se prijavijo! žita so pridelali itd. za delo tudi hčere bogatašev.' y Rumunijj je v listki" Pridite prostovoljno, ali pa ! konetm januarja ¿pravilo s sve- .4. ..na" um I o atwvr<\i*ll ... . .. jl • ta več tisoč !jucl(, večinoma Zidov. Razmere v;deželi se niso vsled tc»ja prav *nič izboljšale. Pa tudi režim je ostal enak, kot bi bil tudi če se civilna vojna ne bi dogodila. ste "draftane", jim je sporočil. Bevin je eden izmed vodilnih članov delavske stranke. Henry Ford je pri prav i jen izvršiti vladna naročila v prid narodne obrambe brez dobička. ali kot on pravi, "at cost", ako so isto pripravljeni storiti tudi drugi industrialci. Kar Ford v resnici hoče, je uniče-uje unij, posebno unije avtnih delavcev, uničenje Roosevel-tove administracije in pa pora-ženje Anglije, pa intrigira na vse mogoče načine v prid teh svojih namenov. Hitler pač ve, čemu koga odlikuje ali pohvali. Kakšen mir naj zahteva Anglija? Churchill pravi, da ga ni treba navajati v podrobnostih, ker ?o nameni Anglije itak vsakemu ^nani, a liberalni poslanec Gecffre.v Mander je pro-tivnega mnenja. Vse je treba I » , . . 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Razpotja ljudi, ki so za ali proti podpiranju Anglije Zvezni blagajnik Henry Morgenthau je na zaslišanju pred kongresnim odsekom za vnanje zadeve minuli teden ugotovil, da niso Zedinjene države dale doslej Angliji v njeni vojni z Nemčijo niti enega centa podpore. Vse potrebščine, ki jih je dobila, je plačala v gotovini in jih odpeljala na svoj riziko s svojimi ladjami. Predsednik Roosevelt je v svojem inavguracijskem govoru izjavil, da je vojna Anglije borba za zrušenje nacizma in je vsled tegra naša dolžnost, da ji pomagamo. Predlagal je, da naj ji v ta namen damo v najem ali pa posodimo municijo, ladje in drugo, kar potrebuje, ne da se s tem aktivno umešamo v vojno. A četudi nismo dali Angliji doslej še niti centa podpore, kot trdi Morgenthau, in on ve, kaj pravi, je v naši javnosti že mesece in mesece silovit boj v znamenju, kot da smo za Anglijo dali že nič koliko in da gazimo bolj in bolj v žrtve za rešitev njenega imperija. Willi Schlamm pravi, da smo v tej borbi razdeljeni v vseh jI strankah in v vseh slojih, kar je resnica. Ni pa do pike točna druga njegova trditev, da smo razdeljeni v tem sporu tako, da so eni proti Angliji zato, ker jim je vseeno, če so zasužnjeni ali svobodni, na drugi pa ljudje, ki hočejo ostati svobodni. Willi Schlamm je hitlerizem osebno okusil. Imel pa je srečo, da je pobegnil iz nacijake jetnišnice. V vprašanju, kako obvarovati Zed. države faüizma, se mnenja silovito rszlikujejo. Karakterji v tej drami pa pojasnijo, da je Schlamm bistveno v pravem. Robert R. McCormick je eden glavnih stebrov republikanske stranke, sovražnik unij in socialnih zakonov, nasprotnik Anglije ter opravičevalec hitlerizma. Chicago Tribune, ki je eden izmed najbogatejših dnevnikov v tej deželi, če ne celo najbogatejši izmed vseh, je njegova avojina. Ima nad milijon cirkulacije dnevno in par milijonov čitateljev. Familija, kateri pripada Robert R. McCormick, kontrolira tudi eno izmed najvažnejših podjetij v tej deželi in po svetu — industrijo poljedelskih strojev*. McCormickov dnevnik priobči tu in tam kartun proti Hitlerju in članek, ki je navidezno zoper Nemčijo. To je pesek v oči čitateljem, kajti če bi deloval odkrito za nacizem, jih bi izgubil. Earl Browder, tajnik komunistične stranke, pravi, da je sovražnik kapitalizma. Ob enem zatrjuje, da je njegova stranka edina iskrena nasprotnica sedanje imperialistične vojne. Zahteval je, da ga Hamilton Fish, prijatelj nacizma, v svojem kongresnem odseku za vnanje zadeve zasliši, ampak Hamilton je politik in strateg, pa je rajše pozval druge, da so pričali isto kot bi Brow d er. Eden izmed teh je bil Norman Thomas. Hamilton Fish je poskrbel, da je nastopil jako dramatično, Robert R. McCormick pa publiciteto v časopisju in oglašanju v radiu. Kaj imajo »kupnega McCormick, sovražnik unij in delavskega gibanja v obče, Norman Thomas, sovražnik fašizma, Hamilton Fish, prijatelj nacizma, in Earl Browder, sovražnik Roosevelta, od kar se mora komunistična stranka ravnati po novi liniji? Henry Ford je najmogočnejši individualni kapitalist v tej dfželi. Smrten sovražnik unije avinih delavcev CIO in vseh dnigih unij. Je za mir s Hitlerjevo Nemčijo in njen prijatelj. Vpem unijskim organizatorjem, ki imajo opravka v njegovih tovarnah, je znano, da si baš iz sovraštva do unij želi nacijskih postav tudi v tej deželi. Henry je v lanskem volilnem boju podpiral Willkieja, ker sovraži Roosevelta in njegov new deal. John h. Lew» je bil do prošle konvencije CIO vrhovni načelnik industrialnega unionizma. Henry Ford ga mrzi. In ven-dfr sta oba čisto lahko agftirala za Willkieja, ne morda zato, ker jima je bik) kaj zanj, nego iz nasprotatva do Roosevelta. Mrs. Elizabeth Dilling si je v ameriški javnosti dobila no-tofičnost s knjigo "The Red Network." Zdaj je v ospredju pod fipno borbe zoper vojno. Podpira jo American First Committee, torej McCormick. Njen namen v tej propagandi je enak kakor oijih, ki jih je napadla in ogrizla v knjigi "The Red Network", čudno, a je resnično, da ata Thomas in Browder sedaj z njo v enem in istem taboru, čeprav nc vsi trije z enakim namenom. A smoter je isti. James S. Kemper^je, predsednik najmogočnejše kapitalistične organizacije na svetu. Imenuje se American Chamber of Commerce. Kemper deluje pod okriljem svoje komore zoper "vojno"* To je, proti podpiranju Anglije. Kaj imajo skupnega Hfenry Ford, John L.'Lewis, Earl Browder, Norman Thomas, McCormick, Kemper, Lindbergh itd.? Mar so vsi ti zoper "kapitalistično vojno"? Ali pa vsaj nekateri izmed njih proti pod-piranju Anglije, radi tega, ker hočejo, da se hitlerizem ob-vahije? Wendell Willkie je v volilni kampanji zatrjeval, da če bo fzVoljen, se je pripravljen s Hitlerjem spoprijeti na kakršnem koli polju. Republikanskim torijem je bilo to všeč, ker so mi- PoUg drugih, ki so pričali minuti m«**c proti Kooieveltovenm načrtu sa (»odpiranj« Anglije, j* bil tudi Norman Thoma», ki jo bil kongrotnomu odseku sa vaanjo sadov« predstavljen kot voditolj »ocialistov. Cim »o bila Thomaiova izvajanja objavljena, jn odsek dobil v«i protestov, d« jo v Z od. driavah do milijon socialistov, Tkonsi pa jih roprosontira k večjemu 100,» C00. Thoma» jo bU povabljen, da govori proti Roos«v«ltovemu načrtu tudi prod senatnim odborom vnanjih sadov, čas sa nastop so mu določili n« 4. februarja. V locialistični stranki jo vslod njegovega «tališča v toku i« ve«, todnov ostra kontraveraa, o kateri i« v tej ¿t«vilki poročilo na 1. strani. klicu, a imel je že tudi razne portf«*lje v vladi. Nemlifo po Metaxovi smrti spat poskuša pridobiti Grčijo, ua bi sklenila z Musolinijem mit, češ, da je tu bolje kot «pa vztrajati in s tem "primorati" nemško armado priti na pomo.n italijanski. Nemci so vešči na bojiščih in enako sposobna tudi v diplomaciji. Novi premier sicer trdi, da bo Grčija vztrajala v vojni do zmage. A za kulisami grški diplomati nemške sugestije vendarle i>oslušajo In ako bo Hitler uspel, bo dobil Grčijo pod svoj "novi red" brez vojne, do-čiin si to Muasplini že nad tri mesece prizadeva z resnično vojno. General Metaxas je prvi dik-tat< r, ki Je umrl v času sedanje vojne. Pokojni jugoslovanski kralj Aleksander je šel sicer pred njim, toda takrat je bil ša mir v Evropi. Novi premier Korizis je v proglasu na narod izjavil, da bo njegova vlada, kakor prejšnja, služila edino in samo najboljšim koristim delovnega ljudstva grške dežele. I jo opr,mjl s knji. ko teden dolgi Poiezm je dne ^„^ jn časopisi in želi, da se je 29. januarja umrl, star 70 let. b, bolj posluževali. V tem ogrevanju in kritiziranju se je na občnem zboru nabralo zanjo vsoto $15. V direktorij so bili izvoljeni John Lokar ml., Vinko Coff, Jim Kožel, Tony Prime, Loius Levstek, Leo Wolf, Harry Princ, T. Laurich, Charles l^ampe, Louis Požar in Peter Ster. Namestniki pa so Mrs. Hasel, A. Meie, Joe Brenčič, Frank Fende in Mrs. Starman. Vsa finančna poročila so bila točno podana 1n pojasnjena. Obveznosti se plačuje, kegljišče uspeva in dom služi v celoti namenu, radi katerega smo ga ustanovili. Poročevalec. stVom. In Metaxas njen premier. Leto pozneje (4. avgusta 1036) se je po zadušeni revolti oklical za absolutnega diktatorja in izdal dekret, da ostane na krmilu Grčije do Trpel je na dihalnih organih. I svoje smrti. Nemški propagandisti so po ra- Ko je nastala sedanja vojna, diu sporočili, da vzrok njegove seje moral Metaxas spet odlo- smrthi ni bila bolezen, nego čiti, ali naj gre z zavezniki, ali umor. Ubili so ga agenti angle-z Italijo in Nemčijo. S slednjo šle tajne službe*, čemu, tega ni-bi se že nekako sporazumel, to- so pojasnili. A v diplomatskih da Mussolini je Grčijo napadel intrigah je dovoljeno posluže-svojimi vojnimi ladjami že vati se vsakojakih laži, smrtne pred leti za incident, ki ga gr- slučaje vladajočih pa odeti z ška vlada ni zakrivila. Metaxa* Italiji tega ni odpustil. Vrh tega je vedel, da si hoče Italija misterijoznostjo. Metaxas je bil diktator. Po vladnem sistemu ima Grčija se- njegovo deželo podrediti, do- daj veliko več sorodnosti z Ita-čim želi Anglija le zvezo z njo. lljo, Nemčijo in drugimi totali-Odločil se je torej za Anglijo, tarnimi režimi, kakor pa z An- a ob enem proglasil nevtralnost Grčije. Med tem je Hitler po Evropi zmagoval, Mussolinija pa je to zasenčevalo. Odločil se je v tej glijo. Toda če se bi bila podala Italiji, bi nehala biti samostal- na dežela. ___ Njegov naslednik je Alexan- ^ . dros Korizis, finančnik po po- Mike Keber se je oglasil slili, da je to le njegova demagogija, v namenu, da odvzame glasove Rooseveltu, ki je bil iskreno proti fašizmu. A ker se Wi!lkie ni lagal, mu sedaj stnrtno zamerijo — kdo? McCor-j mick, Ford, Lewi«, Fish, Vandenberg, Taft in drugi reakcio-narji. Proti podpiranju Anglije pod geslom, da so za mir in za ohranitev demokracije v tej deželi je tudi mnogo poštenih libe- j ralcev, ki pa dobri stvari v slabi družbi vendarle škodujejo. V mislih imamo izolacioniste in pacifiste. Glavni med njimi so senator W'heeler, predsednik čikaške univerze Robert M. Hut-chfn*, brata Philip in Robert LaFollette, Garrison Willard itd. Vsi smo zoper vojno. Ampak vojna je tu. To priznavajo tudi pacifisti, pa predlagajo mir. "Negotiated peace!" Mir pod Hitlerjevimi pogoji! Tudi Thomas predlaga tak mir kot "manjše zlo". Zamerili so možu z marelo, Chamberlainu, ki je sklenil tak m»- s Hitlerjem, sedaj pa sami na vso moč delujejo za nov "monakovski mir"! Kardinalu 0'Conellu /V; Bostonu, ."fathru*' Coughlinu, Browderju, McCormicku, Fordu, Lindberghu, Fritzu Kuhnu, načelniku trgovske komore Kemperju, načelniku republikanske stranke J. W. Martinu, du Pontu in drugim reakcionarjem ni zameriti, a napak je, da jim pomagajo ljudje, ki se smatrajo, za branitelje liberalizma, demokracije in svobode. Hitler je vseh skupaj vesel, kar nacijski radio dan za dnem varadoščeno oznanja Peta kolona dobro deluje, ne da bi se vsi njeni člani zs-vtrdali, da so peta kolona. Mike Keber, Oregon, III., se zahvaljuje za pismo, ki mu je bilo poslano, in dostavlja, da gre i z njim h koncu. "Kmalu bo po meni", zaključuje svoje kratke vrstice. Pravi, da mu je roka okorna in piše vsled tega jako Sodrug Keber je star 84 let. V socialističnem gibanju je začel delovati še ko je bil čisto mlad in podvzemal nevarna a-gitacijska dela v Italiji in v Avstriji. Le največji drzneži so si upali tiskati in širiti one dni letake, kakršne je utihotapljal iz Italije v Slovenijo Mike Keber. Položaj je danes spet sličen onemu kakor js bil pred 60 leti, ako ne še slabši. Mike Keber ga na starost opazuje in se čudi, .čemu je napredek tako počasen. A če ga vprašate, vam bo zatrdil, da se prav nič ne čudi. le star je ratal. Želimo mu, da si svojih dni ne greni po nepotrebnem nego jih uživa kakor uživa pozna jesen svoje lepe šolnine dneve. KDO BO USTANOVIL NOVO LJUDSKO STRANKO? Kdo je kriv, da so bili doslej vražnike" bankirjev, Mprogre-vsi poskusi za ustanovitev splo- sivce" in- "laborite" notoriini sne ljudske stranke, ki se bi "lather" Coughlin, ki je s tem borila proti strankama reakci- podvzeijem temeljito pogorel, je neuspešni? j Mno^i v niinpe^ptskj farmar- Glasilo minnesotske farmar- ski-4eUvski stranki smatrajo, ske-delavske asociacije (zve- da bo iniciativa za splošno de-ze) The Minnesota Leader, lavsko-farmarsko stranko naj-meni, da je vzrok neuspehom uspešnejša, ako jo oni podvza-iskati med onimi progresivci, i mejo. KoinervativnejAi elemen-ki imajo sicer dober namen, a ti med njimi pa jih svare, n^j začeli so napačno v vsakem slu- se ne prenaglijo, ker polje ni še čaju. Preveč so zidali na male ugodno. radikalne sekte, ki eksistirajo A kdaj pa bo? Ves gospodar-zaradi protestiranja, ne pa v ski rod je zrel za korak v nov piaktične, realistične namene. iist?m. Le stranke, ki bi bila to (Med sekte te vrste šteje ome- odgovornost sposobna sprejeti n. eno glasilo tudi sedanjo Tho- j0 izvršiti, le te nam še masovo S. P.) manjka! Dosedaj ¿o se vršile štiri veli- ___ ko konvencije za ustanovitev ^ . , . . . . farmarske-delavske stranke, t Ubrombni Sklad V prid Eno so sklicali komunisti par "objeetorjev" let po vojni, ki se je vršila v Glasilo socialistične stranke Chicagu pod imenom "Federa-1 'Tadl" poroča, da je bi! v New ted Farmer-Labor Party". Bila Vorku ustanovljen odbor, ki si je fiasko, vzlic temu, da se je je dal nalogo kolektati v sklad je udeležilo kakih 4,000 "dele- za obrambo onih, ki se n»o ho-gatov", ki so zastopali «po nji- teli registrirati za "draft" (ob-hovi trditvi "nad pol milijona j vezno vojaško službo).. Isti list delavcev". pravi, da je okrog 30 takih, ki Druga konvencija v enak na- so javno izjavili, da se niso ho-men, v kateri so bili komunisti I teli registrirati, torej 30 izmed gonilna sila, se je vršila leta IG milijonov, ki so se registri-1024 v St. Paulu, ki je nomini-; rali. rala tudi predsedniškega in Bilo bi pametnejše braniti podpredsedniškega kandidata, one, ki se bi z načelnega stali-toda na glasovnico nista nikoli šč* branili drafta, kot pa tiste, prišla, ker so komunistom zme- ki se niso hoteli javiti in potem šali štrene unijski voditelji ter to demonstrativno oznanjevali. socialisti ter progresivci, ki «o Nobeno sodišče jih ne bo opro-nekaj tednov pozneje sklicali i *tilo, dočim bi v odklanjanju konvencijo v Cleveland in no- vojaščine vendarle dobili za-minirali za predsedniškega kan- j slombo. d id ata i>okojnega senatorja La ___ Folletta ter senatorja Burtona Kadar poslušate nase na-Wheelerja iz Montane. sprotnike, ki sipljejo očitke na Isti voditelji so imeli po vo- ki deUjo. vprašajte jib, litvah v začetku leta 1925 še koliko so še oni storili in kje «e eno konvencijo, katere sta se njihovo delo pozna? Na ta na. med drugimi udeležila tudi po- ¿¡n j|H najlaglje osmešite, kojna socialistična voditelja _ Eugene V. Debs in Morris Hill- ..............^ suit. Predstavniki železničar-skih bratovščini ki so bili zaledje LaFollettove kampanje, so na nji argumentirali, da je rezultat pet milijonov glasov pre-klavern, da se bi izplačalo u-stanoviti trajno delavsko-far-marsko stranko. Odločili so se za staro taktiko podpiranja prijateljev in kaznovanja sovražnikov, predsednik unije mamili isto v pa je ustanovil progresivno stranko, ki je kmalu izginila. Socialisti so se na svoji konvenciji dan pozneje odločili delovati znova samostojno in čakati ugodnejših časov. Pred par leti je podvzel iniciativo za splošno progresivno stranko bivši wisconsinski go-verner I^aFollette. Ko je pri volitvah v Wisconsinu mandat izgubil, je akcijo opustil. Splošno progresivno oziroma delavsko stranko smo imeli tudi leta 1920, a je dobila manj glasov kakor socialist Eugene V. Deb- Poleg teh je irtiel progresiv- Kako je mogoče, da predstav no stranko tudi pokojni pred-1 ««ki USSR stalno poudarjajo sednik Teodor Roosevelt, leta petrebo oboroževanja, ko pa 1936 pa je skušal združiti v imajo vendar sklenjen a Nem-svojo "union party" razne ne- cijo nenapadalen pakt sa detel z« do vol j ne že, Rooseveltove in let in tudi Japonska se nanrem I ¿and ono ve nasprotnike, "so- Rusiji več ne šopiri? Tole mi ne gre v glavo? »< »•»♦• <"» • * ■ ♦ » l-i.............» ............... ■ i JOŽE KRIVEC: I Prve počitnice KRAU IN MORNARJI BEGUNCI Dali čniškar, Olip, Božičnik, Oblak, Tavčar, Udovič, Bizjak, Luka Groser, Lotrich, Beniger in tako bi lahko štel kar naprej do precej velikega števila sodrugov, ki so nam bili znani. Izmed sodružic sem poznal pred prihodom v Chicago samo Angelo Zaitz, katera je bila takrat znana pod svojim dekliškim imenom Miss Tich, in so-družico Udovič, pri kateri sem bil pred leti par dni na stanovanju. Zunaj smo precej čitali tudi o sodružici Kristini Tur-pin, o kateri pa do prihoda v Chicago nisem vedel, da ij^ sestra Angele Zaitz. Sedaj poznam tudi že lepo število drugih sodružic, katere vse so "fest dekleta", in delavne kot mravlje. Občudoval sem jih posebno na prireditvah, kjer so vedno uprežene. Sploh pa so klu-» bove priredbe in priredbe naših naprednih društev napravile name poseben vtis. To velja pred vsem za predstave v dvorani SNPJ. Slediš jim v miru, opazuješ in poslušaš. Nič ni slabšega, nego pred predstavo ¿under v dvorani ali medklici govorniku. V Forest Cityju sem pri tistih redkih predstavah, kar jih je bilo kdaj, te discipline pogrešal. In pogrešal sem jo v Chicagu zelo parkrat na južni strani v Hrvatskem domu. * V klubu št. 1 se mi dopade. Žal le, da sem oddaljen od njegovega centra in da mi ni mogoče posetiti vsake seje. In kadar pridem, se mi zdi, da smo na seji s časom vedno prekratki. Klub ima celo vrsto raznih odsekov, katerih poročila vzamejo skoraj ves čas navadne seje, posebno ako se pozno prične. Zelo težko se mi je bilo privaditi sejam na navadni delavnik, kakor se v Chicagu menda v splošnem vrše. Navajen sem bil seje nedelj; zame je bil najbolj zanimiv tisti del nedelje, ko smo imeli društvene in klubove seje. Razen tega smo imeli več časa na razpolago. V Chicagu, kakor slišim od sodrugov, bi se nedelje za seje ne obnesle. Tako bo najbrž ostalo pri postnem dnevu petku v tednu. Od časa, kar sem tu, smo imrli pri klubu nekaj zelo zanimivih predavanj o različnih predmetih, ker nam ni prav nič iti preko oceana, ali pa "south of the border", kamor nas je popeljal Joško Oven. S predavanji smo pričeli zopet to leto. Tako smo na zadnji seji slišali našega znanega češkega socialista Josepha Martineka. Na prihodnji pa bo predaval s. Molek. če ne želim preveč, bi prosil našo precej veliko družino pri klubu št. 1, da naj pride na sejo in predavanje kolikor mogoče z/godaj, to je ob času. Pa še nekaj. Tale konfuznost svetovnega zapletljaja, ki postavlja največje učenjake in diplomate na glavo, nas ne sme vreči s tira, da bi naše zanimanje za klub in JSZ pojemalo. Zelo težko je bilo graditi to kar imamo in če v nečem ne soglašamo z vsem, moramo soglašati s tem, da ni JSZ danes nič manj potrebna kakor je bila pred tridesetimi leti. Svet se bo umiril, ker se to enkrat mora zgoditi tudi brez nas. Močnega. polnega življenja kluba, JSZ, Proletarca in Prosvetne matice pa ne more biti brez nas. Anton Zaits. Uspehi unije UAW (CIO) pri korporaciji G. M. Unija United Automobile Workers (CIO) si je izvojeva-la priznanje že v 69 tovarnah, ki so last korporacije General Motors. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIH 19 41 JE RAZPRODAN NE POŠILJAJTE NADALJNIH NAROČIL, KER JE NAM POSEL ŽE SREDI JANUARJA I KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI DOROTHY THOMPSON PROTI HITLERI2MU Profesor Preveden je dal hr- dolarja sploh ne dobi. Tako pa ('at*ki javnosti -precej iniciativ kar tri sto za kvoder vsako leta .a to in ono, na primer za usta« iovltev hrvatske stolice na neti univerzi v Pennsylvaniji. Pa ni imel sreče v nobeni. Pravi, ia so mu vse razbili hrvatski komunisti, oni pa mu odgovarjajo, da je bil on nekoč ured- "v življenju in smrti". Vse kar vernik potrebuje je, da pristopi v *'Mašno zvezo za Afriko" in plača 25c "enkrat za vselej". A običaj pri takih stvareh je, da dobi par dni za temyiahval-no pismo, sveto podobico, vpra- nik Radnika, ko je bil še "svo-| sanje, če ne bi pridobil še svo-jina" komunistične stranke. In je znance k tako cenenemu pri- takrat pa je odboru hrvatske komunistične sencije rekel, da mora biti vsaka beseda v Rad-niku klic, vsaka fraza grom in vse skupaj pa zložene v smeri komunistične revolucije, časi se pač menjajo in z njimi ljudje. Preveden sedaj morda smatra, da je bifl takrat "detinski", novi komunisti pa ga sodijo po sebi — namreč, da je bil takrat in je sedaj le oportunist kakor »o oni. — N. N. V Zagrebu živi baje okrog 20 tisoč Slovencev. Med njimi je mnogo trgovcev. Dvajset izmed njih je označenih za "težke milijonarje", kar pomeni, da imajo, ako računamo po a-meriški valuti, po kakih par sto biižanju v nebesa, in pa, .če zmore, naj še kaj pomaga poleg tistega kvodra. ki ga je poslal, kajti spreobračanje divjakov v Afriki ni šala! In bržkone res ni, posebno sedaj, ko vidijo kako divje se koljejo po afriških puščavah, divjinah in tropičnih rajih tisti, ki jim usi-Ijujejo "krščanstvo". Rev. Trunk išče grešnikov, oziroma renegatov med socialisti v Evropi. V deželah, ki jih je okupiral Hitler, je prevzel pod svojo diktaturo tudi vse delavske ustanove, unije in njih-no imovino. Pa se tu in tam dobi kdo, ki prevzame vlogo "odbornika" namesto odstavljenih. Kaj bo "Narodni" Glasnik pitta 1, kadar bodo navij ski bombniki enako razdajali nad Moskvo? C v *e Hitlerju ne bo po- dala, ali bodo razbita trupelca njenih otrok tudi označevana z* žrtve grabetakh bogatašev? Ali pa se bodo komunisti tedaj proti njate, da so Hrvati pod tem geslom ustanovili tudi svoj poslednji slovenski komunistični Hft "Naprej" in z njim propadli, kakor so z "Delavsko Slo-\ enijo" in "Delavcem", hrvatske in slovenske delavce pa pri tem obrali za tisoče dolarjev. Chicego, III._V soboto 25. j izvoljeni Joiiph Di asler, Frank januarja se je vršil, občni zbor Alesh, Angela Zaitz, Anton Slovenskega delavskega cen- (laiden, Chas, Pogorelec, Filip pet' p rič «Ti' na »j vati ta' borce tra. Udeležba je bila prilična, Godina Frank 8. Tavchar. Os-»ruti faiizmu? Saj se še sporni-' razprave so bile stvarne in tr<>-, car (rodina in Frank Zaitz, jala pozno v večer. i Takoj po občnem zboru je Dohodki Centra, kot je raz-'novi dirtktorij imel sejo in se vidno iz tajnikovega poročila ^deče ko^tituiral: Frank Josipa Draslerja, so znašali Ale*h, predsednik ; Ch. Pogore-* kupno $4,591.15. K njim j« M*, podpredsednik; Pred Wongre»ni odielt ma ?naaj« «jorman Thomas, "da mu Norman Thomas in Wen- govori tebož u »me radnika, a dell Willkie. Dotični forum de- aVakom je poznato, da Thomas la na publiko vtis, kot da se tajno j jaVno podupire ratnu ljudje oglašajo tu kakor 11a po\it[^u vlade u Washingtonu." kakšnem shodu. Toda nastop J To je zanjmjvo za tiste naše Thomasa in Willkieja je bil j prijatelje, ki so igrali ali aranžiran v naprej, kakor v igri. Prerekala sta se radi vprašanja podpiranja Anglije in postala osebna. Willkie je dejal, da je dobil 23 milijonov glasov, Roosevelt 27 milijonov, Thomas pa le malo nad 100,- ima na prvi strani sliko od na-cijskih bomb poškodovanega o-troka (napaden v Londonu) in nad njo naslov "Pjeca životi-ma plačajo za grabežne interese bogataša". Kaj naj sklepamo iz tega naslova? To, da hrvatski komunisti z drugimi \red hočejo, da se Anglija preda Hitlerju, kajti ker se brani, je to v "interesu bogataša". K temu naj pojasnimo, da jej1>r"!err P°r<*al 0 «n^h, bilo sedaj prvič, od kar smo po-1 funk™n»v>1 Jg» « ^^ slopje kupili, da je bilo po so-'^1]®* ki J|h imaJ° v larjev <« sivo z laskanjem, stari pa so jih ' Ue okna v dvorani in rain« pretepali in zasužnjevali brez druga popravila, ki skupno s mogoče misliU tudi na j «bob- prilizovanja. Čudno je, toda ii^enjem spadajo v prej ome- r^f» ** 80 p^t™ne. r™*' razumljivo, da so na ta način njeni izdatek. Elektrika nas je brez sodstev ni nič in tu- pridobili med delavci znatno rtala $131.59. plin $56.77, pre- najlepši načrt, ne pomagajo, mog ^171.65, razne hišne po- ako nl denarja. Ker pa je ta trebščine $62.36, plače odbor- kanova zmagala že marsika- ............... , _____________ nikov $43, plača hišnika (vstev- ***** ^Z**™mQf°- Hitlerjev propagandni minister « za čiščenje «ob in klubovih ^ dobiti tudi po- J ose p h Goebels je dokazal, da prostorov) $1,023.00, odplači-i " povečanja. Dobiti de- je^fhojster v svojem poslu. ! 1« J»PD na glavnico in za ob- f* kajpada najteže. A 77__ resti $600, za negovanje vrta tbrAl1 ^ »eU 1924 to- in za delo z baliniščem $104.* 02. za razne davke $271.20. pristašev celo v deželah, ki še niso pod fašističnim koroba-čem, na primer v Zed. državah. se igrajo komunistični demagogiji v roke in njenemu "apizar-stvu". Vojna silo Turčije _ povračilo klubu št. 1 za poso- Ako bo Turčija pnmorana iti jUo $lDOt pofttT)ina< telefon. v sedanjo vojno, ima priprav- bančna poslužba, pravni stro- Ijenih milijon vojakov. V kon- ški $41.29, oglašanje $93, da- flikt bi se že vpletla, ako je ne rila onim. ki so pomagali dela- bi Rusija držala na uzdi. PRESOJANJE DOMA IN PO I PRISTOPAJTE K Poplavljanje kongresu i kov in senatorjev s pismi in brzo- ___i javi pomeni dohodke za pošto 000. Thomas se je dobro ote- ¡n telefonsko ter telegrafske kajti vsi so iz socialistične skri pal, ker je on pač oseba zato, družbe. Kajti na vse take "pro-1 nje. ampak število glasov je ostalo; testne" ali pa odobrovalne ak- Jugoslavija je v kleščah, a si i vzlic temu nespremenjeno, j cije, negleanie depeš v Ame-žepov onih, za katere Jelajo in riko. to "kazen" mu je^aložil jim s tem ustvarjajo dohodke. ZR 7 dni Ray Rrock. poročevalec dnevnika New York Times, 99 fUrotnfn* ta Zdrsltn« drla*« (ls**n Chlesffs) in Kanade fS.00 na lalo; $3.§0 um pol letst $1.50 u ne predelave itd. Pravijo, da ima 70,000 bojnih' Na prošlem občnem zboru se letal vseh vrst, in da ga Anglija I je razpravljalo o priporočilih nit s pomočjo Zed. držav ne bo za nadaljne predelave, pred-mogla dohiteti. Morda res ne, vsem za povečanje prostora toda Hitler vzlic tej premoči ni družabnega kluba. Provfrzorič-skončal vojne že zadnjo jesen.' ni proračun za to delo, ki smo kot je obetal, da jo bo. ga imeli pri rokah, je določal Murial H*nri Philip. 9+J* *** se noče sprijazniti z dejstvom, da je absolutna "dolžnost" Francije stoodstotno kooperi-rati s Hitlerjem. Stari vojščak lacijo novega kurivnega sistema in za novo opremo nad $5,000. Občni zbor je z večino gla- . ., . j» » sov sprejel predlog, da se s preje pač navajen imeti tudi bese- de,ftVO prj jenosi francoske vlade. Pa je nenadoma vzklilo v francoski revoluciji. Če bi ta sledila idejam, s katerimi je bila prežeta ustavodajna skupKina. ter nadomestila zavoženi stari red z nečim, kar bi se prilegalo ti- poaebno uveljavljalo na Angleškem. koder je bila takoj po prvi svetovni vojni dobljena volilna pravica za molite in ženske. Tukaj v tej deželi pa je bila moška volilna pravica mnogo poprej pridobljena. Toda stim lepim idejam, bi bil njen ¡ukaj časa po razglasu ameri konec prejkone popolnoma neodvisnosti so se vseeno še drugačen. Toda nestrpni i"; vršile volitve tako kakor po-, Zabavo krožka Progresivnih Slovenk ConeiÀugh. Ps. — Tukaj- Slo- Ave noro** v A 1) / dna tU ! »v. ,„„ruj ¿»u»vc i.nn.luH UM i , * začasno prenehal s svo- februarja v Slov. januai ja,-da je bilo poslovanje j JQ ^ d jo b() hre% d ad uihi T V "n8kem 1 U ■ k«k<»' hitr" - ma- Kov orkester, tore ¿auu\OIJ1VO, . _|J .......j_____i I/..L,««___________._____.. Poslovanje S^lpvenskega Seja kluba št. 49 JSZ doma na Holmes Ave. in ¿drugo C leve I and, O. — Tajništvo Cleveland, O. Po dolgem vlinLuir) , • If , t'a*u se odlašam v Proletarcu. šnji krožek Progresivnih Ave ">on>ia v A D " Jwtf ' ,ujnik k,uJ>ï * <9| ™ V "T ----a-—. - - ^----1- - slovenski dvora- ramar in nje- torej bomo imeli HJH lo bolj pozdravi. Kakor mnogo prvovrstno godbo. Vstopnina je V glavnem navaja sle Jeie drugih v Cl$velandu, tako i. /e\n »j/.ka, vrh tega pa dcèi ne-številke in pojasnila k njim; rudi njega zadnje tedne nadle-jkdo nagrado v vsoti $15 goto- V letu 1940 je bilo skupnega «ovala influença. Sicer pa ni vine. prometa v domovih prostorih nié ¿udnega. kajti tukajinja Vabimo članstvo vseh dru-S10,.S30.13 In v točilnici pa klim® je zelo vlažna in spre-Utev in klubov v tej okolici, da $20,560.80. Med tem, ko je bilo i menljiva. i nas posetijo omenjenega dne. poslopje nekoliko pasivno, je I* našega časopisja se čita IUlugo bomo radevolje vrnile, pokazala točilnica v letu 1940 trenje, ki je nastalo zaradi od- Udeležencem bomo'postregle z za $3,837.53 čistega dooička. 'epilve J8Z od Ameriške so:ia- okusnim «ulažem in pa razne Ce se vzame v obzir, kar se je tot&oe stranke. Moje mnenje pijače bodo na razpolago. To-! pohištva kupilo, prostore reno- J*. n«J fe razlike in nasproti« rej na svidenje 15. febiuarja. viralo, dokupilo zemljišče in n>ed posamezniki uravnajo in A tajnica. plačalo na dolg izkazujejo ra- pojdimo skupno na delo za na-__ ¿uni, da je korporacija skupno ideale. . . . . i Učilnico naredila leta 1940 Urednik Zaitz tu in tam na- Železnice zaposluje^ $4,016.39 čistega dobička. * referandu- čezdalje manj delovcev i * • » •, . mom potlačili drugo delo JSZ Leto 1940 je bilo korporaciji \ jn prtHVetne matice v zast )j. i>*s*-«i skušajo amer Ake že- — izredno naklonjeno. Zahvala Mh,|jm, <|a nJ sp.ošno gla-ova- leznu-ke družbe promet poveže onim. ki so ustanovo podpi- uj# 0 adi.epitvi organizaciji nič. u poslujejo sedaj le še ne-rali ter pripomogli do rezulta- .kodovalo stVttr Hti je ^vršila ^j nad milijon ljudi, ali 700,- V«a«i i« »lov«! Pari* mm míikímÍ«*" «••»• mm je misel, če$. da so grozodejstva anarhističnega stanja neločljiva posebnost vsake demokracije. Minilo je dokaj časa. preden se je svet naposled vendarle dokopal do tega, da je izpo-znal tudi dobre sadove tiste silne borbe za človeške pravice. Prišlo je do velikih nemirov na Poljskem, v Italiji, na Španskem in Portugalskem. Kolonije v Južni Ameriki so se okli-cale za samostojne republike. V revoluciji, ki so jo I. 1830. zapečeli in organizirali bančni krogi, je prešla politična oblast na Francoskem srednjim slojem v roke. Vojvoda Orleanski je zasedel francoski prestol kot Ludvik Filip. To pa ne kot kralj po milosti božji, nego kot .»•t«, R.U, Se- U. katerega so letni zaključki demokrat ¿en na ¿in in tako 000 manj kot leta 1929. * r« «. Mudili Izdatno zemljišče v iz-| # ^ njMe ^ da kaj i 38 m 140 čevljev je bilo narobc> Sexedn, manjšina se ________... . .Jh kupljeno in tudi v goto-. ^ Hedaj pokoriu Ll tvo v pretetni večini le neraz-, Proti"por»of'r«f»čnim (ob«.»«) «..(..mom i» «lik«« j# bilo • t«j d«*«U ,ni P,aCRno- Jjanovanjska ni- pajmo> da j,o čas nas vse oz-sodna In nezanesljiva drhal, ki'i. mnogo kri«.r.kik voj«. v n.w v^rk« m fi fr p-imrU nm ¿«u tup.n ^a. katera je bila ob zaključku dravij# brezglavi radikalci so potisnili i prej po kolonijah. Bile so zelo ««i« Kiuj.ke«, in p« v Ju*«i A«n«Hk«. (Miami v tem jnim.ru n. $udili. idealiste na stran in ljudem se; sc je esem, da postane ta dodatek Pri ,em I>os,u nihče ne njegova vlada se ni obdržala mokra^a Uljkrt i. skor(^ d<>cela del naše ustave in Uko osnovni Pridite gotovo, povabite s sa-(lolgo! Kajti že 1. 1848. je je ***** naše dežele. Za omenje- bo n* to veselico znance in bilo konec prišla republika, j*, u . . .r stanovljena na podlagi splošne PiOt|federaLstične politkne. 7a mipravo prohibicije ni bi- bavni družbi društva Nade. volilne pravice. Borba za ustav- :t,;"nheJJe »VM,u»«l|o treba niti enega leta. Kadar m«t, liberalne reforme, volilno tak^e demokracu,e' kakor JO si ljudstvo prizadeva odvzeti pravico, parlamentarno vlado Je t"ko ZKOVOrn° asno kapitalu neumestno in škodlji-i vbnlti 'ZJaVI "me " : vo P«-«vico. /re to sil« poiaii. med tem ko se kapitalu hitro, izpolni vsaka najmanjša želja. JULIJ CLEVELAND, O. — Piknik kluba ft. 27 in i*Ul»»kik pro- itorib Federacije SNPJ v nedeljo 6. Članica. in tiskovno svobodo pa je bila dobljena šele 1. 1870., ko je pri- 1939. Kegljiški .... .. . . ... 4__, . . . , , skih knjig so med tem črta h be- predor ne bodo kmalu več | ^zaaih, barbarskih rentabilni m misliti bo treU, ^ ^ kako te pmetore preuredit«, da L0Vikemu komunizmu " Name-i august bodo dooioKanosm. i^ ^^ pa ^ napi.ali strabane. pa. — Pik.ik kUb« Pod gornjim poročilom, kot (napade na "mednarodne Židov- lla JSZ v nTAmli° 17 avf,,tU v omenjeno, je podpisan odbor, ske bankirje", kapitalizem in Dr",,lto"m parku ki ob enem apelira za soJelo-! demokracijo. V Sovjetski Uniji i november vanje v bodoče. pa je bila odpravljena propa- Cleveland, o—K«nc«rt "Z«r- ) ganda proti Hitlerju in fašiz- d*ne7 iVrleka20 n°* mu. Hitler smatra to poglavje vembr« v SND na St. Clair Av«. * IneiiikzMtopailwvPrólétarn^rrir^ ïc šla tretja republika v življenje., KAj JE NAROBE Z DELOM Iz teh silnih državnih homa- j I)nll,rpl, i _ _ , tij je prišlo dokaj dobrega za Del° ustvarja kapital, ne pa BkIDGES Kdor ieli prcvieti zastopstvo ta nabiranje naročnikov Prole- ljudske množice. Ali žal se še ** deI«- To je neovrg.ljivo dej-; Zakonska predloga za izgon tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše ,10,,,ornra, 2a 8V0J tiste dobrote niso obdržale. Po- «tv'o. Priznana resnica. In če se delavskega voditelja H. Bridge- upravniitvu. ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu lagoma je bil francoski narod resno, nepristransko in iskreno sa je zopet pred sedanjim kon- priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri- zopet zasužnjen;- čeprav se je zatopimo v razmišljanje o raz- grehom, čeprav je ta zadeva /,>/ pridobivati naročnike temu listu. Pravaaprav je dolžnost vsa- Kjer JSZ kluba nima, pristo- toljstvo z Rusijo, nego le vsled pitc v%njo direktnc, članarina potrebe. Ko pa bo enkrat Evro- ^ ¿w at Urge k $l na ,eto. kazala Francija svetu za mlado in krepko nositeljico demokratičnega prapora. Kakor je postalo jasno še pred nedavnim, je bila vseeno le starka z lepo našminkanim licem, ker se merju med delom in kapita-: ravno seda j v rokah zveznega kea shvenskrga „vednega delavca agitirati ta svoje glasilo lcm, vidimo, da je delo silen ve- pravosodnega oddelka. Proletarec likan, kapital pa'pravi pravca- Kakor se zdi. dela Hridges . ■ . .. ,.A__ ..... r r ...... T A x i , , , Ako ie ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, U pritlikavec. AU kljub temu več preglavic kongresu kakor 7 . . . ^ fi ... ima pritlikavec velikana na va- mariskatera velevažna narod- oa' ,,am sporočl ** bomo imemk radevo,ie P°Pravlli• jetih ter po*topa z njim kakor na zadeva. In najbrž še komu je v bistvu še vedno naslanjala j voznik d tovorno živino. Sicer drugemu obenem, na »istem preperelega in doce- delo zdaj pa zdaj upira, u- -— la zavoženega političnega, go- stavlja in malo pobrca, kadar |^nKlTRnVPP7A UFn . družabnega je objestnost tistega pritlikavca ^U vendarle že prehuda; ali dote- 5UCIALI5TI O VPRASA- Fpodarskega in reda. Hiša, zidana na temelju stare podrtije, je sila slaba in majava. Že pri prvem viharju se lahko podere. Kadar se zida kaj novega, mora biti nov fun- Moč organiziranega dela je dament, če bodi tista zgradba silna. Le to je spak. da se je de- j n^^ -h,,.,™.. • , dobra, trdna in trajna. lavstvo ne poeluii. i Hooseveltovemu načrtu ne po- ga. da bi delo izpodbijalo kapi- NJU PODPORE ANGLIJI talu pravico do vodstva, pa še NEVARNOSTI ni prišlo. In ravno to je narobe ^ Ar+ A , A w Z delom ZAGAŽENJA V VOJNO (Nadaljevanje z 1. strani.) CALIFORNIA. Fontanat-Anton RiA*ich. Oakland Anton Tomšič. Lo« Angel««: Frank Novak. S«n Francisco: A. I.fk*nn. COLORADO. Crested Butt«: Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. bolt«xar. WaUenburg in okolicat Frank L. TomSic. ILLINOIS. Ckicago: Frunk Bixjnk, Joseph Uia-tlei. JoM-ph Oblak. Cb«s. Potrofo- Girard: John koüin in John Bogatay ' Glencoet Albina Kravanja. nov red", bo Moskvo opozoril, da ji* Ukrajina še v načrtu za nemški življenski prostor. To pa se /.godi le. če se Hitlerju posredi aiesničiti enega izmed svojih ; lavnih »petih ciljev. Na dan osme obletnice svo- i joga vladanja, dne 80. januarja to leto. je Nemčiji in svetu /.agotovil. da je uresničenje te-! Li.b«n-Pow«r Point, Jacob Bergant ^« njegovega Cilja bllZU V mi-Piney Fork: Frank Z«v,*nik. ^ fc*JP»da V ellko Bri- W«rr«n: Wph J.». ^gotavlja. da jo bo zdrobil že letos in potem bc PENNSYLVANIA. Nemčija ne samo gospodarica Aliquipp«: Geo. Smrfkar, Bartol Y«. Me Evrope in Afrike, nego tudi rant. odločujoča sila po ostalem B«rg*tt»t«wn SUvant Joseph Krmel. svetil. ( Cambria in Som«r»«t okr«j: Frank ; I>os1ej je šjo Hitlerju vse po Cvetnn. fireči. Pred osmimi leti si ne bi lec. Pctor Vprhovnik, Frank Zaiu Crafion-Moo« Run Jennie JiW nihče upal prerokovati, da bo IMMMIlItMMUHHIMf PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI j i NAROCITK SI DNEVNIK "PHOŠVETA" I Stane ta celo leto s6.00, pol leta s3.00 Uatanavljajte nova dru&tva. i Detet članov (le) je treba za novo druStvo. Naslov *« list In aa tajništvo je: 2657 S. Lavvndal. Ar* CH1CAGO, 1LL. MtUMIIMMl in Marko Tekave. DNE 2. MARCA BO NA PRIREDITVI V KORIST PR0LETARCA SMEH, ŠALA, PETJE IN OBILO DRUGE ZABAVE in John Kak. Cicero-Berwyn: Kl l«tína Tul pin. L« Stflle-OgUftbyt Frank Martinink Jos. Brits. in Anton Udovich. Foreif Cily. Anthony Dintel Jr. Joseph Ovca in John ^ ^ ^^ Harmini«: Anton Zorflik. Chicago, 111. — Želimo spet kakšno komedijo, šaloigro, pravijo ljudje, ko jim ponujamo vstopnice, Odgovarjamo jim, da jo bodo videli v nedeljo 2. Vstopnice v pred prodaji so po 40c, pri blagajni na dan priredbe pa bodo po 50c. Kupite, r.li pa rezervirajte si jih čimprej. meni zanikanje podpore Angli ji, pa£ pa Ie borbo proti nevarnosti, da se u meša m o v vojno. Priporoča, da se naj Angliji SpringUeldt pomaga skozi ameriške delav- (nu-Sek. ske unijo, dočim predsednik Virt,rn: Heiwh AFL Wm. Green izvaja, da bo Martin J«1-vH.I. Frank A«r«M»n. . i• • tiicn * ®—*—— i — * a * Angliji izdala le tista podpora,» indiana ki jo bodo dale Zed. države V cUtom Iiniac Spendal. celoti. Kajti podpora, označena lndi«n«Poii., Mary Stroj, v lepih rosolucfjah. nič ne pomeni. Za spremembo strankinega stališča o vprašanju podpira« Caaonftbttrf.Straban«! John Tarielj j patfjskl tretji ra.ih postal vla- (iar nad Evropo. Napoti mu je tamo še Anglija. Ako v borbi z pjo Nemčija podleže, bo to Mfi-farjev" konec in poglavje hitle-p zrna bo zaključeno. On je j prepričan, da se to ne zgodi. John»fwn in okolja« Al»drew VW A bj, j tu(Jj prepriian da bo drlch. John !.anirei holc in Illji I ._____f. ____K , . . marca v dvorani SNPJ. ko bo tarca aranžirat kakor vsako le-imel prireditev V korist Prole- j l0 ob tem klub 1# Ape. To prireditev v korist Prole-, "ja zaveznikov sta se lani izjavili soc. stranka v \Visconsinu tarca klub št. I JSZ. in v državi Massachusetts, ve- ... ki.odiiek bo Potru-iv chica'TU in okolici, da poma-dil vp. .onti šaloigro posebne KhjQ razpečavatl vstopnice, vrste / res bo to zanimiva ko- Tnj(J kl bodo predvajaIi medija, ki je ne boste kmalu ^¿^ v spore Loui« Brit«. Library: Nifk TlilUr. Me«d«wUndt: Martin Bniu. Park Hill • Conemeugbs Frank fod* boy. Sharon: Joseph Oelhar. St. Mickaali Frank ¿ujuttk. Sygan« Lovrenc Ksvčie. Potovalni «aatopnlk Proletarea. A-meriAkeira dralinukeRa koledarja in Majnkepra Glasa xa inpadn* Penno Anton Zornik, Hermini« Pa. WASHINGTON. Seattle: Luc** Pebeljak. WEST VIRGINIA. Star, City» Uwrencf JWak. Thomas: U nhart Wcnlinok. WISCONSIN Mitw*ukre Muty Altht-Kie. Sheboygan: Fr. Slih. West Alii«: M iry Munich. Willardi Mikf krulU. WYOMING. Kimmtrw in okolicai Anion Tratnik in John H. Kriisnik. Rock Spring»: Johll Jereb. njegova armada ukorakala v London že lansko jesen, pa je še vedno v Franciji. V časih, kos so sedanji, ima delavski list, kakor je Proletarec, večje težkoče kot v normalnih razmerah. Naša naloga ysied tega je, da pospešimo svoje aktivnosti. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Dally At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:80—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appojntmenta only Residence Tel.: Crawford 8440 If n« answer — Call Austin S700 - Listen to YUGOSLAV-AMERICAN di jo Georgç Marchar RIOID BROADCAST ROSLUSAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 13G0 kilocycles. m m m m m m Kmj Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP . 14S0 kilocycles (Flrat Station on Your Dial) • Faaturiag a program of % Yugoslav Folk Muaic I-------T-1 I^HMMMIMM MM»»MM<¿ : BARETINCIC ft SOU POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, FA. MMMM»M»4M<4I IMÉI4H A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational L Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1743. Published Weakly «I 2301 S«. LawadaU Av*. CHICAGO, ILL., February 5, 1941. VOL. XXXVI. LABOR'S WEAKNESS Future historians if they ever reach the point of recording the age-old struggle of the working man for hit due, will ! note in underscored terms Labor's great lack of an effective press, with which to counteract the insidious, misleading, antiunion propaganda of the well-financed capitalist newspapers. In conjunction with its pitiful lack of large daily newspapers will be recorded Labor's lack of any control over the 1 airlanes. For the percentage of radio broadcasting stations owned by labor unions is a negligible factor, indeed, if recent • statistics on this matter can be accepted at presenting a true picture of who controls the broadcasting stations. It has been revealed that over 90 per cent of the radio stations operating in America today are owned and controlled | by the big daily newspapers. The percentage in the hands of labor unions isn't enough to effect the total one way or another. With this condition prevailing in the two main channels by which news is spread, how is the great fraternity of workers of all trades and crafts able to understand each other or build up the brotherhood that must be the very foundation of a strong united labor movement? Except for their small shop newspapers and an insignificant number of weeklies, the business of spreading current world news as well as labor news is almost entirely in control of the paid press which, of course, plays the tune for which it is paid. The tremendous task of labor education, in economics, in unionism, and politics, which a chain of labor dailies could bring to the home of every working man in the country, is, for the ipost part entirely neglected. The average working man continues to get his labor news from the capitalist press, even that concerning his own shop, if there happens to be a condition there which the press sees fit to publicize—in its own terms. J. S. F. GAINING MEMBERS AT-LARGE One of the new provision* in ike J3F by-lows set* tbo y««rly dues for membors*at>larga at 91, aad allows for their induction in all localitios where no JSF Branch exists. It was »elt at tka Convention tkat a largo membership could bo built up in this manner onco tho new National Executive Commit* tee is eloctad and this proviso properly launched. From the national secretary's report of last weak it is apparent that already new members are bo-ginning to take advantage °f *ke plan. Those newly enrolled are: An* ton and Marie Zornik. Hermine, Pa.; Matt Tuseck. Power Point, C.j Josopk Robich, Yukan, Pa.» and George Smrokar, Aliqnippa, Pa. Let's keep this list growing! ♦ ♦ SAVA NOTES By A. SAVANKA ♦ ♦ IN THE NEWS MUSICIANS WIN OVER ARTISTS IN AFL FIGHT * Pre»». James C.4 Petrillo of the American Federation of Musician» (AFL). won a second round in the court fight for control of leading in-Mt turn en ta lists when the appellate division of the New York court unanimously upheld Supreme Court Yog surely know Savans like to Muha called for an extraordinary ring, for otherwise we wouldn't come direction—"make believe you sie in to rehearsal« every week, during all love '; that certainly isn't listed kinds of weather. It has become a among the music directions! soil of hobby with us. 1 guess. I've ♦ - ----- ----- i heard singer* who discontinued our Did you ever hear of such con- JuBt'ce Area Steuer's refusal to issue rehearsals say that they just didn't »»»deration? We were asked by our injunction against Petrillo. leel i i«rKt bvcuusr they missed it snd 1 instructor if the sinning botheied us rht* injunction was sought by Pres. werenl happy until they came back while we sere talking! Maybe it did.; ~*wr*ncs Tibbett of the American to us again. And why shouldn't it be- but would you ever think of saying nf, M?n** time. The new-comer. are really put-1 well-t^do" «Tn "dine w^hout \iZ\"Z I the Ubor and Uberiil PreM- The bill g^nd^tui. and ^i^to ¡'™ " % -terans, for I^U^JSZ?M^J n»"1 " ^ * * ' *, u io another new-comer, Theresa Drasler, __-ui-i___ ______ the r "I yt^ology, Terpsichore is one lufes pf choral song. When noîred by a song—when we Greek My of the M we are m experience pleasure in singing a song —when we like it very much— it is then we are getting closer to the "garden of the Muses." * Since there is no federsl Isw requiring s license of vocal teachers, charlatsns equipped with an accent. "For the men who leave jobs to go into military service, either because they enlist or because they are called under the Selective Training and Service Act—for these men also thf re m rises the problem of protecting | ® Pwno' an autographed picture of their insurance rights under the So- < ««"»«: and s reedy-promise of an cial Security Act The problem ex- ■ °P®™ttc 'uture. foist themselves off ists for young men who have jobs ** accredited maestro., and comprise , they must leave and for thoae who ■ ™ous ^^ teaching racket. Those "Self Discipline or Slavery H^H HP P^W ¡go into military service before they \who are aspirants of song are easy bo far, the labor movement in America, hasnt come any- have vet had a job. P'"** and are b,ed white in short where near to reaching the great labor dailies the trade union I "We must find the best wsy to time' usually with s ruined voice as -—- -nxz « twMr •elves and their families. Under the >ond ih'tY compreheiwion (thow who . present selective wrvice regulation. do not k"ow their own limitations sre M I those first called will be men without ":°*t »nd thst you will be I dependents. But they wUl be lo«ng, ,n "J*™ tn 1 J®*1/ Ank Flagstad 20 insurance credits they might be earn- p«nnacle of ing in civil life, and when they are m singing. I knew a friend, mustered out of military service, they wh® ln"dc »{ v<>cal teach- may need the weekly benefiU while timc* Just for ^ fun this also. Here sjain we are trying to find the best answer." progress I That each day I might live and labor Without the yoke of fear or favor Of oligarchies and oppression; Quotation marks enclose the above heading because it is the title of an article that Will Durant. philosopher, wrote for a recent issue of the Saturday Evening Post. Summarizing Durant's alternative as briefly as possible, we merely report that he means what his title suggests: people must face facts, wotk together, abandon certain freedoms—or Hitlerization. We are not up to the task of contradicting Durant—not because he is so learned, but because he is absolutely correct in his thesis. There are changes which must be made, liberties which must be abandoned, obligations which must be accepted in this A POET'S PLEA era of social transition. This necessity confronts mankind, not {Just give me hope and peace and because Durant says so, or because we agree with him, but because the way of life under a surplus economy cannot remain se it was under a condition of scarcity. An extreme example of how life is changing comes from England this week with the news that a labor draft is imminent. That's not the way of democracy as we have come to evaluate and interpret democracy. But it's the way of life when the coordinated efforts of all are required to preserve life. We do not object to the new duties and the new compulsions which are about to be imposed upon human beings. What we are demanding is that those compulsions shall be compensated by new freedoms. If workers are forced to serve where they are assigned, that may or may not be slavery. It all depends upon the purpose to be achieved. If compulsions are imposed merely to serve human welfare, freedom still lives. But if a section of the population is to reap profit and privilege from the compliance of the mass, that is slavery. The switch point which will send the train of humanity toward either a new freedom or a new form of slavery is the matter of profit. If the planned society which is now in the making tolerates private ownership of industry and unearned dividends to owners, a slave society will develop. If the dis-cipled people of a planned economy are to be free, ownership of capital must be socialized and rewards must be based altogether upon the basis of social service. —Reading Labor Advocate. they are looking for a job. They will Informatloji. He knew he sang have lost. slso. credits toward their JerrtMy—but ■ they all told him thst old-age insurance and the protection • Promising vole«, that he I of their future families. bv *»A7 voice. Something must be done about f* . with th*ir Protni*M —for $10 a lesson, or $6. or li talked reminisoently of the golden day. of Meibs, de Reaxkes, Caruso or Calve, but tb stand in the halls and listen to the bleates and horrible «ounds which emanated from their ntudios. mads one wonder if they had not forgotten thes»e immortals! It is easy to understand why America has become a cesspool for the back-wash, for within the old world of Art, the And give me faith and love and [ musical marts of Paris. Dresden. liberty Romc *nd Milan, a fttete of chaos Aside from selfish pride or poverty . and they, who could, all Lndefiled by despots domination ~ I wjgrTl^, ChkM* W%IH That would ensnare my fate and "clphia, Boston, for easy pkkin' and fortune; *otJ And may it be said when day is done But th«'« sincere teschers who That patiently. I worked and waited dt>ve,0P voices, such as those possess-For justice, peace mv& progress bv rl«**tad. uiy ponn, fcjnka And not for chaos, war and waste. Unov- r,*,i- John Charles Thomas. —Floyd Miller. Tibbett, to name but a few. There «as the second to turn in a sold-out raffle book. # Looking over the calender of this past year, we become aware that more song artist, performed on our stage than ever before in a similar period. We had the dramatic soprano, Zinka Milanov of the Metropolitan Opera. John E. Radic, of the Chicago Civic Opera chorus, and Angela Cal-ujji and Ann Beniger, operatic aspirant.. Beyond any question, our sudience* greatly appreciated and enjoyed their song, for the applause was tremendous and comments warm and enthusiastic. Now and then we hear that our people do not like class- csrds clipped, on chicken, pheasant, i T * n caviar, quail, anchovies. ,ole. lister J?******* for an appearance in a and what else would you like? the «ta* legislatures now in session." Another mil introduced to ham-MORE MINE VICTIMS | »tring labor would amend the infam- Four miners were killed and 14 °""_P*t*illon. «mPl°y«*»ent P«we act were seriously injured in a blast Jan. 22 at the Canrwell mine of the Köppern Coal Co. in Welch, W. Va. The sponsored and passed by the Wisconsin Council of Agriculture in 1939. It provides that when a strike is in »nine is located 25 miles from Bart^ P|t>*r~a thc ^'"Pioyment peace board ley, where 91 miner, lo.t their lives may at,a7 t,me *teP in and uke * in an explosion a year ago. ' vot.f ofL the 8tnkt-»» to see if Uic Again, investigation will reveal the r,k* *hou)d * ended- ^ bUl ml"> same neglectful conditions under th*< ^ per cent of the which miners are foiceu u> sweat for Lmay PfMen tlie board to their daily bread. I ho,d *uch *n Action. It w hardly CENSORED In Belgrade, Jugoslavia, police act-kal or operatic singing, but judging ! jj* for the ministry of intetior, con from the above, they do!—if it i. necessary to point out to member, of the labor movement that should this bill become law the present .tate board could be used to haraas any good. Their favorite song, however, still remains to be the "domaie"— lolk songs. After learning that the tenor Johi* E. Radic and his wife sre member, of the Chicsgo Civic Opera chorus, I borrowed binocular, so that I could see from my perch way-up on the top-tier whether or not I could di^ cern these two rfin«er», as well as to bring the stage doner to me, since my purse couldn't bring me cloM»r to the stage. The binoculars were powerful and—very LARGE, and I kept them under cover until the lights went out, so that the people wouldn't be amused to see a girl with a red feather in her hat—end an immense pair of black glasses glued to her eyes. In fact they were so strong that my eyes danced quecrly If I held them too long or too closely, which I was want to do. It was easy to single out Mr. Radic, in a colorful, tight-fitting. 16th century costume with large buffoon sleeves. It was amusing—(the opera was not tragic, so I was in a merry mood), and I almost unwittingly nudged the unknown occupant of the sest next to mine to tell him that—there was Mr. and Mrs. Rsdic. I didn't do such a fool thing, but I did wish I had enough nerve to ask him to stop humming while the opera was being sung, for it wss most snnoying. Perhaps It A. F. of L. Warns it Will Insist on Right to Strike I.. Looking Abroad By TONY SENDER, Former Member of the.German Reichstag The economic and financial aspect us they retained the agreed-upon of the conquest of the Europesn coverage in Reichmark. mainland by Nazi Germany is begin- In commenting on this, Der Deitsche ning to assume n more distinct shape. Volkswirt says that economic and While the western hemisphere con- political purposes cannot be separat- centrateft on the present strategic ed. Europe will require long-term situation, Germany is preparing for planning and a "powerful political ihc day of victory. | and economic leadership." . The German press and economic magasines have been carrying on a discussion for several months. Foremost among the economic mag.sines is Der Deutsche Volkswirt. In s series j throuth sources of dependsble rec-The Americsn Federation of Labor nmmendations; but s demand of told congress that its members were license from teachers would protect ready to "make sacrifices" for na- students to a great extent from thc tional defense, but would oppose any fskes in the vocal teaching racket, attempt to curtail labor's "right to | • strike." "Padcl list," one of the Slovene "It would be suicidal for us, in our , aangs scheduled for our Spring con-haste to build an invulnerable mill- cert, is «iv quite a TZ who ^ «ood and ^ to these our aspirant, should turn for fJf^J" lcttin« 1,8 know hc kn™ coaching. But how are they to know them? I wouldn't know, except fixated thousands of copies of the *lr*nd constantly create internal Jugoslav weekly news feature, Novi dbaention amon* striker, and divert Rvet, containing an article about Wil- their attention from the fight against liam J. Donovan, President Roosc- tht> «"»ployer. velt's special envoy to Europe. 1 Thc srticle further reveals that The objection apparently was in ' Republicans have packed all commit-refcrence to Donovan's conferences *u*68 in **** new l«sri*l«ture, with Pro-with Prince Regent Paul and to a ! and Democrats getting only Serbian farewell to the American. I minor V0***, and few of them. AFL PRESIDENT ENDORSES j PROFITS! UEASE LEND MEASURE j ,„ lh(. PtuWd Junc ,0> 1S)40> President William Green of the the defense program and the first American Federation of Labor en- ten months the European war boost-norsed the lease-lend bill now pend- j od the profits of 378 large American ing in Congress and u:ged its en-! industrial corporations by 58 per *ct"1ent- - t while the total wages and sal- Mt\ Green made known the posi- aiies of American workers row by tion of the American Federation of enly 5 per cent, and the total income I afcor in a telegram to Rep. Hamilton of American farmers by less than 8 Fish in which he refused the Con- per cent, the Department of Com- greswnan's invitation to testify merce said last week in its annual sgain.t the bill. re]>ort. SDF, Views on War Score Thomas' Various Socialist group* through-1 to'y of Hitler would crush out the nation criticised N'orman ! labor. Thomas last week, chaig.ng that the world isolationist leader represented only a small section of the American Socialist movement in his testimony against President Roosevelt's "Lend-l«esse" bill before the House Foreign Affsits Committee. Thomss, speaking at the invitation thc opera This past season the Chicago Civic opera chorus has been rejuvenated, not only in character, but also' in costume, and enlarged and improved ce . n,y greatly. It was excellent and added a j secur,t.v- great deal to the enjoyment of the Tile Social Democratic Federation, opera. Since we are interested in ! through August Claes^ens, acting na-choruses. Sava could also plan to tional secretary, dispatched a tele-attend one of the operas next season gram to Congressman Sol Bloom, It is known that the statement issued by this Socialist group also reflects the viewpoint of large sections of the Illinois and Wi.con.in party organisation., the only states outside New York where the Socialist Party has a degree of strength. Sentiment is gathering within thc the *fts ^mmummu mis ssmss tssft IfSfllTKf ] —one in which Mme. Milanov will chairman of the House Foreign Af-. nf ftUr nfinntrv . n , 3 * sentimental, sweet song, sing, perferably. Now. you'lj be ask- fairs Committee, which declared, in tary defense of our country, to aban- j and when we were rehearsing it, Mr. ing-"what next?!" part, that "Democratic Socialists are _ . wholeheartedly in favor of the Mend- lease' bill and for all aid to Britain as the best mesns of defense today." Thc statement also chaiged that Thomas spoke only for himself, since his party had virtually disintegrated during the recent presidential election. "There are some nine hundred thousand socialist voters in the nation," Claessens' telegram read, "less than one hundred thousand voted for Thomas and the views he expresses. Eight hundred thousand campaigned and voted for Roosevelt because of his labor and social program and particularly because of his foreign policy." Reaction against Thomas' isolationist declaration wa. particularly strong among Socialist Party ele-mentsJn New York, a group of prominent Socialists, smong them Professor Reinhold Niehuhr of Union Theological Seminary. Frank R. ( row«waith of the I.L.G.W.U., Jack Altmen, business manager of the N. Y. Joint Board of the Wholesale snd Kctail Employees. CVO,; Alfred Baker Lewis, formerly Mass. state secretary; Murray Gross of the ILGWU and former Labor Committee chair-, man; Lasar Becker, tNew York State Committee member, and Gas Tyler, 1 former editor of the Socialist Cell, released a statement attacking Thomas, requesting that "a Socialist representative favoring the Lend-Lease | bill be heard." Their statement repudiated isola tionism and declared that tfcelr attitude is "conaonent with thst of all the I major Socialist Parties in the world." Their declaration hailed the British Labor Party, stated thst the majority of American socialists do not support Thomas, and declared that the vi*- of Hamilton Fish, declared that the Socialist Party for a revision of thc survivsl of the British Empire was j party's "Washington" declaration, not vital to American "'nd for the calling of a special con- | vention or referendum to reverse thc party's isolationist stand. Initiative towsrd. this direction has been taken by persons in the Cook County (Chi-crao), Milwaukee and New York —New Leader. Foreseeing future events, the German magaxine. hint at the character of future trade relation, between Neuropa and the we.tem world. Der Deutache Volkswirt emphasises that in 1938, Europe bought 39% of her imports overseas. It shows that European purchases in South America exceed those of the U. 8. It gives figures intended to indicate that sny attempt to push Neurope from the markets of the western hemisphere1 would prove hopeless. Finally, suggestions are made that a clearing house of this kind might assist In the establishment of long-term investments in South America if these countries are willing to cooperate their economic system with that of Germsny. OUTPUT PER WORKER DOUBLED SINCE 1918 According to a report recently published by the National Industrial Conference Board, the increase in machine efficiency and in the productivity of labor has more than doubled production per man hour since 1918. (Commenting on this report thc New York Times makes thc following significant statement: "The downward trend (in productivity) during the last war was the single appreciable exception to a rather steady rise since 1900. It was attributed to the fact that the draft in the last war lacked the selectivity now being used, with the result that the percentage of unskilled worker« rose sharply. Another factor was thc wide-spread use of overtime, working usually from a 48-hour base, and this brought into play the familiar law of dimininhing returns, even where skilled workers were concerned." In view of this admission by the Times commentator that overtime labor tends to result in diminished productivity and that the only downward trend in productivity efficiency sine© 1900, occurred during the period when overtime V1* "wide-spread," it will be interesting to watch the Times* partkipstion in the present drive of our nstional manufacturers to lengthen working hours, instead of employing sdditionsl shifts. —Kenosha Labor. Man: "Did you fish with flies?" Friend (back from a csmping trip): "Fish with them? We fished with them, camped with them, hte with them, and slept with them."