Št. 64 (15.508)letom.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri- Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl 6 - Tei. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
ICnnilD POSIMNA PLAČANA V GOTOVINI I OUU UK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
SREDA, 20. MARCA 1996
Pome v srcih bo težko pogasiti
Bojan Brezigar
Prvo, kar so muslimanske oblasti v Sarajevu naredile po prevzemu Se zadnjega dela mesta po treh letih in desetih mesecih vojne, je bila zamenjava imen uhc in trgov. NiC novega, saj so to naredili že Srbi pred tremi leti. Tako so ulice že tretjič dobile novo ime. Ulica, ki je prej bila prej posvečena graditelju socialistične družbe, se je kasneje poklonila srbskim bojevnikom, sedaj pa se na njenih hiSah zrcali ime bosanskega muslimanskega pesnika Kaj moremo, slava je minljiva
Po Evropi se v teh dneh potepa pesnik, ki se proglasa za Srba Peter Handke predstavlja svoj spis Pravičnost za Srbijo, v katerem trdi, da se je ves zahodni svet postavil na eno stran in je bil pristranski že vse od »prenagljene odločitve«, priznanja Slovenije in Hrvaške. Iz njegovega razmišljanja je mogoCe razbrati obtožbo, da je do krvave vojne prišlo tudi zaradi tega priznanja
Te obtožbe seveda ni mogoCe dokazati, prav tako pa ni mogoCe dokazati, da ni resnična: zgodovina je paC taka, kakršna je in za nazaj je ni mogoCe spreminjati. Tega ne morejo niti pesniki.
Nekaj pa je zagotovo res: da je svet, zaCenSi z Združenimi narodi, z večletnim nihanjem in omahovanjem, pa tudi Evropska unija, s taktiziranjem in neodločnostjo, upočasnil izgladitev sporov. Sedaj, ko je steklo toliko krvi, ta Se dolgo ne bo mogoCa
In tako spet prisostvujemo preseljevanjem narodov, kot v Palestini, v Pakistanu, pa tudi v Evropi: v naših krajih med vojnama v eno smer, po vojni v drugo smer. Povsod, prav povsod smo uvideli, kako težko je prenesti mir s papirja v življenje. To velja tudi za daytonsko listino. Nekdo je rekel, da bo mir trajal, dokler bodo imele Združene države interes, da vzdržujejo svojo vojsko na tem ozemlju Z drugimi besedami, mir je zaenkrat navidezen. Zgodovino pa, kot vedno, pišejo zmagovalci: v polovici Bosne Srbi, v dnigi polovici Hrvati in Muslimani. Tudi nova imena uhc so del te zgodovine.
Včerajšnje delo sarajevskih legitimnih oblasti ni bilo posebno težko. Zamenjati nekaj tabel pod budnim očesom mednarodnih vojaških sil ni bilo kdove kako zahtevno delo. Tudi požare v hišah, ki so jih v prejšnjih dneh zapu-stili Srbi, so bojda pogasih. Težje bo pogasiti požare v srcih, na eni in na drugi strani.
I Goethe-lnstitutu I grozi zaprtje
TRST -So tržaškemu sedežu nemškega Goethe-Instituta dnevi šteti? To bomo izvedeli jutri, ko naj bi padla konCna odločitev, nevarnost, da se to zgodi, pa je realna, saj se že nekaj mesecev govori, da namerava osrednje vodstvo Instituta zapreti eno od sedmih podružnic v Italiji in izbira naj bi doletela Trst, njegovi mittelevropski tradiciji v brk. To bo pomenilo, da bo 17 uslužbencev na cesti, mesto pa bo izgubilo pomemben kulturni center.
Na 6. strani
■ Brandy Stock | težko v promet
TRST - Vodstvo tovarne Stock je sklenilo, da za dva tedna vpiše v redno dopolnilno blagajno 28 delavcev, ki se bodo v njej vrstili do konca meseca. Ukrep utemeljuje z manjšim povpraševanjem po žganih pijačah na domačem in tujih trgih, ki naj pa ne bi bilo dolgotrajno, temveč naj bi se stanje kmalu spet zboljšalo. Tovarno slovitega brandyja je lani kupil, kakor znano, nemški kolos Eckes.
Na 5. strani
I Se ena smrtna I nesreča pri delu
TRST - V težki nesreči pri delu je včeraj izgubil življenje 45-letni uslužbenec Acega Mario Urzan, njegov 25-letni delovni kolega Davide Apollonio pa se bo zaradi poškodb moral zdraviti mesec dni.
V poznih večernih urah smo izvedeh, da se je tudi v škedenjski železarni pripetila huda nesreča. Težek kos železa je padel na 50-letnega Luciana Bencicha in ga udaril v hrbet. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo.
Na 5. strani
ITALIJA VOLITVE
Desnica igra na demagoško »davčno srnino«
RIM - Medtem ko volilni uradi sodišč preverjajo predložene kandidature, je desnica Kartela svoboščin vCeraj predstavila svoje kandidate in volilni program. Silvio Berlusconi, ki je pred dvema letoma obljubljal milijon novih delovnih mest, je tokrat, v primeru zmage desnice, obljubil manjši davčni pritisk. Zaigral je na znano demagoško struno, ki jo bo desnica hrupno igrala vse do 21.aprila.
Tudi v Furlaniji-Julijski krajini bodo kandidature uradno znane, ko bodo sodišča opravila zakonske dolžnosti. Nekatere liste bodo skoraj gotovo izključene iz volilnega boja, saj niso zbrale dovolj podpisov za kandidature.
Na 2; in S.strani
BIH / SARAJEVO PO ŠTIRIH LETIH SPET ENOTNO
Tudi Grbavica pod nadzorom hrvaškomuslimanske policije
Čez most Bratstva in enotnosti večtisočglava množica ljudi
SARAJEVO - Enote hr-vaško-muslimanske policije so včeraj vkorakale na Grbavico, zadnje sarajevsko predmestje, ki so ga nadzorovali bosanski Srbi. Policisti so začasno poveljstvo na Grbavici vzpostavili kar v bližnji piceriji, saj so Srbi v ponedeljek povsem razdejali staro pohcijsko postajo. Ze v dopoldanskih urah se je Cez most Bratstva in enotnosti vila večtisočglava množica ljudi. Da pa bi preprečili ropanje in zastraševanje Srbov, ki so še ostali na Grbavici, je policija dovolila vrnitev le omejenemu številu nekdanjih prebivalcev tega dela mesta.
Na 13. strani
Sodna preiskava zaradi neredov med manifestacijo tržaških trgovcev
TRST - Predstavniki tržaških tr- nih zahtev trgovcev, ki predlagajo Medtem je včeraj državno pravd-govcev in obrtnikov so sedli za po- med drugim ponovno odprtje ništvo sprožilo sodno preiskavo za-gajalsko mizo z zastopniki občinske osrednje prometne osi od Senenega radi neredov, ki so jih predvCe-uprave, da bi skupno preverili mož- trga do Ul. Carducci za vsa vozila. rajsnjim povzročili demonstranti nost delne omilitve prepovedi pro- Občinski odborniki in predstavniki okrog občinske palače, zaradi kate-meta za vozila brez katalizatorja v stanovskih organizacij se bodo spet rih so tudi morali odpovedati zase-mestnem središču. Stališča so še sestah danes dopoldne, morda celo danje občinskega sveta, delec narazen predvsem glede glav- s posredovanjem tržaškega prefekta.	Na 5. strani
FILIPINI / TRAGEDIJA
Manila: v požaru v disko klubu umilo 150 dijakov
MANILA - Stopetde-set dijakov in dijakinj je umrlo v požaru, ki je preteklo noc popolnoma uničil diskoteko Ozone v predmestju filipinskega glavnega mesta. Dijaki so v disko klubu proslavljali konec šolskega leta, ko je kratek stik zanetil ogenj. V nekaj minutah so ognjeni zublji zajeli ves lokal. Od kakih 300 prisotnih se jih je le polovico rešilo smrti, mnogo pa se jih je moralo zateci v bolnišnico. Takoj po tragediji se je razplamtela še polemika, saj je imela diskoteka le en zasilni izhod.
Na 20. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Caccavale obtožuje Previtija
V	okviru preiskave o podkupninski aferi je včeraj bivši poslanec FI Caccavale obtožil Previtija, da je pogojeval razsodbe kasacijskega sodišča.
Stran 2
Dim ga je zadušil
V	majhnem stanovanju v Trstu se je včeraj ponoči vnel sicer majhen požar, gost dim pa je bil usoden 45-letnemu stanovalcu.
Stran 5
Srečanje med sosedama
Obmejni občini Dolina in Hrpelje-Kozina sta navezali tesne stike. Prijateljske vezi sta podkrepili s skupnim kulturnim srečanjem.
Stran 6
V	Sloveniji kritičnejši do EU
Anketa Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji niso veC tako navdušeni nad priključitvijo Evropski uniji.
Stran 9
Poezije Franja Rojca
Kulturno društvo Sovodnje in uredništvo »Glasila« goriškega dela ZSKD sta izdala zbirko domačega pe-snika-samouka Franja Rojca Mladim srcem.
Stran 10
Sreda, 20. marca 1996
ITALIJA
VOLITVE / KARTEL SVOBOŠČIN PREDSTAVIL KANDIDATURE
Berlusconi obljublja manjši davčni pritisk
Vztrajanje pri direktni izvolitvi predsednika republike
RIM - Pred dvema letoma je Silvio Berlusconi obljubljal na vse vetrove, da bo v primeru volilne zmage "ustvaril" milijon delovnih mest, desnica pa je za svojo volilno zastavo sedaj izbrala davčno politiko. Ce bomo zmagali, sta na včerajšnji predstavitvi kandidatov desnice poudarila Berlusconi in Gianfranco Fini, bomo takoj omilili davčni pritisk, začenši z odpravo davčnih pristojbin na državne obveznice in vrednostne papirje (BOT).
Liderji Kartela svoboščin (med njimi je bil tudi nekdanji pravosodni minister Filippo Man-cuso) so po ustaljeni navadi predstavili levo sredino kot tisto, ki hoče še dodatno obdavčiti državljane in je v vseh smislih odraz starega in preživelega sistema. Uvodno besedo je imel Berlusconi, ki je, ob vseh "davčnih obljubah", tudi napovedal, da bo v primeru uveljavitve Kartela svoboščin do leta dva tisoč vsaj za polovico zmanjšal sedanje število nezaposlenih. Fini je bil, kot vedno, previdnejši in se je v glavnem omejil na pikre kritike levosredinski koaliciji, čeprav je v tem času tarča najhujših kritik desnice ministrski predsednik Lamberto Dini.
Lider "Forza Italia" je vsekakor ponovil stara in dobro znana volilna gesla o obrambi svobode, ki jo leva sredina očitno po njegovem ogroža, in klasičnih italijanskih vrednot, kot je npr. družina.
Silvio Berlusconi s Filippom Mancusom med včerajšnjo predstavitvijo kandidatur
Vsi kandidati že na startu Še polemike o kandidaturah
RIM - Medtem ko sodišča po vsej državi mrzlično preverjajo število podpisov pod kandidaturami in veljavnost vseh predloženih dokumentov, se ponekod še nadaljujejo polemike o tej ali oni spodleteli kandidaturi ter o tem ali onem "gotovem" okrožju. Med najbolj glasnimi je, kot vedno, Marco Pannella, ki po prepiru s Kartelom svoboščin, sedaj ponuja desnici podporo v vseh eno-mandatnih okrožjih, kjer radikalci niso uspeli predstaviti svojih kandidatur.
Polemike, ki bodo čez nekaj dni polegle, odmevajo na desnici in na levici.. V levi sredini so najbolj jezni predstavniki gibanja "Komunistov za enotnost", ki so zaradi veta vodstva SKP, v glavnem izpadli iz volilne bitke. DSL in Oljka sta jima sicer za-
gotovili nekaj skoraj gotovih okrožij, a ne v takem številu, kot so prvotno pričakovali. Nekaj slabe krvi v levi sredini je povzročila tudi spodletela kandidatura predsednice Zveze gospodinj Rossi Gasparrinijeve, ki ni uspela zbrati dovolj podpisov.
Tudi v Kartelu svoboščin je slišati precej negodovanj. V Puglii so npr. predstavniki "Forza Italia" zelo jezni nad krajevnim voditeljem NZ Tattarello, ki je za nasprotnika D’Aleme v Gallipoliju izbral šibkega kandidata, ker očitno ni hotel "zasenčiti" kandidatov Finijeve stranke drugod po deželi.
Med volilnimi spopadi, ki bodo poživeli volilno kampanjo, velja omeniti spopada Bossi-Berlusconi v Milanu in Veltroni-Mancuso v središču Rima.
Pred dvema letoma ubita Miran Hrovatin in liana Alpi
Danes je dve leti, od kar so v MogadiSu ubili Mirana Hrovatina in Ilario Alpi, tržaškega slovenskega snemalca in novinarko Raieve tretje mreže. Preiskava še zdaleč ni ugotovila, zakaj je v somalski prestolnici, ki sta jo zajela zmeda in nasilje, skupinica oborožencev ustavila njuno terensko vozilo in ju hlado-nokrvno ustrelila. Vojni kaos je najbrž že izbrisal vsako sled za morilci, od samega začetka pa preiskava stopica po močvirju nelegalne prodaja orožja, rovarjenje tajnih služb in mastnih podkupnin.
Pravzaprav je to postranskega pomena: bistvo je, da sta že minili dve leti, od kar sta Miran in Ilaria umrla, in da smo pred tem krutim dejstvom povsem nemočni.
V oddaljenem Palermu so lani poimenovali po Miranu in Ilarii nov šolski center, v Trstu pa še ni nobenega
pomembnejšega obeležja (razen skromne plošCe na poslopju novinarske zbornice), in to niti za kolege, ki so padli v Mostarju.
Res pa je tudi, da je najlepši spomenik -spomin v vseh nas, ki smo Mirana poznali in imeli radi, in ki Ilario cenimo.	(sp)
Država naj se zavzame, da bo dvojni umor pojasnjen
Novinarka Ilaria Alpi in snemalec Miran Hrovatin sta bila ubita pred dvema letoma v Mogadišu. Istovetnosti morilcev doslej niso ugotovili, kot tudi niso bile pojasnjene okoliščine in vzrok brutalnega umora.
Pred nedavnim je obiskala Somalijo parlamentarna komisija, ki raziskuje okoliščine italijanske kooperacije v Afriškem rogu. Po besedah njene predsednice Mariangele Grainer je komisija ugotovila, da so prav pri sodelovanju s Somalijo prišli do izraza najslabši aspekti italijanske kooperacije. Ilaria Alpi je začela raziskovati nekatere od teh plati in se zanimala zlasti za prekupčevanje z orožjem.
Ko sta bila Miran in Ilaria ubita v Mogadišu, noben predstavnik italijanskih oblasti in vojske ni šel na kraj •zločina in ni pomagal trgovcu dvomljivega slovesa Giancarlu Marocchinu pri prevozu trupel do mogadiškega pristanišča. Nekaj
dni pred vrnitvijo novinarke in njenega snemalca v somalsko glavno mesto je poveljnik italijanske odprave že odredil, naj vsi Italijani zapustijo Mogadiš. Miran in Ilaria sta bila tako nekaj ur edina italijanska državljana v somalskem glavnem mestu.
Po oceni poslanske Mariangele Grainer je bilo tudi ravnanje poveljstva italijanske odprave dvoumno. Gen. Fiore naj bi se nekajkrat zlagal komisiji, v ozadju pa naj bi bila zaznavna prisotnost obveščevalnih služb.
Obrambno ministrstvo je sicer zavrnilo kot neosnovane pomisleke poslanke Grainer, toda na vsa vprašanja, ki jih je zastavila komisija, ni odgovorilo. Dejstvo je, da okoliščine dvojnega umora in zakulisno dogajanje, ki ga je povzročilo, niso bile še pojasnjene. Razčistiti te okoliščine in ugotoviti resnico pa je edini način, s katerim Italija lahko izkaže spoštovanje do teh dveh svojih državljanov.
NOVICE
MILAN / PODKUPNINSKA AFERA
TELEVIZIJA / POGAJANJA
Bancomot prodrl na pošto
RIM - Račune za vodo, plin, elektriko, telefon in druge javne storitve bomo lahko v prihodnje na pošti plačevali tudi z bančno plačilno kartico. Od včeraj je to mogoče v Rimu, Milanu, Turinu, Bologni, Firencah, Palermu in Benetkah, do konca aprila bodo to prakso raztegnih na drugih 30 poštnih uradov vzdolž Italije, konec leta pa naj bi bilo za to pooblaščenih že 500 od skupnih 2.000 okenc, kolikor jih danes razpolaga s "post car dom". Najvišja vrednost tovrstnih vplačil bo 1,5 milijona lir.
Tarcisio Borbo še dalje na čelu deželnega ACU
VIDEM - Na predsinočnji seji novoizvoljene deželne skupščine združenja ACLI v Pasian del Pratu so za predsednika ponovno izvolili Tarcisia Barba iz Trsta. Na tem položaju bo torej ostal še štiri leta. Barbo je v priložnostnem nagovoru poudaril, da je nedavni kongres Adija potrdil »regionalistično kohezijo« združenja in prednostne naloge, ki so zadevajo skrb za delo, okolje, poklicno izobraževanje, socialno politiko in utrjevanje miru. Ob tem je zaželel, naj bi se njegovo gibanje pogumno spopadlo s problemom politike, ki jo zdaj bremenijo prepogoste interesne spletke.
Ara rad Kačikian 45. na Aljaski
TRST - Po 14 dneh, 6 urah in 16 minutah tekmovanja je Ararad Kačikian zaključil na 45. mestu tisoč milj dolgo dirko s sanmi s pasjo vprego »Idita-rod« na Aljaski. Na cilj v kraju Nome je za zmagovalcem Kanadčanom Jeffom Kingom prispel s petimi dnevi zamude, za seboj pa je pustil 16 telano-valcev, med tekmovanjem pa mu je odpovedalo šest od dvanajstih psov.
Poslanec Caccavale obtožuje Previtija
Koordinator Fl je osorno zavrnil obtožbo
MILAN - Milansko tožilstvo, ki je odredilo aretacijo rimskega sodnika Renata Squillanteja, ki je obtožen korupcije, se je v zadnjih dneh osredotočilo na raziskovanje Squillantejevega premoženja. Milansko tožilstvo skuša ugotoviti, od kod sredstva, saj meni, da bi na tej osnovi lahko ugotovili, ali je bil predsednik rimskih sodnikov za predhodne preiskave dejansko podkupljen.
Po nedeljski preiskavi na sedežu družbe za borzno posredovanje je tožilstvo zaslišalo borznega posredovalca Giorgia Aloisia De Gasparija, ki naj bi skrbel na borzne naložbe sodnika Squil-lanteja. Z rimskim sodnikom naj bi se spoznal še v časih, ko je bil Squillante član odbora za nadzorstvo nad poslovanjem borze. De Gaspari ni hotel odgovoriti na vprašanja novinarjev, ko je v spremstvu odvetnika zapustil sodno palačo. Rekel je le, da so govorice o poldrugi milijardi lir denarja, ki naj bi ga imel na razpolago Squillante, odločno pretirane. Tudi Squillantejev odvetnik Gaetano Pecorella je izjavil, da sodniki
niso odkrili nobenega domnevnega prikritega zaklada, pač pa le denar na računih, ki jim jih je nakazal Squillante.
Premoženje je bilo tudi predmet zasliševanja odvetnika Attilia Pacifica, ki je bil aretiran skupaj s Squillantejem. Vsebina zasliševanja ni znana. Pacifi-cov odvetnik je dejal, da je osumljenec samo nekaj časa odgovarjal na vprašanja tožilstva, predvsem pa zanikal, da bi dobil podkupnine.
Na milanskem tožiltvu se je včeraj oglasil tudi bivši poslanec FI Michele Caccavale. O čem je govoril s sodnikom ni hotel povedati, novinarjem pa je izjavil, da potrjuje to, kar je povedal dnevniku Liberazione in sicer, da so vsi vedeli, da »je bila naloga odvetnika Previtija doseči omilitev razsodb kasacijske-ga sodišča«. Dodal je, da je bilo to v Rimu splošno znano.
Previti je ostro odgovoril, da so Cac-cavalejeve trditve samo »blodnje reveža, ki očitno ni mogel prebeliti izključitev iz kandidatne liste, kar je posledica njegovega spornega odnosa z volilci«.
Nogometne pravice: Rai pred zmago...
RIM - Na sedeži Italijanske nogometne zveze so se včeraj ves dan nadaljevala pogajanja med Zvezo nogometnih li-gašev, državno televizijo Rai in skupino Cecchi Gori o radijskih in televizijskih pravicah za prenos nogometnih tekem A lige. Te pravice si je na javni licitaciji zagotovila skupina Ceccbi Gori za vsoto 213 milijard lir letno. Sedaj pa kaže, da lastnik TMC in Videomusic ne razpolaga s tolikšno vsoto. Rai naj bi to izkoristil in si zagotovil v podaljšku tisto, kar se mu je bilo izmuznilo v regularnem času tekme o nogometnih pravicah.
Vodstvo Rai je sinoči izjavilo, da nogometnih pravic ne bo delilo s Cecchi Gorijem. Prizadeva si, da bi si zagotovilo prenose
tekem za ceno, ki jo je bilo ponudilo ob licitaciji (185 milijard lir letno). Cecchi Goriju pa naj bi nato ponudilo prenose tekem italijanskega pokala in posredni prenos nedeljske tekme ob 19. uri. Za te prenose naj bi Cecchi Gori predložil jamstvo v višini 68 milijard lir.
Ko bi se tekma o nogometnih pravicah končala tako, kot sedaj predlaga vodstvo Raia, bi državni radio še naprej prenašal reportaže nogometnih tekem v oddaji Tutto il calcio minuto per minuto, prav tako pa bi televizija ohranila tudi najbolj gledano nedeljsko nogometno oddajo Novantesimo minuto, Rai pa bi tudi zagotovil prenose tekem italijanskega nogometnega prvenstva v tujini.
VOLITVE / ZA POSLANSKO ZBORNICO
TRST / OBISK DEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE PRI SKGZ
Na proporčni listi že kar štirinajst simbolov
Nekatere kandidature pa bodo najbrž odpadle
Manjšina naj ne bo predmet boja za oblast
Zastopniki SKGZ orisali gostom iz Slovenije težave manjšine, začenši s pritiskom na TKB
Darko Bratina ima realne možnosti za izvolitev
TRST - Osebje volilnega urada tržaškega sodišča je včeraj zjutraj začelo s preverjanjem podpisov in drugih uradnih dokumentov, ki so jih v torek zvečer predstavile stranke in volilna gibanja pri vložitvi kandidatur. Gre za zelo zahtevno in zapleteno delo, ki se bo najbrž končalo šele danes zvečer, tako da bo jutri (ali celo v petek) dokončno znano, kdo bo pravzaprav sodeloval na aprilskih volitvah. Nekatere stranke so namreč predložile nezadostno število podpisov, druge pa nepopolno ali neustrezno dokumentacijo.
Oljka, Kartel svoboščin in Severna liga so predložili v glavnem že znane in vnaprej objavljene kandidature, za presenečenja pa so poskrbele manjše in do včeraj neznane politične skupine. V mislih imamo gibanji "Mani pulite" in "Rinnovamento", medtem ko so fašistični nostalgiki ”MS-Fiamma tricolo-re“ že zdavnaj napovedali predložitev svojih kandidatnih list. V zadnjem trenutku so svoje liste na Tržaškem in v Vidmu predstavili tudi radikalci, potem ko je v Rimu v ponedeljek pozno
popoldne prišlo do dokončnega razkola med Marcom Pannello in desnico.
Darko Bratina kandidira v enoman-datnem senatnem okrožju (Gorica-Be-nečija-Vzhodna Furlanija-tržaški Kras), kjer ima Oljka največ možnosti za direktno izvolitev svojega predstavnika. Za večinsko izvolitev poslanske zbornice pa imajo levosredinski kandidati največ možnosti za uspeh v Južni Furlaniji (Elvio Ruffino), v Gorici (Mario Prestamburgo) in v drugem tržaškem poslanskem okrožju (Paolo Rumiz). V skoraj vseh večinskih okrožjih pa je na papirju razlika med glasovi minimalna, tako da imajo Prodijevi pristaši tudi drugod več ali manj dobre možnost za izvolitev.
Zelo različen pa je sistem za pro-porčno izvolitev poslanske zbornice. Pravico do poslancev imajo le stranke, ki presežejo vsedržavni volilni prag štirih odstotkov, o izvolitvi poslancev (Furlanija-Julijska krajina bo na tej listi poslala v Rim tri svoje poslance) pa odločajo glasovi in zapleteno štetje na deželni ravni.
Obisk predstavnikov Demokratske stranke Slovenije pri SKGZ (foto KROMA)
AVSTRIJA / REFORMA MANJŠINSKEGA ZAKONA
NSKS ne bo zapustil sosveta
CELOVEC/DUNAJ - Člani Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) v sosvetu za koroške Slovence - vsaj zaenkrat - ne bodo zapustili tega posvetovalnega organa pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, v katerem so zastopani še Zveza slovenskih organizacij, socialdemokrati, Ljudska stranka, svobodnjaki in Cerkev.
To je konec prejšnjega tedna po večurni razpravi pod vodstvom predsednika Nan-tija Olipa sklenil ti. Zbor narodnih predstavnikov NSKS, najvišji organ te organizacije. Glavni razlog za takšno odločitev - prvotno je vodstvo NSKS po eksodusu svojih štirih elanov na ponedeljkovi seji sosveta načrtovalo dokončen izstop iz tega organa - je bilo pismo predsednika poslanskega kluba Ljud-
ske stranke v avstrijskem parlamentu Andreasa Khola. Leta je NSKS-u zagotovil, da Ljudska stranka noče po-slabšasti vzdušja v manjšinski politiki in bo zato 21. marca na parlamentarnem hearingu s predsedniki in podpredsedniki vseh narodnostnih sosvetov umaknjen zakonski predlog vladnih strank, ki je predvideval reformo letos 20 let starega zakona o narodnih skupinah v obliki krepitve pristojnosti sosvetov in ustanovitev stalne konference predsednikov. Namen skupnega zakonskega osnutka SPO in OVP je bil, dati sosvetom večjo težo, je v pismu poudaril Andreas Khol, »toda pobuda je bila napačno tolmačena, tudi s strani Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je iniciativo odklonil kot korak v drugo smer«.
Parlamentarni hearing s predsedniki in podpredsedniki vseh narodnostnih sosvetov prihodnji četrtek na Dunaju naj bi zato služil »razčistiti vsa nesoglasja«, nadalje pa naj bi bilo sporočeno, da vladni stranki ne bosta vložiti reformnega predloga. Namesto tega naj bi se po mnenju Khola začeti »novi pogovori z demokratično legitimirani zastopniki narodnostnih skupnosti in organizacij na najvišjem nivoju, pri čemer bo treba upoštevati tudi specifična vprašanja koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov«.
Kot smo poročati, je sosvet za koroške Slovence na svoji zadnji seji z veliko večino podprl zakonski predlog vladnih strank (zanj so glasovali vsi člani sosveta razen članov NSKS, ki so osnutek z
vso odločnostjo odkloniti kot »podržavljanje manjšinske politike« in sejo predčasno zapustiti).
Predsednik sosveta Marjan Sturm je zadržanje članov NSKS kritiziral kot nerazumljivo, hkrati pa NSKS pozval k nadaljevanju dialoga ter svaril pred nadaljnjo zaostritvijo vzdušja. Ob tem je še izpostavil, da so vsi ostali sosveti (razen Romov) glasovati o predlogu vladnih strank in ga soglasno podprli. Poleg vladnega osnutka za (postopno) reformo zakona o narodnostnih skupinah so ostati sosveti podprli tudi predlog ZSO, ki predvideva uvedbo ustavnega določila, s katerim se Avstrija priznava k svoji zgodovinsko zrasti jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti ter manjšinam zagotavlja obstoj in razvoj. Ivan Lukan
TRST - Včerajšnje srečanje med predstavniki Slovenske kultumo-go-spodarske zveze in Demokratske stranke Slovenije, ki je potekalo na sedežu SKGZ v Trstu, je bilo Se ena dobra priložnost za pogovor o aktualnih vprašanjih odnosov med Italijo in Slovenijo ter o odnosih na relaciji matica - manjšina.
Povsem razumljivo je gosta iz • Slovenije, predsednico glavnega odbora stranke in poslanko Danico Simšič ter glavnega tajnika Matjaža Hribarja najbolj zanimalo to, kar v zadnjem času najbolj razburja našo javnost in kaže na stopnjevanje pritiskov do slovenske manjšine. Tako je bila v ospredju razgovora obširna preiskovalna akcija finančnih stražnikov v zvezi s Tržaško kreditno banko. Predstavniki SKGZ so izraziti veliko zaskrbljenost ob tako vidnem agresivnem nastopu oblasti, kar je nemogoče pripisati slučaju. Se posebej zato, ker se tudi slednji dogodek povezuje z nizom hudih pritiskov, ki jih je že dalj časa deležna naša skupnost. Vsekakor je bila ob tem izražena tudi spodbudna ugotovitev, da so se delničarji banke na zborovanju plebiscitarno odločili, da bodo napeli vse sile, da se osrednji bančni zavod manjšine ohrani v slovenskih rokah.
Delegacija SKGZ je predstavnikom Demokratske stranke orisala tudi težavni položaj zamejskih ustanov, Se zlasti Primorskega dnevnika,
ki mu gre za preživetje. Na srečanju je bila izrečena skupna kritična ocena slovenske državne politike do manjšine, ki je daleč od tega, da bi bila izoblikovana tako, kot bi moralo biti v interesu tako manjšine kot slovenske države. Ob tem je padlo tudi nekaj težkih pripomb na račun dejstva, da Urad za Slovence po svetu ob vseh težavah manjšine celo finančno podpira rušilno delovanje Gombačeve združbe, kar je nezaslišano in predstavlja sramoto, ki že dalj časa ruši ugled slovenske države.
Simšičeva in Hribar sta predstavnikom SKGZ orisala delovanje in program Demokratske stranke, ki dosledno odklanja skrajnosti in nerazumna obračunavanja, do katerih žal prihaja v Sloveniji in katerih žrtev je tudi manjšina. Podčrtala sta, da nihče iz Slovenije nima pravice diktirati, kako naj bo manjšina organizirana, kajti to je izključno stvar dogovora med različnimi komponentami Slovencev v zamejstvu. Gosta iz DS sta ocenila, da nekateri politiki v Sloveniji uporabljajo manjšino za svoj boj za oblast in si ob tem ne pomišljajo zanikati zgodovino že vse od predvojnega časa dalje. DS pa se zavzema za osnovanje dolgoročne, enotne in jasne zunanje politike, brez katere je slovenska država šibka in izpostavljena, kot je v tem trenutku videti tudi ob vprašanju fojb, s katerimi nanjo strumentalno pritiska Italija.
KOROŠKA / JUBILEJNI OBČNI ZBOR
TRST / DREVI V GOETHE INSTITUTU
90-letnica SPD Šentjanž
Novi kulturni center sprožil vnovičen razmah kulturnega dela
CELOVEC - V lansko leto odprtem kulturno-komunikacijskem centru v Šentjanžu v Rožu je tamkajšnjE Slovensko prosvetno društvo te dni z jubilejnim občnim zborom praznovalo 90-letni-co svojega obstoja. Predsednik društva Martin Moschitz je ob tej priliki poleg številno navzočih članov lahko pozdravil vec častnih gostov, med njimi predsednika Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Gustava Brumnika ter župana občine Bistrica Huberta Gradeneggerja.
Moschitz je v svojem govoru poudaril, da se je predvsem zadnja leta kulturno delovanje v Šentjanžu ponovno razmahnilo, k temu pa je bistveno pripomoglo od-
prtje novega kulturnega doma, t.i. k & k- centra v prenovljeni nekdanji ljudski šoli. Rož je s tem dobil kulturno središče, ki je odprto ne le pripadnikom slovenske manjšine, temveč za vse prebivalce te regije.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1906 kot »Krščanskosocialno pevsko in delavsko društvo za Podsinjo vas, Bistrico in okolico«, za prvega predsednika pa so izvolili Tomaža Lapuša. Društveno delovanje pa sta določali predvsem vera in politika. Leta 1908 se je društvo preimenovalo v »Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Šentjanž in okolico«, imelo pa je svojo igralsko skupino, pevski zbor in tambu-
raše.
Prva svetovna vojna je hudo prizadela društvo, toda delo je potekalo naprej - kljub pred in po-plebiscitnim pritiskom, sledila so burna trideseta leta in vojne strahote z izseljevanjem in ubijanjem Slovencev. Prve povojne prireditve so bile pod okriljem Osvobodilne fronte, prvi povojni predsednik pa je bil Janez VVeiss. Sledil mu je sin Hanzi VVeiss, ki je bil predsednik društva med leti 1978 in 1995.
Ob 90. obletnici je društvo pripravilo raz-stavo-dokumentacij o slik iz društvenega delovanja od začetka do danes, izdali so obsežno brošuro, mlada generacija pa je blestela z otroško igro. (LL.)
Koncert ob 10-letnici Greenpeacea
Italijanski generalni tajnik združenja Greenpeace David Newman
TRST - V Goethe institutu se bo drevi ob 20.30 začel niz koncertov, ki jih ob desetletnici obstoja prireja združenje Greenpeace Italia. Podobne pobude bo združenje priredilo 9. aprila v Rimu, 18. aprila v Benetkah, 20. aprila v Firencah in 2. maja v Neaplju. Drevišnji koncert v Goethe institutu bo posvečen manj znani glasbi italijanskega in angleškega 17. stoletja, ki jo bodo izvajali sopranistki Laura Antonaz in Monica Correnti, baritonist Sandro Marigonda, Irena Pahor, ki bo igrala violo da gamba in čembalistka Rosanna Posarelli.
Pobudo sta včeraj na tiskovni konferenci predstavila generalni direktor združenja David
Nevvman in predstavnik tržaške sekcije Lucio Rulli, ki sta ob tej priložnosti spregovorila o dosedanjem delu in bodočih pobudah Green-
peacea. Združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1971 v Kanadi, v Italiji pa trenutno šteje preko 80 tisoč podpornih članov, je v preteklih letih
veliko truda vložilo v kampanje proti izvozu strupenih odpadkov v države Tretjega sveta, proti petrol-kemijskemu obratu v Porto Margheri in za zaščito ozona, ki je privedla do tega, da je italijanski parlament izglasoval res dober zakon, ki pa se ga ne izvaja.
Na mednarodni ravni si Greenpeace sedaj prizadeva za podpis sporazuma o prekinitvi jedrskih poizkusov, kot prvo dejanje na poti do razorožitve. Veliko pozornost posveča tudi vprašanjem ribolova in razvoju alternativnih energij; tozadevni načrt za nuklearko v Krškem že pripravlja, skupno z Avstrijci pa deluje za razpis ljudskega referenduma o prihodnosti nuklearke.
Sreda, 20. marca 1996
MNENJA, RUBRIKE
4
OGLEDALO
Ostri robovi volilnebitke
Ace Mermoua
Ob začetku italijanske predvolilne kampanije mi je več prijateljev zaupalo svoje nelagodje. Volili bodo za stranke, ki se zbirajo ob Oljki, ali pa so z njo sklenile sporazum. Prijateljev ne prepriča postopek za izbiro kandidatov, marsikdo pa se je počutil nelagodno, ko se je na tej ali oni skupščini znašel v družbi ljudi, s katerimi je do včeraj polemiziral. Sam nisem presenečen, in Ce sem iskren, nisem posebno zagrenjen. Dogodila se je sprememba, ki zaznamuje naše gospodarsko, kulturno in tudi	intimnejše
življenje. Kriza ideologij, ki so pod klobukom ene ideje in enega (namišljenega?) interesa združevale velike množice subjektov, je na stežaj odprla vrata množici partikularnih interesov in stališč. Klasične stranke so imele v sebi svojo disciplino, svoje rituale in metode, ki so pogojevali izbiro kandidatov in propagandni stroj. Sedanje sklepanje koalicij je zapleteno, ker zahteva usklajevanje interesov skupin in hkrati želja in volje posameznikov, ki vstopajo v politiko z drugačnimi motivacijami kot včeraj. Uveljavitev postaja pomembnejša od »službe« stranki. Ob Oljki je dinamika opaznejša, ker je vedno bolj očitno, da je Pol svobščin politični blok s strogo piramidalno strukturo, ki ji vlada diarhija Fini - Berlusconi. Desnica zapušča sredino.
Hladna analiza brusi ostrine, ko stopiš v areno pa se lahko urežeš. Ko sem slučajno vstopil v sobe, kjer se rišejo politične strategije in taktike, sem slišal brnenje telefonov. Prisluškoval sem igri kandidatur in imel sem vtis, da se pred mano izrisuje zemljevid s tolikimi zastavicami. Najpogostejša kritika izbiram je, da so se vodstva strank še enkrat polastila politike. Večinski sistem pa je sprožil mehanizem, ki je enostavnejši navzven, pod lupino pa zapleten, toliko bolj v prebodem obdobju. Koalicije se niso zlile v Čvrstejšo celoto, kar predpostavlja sporazum za vsako volilno okrožje. Kandidatova podoba mora združevati vCasih težko združljive lastnosti. Sondaže so jasno pokazale, da volilci ne ljubijo kandidatov, ki so izraz strank. Ze zaradi tega je odklenkalo številnim političnim delavcem, ki so iskreno in pošteno zastopali občane v občinskih in rajonskih svetih, na deželni ravni in v drugih ustanovah. V javnosti je zmagala misel, da so vsi politiki barabe in poslanska
zbornica se bo napolnila z odvetniki, sodniki, univerzitetnimi profesorji, s pevci in športniki, z novinarji itd. Tako je. Mene ne prepriča parlament, ki bo podoben zbornici najrazličnejših poklicev, vendar trenutek zahteva svoje. Ob tem se ne Čudim, da poklicni politiki ohranjajo vlogo na drugi ravni. Kandidat pa mora zadostiti še drugim zahtevam. 2e vnaprej ve, da mu ne zadoščajo lastni glasovi. Prepričati bo moral volilce, ki so različnega mnenja. V številnih primerih bodo odločali neodločeni volilci, ki so za vsakogar najtrši oreh. Dejansko je to postmoderna volilna slika, kjer se mešajo različni stili in barve. Upravljanje takšne zgradbe zahteva spretne inženirje. Srce želi, da bi se vse dogajalo na odprtih skupščinah. Večinski sistemi pa je izpostavil problem vodstva. Na prejšnjih volitvah se je razposajeni bojni stroj levice razbil ob oklepu Berlusconijevega političnega podjetja. Organizacija je premagala spontanost gibanja.
Zmaga je danes bistvenejša kot včeraj, ko so velike stranke, kot je bila KPI, odigravale veliko vlogo prav kot opozicijske stranke. Ko ni domačih in mednarodnih razlogov, ki bi preprečevali zamenjavo oblasti, je smisel tekme zmaga. V večinskih sistemih se današnja opozicija pripravlja na to, da postane pozicija. Volilna propaganda (naj mi bralci oprostijo star izraz, vendar se še nisem navadil na reklamo) je usmerjena k zmagi in želi »premikati« večje število vo-lilcev. Včerajšnje kampanije so izpostavljale identiteto stranke in beležile tiste novosti, ki bi lahko privabile drobne odstotke novih volilcev. To, kar ponujajo koalicije, mora osvojiti tržišče; vsi računajo na velike premike, kar pogojuje nastope. Televizija kraljuje v bitki ter postavlja dodatne in neizprosne pogoje. Načelna stališča se tako umikajo dnevnim poudarkom. Včeraj so bili v središču pozornosti trgovci in davki, danes so sodniki in jamstvena obvestila, jutri bo nekaj drugega: morda iztirjen vlak in vprašanje slabih prometnih povezav. Nevarno je, da pri iskanju učinkovitih argumentov grupacije izgubijo lastno celostno podobo, volilci pa da spregledajo izhodiščna načela, zaradi katerih naj se opredeljujejo.
Podoba, ki sem jo skušal zarisati, lahko oddaljuje državljane od politike. Znašli smo se v očitnem paradoksu. Ni nam všeč politika, ki na
neusmiljen način uporablja vse komunikacijske kode in trike. Obenem pa smo prav s preziranjem politike in politikov odpisali naCelne bitke in prisluhnili trenutnim zahtevam tržišča. Ne maramo poklicnih politikov; odvetnike in univerzitetne profesorje bomo obtoževali, da ne znajo usklajevati naših zahtev in mnenj ter da so politično premalo učinkoviti.
Moj opis je morda bližji podobi levosredinske kaolicije. Marsikdo je razočaran, ker je mehanizem izbir in propagande izpostavil lastnosti, ki so nam bile tradicionalno tuje. Preračunljivost, tekmovalnost, tržni zakoni v politiki in podobne zadeve so bili včeraj tuji levičarski kulturi. Navzven se je zdelo, da so napredovanja sad pravične in modre izbire prosvetljenega vodstva in ne boja za oblast. Osebno imam raje, da v politiki odkrito govorimo o ambicijah, o tekmovalnosti in preračunljivosti, kot pa da zdrkne »nečednost« v skrito zakulisje in tam koti strupene sadeže. Razumem določeno nezadovoljstvo uvodoma omenjenih prijateljev. Prav te izkušnje pa bodo pomagale pri ustvarjanju velike politične grupacije, ki je pripravljena ter spodobna vladati tu in danes. Nelahek porod ob Oljki nam ponuja modernejšo koalicijo, ki je dovzetnejša za razlike in različne. Primerjava z desnico je samoumevna.
Po šokantnem zavezništvu med Nacionalnim zavezništvom, For-za Italijo in Severno ligo se Pol svoboščin združuje v kompakten desni blok. Na desni je po svoji strukturi in glede na družbene sloje, na katere se naslanja. Ce se je lahko včeraj zdelo, da desnica zagovarja nove interese, je danes njena liberistična usmeritev pod vprašajem. Predvsem Fini bo neizprosno lovil madnike, nezadovoljne male trgovce, mestne aristokracije in po-deželjske petičneže, ljudi v svobodnem poklicu in predmestno mladino, stare nostalgike in vse, ki jim novi proizvodni in družbeni modeli jemljejo poklic in privilegije. Ne ponujam iluzije, da je desnica brez moči, nasprotno. Lahko računa na zmago, čeprav bo njena politika povzročila veliko večje družbene napetosti, kot bi jih lahko politika levosredinskega kartela. Enostavno zato, ker so stališča desnice malo prikladna za družbeno dogovarjanje in ker demagogija povzroča nemir. Milijon Berlusconijevih delovnih mest je razsrdil milijone upokojencev ...
PISMI UREDNIŠTVU
Morebitni sogovornik
V svojem prispevku (13.3.), pod naslovom ”Ne cehovska, ampak odprta manjšina”, Ace Mermolja morebitnemu sogovorniku razlaga, da manjšina mora biti po njegovem "navzven odprta”, ne pa strnjena v "ceh”, saj bi takšna silila v "shizofren položaj”. In še: »Kako naj zagovarjam avtarkijo, ko pa natančno vem, da je moje življenje in življenje organizacij, kjer delujem, vedno bolj vezano na italijanske proračune in stvarnost.« Potem poudarja: »Kot italijanski državljan se ne čutim nič manj Slovenec, moja želja je, da bi to dejstvo cenili kot vredno.« In glede drugih poklicev še ta dodatek: »Kdo mi lahko pokaže trgovca ali odvetnika, ki misli, da bo delal znotraj hipotetičnega etnično "čistega” okolja?«
To je nekaj bolj "konkretnih”, naj jih tako imenujem navedb; a je nekaj tudi malo bolj "pesniških”, na primer ta: »Odkrite ali prikrite misli, da tli plamen slovenstva v zaprtem ognjišču sredi temačne pred burjo zavarovane izbe, niso iskrene.« Ali pa: »Moj sin ostaja Slovenec, vendar diha drugačen zrak kot v Šiški in jutri si bo verjetneje iskal poklic v italijanskem okolju.«
Kaj naj rečem? Da me nemajhno število člankov, ki jih objavlja "Primorski dnevnik” odbija, ker vem, po kakšnem kriteriju so bili izbrani in so vse poprej kot informativni, tako da vsaki krat znova odločam, da se prihodnje leto na časnik ne bom več naročil, če bo ostal zvest svojim tezam; nisem pa pričakoval, da bo pesnik Mermolja pri odklanjanju nekega umišiljenega morebitnega "ceha” segel po tako nedomišljenih argumentih. Saj so le-ti zelo podobni tistim, ki jih navajajo slovenski starši ko se izgovarjajo, zakaj so poslali sina ali hčer v italijansko šolo, razloček je samo ta, da taka kategorija staršev nič ne ve o neki "avtarkiji” niti je ne mučijo "okopi slovenstva”, pred katerimi bo Ace Mermolja varoval svojega sina, kot modruje.
Skoraj odveč se mi zdi, a vendar moram pribiti, da narodna skupnost, ki zaradi svojega obstoja mora biti, kolikor je mogoče enotna, homogena, ni nikakršen "ceh”, še najmanj, če je tak izraz uporabljen v omalovažujočem pomenu; ampak gre za izvirno skupnost, za občestvo, ki ne mara izgubiti svoje istovetnosti, svoje kulture, svojega jezika. In te upravičene zvestobe sebi nikakor ni mogoče imeti za "zaprtost”. Tudi si ne morem misliti, kje jo je Ace Mermolja zasledil, pri naši manjšini že ne, kolikor jih poznam po Evropi, tam prav tako ne: z večinskim narodom so naravno odprti, to je v izgubi, zaradi asimilacijskega (naravnega in nenaravnega) procesa. Izjema so samostojne manjšinske stranke. In verjetno je prav to tisto, kar je podlaga prvega dela prispevka Aceta Mermolje.
Vendar tudi samostojnih strank ni moder sociolog nikdar imel za avtarkične, prav nasprotno, vse manjšinske stranke od politično izredno močnih, kot sta katalonska in baskovska, do bolj skromnih, kot sta, na primer, valdostanska in naša, zmeraj dialektično sodelujejo v politiki države, dežele, občine. Izraz "geto” za avtonomno nastopanje neke skupnosti rabijo večinci ali manjšin-ci, ki so se priključili strankam večinskega naroda.
In tukaj je jedro vsega. Cel uvod bi si bil Ace Mermolja lahko prihranil in šel takoj k bistvu problema. Ker, kakšen smisel ima taka tirada, kot je ta: »Ce sta Prešeren in Cop zajemala iz romanskega sveta z veliko žlico, zakaj bi se moral prav jaz izogibati možnostim, ki mi jih nudita pogovor na ulici in knjigama čez cesto? »Kateri slovenski pedagog, katera organizacija, kateri politični forum je kdaj bil proti poglabljanju v italijansko književnost? Moja in naslednja generacija sta se sploh izoblikovali ob italijanski kulturi še vse drugače korenito kot Prešeren in Cop; povojni razumniki so pri nas maturirali z znanjem italijanske književnosti, ki v glavnem ni zao-
stajalo za znanjem dijakov v italijanskih zavodih. Ergo?
A, kar se tiče samostojnih strank manjšine, ne bo držalo, da so Katalonec, ki voli za socialiste, ali Valdo-stanec, ki voli za komuniste, Slovenec, ki je za Bossija - manj pripadniki svoje skupnosti. Nihče ni tega trdil. Vsi pa so (smo) zmeraj poudarjali, da je vključitev v državne stranke v škodo enotosti ter zato posredno element asimilacijskega procesa. In to ne glede na to, da so odločilni organi zunaj manjšine. To se pravi, da ni manjšinska skupnost kot politični subjekt, ki od primera do primera odloča, s kom bo glasoval, ampak se en del skupnosti odloči, da bo vodstvo večinske stranke odločalo tudi zanj. In prav tisti, ki so se odrekli slovenski samostojni politiki, sodijo o samostojni slovenski stranki, da je "zaprta”, oni pa so "odprti”, zato ker sledijo ideološkemu načelu, da je napredno, če ne ostajaš samo zvest svoji identiteti, ampak se bojuješ za delavce, proti kapitalu itd., pri tem pa nima pomena, če si Slovenec, Italijan ali Furlan, poglavitno je, da si za enotnost boja in da nisi nacionalist.
Tako. Na tem terenu so stvari jasne. Moramo pa poprej počistiti s takimi pripomočki, kot so "odprtost”, "etnocentrizem” "multikulturnost”, itd. Tadva zadnja izraza sta v rabi na Koroškem, v Sturmovi organizaciji, ki je sorodna "Slovenski kulturno gospodarski zvezi”; a videti je, da bodo take sintagme prej ali slej v rabi tudi pri nas, ko pa si organizaciji zmeraj bolj zvesto sekundi-rata.
Zato bi bilo bolj pošteno, ko bi, namesto razlogov, ki ne držijo, zagovorniki-vključevanja v državne stranke preprosto povedali: mi smo za socialiste (na Koroškem), mi smo za "Demokratično stranko levice” ali za "Stranko komunistične prenove” (pri nas), mi smo napredni, nočemo biti samo Slovenci, ampak ideo-loško-politično napredni, združeni v boju za večje interese, kot je varovanje neke identitete.
V tem pogledu je bil, čeprav je s svojo tezo ogromno škodil slovenskima narodnima skupnostima v Avstriji in Italiji, neposreden Boris Kraigher. Ko je v znamenitem srečanju s tržaškimi tovariši pred vrni ti vj o italijanske suverenosti v Trst 1954. leta poudarjal nujnost prehoda v italijanske levičarske stranke, je s tem odklanjal celo ustanovitev slovenske leve stranke. Tako je pribil: »Ce bi ta politika bila kljub temu socialistična, bi bila vendarle še vedno nacionalistična politika manjšine.« Temu se pravi jasno govorjenje, kakor je bilo jasno hotenje, da se z vključevanjem v italijanske leve stranke "postane z njimi enotna sila v borbi za socialistično demokratično Italijo”.
Tak načrt brez slepomišenja je dosti bolj fair kot govor o zaprtju v "cehe”, o doprinosu italijanske kulture Prešernovi liriki in Čopovi razgledanosti. Tak način obdelave snovi je poleg vsega tudi nepotreben, ker je samostojna politična slovenska formacija znala ravnati modro, ko je šlo za demokracijo, pa bo tudi tokrat. Drugo vprašanje je seveda, ali je modro, da edini slovenski dnevnik vztraja na nekdanjih Kraigherjevih pozicijah in hoče pri tem biti dnevnik vseh Slovencev v Italji. Vz-rajati na tradiciji? Na čas osvobodilnega boja? Da, ampak tisti boj je sestavljala tudi množica, ki ji je bila pri srcu rešitev slovenske biti, ne ideološka vizija. Zato je zvest tradiciji tudi, kdor odklanja monistično formulo v edinem dnevniku za Slovence.
Zato je usoda dnevnika v dilemi: ali je za zvestobo duhu slovenskih ljudi, ki so bili za svobodo v pluralizmu, ali pa za nadaljevanje politike tistega vodstva, ki je bilo zagledano v proletarski ekumenizem in je z njim propadlo. Od odgovora ti alternativi ne bo samo odvisna prihodnost dnevnika, ampak tudi naš obstanek: Evropo bodo namreč
ustvarile narodne identitete, ki se bodo povezale mimo vseh ideologij. In ta potrditev narodnih subjektov, tudi tistih, ki so še nepriznani, bo najbolj veljavna naprednostna poteza civilizacije prihodnjega stoletja. Zato je v ti perspektivi ironiziranje o "plamenu slovenstva v zaprtem ognjišču v sredi temačne pred burjo zavarovane izbe” nesmiselno in žaljivo početje.
Boris Pahor
Spoštovano uredništvo!
Spet se - po daljšem času -oglašam v zvezi z našo primorsko goro, okoli katere se je pred leti razvnela razgreta razprava. Ta se je razvila okrog vprašanja, če bi bilo umestno zgraditi pod vrhom Vremščice planinsko kočo ali ne, oz. o tem, kakšne bi bile posledice takega objekta na tej gori. Zagovorniki take gradnje so trčili ob mnenje mnogih ljubiteljev narave in planin, ki so menili, naj bi vsaj ta primorski tisočak ohranili zanamcem v čim bolj elementarni obliki, ko že na skoraj vseh drugih stoje bolj gostinski kot planinski objekti, okrog katerih se neredko gnetejo poleg obiskovalcev tudi njihovi avtomobili in motorji.
Kot se je tedaj razprava nenadoma razvnela, se je tudi tiho polegla. Zaradi velikih družbenih sprememb v Sloveniji do gradnje planinske koče na Vremščici ni prišlo, po-tihem pa je zrasla namesto nje na planoti pod vrhom zajetna ovčja farma, kar pa je končno tudi mnogo bolj sprejemljivo od prvotne namere, čeprav imajo tudi njeni obsiko-valci pogosto z ljubiteljstvom narave bolj malo zveze, v zameno pa bolj cenijo ovčji sir. Konec koncev pa je tudi sir proizvod narave...V nedavni televizijski oddaji ljubljanske TV pa sem zasledil vest, da nameravajo na Vremščici postaviti veliki meteorološki radar in to tistega, ki bi moral prvotno stati na Slavniku, pa se je celotno prebivalstvo izpod te gore tej gradnji ostro uprlo. Prebivalci vasi pod Slavnikom namreč nikakor niso dobili dovolj prepričljivih zagotovil, da so radarski žarki naprave, ki so jo nameravali postaviti, za ljudi neškodljivi.
Premestitev nameravane gradnje na Vremščico je zanimiva tudi v zvezi z dejstvom, da je ta gora vključena v načrtovani notranjski naravni park in se postavlja vprašanje radarja na Vremščici tudi v ta kontekst.
Zato postavljam naslednja vprašanja: če je radarsko žarčenje neškodljivo, zakaj ga niso postavili na Slavniku, kot je bilo prvotno načrtovano? Ce je pa škodljivo, zakaj so ga premestili na področje, kjer bo enako ogrožal prebivalstvo pod Vremščico?
Ob tem se poraja tudi vprašanje, čemu bi z določili, ki veljajo za upravljanje naravnih parkov, ščitili okolje ter v njem živeča živa bitja (sodijo morda med ogrožene ne le ljudje, ampak tudi živali in rastlinje?), če obenem že postavljamo naprave v katerih varnostno neoporečnost dvomimo?
Dobro bi bilo tudi vedeti, kaj pomeni gradnja take radarske postaje tudi sicer za tamkajšnje okolice. Pomeni to tudi gradnjo nove ceste, električnih daljnovodov, morda stanovanj za osebje, itd?
Morda je bilo o vsem tem že kje govora, vendar v našem tisku tega nisem zasledil. Vesel bi bil, če bi uredništvo o vsem tem dobilo od odgovornih strokovno utemeljena mnenja, saj nam nikakor ne more biti vseeno, kaj se dogaja v našem neposrednem naravnem zaledju, zlasti ne v takem, ki je vse do danes ohranilo vsaj nekaj svoje prvobitnosti. Ne moremo biti proti napredku, ki človeku koristi in mu lajša življenje. Drugačna pesem pa je "napredek”, ki je človeku in naravi neprijazen ter škodljiv.
Bojan Pavletič
OMEJITEV PROMETA / OBČINA, TRGOVCI IN OBRTNIKI
Za pogajalsko mizo, a še daleč narazen
KER NI NAROČIL/ 28 DELAVCEV V DOPOLNILNI BLAGAJNI
Tovarna Stock začasno v krizi
Preiskava o incidentih med predvčerajšnjo demonstracijo
Vendar naj bi se razmere popravile
Po predvčerajšnji demonstraciji proti ukrepu tržaške občinske uprave za omejitev prometa se polemike še niso polegle, ton spopada pa se je vCeraj nekoliko omilil. Občinski odborniki in tehniki so končno sedli za pogajalsko mizo skupaj s predstavniki in izvedenci združenj trgovcev in obrtnikov, ki so priredila predvčerajšnjo manifestacijo, in onih, ki so se od vsega začetka ogradili od demonstracije. Slednje organizacije sicer priznavajo, da je ukrep občinske uprave oster, da je prizadel določene gospodarske dejavnosti in da ga je treba izboljšati, ne zahtevajo pa, da bi ga v celoti Črtali in to celo pod pritiskom ulice.
Vsekakor je vest dneva srečanje, na katerem sta odbornika za okolje Pecol Cominotto in za ekonomat Neri predstavila vrsto možnih popravkov in dopolnil odloka, s katerimi bi premostili najbolj pereče posledice žaprtja središča. Zagotovili so, da bodo izboljšali postopek za izdajanje dovoljenj onim, ki bodo zaradi dela lahko vozili tudi brez katalizira-nega vozila po prepovedanem območju; med drugim bodo tudi odpravili kolek 25.000 lir na prošnji občinski upravi.
Občina pa ne pristaja na take vsebinske spremembe odloka, ki bi ga izničile. Medtem ni izključeno, da bi lahko odpravili prepoved za vozila z dieselskim motorjem, je že bolj vprašljivo, da bi omogočili prost promet vozilom tujcev z onstran meje, kar je ena od poglavitnih zahtev predstavnikov trgovcev. Povsem izključeno pa je,
da bi vsaj v tej fazi spet odprli prometu os od Senenega trga do PortiCev, saj bi s tem ves odlok propadel.
Včeraj so vzeli v pretres tudi možnost, da bi spremenili Cas, ko velja prepoved: jutranji pas naj bi ostal nespremenjen od 9. do 13. ure (Čeprav bi trgovci radi pomaknili začetek na 10.30), popoldanski pas pa naj bi veljal od 16. ure do 19.30 in ne več do
20.30	kot do sedaj. Se zlasti zanimiv pa je predlog občinskih upraviteljev, da bi vprašanje zapiranja mestnega središča načeli z novega zornega kota: z deželnim priznanjem tržaške pokrajine za »turistično območje«, bi lahko odprli trgovine tudi ob ponedeljkih, s tem bi razbremenili del prometa, ki se
kopici v ostalih .dneh, in bi potemtakem lahko delno odpravili prepoved v drugih dneh.
Srečanje se bo nadaljevalo danes, vendar ne prevladuje optimizem, ker so stališča še daleC narazen, obenem pa ker so merilne centrale zabeležile, kljub delni prepovedi prometa, še previsoko stopnjo onesnaženosti zraka. Na samem D’Annunziovem
drevoredu se je sicer zmanjšala stopnja ogljikovega monoksida, medtem ko še vedno vzbuja zaskrbljenost rakotvorni ben-cen. In to strupeno snov izločajo tudi vozila s katalizatorjem. Ce bo slo tako naprej, ni mogoče niti misliti na omilitev prometne zapore, kvečjemu bo nastopila zdravstvena ustanova in preprosto prepovedala promet.
Osemindvajset delavcev tovarne žganih pijaC Stock bo do 31. marca v dopolnilni blagajni. Zakaj? Zaradi tega, kot nam je razložil namestnik pokrajinskega generalnega tajnika sindikata Cgil Riccardo Devescovi, ker je na domačem in tujih trgih slabo povpraševanje. Tako vsaj je svojo nepopularno odločitev utemeljilo vodstvo družbe ob pripombi, da je konjunktura začasna in da se bo, skratka, stanje morda že kmalu popravilo. Sklep o redni dopolnilni blagajni, ki se odvija torej po krožnem kljuCu, velja od predvčerajšnjega dne.
Tržaško tovarno, ki je z istoimenskim brandy-jem zaslovela po vsem svetu, je pred letom dni kupila, kakor je znano, nemška multinacionalka Eckes. Delavce v Caboto-vi ulici in uradnike na zgodovinskem sedežu v ulici Lionella Stocka je transakcija razveselila; ne gre pozabiti, da se je v desetletju 1984-1994 Število uslužbencev veC kot razpolovilo, saj je upadlo s 600 na 234, pozneje pa se je zredčilo za Se nadaljnjih 90. Takrat je napetost med osebjem dosegla višek tudi zaradi okoliščine, da sta se med delničarji ustvarila dva tabora. Eden se je ogreval za to, da se tovarna odstopi Nemcem, drugi se je opredeljeval za ameriško družbo Sea-gram, kreganje med njima pa je izzvalo hudo zaskrbljenost predvsem med uradniki: ko bi prodrli Američani, bi bili uradniki ob službo, saj ima Seagram v Italiji že
utečeno organizacijsko mrežo. Tudi sicer je bilo osebje v skrbeh zaradi možnosti, da bi se dvojna pogajanja razbila in bi zaradi tega tovarno, ki sta jo leta 1884 ustanovila Stock in Carlo Camis, zaprli.
No, nazadnje je prevladal nemški kolos Eckes in ljudje so si oddahnili; tudi zato, ker je novi lastnik obljubil ponoven razmah in podvojitev proizvodnje na 50 milijonov steklenic letno, (dg)
Načelnik državnega pravdništva Fillippo Gullot-ta je uvedel preiskavo v zvezi z manifestacijo, ki se
občinskega sveta, in pri katerem so so demonstranti napadli svetovalko Dsl Ester Pacor (ki je obenem tajnica stanovskega združenja trgovcev na drobno Confesercenti), župana Illyja pa so morali brez na-daljnega odpeljati stran od občinske palače. Kvestura in karabinjerji bodo morali poročati o izgredih, pa tudi pojasniti, zakaj niso sile javnega reda nastopile z zadostnim Številom agentov.
JAVNO SREČANJE / V ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI
SDGZ o omejitvi prometa
Javno srečanje tudi o splošnem gospodarskem razvoju
V ponedeljek, 25. marca bo ob 18. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah na pobudo Slovenskega gospodarskega združenja javno srečanje o odloku o omejitvi prometa, ki je izzval polemike in protest nekaterih stanovskih organizacij.
Sdgz se sicer pridružuje zaskrbljenosti zlasti trgovcev zaradi posledic omejitve prometa, saj je ta le zadnji od negativnih faktorjev (kriza sektorja, krčenje kupcev iz bližnjih držav), ki so prizadeli osrednji sektor krajevnega gospodarstva. Strinja se tudi z dejstvom, da je občinska uprava, kljub najavljeni volji po soočanju z gospodarskimi silami, neustrezno pripravila poseg, ker je v nezadostni meri upoštevala njihove predloge, še zlasti pa se je zataknilo pri izdajanju dovolilnic za promet.
Vendar je Združenje v imenu včlanjenih trgovcev in obrtnikov sodelovalo skupno z ostalimi organizacijami pri srečanjih z občinsko upravo in je mnenja, da je za rešitev spornih vprašanj še vedno koristna samo pot tvornega dogovarjanja. Zato je sklicalo omenjeno srečanje, da bi se izrekli prizadeti podjetniki in občani po nekaj tedenski preizkušnji in da bi zatem posredovali mnenja tržaški občini.
Na srečanju bodo predstavili tudi občinski naCrt Cronometropoli za usklajevanje urnikov zasebnih in javnih storitev v mestu in okolici, ter napovedano reformo deželne zakonodaje glede umikov trgovin, ki naj bi razširila maksimalni tedenski urnik in dala večjo avtonomijo občinam pri določanju izjem.
NOVICE
Nov podkvestor v Trstu
Novi podkvestor in namestnik kvestorja v Trstu je 56-letni Luigi Pecoraro, ki bo zamenjal Umberta D’Aciema (slednji je bil premeščen v Benetke, kjer bo opravljal isto funkcijo). Pecoraro je doma iz Barija, je poročen in ima tri hčere. V policijo je vstopil leta 1966 in je služil v Potenzi, Brindisiju, Tarantu, Comu, Bariju (kjer je dalj Časa vodil Digos) ter v Ferrari, kjer je bil prav tako namestnik kvestorja.
Pri Grmadi našli granato
Včeraj so odnesli in razstrelili 210-milimetrsko granato, ki so jo pri hribu Grmada nad Cerovljami v nedeljo opažih nekateri izletniki. Obvestih so policijo (s primerom se je ukvarjal devinski komisariat), ki je zastražila sicer precej odročno območje, po katerem sicer teCe naftovod. Včeraj so prish minerci (vodil jih je mareSal Sturgnolo) in ugotovih, da gre za izstrelek iz prve svetovne vojne. V spremstvu osebja devinskega komisariata ter rešilca Rdečega križa so granato odpeljah do Doberdoba, kjer so jo v popoldanskih urah razstrelili na zavarovanem območju.
Tečaj za občinsko osebje
V tržaški občinski palači se je vCeraj zaCel prvi ciklus izpopolnjevalnih tečajev, ki jih prireja Vsedržavno združenje italijanskih občin v sodelovanju z Deželnim ravnateljstvom za krajevne avtonomije in Tržaško občino. Namenjen je občinskemu osebju in upraviteljem, na včerajšnjem prvem zasedanju pa sta predstavnika Dežele predavala o vprašanjih finančnega značaja in o knjigovodstvu; ciklus se bo nadaljeval 28. trn., na zasedanju pa bo govor o javnih delih.
Glavna pošta tudi ob nedeljah
Poštni uradi na Trgu V. Veneto 1 bodo odprti tudi ob nedeljo 24. in sicer od 8.30 do 19. ure; v njih bodo sprejemah tekoCe raCune, priporočena in zavarovana pisma, prodajali znamke in telefonske kartice ter sprejemali brzojavke, odprta pa bo tudi manjalnica.
PONOČI PRI SV. JAKOBU
V ZAČETKU UL. ČEDASSAMARE
Gost dim mu je bil usoden
V svojem stanovanju izgubil življenje 45-letni moški iz Milana
Ko so prišli gasilci in drugi reševalci, 45-letne-mu Enricu Oltoliniju niso mogli veC pomagati: ležal je na tleh, bil je že mrtev. Alarm je sprožila neka soseda, potem ko je dim vdrl v njeno stanovanje. Tudi sama je ostala lažje zastrupljena. Oljnimi je živel sam, doma je bil iz Milana, po poklicu je bil znanstveni informator. Bil je tudi angažiran v nekem voluntari-sticnem združenju, ki skrbi za ostarele. Prebival je v manjšem, trisobnem stanovanju v 3. nadstropju poslopja v Ul. della Guardia 11 pri Sv. Jakobu (hiša ima skupno pet nadstropij). Ogenj je zajel samo eno sobo, drugi dve sta bili povsem nepoškodovani. Bolj kot ogenj pa mu je bil usoden dim. Ugotovili so namreč, da je požar povzročila pečica, ki se je prevrnila na tla. Plameni so kaj kmalu zajeli pod, ki je bil lesen in lakiran.
Poslopje pri Sv. Jakobu, kjer je živel Enrico Oltolini
Smrtna nesreča pri delu
Čeprav mu je osebje Rdečega križa kmalu po nesreči priskočilo na pomoč in mu skušalo na vse načine pomagati, mu življenja niso rešili: 45-let-ni Mario Urzan je izdihnil že med prevozom v bolnišnico. Njegov delovni tovariš, 25-letni Davide Apollonio, je imel sreCo, okreval bo v mesecu dni.
Težka nesreča pri delu se je pripetila okrog 12. ure na začetku Ul. Cedas-samare, na križišču z Mi-ramarskim drevoredom. Urzan (rodil se je v Bujah, dom je imel v GradišCu ob Soči, živel pa je v Trstu, v Ul. d’Alviano 11) je bil uslužbenec Acega. Skupaj z Apolloniom (Ul. Bonaz-za 65/2) ter 36-letnim Mamiziom Slobezom (Ul. Boccaccio 12) bi moral potegniti jekleno vrv, s katero bi podprli električno vrv za razsvetljavo. Ko je trojica prišla do železnega droga za razsvetljavo v omenjeni ulici, je nanj prislonila lestev. Ker so delo
Mario Urzan
oteževale nekatere veje, si je Urzan nadel varnostno opremo in se povzpel do višine osmih metrov, kjer se je pripel za drog. V trenutku, ko so nategnili jekleno vrv, pa je električni drog nenadoma zgrmel na tla in s sabo potegnil Urza-
Davide Apollonio
na, ki je bil nanj pripet. Apollonio je bil tedaj na stopnicah, okrog tri metre visoko, bil je brez varnostne opreme in je lahko odskočil. Udaril se je v obraz in si zlomil levo zapestje, medtem ko je Urzan obležal pod drogom. Takoj je
bilo jasno, da je njegovo zdravstveno stanje težko in kljub prizadevanju se mu je srce kmalu zatem ustavilo.
Na kraj nesreče so prišli gasilci, policija ter osebje službe za preprečevanje nezgod, obvestili so tudi dežurnega sodnika Hroh-manna. Ugotovili so, da je rja povsem razjedla spodnji del električnega droga, ki očitno ni veC zdržal nobene teže.
Pozno popoldne so se sindikalni predstavniki srečali z vodstvom Acega, ki je po besedah deželnega tajnika Fnle-CGIL Santeja Di Cuzza izrazilo pripravljenost, da naredi vse, kar je v njenih močeh, da bi Čimbolj zmanjšali kakršnokoli tveganje za zaposlene. Poudarili so še, da je Acega že okrepila varnostne sisteme pri delu in da podobni električni drogi doslej niso povzročali težav (druge, s katerimi so imeli preglavice, so že zamenjali).
GOETHE-INSTITUT / ODLOČITEV JUTRI
SODELOVANJE MED OBČINAMA DOLINA IN HRPELJE-KOZINA
Damoklejev meč ukinitve
Kulturno luknja v Trstu se zlovešče širi
»Moja roka potuje, da se s tvojo rokuje«
Z bogatim kulturnim srečanjem potrdili prijateljske stike
V stavbi v Ulici Coroneo 15, na sedežu Goethe-Instituta, so tudi prejšnji ponedeljek potekale učne ure nemškega jezika, le da so tokrat profesorji sporočili tečajnikom nepričakovano vest o skorajšnjem zaprtju inš-tutita. Novica je prišla popolnoma nepričakovano, čeprav so uslužbenci vedeli že pred meseci, da namerava vodstvo Goethe-Instituta, ki ima sedež v Nemčij, zapreti eno od sedmih italijanskih podružnic.
»Najprej se je zdelo, da bodo ukinili neapeljsko in genovsko podružnico,« nam je povedala ena od profesoric inštituta, »toda lokalne oblasti so brž zavzele tako jasno sta-lišče proti zaprtju, da je v zvezi s tem posegla tudi italijanska zunanja ministrica Agnellijeva pri svojem nemškem kolegu Klausu Kink-lu. Tako so, kaže, odločitev o zapretju enega sedeža preusmerili na Trst.«
Tržaška podružnica pokriva s svojim razvejanim delovanjem celotno ozemlje Furla-nije-Julijske krajine in Veneta. Poleg tečajev nemškega jezika za vse težavnostne in starostne stopnje, prireja Goethe-Institut odmevne kulturne pobude, razstave, koncerte, projekcije filmov. V knjižnici inštituta je na voljo nad 9.000 knjižnih izdaj, revij,
nemških dnevnikov, videokaset. Stalno potekajo tudi izpopolnjevalni tečaji, seminarji in posvetovalniške dejavnosti za učitelje nemščine; večina le-teh se odvija v Trstu, nekaj pa tudi v drugih večjih središčih FJK in Veneta. Goethe-Institut je edini sedež za opravljanje uradno priznanih izpitov iz nemškega jezika za tujce. »Na tem obmoočju je največja koncentracija študentov in profesorjev nemščine v celi Italiji. Zato je odločitev o zaprtju toliko bolj nesmiselna.«
»Ce bo odločitev jutri potrjena, bo sedemnajst uslužbencev na cesti. Sedemnajst brezposelnih - to ni nič, če pomislimo, da zapirajo tovarne s pet tisoč uslužbenci. Trst pa bo na ta način izgubil še eno pomembno kulturno ustanovo. Našim študentom bomo sicer zagotovili neokrnjen pouk do konca šolskega leta, jeseni pa bodo dejavnosti nepreklicno utihnile.«
Lokalna direkcija se je že obrnila na predstavnike oblasti, poziva pa tudi vse občane in člane, da izrazijo svoje ogorčenje, tako da na nemško zunanje ministrstvo in glavno direkcijo naslovijo protestni fax, ki ga lahko napišejo tudi v italijanščini in oddajo danes na tržaškem sedežu v Ulici Coroneo 15.
Matejka Grgič
Z bogatim kulturnim sporedom, izrazito posvečenem glasbeni poustvarjalnosti, uradnimi pozdravi občinskih mož in prisrčnim srečanjem med nastopajočimi je bil vlit pečat na širše sodelovanje med Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina.
Prejšnji petek so se namreč na skupni prireditvi v šolskem centru v Hrpeljah srečali pevci in mlajši glasbeniki z obeh strani meje: skupaj so oblikovali prireditev, ki jo je slovenska obmejna občina spodbudila pod geslom "Moja roka potuje, da se s tvojo rokuje”. In res je šlo za kulturni večer, ki je v svojem pomenu zaobjel širšo razsežnost. Ni šlo namreč le za zborovsko-instrumentalni koncert raznih skupin,
KONZORCIJ KRAS / SREČANJE V KRAŠKEM MUZEJU
Predstavili pravilnik za vina DOC
Na svojem sedežu v Kraškem muzeju v Repnu so se sestali člani Konzorcija za zaščito vin z nadzorovanim poreklom in poimenovanjem »Kras« (Carso). Članom je predsednik konzorcija Edi Kante predstavil in obrazložil novi pravilnik za vina DOC »Kras«, ki dopolnjuje prejšnjega z vključitivjo desetih novih sort vin, razširja obdelovalno območje vin DOC »Kras«, uvaja pa tudi nekatere spremembe organoleptskih značilnosti vin.
Za sprejem novega pravilnika DOC »Kras« je Odbor za zaščito in ovrednotenje vin z nadzorovanim poreklom sklical za danes zvečer avdicijo, ki bo na sedežu ERSA na Proseku.
Člani Konzorcija so novi oziroma izpopolnjeni pravilnik po razpravi odobrili in bodo njegov sprejem na avdiciji v celoti zagovarjali.
temveč za pravo postavljanje temeljev bodočih prijateljskih in so-delovanjskih odnosov med dvema slovenskima stvarnostma, ki jih konec koncev ločuje le državna meja.
Prvim stikom je botrovala lanska majenca: župana obeh občin sta se srečala in spoznala. Lansko jesen pa je prišlo do prvega uradnega obiska: dolinsko županstvo je gostilo delegacijo sosednje Občine Hrpelje-Kozina, ki ji je načeloval tamkajšnji Zupan. Na višji, takorekoč diplomatski ravni je tedaj prišlo do okvirnega snovanja bodočega skupnega dela. Izmenjava misli in mnenj o stvarnosti tudi izven strogo občinskih meja, obljuba vzajemnega sodelovanja pri tkanju no-
Prijatelji rajnega prof. Jožeta Peterlina so ob 20-let-nici njegove smrti sprožili pobudo za nabirko v njegov spomin. Z darovi nameravajo urediti notranjost cerkvice pri Šentjanžu, na Malem Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi, njegovem rojstnem kraju. Objavljamo prvi seznam darovalcev, katerim se pobudniki od srca zahvaljujejo:
dr. Drago Stoka 50.000 lir; dr. Marijan Bajc 100.000 lir; Pina Pertot 50.000 lir; Albert Stranj 50.000; Marcel Petkovšek 50.000 lir; Ivo Kralj 100.000 lir; Olga Ban
20.000	lir; dr. Valentin Inzko 73.000 lir; prof. Elvi in Jure Slokar 100.000 lir; Mirka Košuta in družina
35.000	lir; Družina Pertot iž
vih vezi, pri vzpostavljanju mreže stikov v tem skupnem prostoru: vse to se je nekako prvič udejanilo na petkovem srečanju v Hrpeljah, kjer sta številno občinstvo in goste pozdravila dolinski župan Boris Pangerc in
Trsta 100.000 lir; Marjetica Cibic 50.000 lir; Anamarija in Pavel Zlobec 100.000 lir; Sonja Polojaz Lokar 200.000 lir; CPZ Sv. Jernej Opčine
350.000	lir; Marta Požar
50.000	lir; Julka Strancar
100.000	lir; Milena Dobovšek - Ljubljana 60.000 lir; H.P. 500.000 lir; Grazia Gerdol 60.000 lir; prof. Jože Velikonja 310.000 lir; dr. Diomira in Drago Bajc
300.000	lir; Felicita Vodopivec 50.000 lir; Mitja Petaros
100.000	lir; N.M. 50.000 lir; prof. Jelka Terčon Sah
50.000	lir; Herman Jazbec
50.000	lir prof. Bruna Pertot
100.000	lir; Družina Rebula
50.000	lir; M.S. 300.000 lir; prof. Nada Pertot 100.000 lir; člani družine Peterlin
400.000	lir.
župan Občine Hrpelje-Kozina Vladislav Krebelj. Obsežen, a ne zato obremenjujoč spored, pa so oblikovali šolski orkester Godbe na pihala iz Ric-manj pod vodstvom Marina Marsiča, MoPZ Valentin Vodnik, ki ga v Dolini vodi Ignacij Ota, gojenci boljunske podružnice GM, kitarista Bojan Kuret in Rodney Koren iz razreda prof. Marka Ferija, harmonikarja Mojca Mihalič in Goran Ruzzier iz razreda prof. Claudia Furlana, Hrušiški fantje, moška pevska skupina iz sosednjih Brkinov in pa MoPZ Slavnik, ki je pod vodstvom Jožeta Biščaka kot domači gost kulturno srečanje otvoril in tudi sklenil.
Ce je to bila šele prva skupna prireditvena priložnost, ji bosta prav kmalu sledili še dve. Obe sta vezani na pobudo odprte meje, prva bo že sredi aprila posebej ovrednotila čezmejni stik med Drago in Mihelami, druga pa bo konec poletja, ob tradicionalni razstavi-sejmu domačih kmetijskih pridelkov v Gročani.
DamianaOta
Pobuda v počastitev spomina Jožeta Peterlina
PO PREPIRU V NOČNIH URAH
DSI / PREDAVANJE ZGODOVINARKE JERE VODUŠEK STARIČ
Z izvijačen nad sostanovalca
Napadel ga je v baru - Policija je sploh imela polne roke dela
Sporekla sta se že ponoči, a ko sta se zjutraj srečala v baru, se je »diskusija« nadaljevala, vendar je 47-letni Augu-sto Bos potegnil izvijač in se zagnal proti 44-let-nemu Brunu Gresonichu in ga ranil v levo ličnico. Razburjenega Bosa so ukrotili šele policaji, ki so ga aretirali pod težko obtožbo: dolžijo ga namreč poskusa umora.
Bos in Grisonich prebivata v istem poslopju, v Ul. San Marco 45. Kaže, da ponoči v hiši ni bilo prav tiho (ni znano, kdo je pravzaprav kalil mir). Kot običajno v takih primerih, pride do zamere med stanovalci, najbolj razgreti pa skušajo kar sami obračunati z domnevnim krivcem. Do nadaljnje »izmenjava stališč« med Bosom in Grisonichem je tako prišlo v javnem lokalu »La Casetta«, ki je prav tako v Ul. San Marco. Policijo je poklical Grisonich, ki
ga je Bos ranil z izvijačem (okreval bo v 6 dneh). Agenti so napadalca zagledali že na pločniku, bil je ves iz sebe, z izvijačem se je spravil tudi nanje, potem ko je napadel mimoidoče. Ni jim preostalo drugega, kot da ga onesposobijo, nakar so ga odpeljali na kvesturo.
Nasploh je imelo osebje kvesture prejšnjo noč polne roke dela. Ze pozno predsinočnjim je poseglo na Trgu San Gio-vanni 2. Poklical jih je neki stanovalec, ki je slišal, da nekdo vlamlja v 3. nadstropju.
Agenti so potrkali so na vrata, vendar jih je moški glas povabil, naj ne motijo: »Sem že v postelji,« je dejal neznanec. Policije pa ni ganil: ko so ga prijeli, so ugotovili, da gre za starega znanca, 31-letnega Sergia Capriatija iz Ul. Solitro 94. Vdrl je v stanovanje, verjetno ga je zamenjal za urad (ura-
di so namreč njegova »specialiteta«), a ko je uvidel, da mu je spodletelo, se je zabarikadiral z notranje strani in skušal agente (zaman) prelisičiti.
Za zapahi se je znašel tudi 3 3-letni Riccardo Li-stuzzi (Ul. Settefontane 19). Policija ga je zalotila v nekem avtomobilu, ki je bil parkiran v Ul. Pa-dovan. Listuzzi je vdrl v avto, da bi se polastil nekaterih predmetov.
Poskus, da bi poceni prišel do tuje lastnine, je spodletel tudi 23-letnemu Andreu De Vertisu. Okrog 1.30 je skozi okno vdrl v stanovanje na Rebri Montevalerio 2. Imel pa je smolo, opazil ga je eden od stanovalcev in poklical na pomoč. Mladenič jo je pobrisal urnih nog, s sabo ni nič odnesel, časa ni imel, a kmalu zatem je padel še v roke policiji, ki ga je zasačila v bližini poslopja.
Novi pogledi na leto 1945
Obdobje, ki gre od začetka druge svetovne vojne do prvih povojnih let, je ne samo kronološko, pač pa tudi čustveno še vedno zelo blizu najširši slovenski kulturni zavesti. Tematike, ki so s tem obdobjem povezane, z lahkoto predramijo javnost in vzbudijo bolj ali manj tehtne diskusije. Tudi ciklus predavanj o dogodkih v Sloveniji leta 1945, ki se je pričel v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev, je na otvoritveni večer privabil številne slušatelje in spodbudil izjemno živahno diskusijo, ki pa je prepogosto žal zadrsnila krepko pod mejo znanstvenega zgodovinopisja.
Gostjo večera, zgodovinarko Jero Vodušek - Starič, je občinstvu predstavil novinar Ivo Jevnikar. Omenil je problem stičišča med zgodovino in politiko ter vprašanje fojb, ki je v tem oziru lahko indikativno. Poudaril pa je, da ciklus predavanj ni neposreden odgovor na »provokacije italijanskega pseudo-zgodovinopi-sja« in da se predavanje ne bo direktno dotaknilo sporne tematike, ki bremeni slovensko-italijanske odnose.
Tudi predavateljica sama. je
obširen del svojega posega namenila odnosom in konfliktom med zgodovinopisjem in politično oblastjo. »Danes je govoriti o dogajanju leta 1945 še vedno težko,« je priznala zgodovinarka in navedla razloge, ki podpirajo njena stališča. Drugi del referata je bil namenjen specifični temi, organizaciji Ozna v letu 1945 in takoj zatem. Predavateljica je obširno orisala obseg, pomen in posledice razvejanega delovanja tajne politične policije na Slovenskem, kot
izhajajo iz arhivskih dokumentov, ki jih ona preučuje. Med posegom se je dotaknila vprašanja odnosov organizacije do domobranskih vojakov in notranje opozicije. Omenjen je bil tudi položaj v Trstu.
Diskusija je po začetnem posegu prof. Pirjevca zašla iz načrtovane znanstveno-zgodovinske zasnove na osebno raven napetih tonov, kar ni osvetlilo nobenih aspektov predstavljenega referata. - J —-------- MG
Slovensko Stalno Gledališče
Bratko Kreft
f/uHtJ/hs/ii /lomecfijit/iti
Režija: ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 20. t. m., ob 15. uri - IZVEN ABONMAJA
KD I. GRUDEN iz Nabrežine
vabi vse ljubitelje dramske umetnosti na ogled veseloigre
E (TOMA © IDE. FAUBTO
v izvedbi dramske sekcije KD Kraški dom iz Repentabra
Predstava bo v petek, 22. t. m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Nabrežini
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
20.	marca 1996
DAVORIN
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.19 - Dolžina dneva 12.13 - Luna vzide ob 7.04 in zatone ob 20.51.
Jutri, ČETRTEK,
21.	marca 1996
NIKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,3 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, 39,6 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SČ: Alessan-dra Sottile, Giulio Cigliani, Angela Bellomo, Liza Melo Carrion, Jessica in Davide Corrain, Francesca Ramani, Chayanne Stopar, Samuele Ronzani, Marco Bilibili.
UMRLI -SO: 98-letna Giusta lasbitz, 79-letna Gio-conda Cisilino, 68-letni Umberto Boschian, 82-letna Bianca Mosetti, 83-letna Maria Acquilante, 87-letna Nerina Furlani, 73-letni Li-bero Marši, 70-letna Gine-vra Lesiani, 88-letna Odilia Daris, 87-letna Maria Mila-novich, 84-letni Giuseppe Malic, 76-letni Rodolfo Ka-muscic, 85-letni Giacomo Bigotto, 80-letni Guido Tamburlini.
I I LEKARNE
Od PONEDELJKA, 18., do NEDELJE, 23. marca 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.15, 18.15,
20.15,	22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Silen-zio si nasce«, i. Sergio Ca-stellitto, Paolo Rossi.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.45, 21.30 »Strange Days« i. Ralph Fiennes, Angela Bassett.
AMBASCIATORI
17.00,	19.30, 22.00 »Ragio-ne e sentimento«, i. Emma Thompson, Hugh Grant.
NAZIONALE 1 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Get shorty«, i. John Travolta, Gene Hackman.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Dead man walking - Condanato a morte«, i. Susan Sarandon, Sean Penn, Tim Robbins.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ju-manji«, i. Robin VVilliams.
NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Dracu-la morto e contento« r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Uccellove«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20,
20.15,	22.10 »Viaggi di noz-ze«, r-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pivetti.
ALCIONE - 18.30, 20.15,
22.00	»I laureati«, i. Gian-marco Tognazzi, Maria Gra-zia Cucinotta, Alessandro Haber.
LUMIERE - AIACE -
17.00,	18.45, 20.30, 22.15 »Sweet Movie«, r. D. Maka-vejev. Jutri: 18.00, 21.00 »Heat, la sfida«, i. Al Paci-no, Robert de Niro. Zadnji dan.
il PRIREDITVE
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na večer videofilmov MOJA GRUPA NA IZLETU. Posnetke z izletov na Ankogel, v Gradež, Idrijo in po tržaški okolici bo pokazal SERGIO ZOCH jutri, 21. t. m., v Gregorčičevi dvorani, z začetkom ob 20.30.
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj vabi jutri, 21. t. m., ob 17. uri v Prosvetni dom na Opčinah na nastop v okviru Srečanja glasbenih šol Primorske. Vabljeni!
KROŽEK ISTRIA in
Klub istrskih študentov vabita jutri, 21. t. m., ob 20.30 v Dijaški dom S. Kosovela na ogled videoposnetkov o istrski stvarnosti. Na srečanju, ki ga bo uvedel Vanja Markovič, bodo sodelovali Gianfranco Sodoma-co, Fabrizio Stefanini ter avtorja videoposnetkov.
KD LIPA iz Bazovice vabi v petek, 22. t. m., ob
20.30	v Bazovski dom na predstavitev knjige prof. Jožeta Pirjevca “JUGOSLAVIJA 1918-1992 - nastanek, razvoj in razpad Karadjor-deviCeve in Titove Jugoslavije". O knjigi bo spregovoril avtor sam. Toplo vabljeni!
KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 MARTA VVERK-VOLK retrospektivna slikarska razstava. Vljudno ste vabljeni na odprtje razstave, ki bo v petek, 22. t. m., ob 20. uri. Nastopil bo ženski pevski zbor I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatic. O Marti Werk bo spregovorila prof. Jasna Merku.
SKLAD MITJA CUK vabi na dobrodelni koncert. Nastopa pianist MIRAN DEVETAK v petek, 22. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD S.ŠKAMPERLE, Vr-delska cesta 7 - Trst vabi na TOMBOLO OB NASTOPU POMLADI.V petek, 22.t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Številke bo izkliceval Aljoša Žerjal ob zvokih harmonike. Bogate nagrade bodo usklajene z razpoloženem. Kartele lahko rezervirate v večernih urah na tel. št. 572595 ali 773752.
V SOBOTO, 23. t. m. bo gost Slovenskega kulturnega. kluba Prešernov nagrajenec, pesnik Veno Taufer. Predstavila ga bo pesnica prof. Irena Žerjal, gledališka skupina SKK bo pripravila recital pesmi in odlomkov izbrane Odisej in njegov sin. Začetek ob 18.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prisrčno vabita na koncert mednarodne pevske revije PIR-MORSKA POJE ’96. Nastopajo: slovenski lovski pevski zbor Doberdob, oktet BaCa iz Podbrda, mešani pevski zbor KPD Bazovica z Reke, mešani pevski zbor Standrež, mešani pevski zbor Primorje iz Ajdovščine, moški peski zbor Pro-vox iz Nove Gorice v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah.
KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v prostore Kulturnega doma na Colu na ogled posnetkov o Kraški ohceti, javarstvu in lanski odprti meji.
ARS NOVA vabi na koncert ansambla JOŽETA BURNIKA ..Humor, show, narodno zabavno vzdušje in ... NADJA FABRIS, ki bo v nedeljo, 24. t. m. s pričetkom ob 18. uri v
LESTVE
VSEH VRST:
ZA DOM IN OBRT
zanimive cene
3Gwbtc
Trst
Ul. San Cilino. 30 tel. 54390 fiax 350150
športno kulturnem centru v ZGONIKU. Sodelujeta: ROZE MIKI, Nabrežina Trg, Gostilna-Pizzeria GUŠTIN v Zgoniku (pri Pauli in Tamari).
PRIMORSKA POJE '96 -ZSKD in KD Kraški dom
vabita na koncert, ki bo v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri v Domu A. Bubniča na Colu. Nastopili bodo moški pevski zbor Sotočje iz Nove Gorice, MePZ Slavec-Slove-nec, moški pevski zbor Košana, Zbor volcanskih deklet, kvitet Sumus iz Ajdovščine, oktet Vrtnica iz Nove Gorice.
V PONEDELJEK, 1. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu bo nastopil zbor J. Gallus pod vodstvom Janka Bana.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča nestalne šolnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridot-to). Doklado premejo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8 -Trst, tel. 370301 vsak torek od 16. do 17.30 .
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi straše na predavanje dermatologinje dr. Majde Košuta na temo: KLOPI IN LAMOVA BOLEZEN. Predavanje bo jutri, 21. t. m., ob 18. uri v prostorih OS Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu.
Danes praznuje 70 let naSa mama in babica
Vanda Mikolj
Se veliko zdravja, družinske sreCe in veselja ji voSCijo
mož Karlo, otroci Mirjan, Dani in Serena ter vnuk Marko
	
E3	ČESTITKE
Danes praznuje svoj 84. rojstni dan STANISLAV LEGISA. Se na mnoga leta mu kličejo otroci z družinami. Posebna voščila mu izreka pravnuk Sebastjan.
S	IZLETI
KLUB PRIJATELJSVA in VINCENCIJEV A KONFERENCA iz Trsta prirejata v soboto, 13. aprila namesto v soboto, 23. t. m. izlet v Poreč, Rovinj in Buje. Vpisovanje do 10.aprila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, kjer boste dobili program in navodila.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 29.športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul.131 na Opčinah danes, 20. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
[U OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA nudi davkoplačevalcem možnost, da se poslužijo njenega pooblaščenega centra za fiskalno pomoč CAAF za izpolnitev davčne prijave 730. Zato vabi interesente, da se Cimprej zglasijo v njenih uradih.
SD GRMADA vabi elane in prijatelje na 9. redni občni zbor, ki bo v petek, 22. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah.
ZAHODNOKRASKA sekcija SPI-CGIL vabi vse upokojence iz Križa, Pro-seka-Kontovela ter zgoniske občine na predkongresno
zborovanje, ki bo v petek,
22.	t. m., ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo FLAJBANOVO ŠTIPENDIJO in podpore za akademsko leto 1995/96 v petek, 29. t. m., ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzini 46/L nadstr. Vabljeni nagrajenci, sorodniki in prijatelji.
NATEČAJ RADIJSKEGA ODRA ZA RADIJSKO IGRO ob 50-letnici ustanovitve in 20-letnici smrti Jožeta Peterlina razpisuje Radijski oder nagradni natečaj za izvirno, Se neo-bljavljeno in nepredvajano radijsko igro. Rokopise je treba poslati v dveh Čitljivo tipkanih izvodih (format A4) do 30. junija 1996 na naslov: Radijski oder, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. ToCni podatki o avtorju in naslov naj bodo zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Igra na ne traja vec kot 45 minut. Natečaj je odprt vsem, neglede na bivališče. Nagrada znaša 1.000.000 lir. Komisijo sestavlja Umetniški svet Radijskega odra. Nagrajena igra bo izvedena v koncertni izvedbi na slovesni proslavi 50-letnice Radijskega odra jeseni 1. 1996.
UPRAVA OBČINE ZGONIK razpisuje javno selekcijo na podlagi naslovov za morebitne suplence uCnega osebja v otroškem vrtcu s slovenskim uCnim jezikom. Rok za predložitev prošenj zapade 29. t. m. Podrobnejše informacije nudi občinsko tajništvo na tel. st. 229101.
VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDISCE MITJA
CUK zbira ostanke blaga in malo leseno pohištvo. Pokličite na tel. št. 327114 vsak dan, razen ob sobotah med 13. in 15. uro. Vnaprej se vam zahvaljujemo.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM TRST sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude: poletno središče za otroke od 3. do 14. leta, v Času od 10. junija do 30. avgusta 1996, nakrajši Cas bivanja je en teden; 1. letovanje na Medvedjem brdu od 24. junija do 3. julija 1996 za otroke od 6. do 12. leta starosti; 2. letovanje na Medvedjem brdu od 4. do 13. julija za otroke od 12. do 17. leta starosti; letovanje v Fiesi od 1. do 10. avgusta 1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Letovanje v Sloveniji je vedno prijetno in koristno za utrjevanje našega jezika. Po-drobnješe informacije dobite pri upravi doma, Ul. Gin-nastica 72, tel. št. 573141.
VPISOVANJE v kolonijo v Dragi in v Comegliansu je še do konca marca. Otroke lahko vpišete ob ponedeljkih v Nabrežini, v sredah v Dolini v telovadnici in ob petkih na Opčinah v Proseški ul. 118 od 8. do 11. ure. Pojasnila na tel. št. 226117 in 43194.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
LASTNIKE in ljubitelje psov pasme Kraški ovčar bivajoče v Tržaškem vabim, da se zglasijo zaradi zveze na tel. št. 222470 ob delavnikih po 18.30 - Aleksej BrišCak.
IMMOBILIARE SAMARITAN - tel. št. 040/775416 prodaja stanovanje v Ul. Udine, drugo nadstropje, tri sobe, salon, kuhinja, sanitarije, dve shrambi, avtonomno ogrevanje, klet, približno 170 kv.m.
ZASEBNIKU prodam takoj vseljivo trisobno stanovanje s kletjo in garažo v središču Gorice. Tel. v večernih urah na St. 0481/32033.
NUDIM delo dinamični osebi z voljo do samostojnega dela. Tel. št. 327023 do 9.30.
NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tel. St. 312935.
MLADA gospa, velika volja do dela nudi pomoč kot hišna pomočnica. Tel. št. 828251.
21-LETNI fant z vozniškim dovoljenjem išče resno zaposlitev. Tel. št. 200882.
ISCEM v najem malo stanovanje po možnosti na Krasu ali v dolinski občini za obdobje enega leta. Tel. St. 281280 v jutranjih urah.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST- Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 23. t. m., ob 21. uri koncert z ansamblom Back Door Blues.
OSMICO imata odprto Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci 22.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
LADI KOCIJAN, Dolina 147 je odprl osmico.
KMEČKI turizem je odprt pri Justu Škerlj - Salež 4. Ob sredah zaprto.
MILIC je odprl agrituri-zem v Zagradcu. Tel. st.
229383 - zaprto ob Četrtkih.
DUŠAN GUŠTIN ima odprto osmico v Repnu. Vabljeni!
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Danice Košuta daruje družina Josip Kralj 50.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Delko Fer-luga daruje Lojzka SosiC
20.000	lir za SKD Tabor.
V	spomin na Slavko Canziani darujeta Marta in Lucio z Opčin 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Marijo Ci-bic darujejo Pepi, Vesela in Katja 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na drago Meri daruje Lojzi 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Milana Ukmarja darujeta Lici in Lojzi
20.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Marijo Ci-bic Puntar darujeta Lidija in Vilma Grilanc 60.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Milana Ukmarja darujeta Ernesta in Lado Ukmar 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Milana Luksa darujeta Ladi in Vojka Pertot 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Emila Ravbarja daruje družina Slapnik 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Mileno Lukša darujeta Nada in Nini Furlan 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu in 25.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Ob pogrebu Janka Grilanca darujejo svojci
150.000	lir za zgoniški cerkveni pevski zbor.
V	počastitev spomina Milana Ukmarja darujeta Guerina in Milko 30.000 lir za SD Primorje.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Anica Vidali daruje
30.000	lir za obnovljene orgle in 30.000 lir za obnovljene zvonove v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Lojzeta Košuto daruje družina Tomažič iz Standreža 100.000 lir za orgle v cerkvi na Kon-tovelu.
V	spomin na Boženo Kralj Peric darujeta Radovan in Danica Semec
20.000	lir za slivensko cerkev:.
t
Po dolgem trpljenju nas je zapustil nas predragi mož, oče ter nono
Edoardo
Drozina
Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga.
Žalostno vest sporočajo žena Štefanija, hci Neva
s Paolom, Petrom in Lucom ter ostali sorodniki
Trst, 20. 3. 1996
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob težki izgubi dragega brata Romana izreka svojemu odborniku Vinku Ferfogli občuteno sožalje
Jadralni klub Cupa
Učno in neuCno osebje osnovnih Sol iz Bazovice, Gropade, Trebe, Repentabra, Proseka in Kriza izreka Marini iskreno sožalje ob izgubi očeta.
15 let je , odkar te veC med nami ni.
V naših srcih spomin nate Se živi
Ferdinand
Križman
Irma z družino
Križ, 20. 3. 1996
Mogadis, 20. marca 1994
Trst, 20. marca 1996
Miran
vselej s tabo
Patrizia in lan
Spomin na Mirana je Se vedno živ v vseh nas
prijatelji in kolegi
Trst, 20. marca 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
OBČINA DOLINA (Trst)
OBVESTILO O JAVNI SELEKCIJI ZA NASLOVE IN KOLOKVIJ za Šestmesečni nalog za opravljanja dela socialne delavke v OBČINI DOLINA
Občina Dolina namerava poveriti zunanji sodelavki Šestmesečni nalog za opravljanje dela socialne delavke v dolinski občini na osnovi javne selekcije za naslove in kolokvij.
Zahtevani pogoji: diploma socialne delavke, vpis v uradni seznam socialnih delavk in znanje slovenskega jezika.
Rok za predložitev prošenj zapade:
ob 12. uri dne 10. aprila 1996.
Kopija razpisa je na razpolago v tajništvu občine Dolina ob delavnikih od 8. do 14. ure, tel. št. 8329111.
GLAVNI OBČINSKI TAJNIK (dr. Casimiro Gibi)
VOLITVE / PO PREDLOŽITVI KANDIDATUR
PREDAVANJE / DR. RUDOLF RIZMAN V FEIGLOVI KNJIŽNICI
Nekatere liste najbrž izločene
Vsi niso zbrali zadostnega števila podpisov
O nacionalni identiteti v postmoderni dmžbi
Koristen teoretski okvir za vsakodnevne manjšinske dileme
Na političnih volitvah 21. aprila bomo na glasovnicah po vsej verjetnosti imeli manj strank in kandidatov, kot pa je bilo predsinoči predloženih list na prizivnem sodišču v Trstu. Za goriški večinski okrožji za senat in poslansko zbornico je bilo predloženih po šest list, kar štirinajst pa naj bi jih bilo na proporčni glasovnici za poslansko zbornico v deželnem okrožju. V resnici bo sprejetih list zanesljivo manj: čim bodo na sodišču končali s preverjanjem podpisov, bodo izločili liste, ki niso predložile zadostnega števila. Včeraj so že izločili kandidata liste “Čistih rok” za senat, enaka usoda pa bo doletela tudi go-riškega deželnega svetovalca Maura Lariseja, ki
za kandidaturo pod istim simbolom za zbornico ni zbral dovolj podpisov. Prav Larise napoveduje prijavo zoper grupacijo “Nord libero”, ki v Gorici kandidira za zbornico Adriana Zampara, češ da ni regularno zbrala podpisov. Pod vprašajem so še kandidature nekaterih manjših grupacij, zlasti za proporčno glasovnico.
Po trenutnem stanju naj bi na glasovnici za senat našli pet kandidatov. Za zavezništvo Oljke bo spet kandidiral slovenski senator Darko Bratina, njegov tekmec pa bo kot pred dvema letoma senator Ettore Romoli na listi Pola svoboščin. Ostali trije kandidati ne kažejo imeti stvarnih možnosti izvolitve: to so Milan Ko-glot (Severna liga), Tullio
Bressan (MS Fiamma tri-colore) in Livio Presiren (Rinnovamento).
V goriškem okrožju za poslansko zbornico se bo predvidoma volilni spopad prav tako osredotočil na dvoboj med Oljko, ki kandidira podtajnika za kmetijstvo v Dinijevi vladi prof. Maria Prestam-burga, in Polom, kjer je kandidat deželni tajnik CDU Michele Luise. Ge bo preverjanje podpisov zanje ugodno, bodo kandidirali še Manfredi Jacu-min (Severna liga), Adriano Zamparo (Nord libero) in Sergio Cosma (MS fiamma tricolore).
Med kandidati štirinajstih list na proporčni glasovnici bi omenili Goričana Renata Fiorellija (Zeleni) in Slovenca Jureta Cancianija (SKP).
dr. Rudolf Rizman (foto Bumbaca)
Obramba kulturne identitete ogroženega naroda nikakor ni provincialna zadeva, temveč je zelo aktualen planetarni problem. Na svetu je mogoče opredeliti kakih 8 tisoč različnih nacionalnih identitet, a le ena vsakih dvajset je danes nekako aktivno mobilizirana v obrambo lastnega obstoja in še med temi jih le polovica razpolaga z državo kot najbolj učinkovitim instrumentom za lastno obrambo. In še: obstoj malih narodov je v svetu preprečil despotizem velikih ideologij in nevarnost, da bi se ves svet navezal na en sam sistem odgovorov na vsa eksistenčna vprašanja.
Navedli smo nekaj misli in utrinkov iz predavanja, ki ga je dr. Rudolf Rizman, profesor sociologije in političnih ved na ljubljanski univerzi in predavatelj na številnih univerzah po Evropi in ZDA, imel prejšnji teden v knjižnici Damira Feigla.
Ugledni gost, ki ga je predstavil prof. Aldo Rupel, je kar številnim poslušalcem predstavil poglede stroke na vprašanja nacionalne identitete v današnji postmoderni dobi. Vprašanja, s katerimi se kot manjšinci vsakodnevno srečujemo v praksi, so tako dobila teoretski okvir in utemeljitev. Marsikaj, kar čutimo na lastni koži ali na kar gledamo bolj čustveno kot razumsko, smo tokrat lahko racionalizirali in skušali globlje doumeti. Izvajanju predavatelja, ki je ponudil res številne sugestije in izzive za nadaljnje razmišljanje, je sledila razprava, v kateri so privrela na dan prav najbolj pereča vprašanja iz manjšinskega življenja, kot je na primer problem identitete v narodnostno mešanem prostoru in še zlasti v mešanih zakonih pa vprašanje odnosov z večinskim narodom in nasploh načina manjšinske biti.
NOVICE
Predstavitev knjige Na obrobju
V Kulturnem domu v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstaviti knjigo Na obrobju (Ah je Primorska klonila?). Predstavitev prirejata uprava doma in ZSKD. Spregovorili bodo sen. Darko Bratina, Aleš Figelj, Rudi Pavšič, Aldo Rupel in Lucijan Vuga.
Praznik pomladi za učence
Na sedežu skupnosti Arcobaleno v Ul. sv. Mihaela 38 bo jutri praznik pomladi, ki se ga bodo udeležili učenci italijanske osnovne šole Ferretti z Rojc in slovenske šole F. Erjavca iz Standreža. Srečanje v duhu sožitja se uvršča v projekt skupnosti Arcobaleno z naslovom: Dajmo otorokom bodočnost miru.
Odložene šolske volitve, mesta za glasbo in latinščino
Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete, ki so bile napovedane 28. in 29. aprila, odložene za nedoločen čas. Mandat sedanjih svetovalcev je podaljšan do 31. decembra letos. Skrbništvo tudi obvešča, da so izčrpane lestvice za glasbeno vzgojo in za latinščino in grščino v slovenskih šolah. Interesenti morajo prošnjo vložiti na skrbništvu do 30. aprila.
Pustil je avto na železniškem prehodu
Bivši financer iz Jamelj, 43-letni Angelo Bruni, se bo moral zagovarjati zaradi povzročitve škode in ker je skoraj zakrivil železniško katastrofo. Možakarju se je predsinoči prav na prehodu čez železniško progo Trst-Benetke blizu postaje Ronke-jug pokvarila fiat croma. Avto ni bil njegov, pač pa klienta (Bruni je avtoličar) ki mu ga je dal v popravilo. Po mnenju preiskovalcev Bruni po okvari ni naredil vsega, kar bi lahko, da bi na priemr z bhskanjem luči in hupanjem opozoril osebje na malo oddaljeni železniški postaji na avto na tračnicah. Zapustil je vozilo in menda s precejšnjo zamudo obvestil osebje postaje. Zaradi tega niso več mogli ustaviti vlaka intercity 655, ki je ob 21.30 pripeljal iz Ventimiglie proti Trstu in je kljub zaviranju pomečkal cromo. Na srečo pri tem ni bil nihče ranjen. Bruni, katerega ime se je lani pojavilo v kroniki, ko so ga aretirali zaradi tihotapljenje in izkoriščanja prostitutk iz Rusije, bo odgovarjal za škodo na vlaku, za njegovo enourno zamudo, klientu pa bo moral odšteti vrednost avta.
GLEDALIŠČE / KONEC ITALIJANSKE SEZONE
Albertazzi in Pitagora uspešna
Konec tedna v Kulturnem domu šaljiva igra Goričana M. Fontaninija
V ponedeljek se je v goriškem Kulturnem domu zaključila letošnja abonmajska sezona italijanskega gledališča, ki jo prirejajo v skupnem sodelovanju Emac, ERT, ETI in goriška občina. V glavnih vlogah zadnje predstave “La governan-te” sta nastopala znana italijanska igralca Gior-gio Albertazzi in Paola Pitagora. Številno občinstvo (sedeži so bili vsi razprodani) se je toplo odzvalo šaljivi igri, obenem pa je tudi izkazala hvaležnost organizatorjem, ki so se še posebno letos potrudili, da je
bila gledališka sezona brezhibno izpeljana, poleg tega pa tudi na visoki kvalitetni ravni.
Abonmajski del gledališke sezone je torej tudi za letos mimo, toda v Gorici italijansko gledališče ne bo mirovalo. Najprej bo na vrsti že konec tega tedna vedno v Kulturnem domu šaljiva predstava Goričana Maura Fontaninija “Per favo-re ... ammazzatemi la moglie”. Aprila bo na vrsti serija gledaliških predstav, ki jih ponovno v skupnem sodelovanju prirejajo Ente Regionale teatrale, goriški Emac in
odborništvo za kulturo pri goriški občini. Prva predstava bo v torek, 9. aprila, ob 20.30 in sicer “La partitella”, avtor G. Manfirdi; v sredo, 17. aprila, “La provincia di Jimmy”, avtor Ugo Chit-ti; v ponedeljek, 29. aprila, pa bo na vrsti delo Roberta Cavosija ‘Tl ma-resciallo Butterfly” v priredbi italijanskega stalnega gledališča iz Trsta. Gledališče torej v Gorici, tako italijansko kot slovensko, ne miruje. In tako bomo v naslednjih dveh mesecih lahko prisostvovali še zanimivim predstavam.
DRUŠTVO SOŠKA FRONTA / OBČNI ZBOR
Skrb, da bi se ohranil spomin na prvo vojno
Za predsednika potrjen Simon Kovačič
GLASBA / NOCOJ V KINU CORSO
Jazz koncert tria Uebman -Vitous - Moreira
Kar lepo število članov se je zbralo na 3. rednem občnem zboru društva Soška fronta, ki se je odvijal v sejni dvorani Krajevne skupnosti v Solkanu. Društvo šteje preko 120 članov iz celo-tenga Posočja, nekaj pa jih prihaja tudi iz zamejstva in osrednje Slovenije.
Posamezni člani izvršnega odbora so članstvo seznanili z opravljenim delom ter izrekli nekaj predlogov v zvezi s pobudami društva v tem letu. Ob že utečenem prirejanju občasnih razstav v muzeju na Sveti Gori in na Banjšicah (spominki, čutarice in razno orožje iz 1. svetovne vojne) si je društvo zadalo nalogo, da tudi drugače predstavi to, kar se je v naših krajih
dogajalo pred dobrimi osemdesetimi leti. Ena glavnih društvenih nalog je, da bi na vrhu Skabrije-la postavili spominsko obeležje v obliki kocke ter z napisom, ki bi naključnega sprehajalca opozoril, da stoji na gori, ki bo v zgodovini ostala zapisana kot kraj s srhljivim prizvokom. Med koncem avgusta pa do 12. septembra 1917 je na tej gori potekala ena najstrašnejših bitk 1. svetovne vojne. Krvavi davek je bil strahoten, saj je na Skabrijelu pustilo svoja mlada življenja okrog 50 tisoč vojakov (35 tisoč Italijanov in 15 tisoč Avstrijcev); najmanj dvakrat toliko pa je bilo ranjenih in pogrešanih.
Društvo Soška fronta si je zadalo tudi nalogo, da
v mejah možnosti uredi in z markacijami označi peš pot od Sv. Danjela za Skabrijelom pa vse do vrha Koma. Peš pot bi se tako dotaknila celotnega osrednjega dela prve bojne črte ob Soči. Vse to spada v širši načrt, ki ima za cilj obogatiti turistično ponudbo tudi s prikazom bojišč v Posočju. Na koncu so člani izvolili nov odbor, ki bo društvo vodil v naslednji mandatni dobi. Za predsednika je bil potrjen Simon Kovačič, podpredsednik bo Simon Leban, Tajnik Tomaž Beltram, blagajnik Jure Čelik, član strokovne institucije Drago Sedmak ter odborniki: Branko Drekonja, Andrej Hvalič, Egon Valantič in Mitja Ju-ren kot predstavnik zamejstva.	VIP
Po dveh zelo uspešnih solo koncertih se letošnja goriška srečanja z jazz glasbo nadaljujejo danes zvečer ob 21. uri v dvorani kina Corso z nastopom zelo zanimivega tria v sestavi češkega kontrabasista Miroslava Vitou-sa, ameriškega saksofonista Daveja Liebmana in brazilskega bobnarja in tolkača Airta Moreire. Sestava teh treh mojstrov je nova, skupaj so na prvi turneji in niso še posneli nobene plošče.
Ceh Vitous je med najbolj znanimi evropskimi jazz glasbeniki. Pri devetnajstih letih se je preselil v ZDA, kjer je igral z Art Farmerjem, Stan Getzom in Chick Coreo. Leta 1971 je z Zavvinu-lom in Shorterjem ustanovil skupino VVeather
Report, najbolj znano jazz-rock skupino vseh časov. Skupino je zaradi nesoglasij zapustil kar hitro, v zadnjih letih je ponovno zaslovel s triom, v katerem sta bila še Jan Garbarek in Peter Erskine. Newyorčan David Liebman je s svojim saksofonom spremljal številne jazz mojstre, od Lennieja Tristana do Chick Coreje in Miles Davisa. Tolkac Airto Moreira pa prihaja iz zelo uspešne brazilske šole. Glasbeno pot je začel v skupini Quarteto Novo Hermeta Pascoala, nadaljeval s Corejo, Gatom Barbierijem in Al di Meolo. V zadnjih letih vodi lastne zasedbe, v katerih nastopa tudi žena, pevka Flora Purim.
AW
□ OBVESTILA
DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ vabi člane na redni občni zbor, ki bo jutri, 21. marca, v Svetogorski ul. 84. Začetek bo ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu.
SKLAD MITJA ČUK in DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Sovodenj vabita na predavanje dr. Viljema Ščuke na temo Kolikšna je nevarnost alkohola in drog za našo mladino, kihov Kulturnem domu v Sovodnjah jutri, 21. marca, ob 20. uri.
M1PZ VRH sv. Mihaela bo v nedeljo, 24. marca, nastopil na reviji mladinskih zborov v Trstu. Na razpolago bo avtobus za prijatelje in spremljevalce. Prijave v gost. Devetak in gost. pri Lovcu.
E iZLETI
SMUČARSKI ODSEK SPDG priredi 31. marca avtobusni smučarski izlet na Koroško (Kanzel). Prijave na sedežu danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v nedeljo, 14. aprila, izlet v Istro z ogledom Poreča in Motovuna. Kosilo in zabava v Momjanu. Prijave danes na sedežu in pri poverjenikih.
KINO
GORICA
VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 21.00 »Jazz koncert«.
TRŽIČ
COMUNALE 20:30. »La governante« gledališka predstava.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska 1, Ul. S. Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. I. Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30, Božidar Gorjan iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; ob 11. uri, Jolanda Berghaffa, vdova Bari-san, v cerkvi na Rojcah (prihod krste iz Vidma) in nato na glavno pokopališče; ob 11. uri, Lidia Perovich, vd. Rizzatto iz splošne bolnišnice na glavno pokopa-lišče; ob 12.30, Akna Toma-selli iz bolnišnice sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
fARCa
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMETICS ITALY
■FARGO
sxl.
FIME CHEIVIICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
COSMETICS ITALY
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
EUROBAROMETER / SICER JE EU SE NAPREJ NAJBOLJ SPREJEMLJIVA OPCIJA ZA PRIHODNOST
V Sloveniji se čedalje bolj kritično izražajo o priključitvi Evropski uniji
Ali se dobršnemu delu Slovencev toži po socialističnem gospodarstvu?
LJUBLJANA - Ce bi bil referendum o priključitvi Evropski uniji (EU) jutri, bi 53 odstotkov Slovencev glasovalo za, 14 odstotkov pa proti. To kaže, da je EU Se naprej najbolj sprejemljiva razvojna opcija za prihodnost, vendar se je ugled te skupnosti v zadnjem Času v Sloveniji poslabšal. Nekritičen optimizem Slovencev iz preteklih let je namreč zamenjal realizem, saj zdaj poznajo tako prednosti kot slabosti pridružitve tej integraciji.
To je pokazala tudi zadnja raziskava Euroba-rometer, ki jo v evropskih državah vsako leto opravlja komisija Evropske unije, da bi preučila odnos ljudi do EU ter politično in ekonomsko vzdušje v regiji. V raziskavo je bila letos že Četrtič vključena tudi Slovenija, in sicer v skupini devetnajstih srednje- in vzhodnoevropskih držav. Izvajalec raziskave Gral marketnig je novembra lani opravil anketo med 1178 Slovenci v vseh slovenskih regijah, ki so izrazili svoje mnenje o priključevanju v EU ter političnem in gospodarskem položaju naše države.
Večina - 44 odstotkov - vprašanih je menila, da je prihodnost Slovenije najtesneje povezana z EU. Tako so menili, če-
prav se je ugled EU v primerjavi s prejšnjo anketo poslabšal. Tako je 35 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je ugled EU pozitiven, 36 odstotkov, da je nevtralen, 13 odstotkov pa jih je menilo, da je ugled EU negativen. Delež negativnih ocen se je v primerjavi z lani povečal za pet odstotkov. V primerjavi z anketiranci iz drugih srednje- in vzhodnoevropskih držav so Slovenci izrazili največji odstotek negativnih mnenj o ugledu EU. In kaj vpliva na ugled te evropske povezave? K pozitivnemu ugledu po mnenju vprašanih največ prispevajo ekonomski dejavniki, zlasti izboljšanje gospodarstva in splošen napredek, med političnimi razlogi pa prevladujejo varnost, stabilno-
st, mir in človekove pravice. Negativno mnenje o EU pa temelji na prepričanju, da bo država -če so bo priključila EU -ekonomsko izkoriščana, kar bo še oslabilo domače gospodarstvo. Vprašani so tudi menili, da bi od priključitve imela več koristi EU. Tako je menilo 30 odstotkov vprašanih. Le 19 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da bi več koristi imela naša država, medtem ko jih je 37 odstotkov menilo, da bi obe strani imeli enake koristi.
Po mnenju anketirancev bi najveCje koristi od okrepitve sodelovanja imela zasebna podjetja, izobraževalni sistem in vojska. Zaskrbljeni so bili nad negativnim vplivom, ki bi ga pridružitev utegnila prinesti zlasti kmetijstvu, fizičnim delavcem in ljudem z nizkimi dohodki. To kaže na to, da se Slovenci bojijo še večje socialne diferenciacije, ki bi jo prinesla vključitev v EU.
V anketi so vprašani odgovarjali tudi na vprašanja o gospodar-
skih in političnih reformah v državi. Večina -45 odstotkov vprašanih -je menila, da gre razvoj dogodkov v Sloveniji v pravo smer. Kar 36 odstotkov pa jih je odgovorilo, da gre razvoj v napačno smer.
Zlasti so zanimivi odgovori na vprašanje o pravilnosti uvedbe tržnega gospodarstva. V Sloveniji namreč čedalje več ljudi meni, da je bil prehod iz socializma v tržno gospodarstvo napačen. Takšno mnenje je izrazilo 39 odstotkov vprašanih, medtem ko se tudi delež tistih, ki so ta prehod ocenili kot pozitiven, iz leta v leto zmanjšuje. Tako je leta 1994 imelo pozitivno mnenje o uvedbi tržnega gospodarstva 47 odstotkov vprašanih, konec lanskega leta pa le še 40
odstotkov. Ce si ogledamo primerjavo z letom 1992, ugotovimo, da je takrat še 61 odstotkov vprašanih ocenilo odločitev za tržno gospodarstvo kot pravilno, 25 odstotkov pa kot napačno. V letu 1993 se je delež pozitivnih odgovorov zmanjšal na 41 odstotkov, negativnih pa poveCal na 39 odstotkov. Leta 1994 so vprašani spet nekoliko bolj optimistično gledali na tržno gospodarstvo, lani pa se je optimizem vnovič zmanjšal, delež pozitivnih in negativnih ocen pa se je skoraj izenačil. Na vprašanje o razvoju demokracije in spoštovanju človekovih pravic je večina vprašanih odgovorila, da se položaj na tem področju vendarle rahlo izboljšuje.
Urša Peternel
Po mnenju anketirancev bi največje koristi od okrepitve sodelovanja imela zasebna podjetja, izobraževalni sistem in vojska. Zaskrbljeni so bili nad negativnim vplivom, ki bi ga pridružitev utegnila prinesti zlasti kmetijstvu, fizičnim delavcem in J ljudem z nizkimi dohodki. To kaže na to, da se Slovenci bojijo še večje socialne diferenciacije, ki bi jo prinesla vključitev v EU.
lii/ZI s	RE Čl 62£	15f /	ET Pl 59,5	151	;t pc 54,9	151	)N TC 54,5 156	IR 0,8
					m
10	51,7	10	57,5	1<X	>24 101	51,9 105	4,6
NOVICE
Bančne terjatve: največ jih je v Rimu, najmanj pa v Bocnu in Oristanu
RIM - Bančna posojila in krediti družinam oziroma podjetjem so najtežje izterljivi v Rimu. Po podatkih Banke Italije, ki jih je obdelal Istat, je bil konec septembra 1995 vsak prebivalec rimske pokrajine (z otroki in upokojenimi vred) dolžan denarnim ustanovam točno 3.247.901 liro. Gre za sredstva, ki jih banke menda ne bodo nikoli več pridobile. Na drugem mestu lestvice je palermska pokrajina (2.920.408 lir), na zadnjem in predzadnjem (95. in 94.) pa Oristano (336.096 lir) in Bočen (398.548). Tržaška pokrajina zaseda 43. mesto (1.086.703 lire), videmska 60. (928.911 lir), Goriška 64. (896.867 lir) in pordenonska šele zavidljivo 87. mesto (629.846). Za primerjavo navedimo še pokrajini Milan (8. mesto - 1.850.322 lir) in Turin (73. mesto - 803.103 lire).
i
Italijanski izvozniki navalili na Japonsko
TOKIO - Italija je izvozila januarja in februarja letos na Japonsko za 124, 1 milijarde jenov blaga proti 89, 1 milijarde v prvih dveh mesecih lani. V januarju so se pošiljke pomnožile za 37, 7% in v februarju za 39, 3%, s tem pa se je Italija na lestvici držav Evropske unije, ki izvažajo na Japonsko, vzpela na drugo mesto; na prvem so Nemci, na tretjem in četrtem pa Francozi in Britanci.
_________SPOROČILO SDGZ / DAVEK TOSAP NA STALNE ZAVESE IN DRUGE ZASEDBE_
Do konca meseca plačati »davek na senco«
31. marca letos zapade rok za prijavo in plačilo davka na zasedbo javne površine TOSAP ’96. Vsi posestniki stalnih zaves bedo morali žal, po zadnjih vesteh, plačati t.im. "davek na senco”, ki ga je Občina Trst komaj ukinila! Gre za novosti zadnjega finančnega zakona (28.12.1995, št. 549) in okrožnice ministrstva za finance št. 43/3 z dne 20.2.1996, ki jih podrobno razlaga.
Davek TOSAP je treba plačati na vse zasedbe, ne le za površje, ampak tudi za podzemlje in zasedbo pro-
stora nad zemljo, v primeru, da so te enake ali večje od pol kvadratnega metra. Pri izračunu davka pride v poštev ploščina štrlečega predmeta na površino.
1.	Finančni zakon je odložil plačila TOSAP na marec in vpeljal načelno možnost ukinitve za nekatere davke. Občina je v tem smislu sklenila oprostitev davka na senco. Vendar poznejša okrožnica finančnega ministrstva je interpretirala zelo omejevalno to možnost in dopustila davčno ukinitev le za dane slučaje. Tako je ostala uki-
nitev davka na senco le za začasne zavese, medtem ko ga bodo morali plačati vsi obrati s stalnimi (celoletnimi) zavesami.
2.	Ce gre za eno samo zasedbo (pod, na in nad površino), ki ne dosega pol kvadratnega metra, je ta oproščena davka in ni treba opraviti nikakršne prijave. Torej se ne bo plačalo več TOSAP za en sam napis, oglasno desko, itd. tudi če jih imamo več, nameščenih na več ulicah, a te ne dosegajo 0, 5 kvadratnega metra.
3.	Ko obrat razpolaga z več hkratnimi zasedbami
(napis, žarometi, štrleCe izložbe), je treba upoštevati vsako vrsto posebej in sešteti ploščine posameznih zasedb od stene na pločnik - ulico. Ce vsota več zasedb iste vrste (npr. žarometi pritrjeni na steno, izložbe, napisi, itd.) ne dosega pol kvadratnega metra, se ne plaCa davka.
Ce je ta vsota enaka ali gre preko 0, 5 m2, plačamo davek pač za dano vrsto zasedbe.
4. Ce imamo več hkratnih, tudi manjših zasedb, ki so skupno enake ali večje od pol kvadratnega metra -
Čeprav ne plačamo davka, ker so različne narave - jih moramo vseeno javiti na pristojni občinski urad za davke (Settore tributi). Na posebnem obrazcu, ki ga dobimo od tega urada, bomo napisali zasedbene površine za vsak predmet, ki štrli na javno površino (tudi nad in pod zemljo). Ce smo že prijavili pred tem zaveso ali drugo zasedbo, bomo to navedli v novi prijavi.
Plačilo in prijava
Davčne tarife so glede na lani nespremenjene. Ce je davek višji od 500.000 lir,
ga lahko plačamo v štirih obrokih (prvega 31.3.). Občina bo poslala davkoplačevalcem zadevne obrazce za poštno nakazilo. Kdor jih ne prejme, jih lahko dvigne na Uradu za davke, Fargo Granatieri 2, tel. 675-4444, 675-4825, 675-4448. Kdor je plačal lani TOSAP preko SDGZ, lahko dvigne obrazce oz. plača davek na SDGZ. Vsem zainteresiranim smo na razpolago za podrobne informacije zlasti glede nove prija-, e dodatnih manjših zasedb (poleg zaves), ki obstajajo pri obratih.
		19. MAREC 1996	v LIRAH	
	£2 S	valuta	nakupni	prodajni
	|	ameriški dolar	1540,00	1587,00
		nemška marka	1044,00	1075,00
	I	francoski frank	305,00	314,00
		holandski gulden	931,00	959,00
	il	belgijski frank	50,40	52,507
	§ 1	funt šterling	2357,00	2429,00
		irski šterling	2430,00	2504,00
	fš	danska krona	270,00	279,00
	l!	grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1134,00	1168,00
		japonski jen	14,40	15,00
		švicarski frank	1291,00	1331,00
	1.!	avstrijski šiling	148,10	152,00
	■gj S il	norveška krona švedska krona	239.00 229.00	247.00 236.00
		portugalski escudo	10,10	10,40
	:=	španska pezeta	12,30	12,90
		avstralski dolar	1194,00	1230,00
	$	madžarski florint	11,00	14,00
		slovenski tolar	11,30	11,80
	S	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
19. MAREC 1996	1 v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1548,00	1578,00
nemška marka	1050,00	1068,00
francoski frank	304,00	314,00
holandski gulden	928,00	953,00
belgijski frank	50,53	52,33
funt šterling	2350,00	2430,00
irski šterling	2422,00	2517,00
danska krona	2690,00	279,00
grška drahma	6,27	6,87
kanadski dolar	1131,00	1166,00
švicarski frank	1294,00	1319,00
avstrijski šiling	147,74	152,24
slovenski tolar	11,60	11,90
								
19. MAREC 1996	v LIRAH				23. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	_	1560,800	—		ameriški dolar	1.4533	1.4573	1.4613
ECU	—	1954,750	—		funt šterling	2.2344	2.2414	2.2484
nemška marka		1054,600						
francoski frank		308,520	_		irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
funt šterling	—	2387,240				kanadski dolar	1.056	1.06	1.064
holandski gulden	—	942,340	—		nizozemski gulden	89.194	89.304	89.414
belgijski frank	—	51,313	—		švicarski frank	122,96	123.06	123.16
španska pezeta	—	12,544	—		belgijski frank	4.8513	4.8613	4.8713
danska krona	—	273,010	—		francoski frank	28.063	29.123	29.183
irski funt	—	2459,980	—		danska krona	25.802	25.862	25.922
grška drahma portugalski escudo	Z	6,457 10,199			norveška krona	22.843	22.903	22.963
kanadski dolar	—	1149,340			švedska krona	21.498	21.558	21.618
japonski jen	—	14,672	—		italijanska lira	0.924	0.928	0.932
švicarski frank	—	1306,330	—		avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
avstrijski šiling	—	149,960	—		španska peseta	1.1838	1.1878	1.1918
norveška krona švedska krona		242,400 232,140			portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
finska marka		336,890			japonski jen	1.3838	1.3853	1.3868
avstralski dolar	—	1207,280	—		finska marka	31,115	32.195	32.275
POEZIJA / ZBIRKA MLADIM SRCEM
»Naša stara izročila«
v pesmih Franja Rojca
Knjigo sto izdalo KD Sovodnje in ZSKD zo Goriško
FRANJO ROJEC
MLADIM
SRCEM
^3
Kulturno društvo Sovodnje in uredništvo "Glasila” - ZSKD Gorica sta izdala pesniško zbirko Franja Rojca Mladim srcem. Pesmi so izbrali Marija GešCut, Alenka Florenin in Emil Devetak, ki je napisal tudi spremno besedo o avtorju. Izdajo so podprle občinska uprava Sovodnje ob Soči, Komisija za kulturo SKGZ, Zadružna kreditna banka Sovodnje ob Soči in Zadružna kreditna banka Doberdob. Zbirka je tako nastala s skupnimi prizadevanji ljudi in ustanov, načrtovana je bila kot poklon avtorju ob 80-letnici, žal pa je Franjo Rojec preminul. Njegove pesmi so izšle postumno in govorijo o Sovodenjcu z zanimivim življenjem in raznolikimi zanimanji. Rojčeva življenska pot odslikava del zgodovine naših ljudi in krajev.
Rodil se je na Peči leta 1914, zaradi vojne med Italijo in Avstro-Ogrsko je njegova družina šla v begunstvo v Mozirje na Štajerskem. Oče Franc je bil vojak v Galiciji. Vrnili so se, ko je bil Franjo star pet let. V Sovodnjah so odprli kovačnico. Družina je občutila stisko gospodarske krize, mladi Franjo pa se je vseeno šolal: najprej v Sovodnjah, nato v Alojzije-višču v Gorici. Tu se je vpisal na trgovsko šolo. Leta 1936 se je izselil kot civilist v Afriko. Študije je končal v Adis Abebi. Italija ga je vpoklicala v vojsko, kot vojak se je udeležil pohodov po Somaliji. Leta 1942 so ga ujeli Angleži in ga odpeljali v ujetništvo v Nairobi. Po enajstih letih Afrike se je vrnil domov. Služboval je na.oddelku finančnega urada, napredoval je v carinskega inšpektorja, bil je premeščen v Briksen. Vrnil se je domov in se upokojil kot visok deželni funkcionar. Rojec je bil zaveden Slovenec. V Sovodnjah je bil aktiven pri domačem življenju. Pomagal je v odboru Kmečko-de-lavske hranilnice, pri gradnji Kulturnega doma in bil nato član upravnega sveta poklicnega zavoda Ivan Cankar. Pesmi je začel pisati, vsaj z večjo vnemo, ko je bil v
pokoju.
Odmeril sem daljši odstavek življenju, ker nazorno zarisuje podobo ljudi na meji.
Kot pesnik je bil Rojec samouk. Ni se soočal z veliko poezijo tega stoletja, vsaj v pesmih niso opazni njeni sledovi, ker je želel z verzi zadostiti drugim potrebam. V izbranih poezijah je očitna avtorjeva navezanost na slovenstvo in na kraje ob Soči.
Ob "robu” kliče k veri v "naša stara izročila”, kar pa ga ne ovira, da ne bi zagovarjal "narodov sožitja”.
Rojčeve korenine rastejo iz slovenske preteklosti, zgodovine in mitologije. Vse to mu pomeni predmet skrbnega zanimanja.
Stebre identitete dopolnjuje z ljubeznijo do domače zemlje.
Številne so pesmi, ki opisujejo Sovodnje in okoliške vasi, naravo, Sočo, Vipavo, planine in morje. Zanima se za aktualnost in tako posveti pesem krvodajalcem in velikemu shodu Slovencev na go-riškem Travniku. Protiutež domačiji je tujina. Afrika, njegova "črna domovina”, pa je nabita z domotožjem, s hrepenenjem po domu, ki se ob povratku razkrije kot izpolnitev sanj. Zareza med domom in tujino odpira poglavje Rojčeve bivanjske poezije.
Iz navedenih motivov Rejčevih pesmi bo bralec zaslutil, da je tudi jezik samouka največkrat prigod-niški. Pesnik se ne spušča v iskanje drznejše metaforike, v izgradnjo zapletenejših struktur ali v nepoznano besedno goščavo. Sprejema preizkušene modele starih pesnikov, zadovolji se z enostavnim besediščem, skrbi za osnovni red rim in kitic. Pogostokrat je didaskaličen in postavlja povedne stavke v rimo. Gre
za značilnosti pesnjenja, ki želi izpolniti predvsem osnovne komunikacijske potrebe. Ko razmišlja o svojem bivanju, se Rojec odpre občutljivejši glasbi. Razmišlja o smrti, minevanju, o domotožju in težavah življenja in verzi nenadoma zapustijo opis in spregovorijo s skrivnostjo. Tako beremo v Podobah in bajkah verze: Večeri brez luči / misli spremljajo zlet; / plašijo lunine sence / otroški začarani svet./ Zbirka pa se zaključuje s pesmijo Neskončno nič. Enkrat se bo zgodilo, / da tik za mano / zatemnele bodo vse stvari: / stopil bom na pot neznano / lahak in brez moči. / Prav v bivanjski tematiki zaslutimo Rejčevo nadarjenost, ki ji burni časi niso dovolili prostega leta. Vsekakor ostaja zbirka Mladim srcem zanimiva priča našega življenja ”na robu” in zavezanosti krajem, kjer se je odigraval velik del naše osebne in narodne usode.
Ace Mennolja
RONKE / PRILOŽNOSTNA RAZSTAVA
Ljubiteljske« slike in čipke
Ob mednarodnem dnevu žensk so slovenska komisija pri občini Ronke, slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah in SKRD Jadro pripravila kratko praznovanje in razstavo slik in idrskih čipk, ki so jih izdelale članice društva. Novembra leta 1994 se je v Ronkah začel tečaj slikanja oz. tehnike
reproduciranja slik iz 13. stoletja. Tečaj je vodila umetnica Bruna de Fa-bris, ki je učenka Nina Perizija iz Trsta in ima za sabo bogato razstavljalsko dejavnost; razstavljala je v Turinu, Milanu, Comu, Veroni ter lansko leto na sejmu mednarodne umetnosti v New Yorku.
Leta 1988 se je na pobudo sloven-
ske komisije občine Ronke začel tečaj idrskih čipk, ki so v naših krajih zelo priljubljene in razširjene. Tečaj vodi učiteljica Fanti Kancut, ki je doma iz Idrije, vendar živi v Laškem. Na ogled so bili dani zelo skrbno in natančno izdelani prtički, ovratniki in raznorazni vložki za zavese, prtičke in rjuhe.
Vlasta Jarc
________LAHKA GLASBA_____
Claudio Baglioni trikrat navdušil
V Trevisu se je zbralo 16 tisoč ljudi
Baglioni superstar. Potem ko so njegovi koncerti povsod po Italiji dosegli izredne uspehe in napolnili športne palače v vseh večjih mestih, so se podobni prizori ponovili tudi od petka do ponedeljka v Trevisu, kamor je rimski kantavtor priklical preko 16.000 poslušalcev.
Najprej moramo povedati, da nismo bili priča navadnemu koncertu. Baglionijev nastop je prava predstava, ki v dobrih treh urah prevzame slehernega gledalca. 2e sama dolžina koncerta je nenavadna za italijanske standarde. Preko trideset od petih skladb so prava antologija več kot dvajsetletne Baglionijeve kariere. Dvojni spremni bend, v sestavi osmih dobrih glasbenikov, je podal odlično glasbeno podlago predstave, ki so jo obogatili petje, plesi, rit-mirani gibi in scenografija v izvedbi šestnajstih plesalcev-pevcev skupine Compagnia dei colo-ri, ki so vseskozi spremljali največjega predstavnika italijanske melodične avtorske popevke. In še učinkovit li-ght show, dobro oz-
vočenje in predvsem nenavaden oder, ki je zasedal ves parter športne palače. 2e na prejšnji turneji se je Baglioni odločil za nenavaden oder, ki je dopuščal gledalcem dobro vidljivost s treh strani, v tej pa so postavili tako scenografijo, v kateri je oder tudi v fizičnem središču dogajanj. Ozvočenje je bilo priprto na stropu, bend je bil postavljen v štiri kote parterja, Baglioni pa se je, kot prava pop zvezda, sprehajal zdaj s kitaro, zdaj z mikrofonom, z ene strani odra na drugo. Vsi gledalci so tako lahko mimo sledili petju in plesni spremljavi.
Koncert sam, ki se je začel točno ob 21. uri, je bil razdeljen na dva dela. V prvem so prevladovale temno-svetle igre luči, v dragem pa so se pojavile pisane barve stotin žarometov, mimohodi pevca in glasbenikov, živobarvni trakovi, ki so jih plesalci z vidnim veseljem publike premetavali z ene strani na drugo. Uvodni hit, naslovna pesem zadnjega albuma lo sono qui, je hitro navdušila razpoloženo občinstvo.
Stari in novi hiti so se vrstili v stalni spremembi glasbenih podlag in scenografij. Poleg zadnjega albuma smo slišali skoraj vse njegove hite, od Avrai do Vivi, od Questo piccolo grande amore, med izvajanjem katere je iz prve vrste izbral starejšo gospo in jo ob vriskanju in morda zavisti tisočih mlajših predstavnic nežnega spola pospremil do središča odra in jo tam malce popestval, do E tu, Amore bello, Solo, Sabato Pomeriggio in zaključne Strada facen-do. Baglioni se je seveda vrnil na oder za več ponovitev, saj se je večer zaljučil dvajset minut čez polnoč.
Koncert je po popolnosti programa, odrski postavitvi, številu gledalcev (Z zadnjimi marčevskimi nastopi se bo približal vsoti štiristoti-sočih poslušalcev) in številu ljudi, ki od jutra do večera skrbijo za točen potek vsega (teh je preko stotrideset) brez dvoma letošnji višek italijanske lahke glasbe, vsaj do koncertov Vasca Rossija, ki bo nastopil tudi v Vidmu, in sicer 28. junija.
Aleš VValtritsch
JACOBUS GALLUS / OBNOVLJENO VODSTVO
Bogata dejavnost zbora
Do konca sezone bo zbor, ki ga vodi Janko Ban, imel več nastopov
Zbor Jacobus Gallus je imel v sredo, 6. marca, redni občni zbor, na katerem so pregledali opravljeno delo in določili program do konca sezone.
Med pomembnejše nastope v preteklem letu je treba vsekakor uvrstiti udeležbo na tekmovanju Naša pesem 1995 v Mariboru, kjer je zbor prejel zlato plaketo, udeležbo na tekmovanju Gui-do d’Arezzo, gostovanje v Nemčiji in organizacijo 5. zborovaske božične revije pri Sv. Ivanu v Trstu, na kateri so nastopili trije "zlati zbori” iz Maribora (Jacobus Gallus, Obala in Ljubljanski madrigalisti). Revijo sta snemala in predvajala tako Radio Trst A kot tudi TV Slovenija. Drugače je zbor nastopil na proslavah 50-letnice Primorskega dnevnika in Radia Trst A, pel je v jami Vilenici in v jami pri Briščikih, s svojim nastopom je obogatil Primorske slovenistične dneve na Opčinah, udeležil se je revij ZCPZ in Primorska poje, itd. Na tekmovanju radijskih posnetkov revije Primorska poje je prejel prvo nagrado in je tako nastopil na na-grajevalnem koncertu v gledališču v Kopru 25. februarja letos. V Kopru je ponovno nastopil še v petek, 15. marca, na koncertu, ki ga je priredil MePZ Obala. Razveseljivo je dejstvo, da je k zboru pristopilo več novih pevk in pevcev. Zlasti sopranska skupina se je
okrepila, medtem ko istega ne moremo trditi za tenorje in base. Kot je v svojem poročilu povedal dirigent Janko Ban, manjka še prave zlitosti glasov. Vsekakor, je dejal Ban, si je zbor v preteklem letu nabral veliko izkušenj.
Člani zbora so se tudi seznanili s stanjem v blagajni in s statistiko prisotnosti pri pevskih vajah. Po poglobljeni razpravi, med katero je bilo izrečenih več predlogov, pa so izvolili predsednika, odbor in nadzorni odbor. Predsednica bo še naprej Sara Superina, odbor pa bodo sestavljali Katja Superina, Nada Rojc, Edi Dolenc, Davorin Smotlak in Ivan Žerjal. V nadzornem odboru bodo sedeli Sonja Zupančič, Marino Kermac in Marjan Skerlavaj.
Do konca sezone, ki se bo zaključila predvidoma sredi junija, ima zbor v načrtu še nekaj nastopov. Ze 1. aprila bo nastopil na abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu, 14. aprila pa bo pel na reviji Primorska poje v Idriji. 15. maja se bo udeležil deželne revije zborovskega združenja USCI v Miljah, 25. in 26. maja pa je predviden nastop na zborovskem tekmovanju v Vittoriu Venetu. V načrtu je tudi zaključni koncert sezone, ki je lani odpadel in ki naj bi bil sredi junija.
Ivan Žerjal
Natečaj »Srečko Kosovel« naletel na dober odziv
Natečaj »Srečko Kosovel«, ki ga je javno večnamensko kulturno središče iz Ronk razpisalo pred približno poldrugim letom, je naletelo na lep odziv. Žirija v sestavi Marjeta Kranner, Marija Pirjevec, Marjan Vončina, Jan Zoltan in Tiziano Pizzamiglio je morala oceniti kar 65 del. Gre za prevode proznih in pesniških del iz slovenskega originala v italijanščino, saj je namen pobude spodbuditi poznavanje slovenske literature med italijanskimi bralci. Najboljša dela bodo nagradili na slovesnosti, ki bo v petek, 22. marca, ob 18. uri na županstvu v Ronkah, prireditve pa se bo udeležil tudi pesnik Celso Macor.

Podnevi bojevnice, ponoči zapeljivke: elegantne ženske ljubijo kontraste

PARIZ - Podnevi Športno agresivne, zvečer zapeljivo elegantne: med številnimi in raznolikimi usmeritvami modnih ustvarjalcev, ki so nastopili na tokratnih prikazih visoke ženske pripravljene mode za naslednjo jesensko-zimsko sezono, bi lahko uvodna ugotovitev veljala za nekakšen povzetek. Podnevi bodo namreč še ženske, ki sledijo zapovedim slovite maison Chanel, oblekle nekakšne uniforme in se odpovedale »zgodovinskim« kostimckom. Tako je odredil dinamični Karl Lagerfeld, ki že vrsto let ustvarja tudi za znamenito pariško firmo. Povsem se tradiciji ni odpovedal, kot priča model na levi sliki zgoraj. Svojemu stilu, ki napoveduje »tradicijo tretjega tisočletja«, se nikakor ni odpovedal sloviti Valentino, ki se je - kot večina kolegov - opredelil za Cmo ah za belo barvo (slika desno v sredini).
Med italijanskimi mojstri, ki stalno nastopajo v Parizu, je tokrat vrsto polemik sprožil Gianfranco Ferre, ki ustvarja za maison Dior. Prisotni so njegovim modelom, ki poudarjajo ženskost (predvsem pa prša), nav-
dušeno ploskali (na sliki spodaj), mnenja pa ni delila poročevalka ameriškega vplivnega glasila.
Med modnimi kreatorji, ki so predstavih močno okarakterizirane modele, je tudi Thierry Mugler. Sledil je nekakšni splošni orientaciji, ki priviligira temnolase lepotice in sploh Črno barvo (na sliki desno spodaj njegov model).
Razgaljeno in rahlo zastrto: med recepti, ki jih za naslednjo sezono ponuja pariška moda, je tudi star prijem privlačnih žensk. V maison Lan vin so recept obarvali v rahlo violicasto barvo (slika levo v sredini). Ob starih receptih so prišli v poštev tudi novi materiali, za katere se od vselej ogreva Paco Rabanne (na sliki levo spodaj).
Na dnevih pariške mode, ki se zaključujejo danes, pa so organizatorji našli čas, da so predstavili tudi modele predstavnice Bosne-Herce-govine Ane Kunovac, ki jo je podprl Unesco (na sliki desno zgoraj). Poza-bili pa niso niti na enega najbolj perečih problemov današnjih dni, aids (slika zgoraj, vse foto AP).
Grški kmetje zahtevajo, naj jim vlada pomaga
ATENE (Reuter) - Na tisoče razjarjenih grških kmetov se je včeraj odpravilo na protestni pohod po Atenah (na sliki, telefoto: Reuter). Nosili so črne zastave, vzklikali protievropska gesla in zahtevali višje cene kmetijskih pridelkov. Pred stavbo kmetijskega ministrstva so najprej zažgali črne zastave, nato pa so se mimo središča Aten odpravili proti grškemu parlamentu in povzročili pravo prometno zmedo, ki je trajala več ur. Kmetje, ki so pozvanjali s kravjimi zvonci in nosili krste, so grozili, da bodo proteste Se okrepili, če vlada ne bo ugodila njihovim zahtevam. »Naš boj se je šele začel. Dolgovi in zamrznjene cene nas ubi-
jajo. Tega ne bomo gledali križem rok,« je protestnikom dejal voditelj kmečkega sindikata Janis Patakis. Grški kmetje zahtevajo znižanje davkov na nakup traktorjev, nižje cene gnojil, goriva in semen ter zvišanje cen njihovih izdelkov. Lani so grški kmetje med demonstracijami, na katerih so izražali enake zahteve, Grčijo za več kot dva tedna presekali na dvoje, saj so blokirali avtoceste, železniške proge in tudi številne krajevne ceste. Vlada je že izjavila, da trg uravnavajo pravila EU, zaradi česar sama ne more storiti ničesar. »Ne bom vam dajal obljub, ki jih ne bomo sposobni uresničiti,« je dejal premier Kostas Simitis.
MEDVLADNA KONFERENCA EVROPSKE PETNAJSTERICE
Širitev na vzhod je za unijo imperativ
Nesoglasja o uvedbi skupne valute
STROMBERG (Reuter) - Včeraj je v nemškem mestu Stromberg potekala medvladna konferenca o prihodnosti Evropske unije. Udeleženci, med katerimi so bili višji vladni uradniki, akademiki, vodilni bančniki in drugi, so razpravljali predvsem o širitvi EU proti vzhodu in reviziji maastrichtske pogodbe, ki naj bi jo opravili na medvladni konferenci v Torinu.
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki je bil gostitelj konference, je dejal, da je širitev proti vzhodu ključni strateški interes EU, zato naj bi se pogovori o pristopu vzhodnoevropskih držav začeli kmalu po konferenci v Torinu. Po Kinklovih besedah ima Nemčija še posebno močne interese, kar zadeva širjenje unije na vzhod. »Nemci imamo od prevratov v vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi največ koristi. Brez njihove želje po svobodi (nemška) združitev ne bi bila mogoča,« je svoje stališče pojasnjeval nemški zunanji minister. Za širitev EU se je zavzel tudi danski zunanji minister Niels Helveg Peter-sen, ki je menil, da bo konferenca v Torinu navadna polomija, če na njej ne bodo sprejeli odločitve o sprejemu novih članic iz vzhodne Evrope. »Srednje- in vzho-
dnoevropske države še naprej trkajo na naša vrata in moramo jim dati spodoben odgovor,« je dejal Petersen in dodal, da je sprejem novih članic življenjskega gospodarskega in dolgoročnega varnostnega pomena za EU. Petersen je dejal, da se vse države z razširitvijo strinjajo, razhajajo pa se pri vprašanju, kako to izpeljati. »Vprašanja financiranja širitve sicer ni na dnevnem redu konference v Torinu, vendar je to problem, ki ga bomo morah rešiti - ce ne v Torinu, pa kje drugje. Pri tem bo prihajalo do največjih sporov med različnimi interesi,« je menil danski zunanji minister.V Strom-bergu so razpravljali tudi o težavah pri uvajanju skupne denarne enote. Znova so bili najglasnejši nemški predstavniki, ki so nasprotovali omilitvi meril, ki določajo
pogoje za vstop v Evropsko monetarno unijo. Kinkel je še enkrat zatrdil, da je Nemčija prepričana, da lahko EMU požene le majhna skupina držav - edini pogoj je, da je med njimi tudi Francija. Nasprotno stališče je zagovarjal avstrijski podkancler Schiissel, ki je menil, da bi odložitev projekta EMU države razbremenila pritiskov pri uresničevanju maastrichtskih kriterijev. Po Schiislovem mnenju je bolje projekt izvesti nekoliko pozneje in dobro kot hitreje in ponesrečeno.
Udeleženci medvladne konference so razpravljali tudi o notranji reformi EU ter skupni zunanji in obrambni politiki. Kinkel je predstavil stališča Nemčije, ki se zavzema za uvedbo večinskega odločanja, kar bi zagotovilo večjo učinkovitost EU in omogočilo, da bi bila v svetovnem okviru bolj prepoznavna. Danski zunanji minister Petersen pa je predstavil nekoliko bolj blago različico. Danska je pripravljena privoliti v odpravo veta in odločanje po sistemu »konsenz minus glas ah dva«.
NOVICE
VOJAŠKE VAJE V TAJVANSKEM PRELIVU
AVSTRALSKA LABURISTIČNA STRANKA
EU ustanavlja sodišče za zločine proti človeštvu
ŽENEVA (STA) - Evropska unija in njene pridružene članice želijo ustanoviti stalno mednarodno sodišče za zločine proti človeštvu. To namero je včeraj v Ženevi komisiji za človekove pravice Združenih narodov posredovala italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli v imenu EU, ki ji to polletje predseduje Italija. Mednarodni sodišči za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi namreč niso dovolj, je Agnellijeva pojasnila delegatom, zbranim na 52. seji komisije. Namero EU podpirajo tudi Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Ciper in Malta.
Srečanje Jelcina in Ševardnadzeja
MOSKVA (STA) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj v Kremlju sprejel gruzinskega predsednika Edvarda Ševardnadzeja, ki je prispel na dvodnevni obisk v Rusijo. Sevardnadze je Jelcinu med sestankom za zaprtimi vrati predlagal sklic izrednega vrhunskega srečanja Skupnosti neodvisnih držav (SND), na katerem bi ocenih razmere po odločitvi dume o razveljavitvi razpustitve nekdanje Sovjetske zveze. Jelcin, ki predseduje svetu predsednikov držav SND, je dejal, da se načeloma strinja s takšnim srečanjem, hkrati pa je izrazil željo, da bi ga sklicali v Moskvi. Poudaril je, da se mora s sklicem vrha najprej strinjati vseh ostalih deset predsednikov držav SND. Po pogovorih predsednikov sta pogovore začeli tudi obe delegaciji. Osrednja tema je bil spor glede Abhazije, črnomorske regije, ki si prizadeva za neodvisnost od Gruzije.
Boji v Čečeniji se nadaljujejo
MOSKVA (Reuter) - Včeraj so v vasi Samaški v zahodni Čečeniji potekah boji med ruskimi oboroženimi silami in čečenskimi uporniki. Poročila o poteku bojevanja si nasprotujejo. Ruslan Martagov, predstavnik promske čečenske administracije, je za agencijo Itar-Tass povedal, da so ruske enote po štirih dneh bojev iz Samaškega pregnale še zadnje upornike in prevzele nadzor nad krajem. »Operacija razoroževa-nja nezakonitih oboroženih skupin v Samaškem je končana,« je zagotavljal Martagov. Toda tiskovna agencija Interfax je pozneje posredovala izjavo nekega drugega predstavnika čečenske administracije, ki je trdil, da uporniki še naprej nadzirajo Samaško in da bojev še ni konec. Zaradi bojev naj bi iz Samaškega pobegnilo že več kot Šestnajst tisoč prebivalcev. Rusi so Samaški prvič napadli že lani. Neodvisna poročila so jih takrat obtoževala izvajanja nasilja nad civilisti, kar so ruske oblasti ostro zanikale.
Kitajske granate na otok Pingtan
VVashington opozarja Peking, da ameriška potrpežljivost popušča
Z Beazlyjem na čelu nazaj h koreninam in v vladno palačo
TAJPEJ, PEKING (Reuter) - Kitajska vojska je včeraj začela tretji krog vojaških vaj v Tajvanski ožini. Vojaki kitajske ljudske armade so izvedli namišljen napad na izpraznjeni otok Pingtan. Američani so Peking opozorili, da obstaja možnost, da Kitajski zaradi zaostrovanja razmer s Tajvanom ne bi podaljšali statusa države z največjimi trgovinskimi ugodnostmi.
Kitajska vojska je po besedah očividcev zgodaj zjutraj izvedla vajo silovitega topniškega napada na zapuščeni otok, ki bi lahko predstavljal tudi Tajvan. »Slišali smo močno grmenje,« je dejal kmet, ki je moral zapustiti svoj dom v notranjosti otoka in tako narediti prostor za kitajske vojake. »Pingtan je mrtev otok. Ljudje ne smejo ne odhajati ne prihajati. Ne moremo na celino. Vse je pod zelo strogim nadzorom,« je še dejal kmet.
Ameriški sekretar za finance Robert Rubin je včeraj dejal, da se Kitajska utegne znajti v zelo težkem položaju, ko bodo v
Ameriki razpravljali o podaljšanju statusa države z največjimi trgovinskimi ugodnostmi. Rubin je pojasnil, da je predsednik Clinton Kitajski sicer pripravljen podaljšati ta status, vendar bo imel zelo veliko težav pri prepričevanju kongresnikov. Ti namreč menijo, da Kitajska ni storila ničesar za večje spoštovanja človekovih pravic, pojavila pa so se tudi druga sporna vprašanja. Vprašanje Tajvana še zdaleč ni edini politični problem, glede katerega VVashington in Peking ne moreta najti skupnega jezika. Združene države na primer Peking obtožujejo
kršenja akta o nerazširja-nju jedrskega orožja. Kitajci naj bi namreč po podatkih Američanov Pakistanu prodajali sestavine za izdelavo jedrskega orožja. V VVashingtonu so se včeraj sešli tudi ameriški in tajvanski predstavniki. Razpravljali so o tajvanskih obrambnih potrebah in ameriški prodaji orožja Tajvanu. Po besedah predstavnikov Pentagona srečanje nima nobene povezave s kitajskimi vojaškimi vajami, saj je bil datum določen preden je Peking najavil svoje namere.
Tajvanski opozicijski kandidat za mesto predsednika Peng Ming Min, ki se zavzema za razglasitev tajvanske neodvisnosti, je včeraj povedal, da so ga varnostne službe opozorile, da Kitajska nanj pripravlja atentat. Peng je dejal, da to ni prva grožnja, ki jo je prejel.
CANBERRA (Reuter) -Avstralska Laburistična stranka, ki je na nedavnih volitvah doživela poraz, je včeraj dobila novo vodstvo. Njen predsednik je postal nekdanji premierov namestnik Kim Beazly, za njegovega namestnika pa so izvolili bivšega zunanjega ministra Garetha Evansa.
Beazly, ki je na mestu laburističnega voditelja zamenjal Paula Keatinga, je bil izvoljen brez vsakršnega nasprotovanja. V govoru je obljubil, da bo spremenil usodo stranke in jo na naslednjih volitvah vnovič pripeljal do zmage. Beazly je obljubil, da se bodo laburisti vrnili k svojim koreninam. Mnogi so jih namreč kritizirali, češ da so se izneverili svojim tradicionalnim privržencem - delavskemu razredu - in se usmerili proti politični sredini. Po Beazlyjevih besedah se morajo laburisti vnovič naučiti prisluhniti ljudstvu in se odzivati na njegove zahteve. »Moja naloga bo, da se vrnem k strankarskim koreninam in prisluhnem stališčem povprečnih Avstralcev,« je dejal novi laburistični voditelj.
Beazlyjeva izvolitev pomeni, da se je stranka odločila za bolj popustljivo vodstvo. S tem se je hkrati odločila, da bo odpravila škodljive notranja razprtije in se hitro reformirala. Naslednje volitve bodo namreč že čez tri leta. Beazly je že imenoval vse predstavnike opozicijske vlade v senci. Program nove vlade v senci naj bi predstavil konec tedna. Beazly namerava novo konservativno liberal-no-nacionalistično vlado iz-
zvati predvsem na področju gospodarskega upravljanja in reform industrijskih odnosov.
Kim Beazly je velik, šaljiv človek, ki se je vedno pripravljen nasmehniti in obvlada lepo vedenje. Laburistična stranka bi težko našla človeka, ki bi bil lahko večje nasprotje vzvišenega in sarkastičnega predhodnika Paula Keatinga. Beazlyja odlikujeta predvsem politična bistroumnost in vsakdanje obnašanje. Njegovi strankarski kolegi v njem vidijo voditelja, ki se je - v nasprotju z avtoritarnim Keatingom - glede vsake odločitve pripravljen posvetovati in prisluhniti mnenju podrejenih. Hkrati slovi po tem, da pogosto preveč zlahka popušča različnim interesnim skupinam in ima težave pri obvladovanju političnih fines.
Beazly je z vstopom v Laburistično stranko nadaljeval družinsko tradicijo, njegov oče je bil namreč minister v eni od prejšnjih laburističnih vlad. Kim Beazly je v sebi dolgo nosil željo, da bi postal strankarski voditelj. Toda na položaj se mu ni pretirano mudilo. Kot obrambni minister si je prizadeval za vzpostavitev vezi s sosednjimi azijskimi državami in si pridobil sloves dobrega ministra. Vse do zadnjih volitev je vztrajal, da je v primeru volilne zmage laburistov pripravljen prevzeti vodstvo stranke šele v prvih letih novega tisočletja. Toda po porazu je spoznal, da lahko postane vodja zelo učinkovite opozicije in ustvari možnosti za vnovičen prevzem oblasti.
Tudi strumno paradiranje je oblika razkazovanja moči kitajske vojske. (Reuter) .
SVET
Sreda, 20. marca 1996
POLICISTI FEDERACIJE BIH SO VČERAJ PREVZELI NADZOR NAD GRBAVICO
Sarajevo je po štirih letih spet enotno
Bitka, ki je zahtevala več kot 10 tisoč življenj, je končana
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Po skoraj štirih letih je bosanska prestolnica znova postala enotno mesto, potem ko so enote skupne hrvaško-muslimanske policije včeraj vkorakale še v Grbavico, zadnje sarajevsko predmestje, ki so ga nadzorovali bosanski Srbi. Kolono pobcistov Federacije BiH pa je pričakalo le približno tisoC starejših prebivalcev, saj so skoraj vsi Srbi Grbavico zapustili že vCeraj, pred tem pa so v besu unicib vse, kar je nedotaknjeno dočakalo konec vojne.
»Boji ne bi nikoli združili Sarajeva,« je tiskovni predstavnik Nata, major Simon Haselock, vCeraj povedal novinarjem. »V zadnjih štirih mesecih smo s pogajanji in zdravim razumom dosegli občutno vec, kot je bilo doseženo v štirih letih vojne,« je ponosno dodal. Bitka za Sarajevo je do podpisa mirovnega sporazuma zahtevala veC kot 10.500 življenj, približno 50 tisoč Sarajevčanov pa je bilo ranjenih. Vojska Federacije BiH je nazadnje skušala prebiti obroč okrog prestolnice v ofenzivi jmrija lani, vendar je morala kljub velikim izgubam odnehati in počakati na podpis mirovnega sporazuma v Daytonu. ,
Bosanska vlada je v skladu s sporazumom včeraj sicer prevzela nadzor nad vse-
mi petimi predeti prestolnice, ki so bili v srbskih rokah, vendar od zadnjih dveh Četrti - Ilidže in Grbavice - ni ostalo skoraj ničesar, v mestu pa je le še približno deset tisoC Srbov. »Ce kdorkoli
meni, da gre pri združitvi Sarajeva za uspeh, je smešen,« je izjavil prestavnih agencije ZN za pomoC Kris Janovvski. »Tisti, ki so hoteli, da Srbi zapustijo Sarajevo, so dosegli 85-odstoten uspeh,« je še dodal.
Policisti Federacije BiH so začasno poveljstvo na Grbavici vzpostavili kar v bližnji piceriji, saj so Srbi v ponedeljek povsem razdejali staro policijsko postajo. Da bi preprečili ropanje in zastraševanje Srbov, ki so na Grbavici ostali, je polici-
ja dovolila vrnitev le omejenemu številu nekdanjih prebivalcev te Četrti. Prevzemu Grbavice bi moral slediti umik 4500 muslimanskih vojakov iz demilitariziranega območja Sarajeva, vendar Natovi predstavniki poročajo, da niso opazili nobenih tovrstnih premikov. Janowski je sporočil, da težave nastajajo tudi pri vračanju muslimanskih civilistov na njihove domove v severni Bosni, Čeprav je srbsko sodišče v Banjaluki dovolilo njihovo vrnitev. Srbski civilisti so namreč postavili blokade pred vasjo Dubra-va, v katero so se nameravale vrniti tri muslimanske družine. Prav vrnitev beguncev na domove pa je eden od ključnih delov daytonskega sporazuma, ki se srečuje s številnimi novimi ovirami. Voditelji Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške so se v Ženevi sicer obvezali, da bodo vložili vse napore v Čimprejšnjo vrnitev beguncev, vendar bo etnično sovraštvo njihovo nalogo kratkoročno povsem onemogočilo.
Nove aretacije domnevnih vojnih zločincev
HAAG (Reuter, dpa) - Nemške oblasti so včeraj sporočile, da so na zahtevo sodisca ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije prijele dva osumljenca. Munchenski tožilci sob zadržali 47-letnega Zejnila Dala-liCa, ki naj bi sodeloval v pokolu Srbov v Konjiču, niimberško visoko sodišče pa 28-letnega Duška Sikiri-co, ki naj bi zločine zagrešil v taborišču Keraterem. Na zahtevo haaškega sodišča so dva osumljenca za vojne zločine prijeli tudi na Dunaju. Eden od njiju naj bi bil zloglasni Zdravko Mučič, ki je vodil taborišče Celebič, v katerem je umrlo 30 Srbov. Ce bo haaško sodišče uradno vložilo obtožnice proti trem osumljencem, ki so jih aretirali vCeraj, bo to prvi primer, ko bodo na zatožno klop sedli osumljenci za vojne zločine nad Srbi.
Medtem ko so člani vnovič združenih muslimanskih družin jokali od sreče...
...so srbski prebivalci Grbavice z grozo v očeh opazovali prihod policistov Federacije BiH (Reuter)
ANALIZA
NOVICE
Bosanski trenutek resnice
SARAJEVO - V trenutku resnice v Sarajevu gori. Ko je bil decembra lani podpisan day-tonski mirovni sporazum za Bosno, so opazovalci kmalu spoznali odločilni trenutek: 19. marec 1996. Takrat si je bilo težko predstavljati, da se bodo srbski oblastniki prostovoljno umaknili. In zdaj so odšli, ne da bi padel en sam strel. Toda z njimi so odšli tudi vsi prebivalci teh petih krajev; po njihovem odhodu bosansko-hrvaska federacija prevzema nadzor nad mesti duhov. Zato pa so v ta sarajevska predmestja z vseh strani prišli roparji in požigalci.
V trenutku resnice v Sarajevu torej gori - toda sveta to ne moti kaj prida, saj je zadovoljen s svojim uspehom. Generalni sekretar Nata Javier Solana je v Bruslju ponosno objavil trenutno bilanco Natovih prizadevanj v Bosni. Po njegovih besedah vse poteka po načrtu, vse strani pa izpolnjujejo svoje obveznosti. Solana požige le mimogrede obsodi, begunce pa je poln optimizma pozval, naj se vrnejo na domove. Toda ali lahko Solana v kaj takšnega sploh verjame?
Javier Solana bi namreč - kot vsi diplomati - lahko vedel, da so bile v zadnjih tednih postavljene pomembne tirnice za prihodnost Bosne. Pred oCmi mednarodne skupnosti je potekalo to, kar so agresorji zaceli: dokončna razdelitev Bosne in Hercegovine na vsaj dva dela, pravzaprav na tri etnično Cista območja. To so Republika srbska in območji Muslimanov in Hrvatov, katerih federacija je bila vse do zdaj le fikcija v glavah zahodnih diplomatov. Na vseh treh območjih manjšine v najboljšem primeru prenašajo, praviloma pa jih zatirajo - ce jih seveda niso že pred Časom pregnali.
Podobe iz Sarajeva imajo grozljivo simbolno vrednost. »Ce Srbi ne morejo ostati, tudi mi ne bomo mogli Se dolgo živeti v naSi domovini,« se bojijo pripadniki hrvaške manjšine v mestih osrednje Bosne, kjer vladajo Muslimani. Za obupen položaj manjšin obstajajo številni dokazi, in to ne le v Sarajevu in na območjih, ki so pod srbskim nadzorom. V Bugojnu, ki leži v osrednji Bosni, tamkajšnji muslimanski župan Se zdaj zavrača vrnitev hrvaških pregnancev, Čeprav je bilo to že jeseni sklenjeno pod okriljem ZN. Le z zaščito Iforja so lahko konec tedna v Čapljino, ki je pod hrvaškim nadzorom, prišli Muslimani, ki so jih med vojno pregnali iz tega mesta. Želeli so samo obiskati svoja pokopališča.
Na posameznih območjih vpliva so skrajneži v zadnjih mesecih pod »budnim oCe-som« Iforja in mednarodnih opazovalcev Se dodatno utrdili svoj položaj. Se posebno jasno se to kaže pri Muslimanih: zaradi Čedalje večjega nagibanja k fundamentalizmu je nekdanji premier Haris Silajdžič zapustil muslimansko vladajočo stranko SDA. Moti ga predvsem to, da Čedalje veC politikov SDA raje kraljuje v mini državi, kot da bi se dogovorili š politiki drugih dveh strani. Že zdaj je jasno, kako majhno vrednost bodo imele jesenske volitve, ki so del daytonskega mirovnega sporazuma. Ce si bo sploh kdo upal sestaviti opozicijo, v državnih medijih gotovo ne bo deležen nobenega poslu-
ha - in bo seveda moral računati z močnim pritiskom krajevnih oblastnikov. Zato mora Bosna v prihodnje računati na tri sprte enopartijske režime -tudi dolgoročno je to zelo nevarna mešanica.
Nihče ne sme biti presenečen nad tem dejstvom, saj je bilo že od začetka zastavljeno v daytonskem mirovnem sporazumu. Vsi so se namreč zavedali, da je zagovarjanje demokratične, multietniCne enotne države le prazna floskula na papirju. Da bi te lepe obljube lahko vsaj delno izpolnili, bi bila potrebna Čudežna sprememba mišljenja sprtih strani. Hudo je predvsem to, da mednarodne sile niso storile vsega, da bi taksnemu Čudežu vsaj dale priložnost. Združeni narodi priznavajo, da pri uresničevanju mirovnega sporazuma na civilni ravni obstaja veliko težav.
Mednarodna skupnost eksodus Srbov iz sarajevskih predmestij opazuje kot nekakšno naravno katastrofo, ki je ni mogoče preprečiti. Omejuje se na to, da poziva Srbe in Muslimane, naj, prosim, ne dajejo napačnih signalov. Kaj vse bi bilo možno, Ce bi Ifor in Združeni narodi v prvih mesecih dajali nedvoumne in jasne signale? Na primer z garancijami Srbom iz Sarajeva ali z aretacijami domnevnih vojnih zločincev, kot sta Radovan Karadžič in Ratko Mladič - kar bi gotovo na obeh straneh naredilo globok vtis.
Namesto tega so se zanesli izključno na moC Iforjevih sil. In na to se bo Nato morda moral zanašati še dlje, in to ne le dvanajst mesecev, ki so si jih zadali v Bruslju - kar pa bi bila visoka cena za neuspehe v zadnjih mesecih.
Jens Schneider, Siiddeutsche Zeitung
ZDRUŽENO POŽGANO IN PORUŠENO SARAJEVO
Od včeraj Federacija Bosna in Hercegovina nadzira tudi zadnje srbsko predmestje glavnega mesta, požgano Grbavico. Sarajevo je po štirih letih barikad spet enotno.
H Nekdanja srbska predmestja, ki so prešla pod nadzor muslimansko-hrvaške federacije.
Grbavica
Srbski požigalci so požare podtikali tudi Vogošča še v noči na torek.
Vitkoviči
V eksploziji mine so bili v nedeljo ranjeni portugalski vojak in dva bosanska civilista.
14 Skozi naselje poteka Iz predmestja, ki ga je 'JI razmejitvena črta med federacija prevzela	Federacijo BiH in
prejšnji teden, poročajo x Republiko srbsko, ki pa o napadih na srbske prebivalce. je ni dokončno usklajena.
REUTER
Vsi župani Mostarja za isto mizo
MOSTAR (STA) - V Mostarju sta se včeraj župana zahodnega in vzhodnega dela Mostarja Mijo Braj-kovič in Safet OmCevič sesla z evropskim upravnikom tega mesta Hansom Koschnickom. Po srečanju je Brajkovič dejal, da so se pogovarjali o središčni mestni Četrti in policiji v Mostarju, pa tudi o incidentih konec tedna, ko so v zahodnem delu mesta ugrabili dva Hrvata, v vzhodnem pa tri Bošnjake. Status ozemelj v okolici Mostarja, ki bodo po daytonskem sporazumu prešla pod upravo hrva-ško-muslimanske federacije, pa bo danes tema dveh loCenih sreCanj med bosanskimi Srbi in Muslimani ter med bosanskimi Srbi in Hrvati.
Evropski ministri o vračanju beguncev
BRUSELJ (STA) - Ministrski svet Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, ki je vCeraj zaCel dvodnevno sejo, obravnava tudi vračanje beguncev v BiH. Ministri razpravljajo o razvoju dogodkov po konferenci v Oslu, na kateri so preučili operativni načrt Visokega komisariata ZN za begunce v okviru daytonskega sporazuma za vračanje razseljenih oseb in beguncev. Ministrski svet obravnava predvsem začasno nudenje azila tem beguncem in njihovo vračanje v domovino.
Hrvaška predlagana za sprejem v Svet Evrope
STRASBOURG (STA) - Politični odbor parlamentarne skupščine Sveta Evrope je na včerajšnjem zase-dnju sprejel predlog za sprejem Hrvaške v polnopravno Članstvo te organizacije. Parlamentarni odbor je s 25 glasovi za, tremi proti in štirimi vzdržanimi sprejel poročilo posebnega poročevalca Renea van der Lindena in predlagal parlamentarni skupščini, naj na zasedanju, ki bo potekalo od 22. do 26. aprila, Hrvaško sprejme v polnopravno članstvo SE.
Clinton imenoval veleposlanika v Makedoniji
VVASHINGTON (STA) - Ameriški predsednik Bill Clinton je za novega veleposlanika v Makedoniji imenoval Christopherja Roberta Hilla. Uradni ameriški viri navajajo, da je bil 43-letni Hill doslej direktor oddelka za južno in srednjo Evropo v uradu za evropske zadeve ameriškega zunanjega ministrstva. Hill je na zunanjem ministrstvu začel delati leta 1977 in je kot diplomat opravljal dolžnosti v Beogradu, Varšavi, Seulu in Tirani. Obvlada francoski, srbski in poljski jezik. Veleposlaništvo ZDA v Skopju bo odprla ameriška veleposlanica pri ZN Madeleine Albright, in sicer v okviru turneje po Evropi, med katero bo ta teden obiskala tudi London, Ženevo, Zagreb in Sarajevo.
Alternative cenejše od JE Krško
LJUBLJANA - Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila študijo Jedrska elektrarna Krško in možne alternative s podnaslovom Skice za opustitev jedrskih tehnologij. Avtor Michael StenHzer, Greenpeo-ceov strokovnjak za energetska vprašanja, dokazuje, da je nuklearko mogoče nadomestiti z okolju primernejšimi in cenovno ugodnejšimi energetskimi alternativami, ki so za milijardo tolarjev na leto cenejše kot nadaljnje obratovanje elektrarne Krško. Predstavnik Greenpeacea v Sloveniji Albin Keuc je pozval slovenske državljane, naj podprejo pobudo za razpis referenduma o predčasnem zaprtju nuklearke. (Boš, foto: U. P.)
Posvetovanje Moja dežela -lepa, urejena in čista v letu 1996
LJUBLJANA - Tudi letos je Turistična zveza Slovenije pripravila posvetovanje o uresničevanju projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista v letu 1996. Stone Bizjak z ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je nadomeščal državnega sekretarja, je govoril o vidikih turistične promocije, trženja in kakovostne ponudbe, predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič pa o osnovnih značilnostih projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista, ki je bil v Sloveniji dobro sprejet in v katerega se vsako leto vključuje več krajev in ljudi, nekdanja akcija pa je prerasla v gibanje Slovencev za urejeno okolje. (B. S., foto: U. P.)
r NOVINARSKA KONFERENCA / ZLSD ~i
Novo vodstvo in program mestne organizacije
LJUBLJANA - Novi (in stari) predsednik mestne organizacije Združene liste socialnih demokratov Lev Kreft je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil rezultate volil-no-programske konference, ki se je zaključila preteklo sredo, in nekatere programske smernice stranke v volilnem letu.
Mestna organizacija ima po novem tudi dve podpredsednici, in sicer sta to Angela Murko-Pleš, ki bo skrbela za organiziranje in delovanje vseh organizacijskih in interesnih oblik stranke, in Jožka He-gler, ki bo v novi organiziranosti prevzela področje uveljavljanja strankine politike v mestnem in občinskih svetih. Novi tajnik stranke je Boris Makoter. Na volitvah v organe mestne organizacije je ZLSD uresničila tudi s statutom določeno zastopanost žensk na vodilnih mestih v stranki.
Najpomembnejša projekta mestne ZLSD sta razvoj socialne države in umestitev Slovenije v novi evropski red. Po Kreftovem mnenju se bomo namreč kmalu znašli v sistemu privatne lastnine, kjer je socialna država pogoj za obstanek »zdrave« družbe. Slovenija mora postati del združene razvite
Evrope, kar pa mora storiti sama tako glede gospodarskih kot glede varnostnih vidikov. Glavni strankin projekt v Ljubljani bodo seveda volitve. Osnove zanje so člani ZLSD sprejeli na sobotni konferenci, kjer so določili postopek evidentiranja in določanja kandidatov. Pravico do predlogov naj bi imeli vsi elani stranke.
Med aktualnimi temami v mestni organizaciji je tudi reorganizacija primarnega zdravstva v Ljubljani, o čemer so govorili na ponedeljkovi okrogli mizi, že na naslednji seji pa bo o tem verjetno razpravljal tudi mestni svet. Poleg tega so tako za stranko kot za Ljubljano pomembne tudi spremembe v lokalni samoupravi, s katerimi naj bi krajevnim skupnostim dali novo vsebino. Kljub precej različnim izhodiščem so stranke v mestnem svetu po besedah Leva Krefta na poti h kompromisni rešitvi.
Kreft je prebral tudi strankin odgovor na izjave na javni trubuni, ki jo je organizirala Slovenska socialdemokratska stranka, in na javno pismo člana SDSS Milana Zvera, v katerem mestna organizacija ZLSD zavrača vsa podtikanja in žalitve njenih članov. Tanja Urdih
ZSSS podpira stavkajoče novinaije RTV Slovenija
LJUBLJANA - Sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Rajko Lesjak je v imenu tega sindikata izrazil vso podporo stavkovnemu odboru stavkajočim novinarjem na RTV Slovenija ter jim zaželel, da bi v svojih prizadevanjih za dosledno izpolnitev stavkovnih zahtev s strani vodstva RTVS v celoti uspeli. "Vaš končni cilj zaradi katerega stavkate, tj. dosledno spoštovanje kolektivnih pogodb, je tudi naš cilj," piše sekretar ZSSS v pismu, naslovljenem na predsednico stavkovnega odbora novinarjev na RTVS Alenko Terlep, ter dodaja, da bodo morali slovenski delodajalci čimprej spoznati, da se v Evropo ne da priti z nespoštovanjem dogovorjenega med socialnimi partnerji. Po Lesjakovem pisanju so namreč tudi kolektivne pogodbe pomemben del teh dogovorov.
RAZISKAVA O ŽIVLJENJU CELJANOV
Preveč predebelih in zasvojenih meščanov
Projekt Zdravo mesto pred novo preizkušnjo
CELJE - V Likovnem salonu bosta danes Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Projektna pisarna Celje -Zdravo mesto meščanom prikazala del dognanj lani opravljene raziskave o načinu življenja Celjanov. Ta niso nič kaj razveseljiva.
Povzemimo vsaj nekatere zaključke raziskave, ki jo je vodila dr. Cveta Avguštin z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Celjani premalo vedo" o vplivih prehrane na zdravje. Raziskava je pokazala, da le petina Celjanov je zelenjavo več kot petkrat na teden, čeprav to počne več kot polovica vseh Slovencev. Celjani tudi pogosteje kot drugi Slovenci segajo po vinu, pivu in žganih pijačah. Dvakrat tolikšen delež kot med Slovenci je med Celjani tudi kadilcev, ki pokadijo več kot en zavojček cigaret na dan, pa tudi te-
levizijo gledajo Celjani dlje kot večina Slovencev. V zelo dobri telesni pripravljenosti je desetina tukajšnjih moških in samo petdesetina žensk. Hkrati desetina vseh Celjanov nima nikogar, ki bi jim bil tako blizu, da bi se lahko z njim pogovorih o osebnih stvareh, povrhu pa je kar sedem odstotkov anketirancev z visokošolsko izobrazbo nenehno žalostnih in pobitih.
Vse to seveda vpliva tudi na telesno težo meščanov. Indeks telesne teže v primerjavi z višino je nad še sprejemljivim kar pri eni tretjini anketiran-
cev, zares debela pa je skoraj petina Celjanov. Povprečna teža Slovenca je 73, 6 kilograma, povprečen Celjan pa tehta 74, 5 kilograma.
Vse zbrane podatke bodo v Celju uporabili pri razvijanju različnih dejavnosti, ki naj bi prispevale k izboljšanju počutja in zdravja Celjanov. Razstava, ki jo odpirajo v Celju danes, želi meščane predvsem spomniti, da je odločitev za zdravje povezana s temeljnimi vprašanji ravnanja s samim seboj. Človek si mora vzeti Cas zase, prevzeti odgovornost zase in hkrati pozvati družbo, naj zagotovi socialnopolitične mehanizme, ki bodo vsakomur omogočili odločitev za bolj zdravo življenje.
Brane Piano
LETNO SREČANJE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V AJDOVŠČINI
Nabiranje na domačem dvorišču...
Če bi Janša resno mislil s predlogi skupne vlade, ne bi ustanavljal krščanskega foruma
AJDOVŠČINA - Ajdovski občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je na lokalnih volitvah s 27 odstotki glasov najmočnejša stranka v ajdovski občini, je dejal predsednik Miroslav Geržina na letnem srečanju stranke.
Delo v domači in sosednji vipavski občini ter delo občinskega sveta, ki ga vodi njihov elan, so ocenili kot uspešno. Ne verjamemo v regionalne stranke, kakršna je Zveza za Primorsko, ne v zvezo takšnih strank, ker gre za levo prevaro, je dejal predsednik stranke Lojze Peterle. Ta je odgovarjal tudi na vprašanje o predvolilnem sodelovanju s tako imenovanimi strankami sloven-
ske pomladi. Nobena stranka nas tako ne tolče na domačem terenu kot prav SLS, je menil. Ce bi Janša resno mislil s predlogi o oblikovanju skupne vlade, ne bi ustanavljal krščanskega foruma. V takšnih razmerah in zaradi sedanjega volilnega sistema je nesmiselno tudi sklepanje predvolilnih koalicij, je ocenil in zaključil, naj »vsakdo deluje na svojem terenu, pri čemer naj ne krade volilcev«.
Glede odnosov z Italijo je Lojze Peterle ocenil svoj oglejski dosežek v luči intervjuja, ki naj bi ga v teh dneh objavila televizijska novinarka Rosvita Pesek. Ta naj bi dokazoval, da bo tako imenovana španska
pobuda zahtevala od Slovenije višjo ceno. Gospodarstvo je preobremenjeno, v skladih, agencijah, direkcijah in državni upravi skupaj z novimi občinami pa je bistveno več zaposlenih, je ocenil Peterle, ki je tudi napovedal kandidaturo Miroslava Geržine na volitvah. Občinska organizacija SKD v posebni izjavi izraža pričakovanje, da bo Italija zavrnila odpiranje starih ran na meji. V nasprotnem primem bodo zahtevali, naj slovenska oblast načne problematiko italijanskih zločinov na slovenskih tleh, vključno z mednarodno obravnavo medvojnih taborišč in tudi materialnih odškodnin. Artur Lipovž
KOMENTAR
Robert Mecilosek
Pišem vam pismo (tokrat iz tujine)
Zdi se, da smo v Sloveniji dobili univerzalni recept, ki naj bi pomagal v situacijah, ko je treba prevzeti vsaj del odgovornosti za boleče odločitve. Prvi ga je pred tedni uporabil mariborski Zupan dr. Križman, ki je za težave v mestu obtožil nekakšne imaginame temačne sile in seveda republiški vrh v Ljubljani, ki menda dela zgolj v interesu prestolnice, isto metodo pa je uporabil zdaj že bivši predsednik uprave Tama Janez Lah. Obtožbe so v obeh primerih skomj enake in bi jih lahko strnili v trditve, da je za trenutne mariborske težave kriva predvsem slovenska vlada, ki se menda ne ukvarja dovolj s Tamom in še nekaterimi drugimi večjimi tamkajšnjimi gospodarskimi bolniki.
Na tem mestu bi bilo seveda neresno razglabljati o nekakšnih štajerskih ali ljubljanskih pogledih na Slovenijo. V volilnem letu pa je tudi dokaj otočje kriviti katerokoli vlado, da si zavestno prizadeva za uničevanje posameznih regij. Ni pa seveda skrivnost, da Maribor zamdi strukture svoje industrije še danes plačuje precejšnjo ceno za skupno slovensko odločitev o osamosvojitvi, in v tem smislu bi se morda lahko vprašali, ali je Slovenija v preteklem obdobju morda pozabila na to mariborsko posebnost, saj bi morda lahko ustrezno ukrepala in olajšala tamkajšnji prehod v nove razmere.
Razmišljanje lahko seveda obrnemo tudi drugače. Podobne težave so v preteklih letih doletele še nekatere druge industrijske gigante, v katerih pa so v tistem času malce manj pogledovali proti Ljubljani in so veliko več storili sami ter na različne načine poskušali prestrukturirati največje gospodarske bolnike. Ne bi seveda mogli trditi, da takšnih poskusov v Mariboru ni bilo, vendar se nam spomin vrača tudi v obdobje prejšnje mariborske županje, Id je iskala rešitev za mesto v Kaliforniji, precejšnje število svetovalcev in ekspertov iz tujine pa so v preteklih letih imeli tudi v Tamu. Za vse to so porabili več sto tisoč dolarjev, rezultat pa so danes v glavnem obtožbe na račun Ljubljane.
Težave Tama niso nobena slovenska posebnost, saj so v zadnjih letih propadale in se združevale mnoge še bolj znane tovarne, kot je mariborska. V vseh primerih pa je bil recept vedno podoben: število zaposlenih so drastično zmanjšali, proizvodnjo pa visoko specializirali. V tem smislu je recept za ozdravitev Tama pred časom že napovedal tudi dr. Mencinger in zdravilo je podobno tistemu, ki ga v takšnih primerih uporabljajo v tujini: bistveno manjši Tam bo prej ali slej postal le del velike verige proizvajalcev različnih sestavnih delov za avtobuse ali tovornjake, od spretnosti vodstva tovarne pa je odvisno, v katerem delu sveta bodo lahko našh ustreznega partnerja.
»Primer Tam« bo v naslednjih dneh zagotovo dobrodošla tema za strankarska modrovanja, vendar bo rezultat, žal, vedno podoben tistemu, ki smo ga že omenili. Janez Lah je ob nastopu dolžnosti obljubljal nekakšne inovacije, ki naj bi rešile Tam, in inovacijo je zares tudi našel: namesto iz Maribom ali Ptuja je poslal pismo iz tujine, kar pa je v tem trenutku tudi edina novost v dolgi Tamovi agoniji.
ZA
PROTI
t-» ri razpravi o prihodnji or-Ls ganiziranosti krajevnih in A. četrtnih skupnosti v ljubljanskem mestnem svetu so se mnenja najbolj razhajala glede vprašanja njihovega statusa in stopnji neodvisnosti. Predlogu mestne uprave je predvideval, da bodo krajevne in četrtne skupnosti del mestne občine v funkcionalnem, premoženjskem in pravnem smislu, kar naj bi jih po mnenju članov mestnega odbora Demokratične stranke upokojencev omejevalo na »izpostave mestne občine« brez vsakih samoupravnih pravic. Kot je večkrat poudaril svetnik DeSUS Janko Kušar, naj bi krajevne skupnosti z odvzemom pravnega statusa popolnoma otopele, saj bi izgubile tudi veči-
Več pristojnosti krajevnim skupnostim
no premoženja, ki so ga krajani pridobili s samoprispevki in svojim delom. DeSUS je predlagal, naj četrtne oziroma krajevne skupnosti postanejo partnerice občine Ljubljana s samostojnim sprejemanjem odločitev in obveznosti ter skrbjo za svoje premoženje. Po mnenju stranke bi se morali v Sloveniji zgledovati po drugih državah, kjer države vse več pristojnosti prenašajo na lokalne dejavnike, ki so
organizirani po demokratičnih samoupmvnih načelih.
Upokojensko stranko, ki ima v mestnem svetu samo enega svetnika, so podprli tudi svetniki Združene liste socialnih demokratov, ki po besedah Leva Krefta tudi podpira proces notranje decentralizacije in samoupravne členitve mestne občine Ljubljana. Po njegovem mnenju bi morala mestna občina na krajevne in četrtne skupnosti prenesti vse pristojnosti, ki bi jim omogočale samostojno odločanje v krajevno pomembnih zadevah. Stališče ZLSD je, da mora mestna občina na nižji stopnji omogočiti tolikšno mero samostojnosti, kot je to mogoče v okviru zakona o lokalni samoupmvi.
j-prvi fazi procedure v mes-1 / tnem svetu osnutek statu-r tornega sklepa, ki ga je predlagala mestna upmva, ni bil sprejet, zato so bila potrebna pogajanja. Za sklep statuta momta namreč glasovati kar dve tretjini poslancev, taksno podporo pa je mogoče doseči le s kompromisno xši-tvijo. Kot je morala nekoliko popustiti stran, Id je zagovarjala čimve-čjo mero samostojnosti in pmvni status krajevnih in četrtnih skupnosti, se je morala omehčati tudi nasprotna, v kateri so bili predvsem svetniki strank slovenske pomladi in Liberalne demokracije Slovenije. Svetnik SKD in predsednik statutamopravne komisije v mestnem svetu Drago Dolenc meni, da bi krajevne in četrtne skupnosti omejen pravni status sicer
Pravni
status z
omejitvami
lahko imele, pri tem pa bi po njegovih besedah veljajo razmisliti o tem, da bi primestnim skupnostim dali nekoliko več samostojnosti kot mestnim. Po Dolenčevem mnenju pa nikakor ne bi smelo priti do tega, da bi krajevne in Cetine skupnosti postale občine v občini ali države v državi.
Nadzor nad poslovanjem krajevnih skupnosti je že zdaj trn v peti mestnih oblasti, čemur bi se kljub delni samostojnosti lahko
izognili že s tem, da bi bili tajniki v skupnostih hkrati mestni uslužbenci. Kot pmvi Dolenc, bi lahko pristojnosti krajevnim in Četrtnim skupnostim podelili na temelju njihove razvitosti in potreb bujonov na določenem območju. Vsekakor bi momla imeti krajevna skupnost tudi v novi ureditvi žiroračun, nad katerim pa naj bi imela pregled mestna uprava.
Kakorkoli že, glede na razhčne poglede na prihodnji razvoj lokalne samouprave v Ljubljani kaže, da bodo krajevne in četrtne skupnosti le imele nekaj samostojnosti in pristojnosti ter omejen pmvni status. Predlog popm-vljenega stahimega sklepa naj bi že kmalu prišel na dnevni red seje mestnega sveta že.
Tanja Urdih


Sreda, 20. marca 1996
NAPOVEDI PRIREDITEV
15
GLEDALIŠČA

' , v- -
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - SSG
Danes, 20. t. m., ob 15. uri (izven abonmaja): Kreftova komedija »Krajnski komedijanti«. Ponovitvi jutri, 21.3., ob 10. uri (izven) in ob 16. uri (red G) ter v petek, 22.3., oblO. uri (izven) in ob 16. uri (red I).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 20. t. m., ob 20. uri (red E): baletna predstava P.I. Čajkovski »Fran-cesca da Rimini«. V glavni vlogi Carla Frac-ci.
Ponovitve jutri, 21.t.m., ob 20. uri (red F), v petek, 22.t.m., ob 20. uri (red H), v soboto, 23. t.m., ob 20. uri (red I) in v nedeljo, 24. t.m., ob 16.00 (red G).
Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12,18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 20. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan); L. Pirandello »Enrico IV«. Režija M. Rigillo. Predstava v abonmaju: odrezek 8 -
rumen.
Jutri, 21. t. m., ob 17.30 srečanje z izvajalci. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Giovanna D’Arco al rogo« A. Honeggerja v koprodukciji Stalnega gledališča F-JK in gledališča Verdi.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V soboto, 23. t.m., ob 20.30 (premiera) - Neil Simon »La strana coppia». Režija Marco mat-tolini, nastopata Zuzzur-ro in Gaspare. V abonmaju odrezek St.9.
V Četrtek, 28. t.m., ob 18. uri bo v okviru gledaliških srečanj, ki jih vodi Paolo Quazzolo, srečanje z glavnima interpretoma in publiko. Zaradi tehničnih razlogov predstava »Not-tataccia« gledališke skupine iz Neaplja -ODPADE.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 20. in jutri, 21. t.m., ob 20.30 - V. Brancati »La governante« v izvedbi gledališke skupine Mario Chiocchio. Režija G. Al-bertazzi. V glavnih vlogah Giorgio Albertazzi in Paola Pitagora.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Danes, 20. t.m., ob 19.30 -R. Strauss »Salome« - glasbena drama. Ponovitev v petek, 22. t.m., ob 19.30.
Jutri, 21. t.m., ob 15.00 -Anatevka (musical).
Teater Celovškega ansambla - Danes, 20. t.m., ob 19.30: J. Messner »XY-nereSeno» slovenska monodrama, igra Marjan Hin-teregger.; ob 21.30 -Koncert glasben skupine Wipe out iz Linza in ob 22.00 - Koncert glasbene skupine Fetish ’69 iz Dunaja.
BELJAK
Studijski oder: Danes, 20. t.m., ob 20.00 Alan Bowne »Beirut«. Ponovitve bodo traja-
le do sobote, 30. t.m.,
TINJE
Dom prosvete: Jutri, 21. t.m., ob 19.30 - Koncertni večer z markom Finkom - poklon Stanku Premrlu ob 100-let-nici rojstva in 30-letnici smrti.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Farna dvorana: V petek, 22. t.m., ob 19.30 - Koncert skupine Malin Head -glasba iz Škotske in Irske.
BILČOVS
Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaskega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta.
GLASBA
88
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96
V	ponedeljek, 1. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu nastopil zbor J. Gallus pod vodstvom Janka Bana.
V	Četrtek, 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo).
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 pa se bo predstavil American String Quartet. Izvajal bo Beethovnove, SoStakoviCeve in Brahmsove skladbe.
Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije Jutri, 21. t. m., ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Co-relli, Biber, Tartini in Vivaldi.Koncert so organizirali v sodelovanju z Italijansko-avstrij-skim kulturnim krožkom.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	soboto, 30. t.m., ob 19.00 - Koncert gojencev Mednarodne Sole komorne glasbe-tržaskega Tria.
Goethe Institut - Ul. Coroneo 15
Danes, 20. t.m., ob 20.30 bo v dvorani dobrodelni »Baročni koncert za Greenpeace«, ki ga prireja Musiča umanita.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 28. t.m., ob 20.30 - Koncert pianista Luisa Lortieja. Na sporedu sonate L. Beethovna.
GORICA
Kinodvorana Korzo
Srečanja jazz glasbe: danes, 20. t.m., ob 21.00 - nastop tria Miroslav Vitous, Dave Liebman in Airto Moreira; v sredo, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saints«.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna
Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«.
Občinska razstavna dvorana
Do 31. t.m., razstavlja Sebastiano Papa.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8)
Do 30. aprila je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delovnik od 17. do 20. ure.
Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15)
Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da Parin a Sponza».
Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicold 20): Na ogled je razstava Lorenza Rovisa.
SKEDENJ
SKD Ivan Grbec (Skedenjska ul. 124): v petek, 22. t. m., ob 20. uri otvoritev retrospektivne razstave Marte Werk-Volk. Na otvoritvi bo nastopil 2PZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatic.
ricmanje
V razstavni galeriji Babne hiše
Do 28. t.m. razstavlja devet tržaških likovnih ustvarjalk.
BOUUNEC
V Pivnici III. Generazione razstavlja nemški slikar Hans Joachim Uthe.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: do 6.4. razstavlja Robert Kozman.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-i-iodro, Črno«.
RADIŠE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčevo 1. Ljubljana tel: 061/221-511
H.	Miiller: FILOKTET Danes, 20. marca, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN.
Drugi del dvojnega projekta.
Petek, 22. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO.
Dvojni projekt.
Jutri, 21. marca, ob 20. uri:
VEČER S PETROM HANDKEJEM, za IZVEN in KONTO.
T. Stoppard: ARKADIJA Sobota, 23. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
Jutri, 21. marca, ob 20. uri:
A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO.
Petek, 22. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
D.	Mamet: OLEANNA Sobota, 23. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I.	Horovitz: INDIJO HOČE U BRONX Danes, 20. marca, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
Jutri, 21. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Petek, 22. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950
F. Mendelssohn-Bartholdy:
SEN KRESNE NOGI Jutri, 21. marca, ob 19.30, za red ČETRTEK in IZVEN.
Sreda, 27. marca, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN Danes, 20. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Gostovanje SLG iz Celja.
E.	Flisar: IZTROHNJENO SRCE Jutri, 21. marca, ob 19.30,
za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
A. Jarry: KRALJ UBU Petek, 22. marca, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN.
Sobota, 23. marca, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sobota, 30. marca, ob 16.30, za IZVEN in KONTO.
Mala scena L. VVilson: ZAŽGI!
Jutri, 21. marca, ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 22. marca, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 23. marca, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana tel: 061/332-288. 210-491 Sobota, 23. marca, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAZA Igor Smrekar:
ZAKAJ TEČE PES ZA ZAJCEM, za otroke od tretjega leta dalje. Nedelja, 24. marca, ob 20. uri: IMPROLIGA: Ana Monro : Piloti.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
PET UTOPIČNIH PONOVITEV
E. Hrvatin: CELICA Danes, 20. marca, ob 19.30, za Teatro Penice.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962
Danes, 20. marca, ob 13. uri v Galeriji Commerce,
Einspielerjeva 6, Ljubljana:
VEČER POEZIJE LILI NOVY. Veliki oder
M. Leaf-M. Dekleva:
ZGODBA O FERDINANDU Sobota, 23. marca, ob 11. in 17. uri, za IZVEN.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
A. T. Linhart - A. Rozman-Roza: PUSTI OTOK Jutri, 21. marca, ob 17. uri, za abonma red U in IZVEN.
D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI Sobota, 23. marca, ob 19.30, za IZVEN.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Liubliana tel: 061/216-390
Andrej Rozman-Matjaž Pograjc:
ARABELLA Kavarniški musical ob 90. obletnici Grand hotela Union. Jutri, 21. marca, ob 22. uri.
Sobota, 23. marca, ob 22. uri.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Drama
Ivo Svetina: BABILON Sreda, 27. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Petek, 29. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Sobota, 30. marca, ob 20. uri, za red SOBOTA 2 in IZVEN.
Opera in balet
Četrtek, 28. marca, ob 19.30:
G. Verdi: TRAVIATA za abonente in IZVEN.
JUBILEJNA 70. PREDSTAVA. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748
Nedelja, 24. marca, ob 11. uri: Lutkovno gledališče FRU FRU, Ljubljana: TOBIJA, za otroke od tretjega leta dalje
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Danes, 20. marca, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI,
IZVEN in KONTO.
Jutri, 21. marca, ob 19.30, za abonma MODRI,
IZVEN in KONTO PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA
Danes, 20. marca, ob 20. uri. Gostovanje v Tolminu.
Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Jutri, 21. marca, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Petek, 22. marca, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN.
CANKARJEV DOM 11 RAZSTAVE
Danes, 20. marca, ob 20. uri: THE VVALKABOUTS. Ena najbolj izvirnih, resnično drugačnih ameriških skupin devetdesetih.
Gledališče Inštitut Egon March: A.B. SENCE, koncept Marko Košnik Virant. Danes, 20. marca, ob 22. uri, in od četrtka, 21., do torka, 26. marca, bo predstava ob 20. uri. V nedeljo, 24. marca, in ponedeljek, 25. marca, od 17. do 20. ure bo sistem odprt tudi za
občinstvo.
V petek, 22. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 31. marca, ob 19. uri: B. Slade:
OB LETU OSOREJ.
Razstave
Danes, 20. marca, ob 20. uri:
Otvoritev fotografske razstave Bojana Breclja
MODRA SPILJA.
Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana
Jakob Felzer, klarinet. Program: Bach, Gabrijelčič, Arrieu, Weber, Čopi, Bonard.
Danes, 20. marca, ob 19.30 v Mali dvorani:
KOMORNI KONCERT, na katerem bosta nastopila Tjaša Kuštrin, flavta in
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Petek, 22. marca: OBOJENI PROGRAM.
KLUB ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana
Danes, 20. marca, med 11. in 21. uro:
mednarodni dan frankofonije.
Jutri, 21. marca, med 12. in 19. uro: dan odprtih vrat dramske šole Bariče Blenkus.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana
V galeriji je do 3. aprila na ogled razstava MIKI MUSTER Strip in animirani film.
MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14. Ljubljana
Tugo Sušnik Pregledna razstava 1972-1994 (do 28. aprila).
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Skupinska fotografska razstava z naslovom
DIREKTN’GA IZ MOJ’GA SERCA (do 1. aprila). GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper
HansArp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940 - 1956 (do 5. maja).
MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana Ivan Kožarič: INSTALACIJA Razstava bo na ogled do 24. marca.
GALERIJA
LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana
Na prvem literarnem večeru v Galeriji Loterije
Slovenije bo danes,
20. marca, ob 18. uri predstavil svoje verze pesnik Uroš Zupan.
GALERIJA ŠKUC.
Stari trg 21 . Liubliana
Boštjan Novak KIPI IN RISBE Razstava bo na ogled do 1. aprila.
MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3.
Liubliana
Wulf Bugatti SLIKE IN RISBE.
Razstava bo na ogled do 31. marca.
MESTNA GALERIJA Mestni trg 5.
Ljubljana
V galeriji je do 31. marca v okviru Zimskega salona na ogled razstava 13+13 tujih in domačih avtorjev.
GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana
Vlado Martek TEŽAVE Z ETIKO. Razstava bo na ogled do 29. marca.

NOVICE
Stoch ni več trener lllycaffeja
Mauro Stoch je odstopil s položaja trenerja tržaškega košarkarskega prvoligaša Hlycafie. V sporočilu, ki ga je izdalo društvo, je reCeno, da je Stoch zaprosil za zamenjavo iz družinskih razlogov. Stochovo mesto prevzema njegov pomočnik Furio Stefle.
Priznanje za S. Gironija
TRST - Mladi košarkar tržaškega Illycaffeja Simone Gironi (letnik 1976) je edini Italijan, ki ga je izbral trener Sandro Gamba za svetovno selekcijo »under 20«, ki bo 20. aprila v Charlotteu igrala ekshibicijsko tekmo proti ZDA. Nedvomno je za mladega igralca in tržaško društvo ta izbira lepo priznanje v tem, ne preveč rožnatem obdobju za tržaško košarko.
Tirensko-Jadransko morje: zmaga Danca Sorensena
MONTE SAN PEETRANGEU - Danski kolesar Rolf Sorensen je osvojil včerajšnjo 7. etapo (Sant’ Elpi-dio a Mare - Monte San Pietrangeh, 174 km) mednarodne dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. V sprintu je premagal soubženika Wladi-mirja Bellija. Francesco Casagrande je ohranil prvo mesto na skupni razvrstitvi.
Alpitour jutri že prvak?
Alpitour bi lahko že v jutrišnji četrti finalni tekmi končnice italijanskega odbojkarskega prvenstva v Trevisu proslavljal svoj prvi naslov državnega prvaka. Moštvo iz Cuenea je namreč v tretji tekmi končnice v ponedeljek zvečer pred domačimi gledalci s 3:2 (15:6, 10:15, 4:15, 15:7, 15:9) premagal Sisleya iz Trevisa in v zmagah vodi zdaj z 2:1.
Tretja tekma je bila polna preobratov. Cuneo je v prvem setu zaigral sijajno, v naslednjih dveh pa je bil pred napadi Zorzija in Bemardija povsem brez moči in vse je kazalo, da bodo gostje prepričljivo zmagali. Toda trener piemontske šesterke Prandi je v 4. setu potegnil na dan pravo karto. Nerazpoloženega Vladimirja Grbiča je zamenjal z 21-letnim Cri-stianom Casolijem, ki je zaigral odlično, Lucchetta in Galli pa sta bila neizprosna v bloku. Premoč Al-pitoura je bila izrazita tudi v tie breaku. Povedel je s 6:2, zadnje štiri točke pa je prispeval Samuele Pa-pi, ki je s svojimi udarci navdušil več kot 5000 Al-pitomjevih navijačev.
Bergamelliju veleslalom
TRBIŽ - italijan Thomas Bergamelli je osvojil prvo mesto na včerajšnjme slalomu za FIS točke na Ne-vejskem sedlu. Prehitel je rojaka Massima Zucchel-lija (+79 stotink), Slovenca Gašperja Kontreca (+81), Alana Stufferja (+1:37) in Maura Bielerja (+1:48).
NOGOMET / ČETRTFINALE POKALA UEFA
Neverjetno: Milan in Roma Močena!
Milančane je premagal Bordeaux, rimsko moštvo pa praška Slavijo - Podvig Barcelone
Bordeaux - Milan 3:0 (1:0)
STRELCA: Tholot v 14. min., Dugarry v 63. in 70. min.
BORDEAUX: Huard, Toyes, Lizarazu, Friils-Hansen, Dogon, Lucas, Zidane, Dutuel (od 61. min. Grenet), Tholot (od 86. min. Fernandez), VVitsch-ge, Dugarry.
MILAN: lelpo, Panucci, Maldini, Vieira (od 71. min. Locatelli), Costacurta, Baresi, Eranio (od 25. min. Albertini), Desailly, Weah, Baggio (od 46. min. Di Ca-nio), Donadoni.
SODNIK:	Cakar
(Turčija). GLEDALCEV: 35.000.
BORDEAUX - Francoskemu Bordeauxu je uspel velik podvig. Francosko moštvo je z odlično igro in predvsem z veliko voljo do zmage povsem nadigralo Milanovo ekipo in jo ne-
verjetno izločilo iz tega pokala. Bordeaux je že od vsega začetka navalil na Milanova vrata in imel stalno terensko premoč in tudi zasluženo povedel že v 14. min. s Tholotom. Tudi v nadaljevanju so gostitelji imeli pobudo v svojih rokah in z razigranim Du-garryjem dosegli še dva gola ter s tem poskrbeli za pravcati podvig.
Roma - Slavija 3:1 (0:0, 2:0, 3:0)
STRELCI: Moriero v 60. min., Giannini 83. min. Moriero v 99. min., Vavra v 115. min.
ROMA - Cervone, Anno-ni, Lanna, Di Biaggio (od 65. min. Statuto), Aldair, Carboni, Muriero, Totti, Balbo, Giannini, Fonseca (od 46. min. Cappioli).
SLAVIJA PRAGA: Stei-skal, Lerch (od 91. min. Štajner), Suhoparek, Bejbl, Kozel, Novotny, Smicer
Danes Juventus - Real Madrid
Današnja povratna četrtfinalna tekma nogometne Lige prvakov z Realom bo odločilno vplivala na Juventusovo tržno strategijo v prihodnjih tednih. Turinsko moštvo že ne more več računati na osvojitev »scudetta« in samo evropski naslov bi lahko baje preprečil odliv nekaterih boljših igralcev oziroma omogočil nakup novih zvezdnikov. »Občutek, da je to za nas zadnja možnost, ustreza mojim igralcem. Takšnih preizkušenj smo vajeni. Želimo izbrisati slab vtis, ki smo ga zapustili v Madridu. Real je prepričan, da je močnejši, toda mi vemo, da v Madridu nismo igrali kot znamo,« pravi trener Italijanov Marcello Lippi. Današnji spored: Spartak Moskva (Rus) - Nantes (Fra) 0:2; Juventus (Ita) - Real Madrid (Spa) 0:1; Panathinakos (Grč) - Legia Varšava (Pol) 0:0; Ajax Amsterdam (Niz) - Borussia DortmimcHNem) 2:0.
KOŠARKA / NASE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH
Jadranovi kadeti tretji
PROMOCIJSKA LIGA
Virtus Basket - Polet Metra 76:63 (30:24)
POLET: Bogateč 11, Berdon 18, Pertot 16, Malalan 4, Taučer 10, Klanjšček 2, Spacal 2, Preši, Korošec, Doles, trener Počkaj. SON: 24. 3T: Pertot 2, Berdon 1.
Po izenačenem začetku so si gosittelji priigrali ob polčasu 6 točk prednosti, ki so jo v nadaljevanju še povečali. Poletov-ci, ki so nastopili zelo okrnjeni, so namreč v tem delu povsem popustili v obrambi in visok poraz je bil neizbežen. (J.B.)
OSTALI IZIDI: Breg - Ottica Ziglio 79:85, Viale Šport - Skyscrappers 81:86, San Vito - Godiva 85:40, Conca d’ Oro -Omnia Costmzioni 90:83.
VRSTNI RED: Conca d’ Oro in San Vito 30, Omnia Costruzioni 26, Sky-scrappers 20, Ottica Ziglio 16, Viale Šport 14, Breg in Virtus Basket 10, Polet Metra 8, Godiva 6. PRIHODNJE KOLO: Polet Metra - Viale Šport, Godiva - Breg.
1. DIVIZIJA
Dinamo - Golden Basket 74:59 (40:21)
DINAMO: Miani 9, Dilissano 16, Cra-stich 11, Di Marco 12, Volk 9, Jankovič 12, Barbiero 5. 3T: Crastich 2, Volk 1.
Dinamo - Planet Basket 61:56 (26:25)
DINAMO: Miani 7, Dilissano 11, Crastich 13, Di Marco 13, Sbroiavacca, Volk 7, Almonti, Jankovič 10. 3T: Crastich, Di Marco 1.
Moštvo Dinama Basket nadaljuje z uspešnimi nastopi v prvenstvu Prve divizije. Volk, Jankovič in ostali so v zadnjem tednu zabeležili dve zmagi, kljub temu da so nastopili v dokaj okrnjeni postavi. Zanesljivo so odpravili Golden Basket, Planet Basket pa je prav v zadnjih treh minutah omilil razliko (tudi +16). (VJ)
Sokol - EW Cosina 70:91 (32:34)
SOKOL: Križman 33, Spacal, Rizzan-
te 7, Čeme 5, Ban 10, Daneu 7, Cingerla 8, trener Ban. PON: Čeme (19). 3T: Križman 3, Cingerla 2.
Kontovelci so spet nastopiloi v zelo okrnjeni postavi, saj je več igralcev poškodovanih. Naši košarkarji so se enakovredno upirali gostom, pri katerih sta se izkazala Pistrin (23 točk) in Ceppi (19), v nadalejvanju pa so, tudi zaradi utrujenosti, popustili in tako tudi visoko izgubili.
KADEH
Jadran - Barcolana 131:66 (64:36)
JADRAN: Hrovatin, Senizza 31, Bogateč 4, Guštin 2, Mura 5, Slavec 55, Peta-ros 25, Valente 9, Sosič, Stefančič, trener Čehovin.
Jadranovci so sklenili prvenstvo z visoko zmago proti zadnjeuvrščeni Barco-lani in tako osvojili končno 3. mesto.
Na tem srečanju naši košarkarji niso imeli nobenih težav, da so strli odpor gostov, saj je bila kakovostna razlika med ekipama več kot očitna. Od posameznikov bi pohvalili Christiana Slavca, ki je dal kar 55 točk, pri tem dosegel tudi 5 »trojk«. (A.P.)
DEČKI
Bor Ediauto A - Poggi 66:88 (28:46)
BOR: Kafol 8, Tolentino 0:2, Gaburro 18 (0:6), Stokelj 22 (4:12), Cossutta 6, Kr-mec 6, Lombardo 6 (2:2), Bettiolo, trener: Krečič. PM 6:22. SON: 16.
Borovci so proti drugouvrščenemu Poggiju utrpeh četrti prvenstveni poraz. Naši so v prvem polčasu igrali dokaj nezbrano, zgrešili so vrsto polaganj in veliko prostih metov, tako da je bila tekma najbrž odločena že po prvem polčasu.
Po odmom so borovci odločno reagirali in so se približali na samih 9 točk (43:52). Tretjo četrtino pa so sklenili z 11 točkami zaostanka (48:59).
V zadnji četrtini so gostje odločneje
pritisnili na plin, naši pa so se jim v prvih minutah kar dobro upirali. Zatem so Kafol in soigralci, predvsem zaradi utrujenosti, povsem popustili in tudi visoko izgubili. (Niko)
PROPAGANDA
SKUPINA A
Jadran - Panauto 66:45 (36:23)
JADRAN: Guštin 5 (1:2), Ferluga 6, Matjaž Suhadolc 10, Mitja Suhadolc 10, Grilanc 4 (0:2), Piccini 12 (2:8), Ferfolja 11 (1:2), Peric 4 (0:2), Švab 2, Jerman, Beličic, Pavat 2.
Naši so tokrat naleteli na precej enakovrednega nasprotnika. Kljub temu so zmagali brez večjih težav, čeprav je bilo zgrešenih metov kar precej. Naši so bili vsekakor precej pomanjkljivi v obrambi. (A. P.)
Ricreatori - Jadran 44:88 (24:50)
JADRAN: Guštin 6, Ferluga 4, Matjaž Suhadolc 6 (0:2), Mitja Suhadolc 6, Grilanc 18, Piccini 4, Pavat 4, Ferfolja 16, Peric 8, Švab 8, Berdon 4, Beličič 4 (0:1).
V zadnjem kolu so naši odpravili tudi ekipo Ricreatori. V prvi četrtini so naši igrah katastrofalno predvsem v obrambi. V nadaljevanju so se vendarle zbrali in brez težav tudi zmagah. (A. Pavhca)
SKUPINA C
Ferroviario - Polet 124:26 (61:14)
POLET: Gregori, Corbatto, Vodopivec, Starec 8, Sancin, Malalan 2, Guštin, Schillani, Mihe 8, Vaitho 4, Paulin 4.
Proti prvoruvrščenemum Ferrvoiariu so bili poletovci, kot sicer kaže sam izid, brez moči. (M.G.)
Polet - Don Bosco 14:103 (5:89)
POLET: Schihani, Starec, Iskra 2, Gregori, Sqancin, Vodopivec, Guštin, Danev 1, Vaitho 2, Milic 6, Malalan 3.
Poletovci bi lahko izgubili z manjšo razliko, saj so imeli pri zakjučevanjih na koš veliko mero smole. Vse pa velja poh-vahti za veliko požrtvovalnost. (M.G.)
(od 86. min. Vagner), Pe-nicka, Poborsky, Hysky, Kristofik (od 66. min. Vavra).
SODNIK: Ouzonov (Bo-glarija). GLEDALCEV: 70.000.
RIM - Tudi Roma je izločena. Rimsko moštvo je namreč sinoči po ogorčenem boju in podaljških izgubilo s praško Slavijo. S stalnimi napadi so gostitelji so zasluženo z Mo-rierom in Gianninijem izenačili izid iz Prage. V prvem podaljšku so celo dosegli tretji gol z Morie-rom, Pražani pa so 7 minut pred koncem dali gol, ki jih je popeljal v polfinale.
OSTALA IZIDA
PSV Eindhoven - Barcelona 2:3, 1. tekma 2:2, kvalificirana Barcelona.
Nottingham F. - Bayem Munchen 1:5, 1. tekma 1:2, kvalificiran Bayem.
Tomba zbil na tla fotoreporterja
FIRENCE - Alberto Tomba, ki je znan po »ljubezni« do fotoreporterjev, ki se nenehno vmešavajo v njegovo zasebno življenje, je z zavidanja vrednim udarcem zbil na tla Ri-carda Schirmacherja (na sliki) . Ta se nikakor ni hotel odpovedati fotografiranju Tombe, ki je po zabavi odhajal iz nekega hotela v Firencah. Vztrajnega fotoreporterja so po
zdravniškem pregledu poslali domov, saj se je na srečo izvlekel brez hujših poškodb, a je napovedal, da bo slovitega smučarja tožil. Tomba zaradi čedalje hujšega pritiska javnosti razmišlja o koncu kariere, a je znan po svoji prenapetosti. V Val Badii je odvrgel nekemu drugemu fotografu pokal v obraz, neštetokrat pa se je sprl s silami javnega reda.
NOGOMET / NASE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
Zarjini naraščajniki izgubili zadnjo možnost za 1. mesto
Začetniki Primorja Telita! zanesljivo premagali Portuale
ta žogo preusmeril v mrežo.
(d.gr.)
OSTALI IZIDI: Muggia B - Don Bosco 2:2, S. Sergio - CGS 1:0, S. Andrea - Olimpia 3:3, Costahmga - Domio 5:1, Portuale - Chiarbola prelož.
VRSTNI RED: Muggia A in Opicina 48, Olimpia 42, S. Adnrea 38, Zarja Adriaimpex 37, Muggia B 26, San Sergio 25, Portuale 23, Montebello Don Bosco 17, Costalunga 14, Chiarbola in Domio Esperia 11, CGS 10. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpeac - Costalunga.
NAJMLAJSI Domio - Gaja 0:0
GAJA: Jaš Gregori, Guštin, Longo, Berce, Škabar, Batič, Strajn, Cemjava, Tul, Martini (Hrovatin), Spazzapan, 13. Kapun.
Gajini najmlajši so proti povprečni ekipi Domia samo remizirali, kljub temu da so skozi celo tekmo samo napadali. In že sam podatek, da domačini niso niti enkrat zaposlili Gajainega vratarja, je bila slika na igrišču jasna. Jasno je bilo, da so naši fantje stopili na igrišče z namenom, da odnesejo domov zmago, a do tega žal ni prišlo zlasti zato, ker so zgreših neverjetno veliko priložnosti za gol, v ključnih trenutkih so bili brez samozavesti. Naši fantje so potisnili domačine na njihovo polovico od prve minute do zadnje, toda vrta domačinov so bila kot začarana in gajevci, kljub vsem naporom, žoge niso potisnili v mrežo. Naj omenimo, da je zaradi poškodbe po dolgem času (kar sedmih mesecih) z Gajo spet zaigral vratar Jaš Gregori. (d.gr.)
OSTALI IZIDI: Esperia - Olimpia 0:5, CGS - Kras prelož., S. Luigi - Don Bosco 0:2, Costalunga - Chiarbola 0:7, Opicina - Muggia 5:0. VRSTNI RED: Olimpia 60, Esperia 54, Monte-bello Don Bosco 45, Gaja 42, Opicina 38, Kras in Costalunga 19, Domio 18, Chiarbola 17, San Luigi 16, Muggia 13, CGS 3. PRIHODNJE KOLO: Muggia - Gaja.
ZAČETNIKI
Primorje Tehtal - Portuale 4:1 (2:1)
STRELCA ZA PRIMORJE: Pavletič (na sliki) 3, Švara 1.
PRIMORJE: Furlan, Cauter, D. Gregori (Pri-vileggi), Milič (Stoka), I. Križmancič, V. Križ-mančič, Kante, Švara, Merlak, Strajn, Pavletič (Milkovič).
Proseški začetniki so proti Portualeju dosegli lepo zmago, pa čeprav so gostje prvi povedli. Naši igralci pa so si kaj kmalu opomo-gli in tudi zasluženo izenačili s krasnim Pav-letičevim golom. Isti igralec je nato podvojU. Tudi v drugem polčasu so gostitelji imeli terensko premoč in dosegli še dva gola, spet s Pavletičem in s Švaro.
MLADINCI
DE2EI.NO PRVENSTVO
IZIDI 23. KOLA: Gradese - San Sergio 0:7, Itala S. marco - Aquileia 1:3, Ronchi -Sangior-gina 3:1, Mossa - Cormonese 1:1, Ponziana -Juventina 1:0, San Luigi - San Canzian 1:1, Staranzano - Pro Gorizia prelož. VRSTNI RED: Pro Gorizia 61, Ponziana 57, San Sergio 54, Ronchi 53, Juventina, Sangirogina, San Canzian 36, San Luigi 34, Aquileia 26, Staranzano 24, Itala San Marco 20, Cormonese 16, Mossa 15, Gradese 4. PRIHODNJE KOLO: Juventina - Itala San Marco.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
NA TRŽAŠKEM
IZIDI: Domio - S. Andrea 4:1, Edile Adriatica - Primorje 1:2, Zaule - Chiarbola 4:4, Vesna - Opicina 1:2, Don Bosco - Muggia 0:11, Sistiana - Costalunga 0:6, Olimpia - Portuale 2:3. VRSTNI RED: Domio 51, Muggia 45, Costalunga 43, Portuale in Opicina 42, Olimpia in S. Andrea 38, Edile Adriatica 31, Sistiana 23, Primorje in Chiarbola 18, Montebeho Don Bosco in Zaule 17, Vesna 7. PRIHODNJE KOLO: Primorje - Domio, Muggia - Vesna.
NARAŠČAJNIKI
Opicina - Zarja Adriaimpex 1:0 (0:0)
ZARJA ADRIAMPEK: Babuder, Miliani, Jan Gregori, Lorenzi, Bukavec, Gurman, Man-zin, Kariš, Skrl (Ota), Semec, Šušteršič, 12 Damjan Gregori, 13. Martini, 14. Zomada.
S porazom proti Opicini je naša združena ekipa naraščajnikov zamudila zadnji vlak, da »matematično« še ujame vrh lestvice, nasprotno so »Openci« napravili velik korak naprej, da osvojijo naslov.
Zarjani niso imeli kaj za izgubiti, kajti samo zmaga bi kaj pomenila, zato so zaigrali dokaj sproščeno, v določenih henutkih tudi dopadljivo, tako da bi bil neodločen izid primernejši in pravičnejši, kajti igra obeh ekip se je v glavnem odvijala na sredini igrišča in prilik za gol v prvem polčasu sploh nismo videti. Odločilni gol za domačine, pa je padel po odmoru, ko je spretni napadalec podajo iz ko-
ŠPORT
Sreda, 20. marca 1996
SMUČANJE / »OSTR2EK NA SMUČEH« NA PIANCAVALLU
ODBOJKA / 1. ZENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM
D. Petrovčič (Brdina) tudi letos med finalisti
Dosegel je tretje mesto - M. Križmončič blizu podviga
Bretonke boljše
od Kontovelk
Borovke potegnile krajši konec - 2 ID: prvi poraz slogašic, brežanke zamudile priložnost
V	nedeljo je bilo na Pian-cavallu tekmovanje v veleslalomu »Ostržek na smučeh«. Zamejskemu smučanju je velik uspeh priboril Denis Petrovčič (Brdina selekcija ZSSDI), ki si je z uvrstitvijo na 3. mestu v kategoriji cicibanov zagotovil možnost za nastop v naslednji fazi v Abetoneju. Za tega našega odličnega smučarja bo to že drugi nastop na državnem finalu tega tekmovanja. Na Piancavallu so velik uspeh poželi tržaški klubi, ki so v finale plasirali kar 16 tekmovalcev. Na zahtevni progi Sauc se je zbralo skoraj 300 smučarjev iz vse dežele. V vsaki kategoriji si je uvrstitev v finale priborilo po sedem najboljših moških in pet žensk. V kategoriji baby ženske je s Časom 41, 79 zmagala Članica SC 70 Alessia Segulin, med 32 nastopajočimi pa je Mateja Pic-cini (Brdina, selekcija ZSSDI) pristala na 15. mestu s časom 54, 52. Med baby moški, kjer je bilo na startu 44 fantov, je s Časom 43, 80 zmagal Stefano Čornacchia (SC 70). Cas 50, 44 je smučarju Brdine sel. ZSSDI Andreju Marušiču prinesel 21. mesto, Alessio Sibilla (Devin sel. ZSSDI, 50, 51) pa je bil trindvajseti. V konkurenci 62 tekmovalcev je v kategoriji cicibanov s Časom 41, 26 zmagal elan Sci Cai Jonathan Mistretta, Petrovčič pa je z izvrstnim 42, 62 pristal na 3. mestu in s svojim nastopom razveselil vse elane svojega kluba, posebej pa še oCeta, ki ga vsa leta vestno spremlja na smučiščih naše dežele in zunaj nje. V isti kategoriji je bil Jaro Furlani (Devin, 47, 39) 29., Denis Po-lissa (Brdina, 52, 73) pa šti-riinštirideseti.
V	kategoriji deklic je v konkurenci 29 smučark s Ca-
Denis Petrovčič
som 41, 01 zmagala Alessia Filippin (Maniago). Uvrstitve naših: 17. Nika Furlani (Devin) 48, 16; 24. Martina Bogateč (Mladina sel. ZSSDI) 50, 32; 25. Zaneta Švara (Brdina) 53,19.
Med dečki je tekmovalo 44 smučarjev. Zmagal je Car-
lo Baldo (Alpe 2000, 38, 74). Na dobro 10. mesto se je uvrstil član Devina sel. ZSSDI Matej KrižmančiC (42, 13), ki se le za eno sekundo ni uvrstil v naslednjo fazo. Erik Piccini (Brdina sel. ZSSDI, 46, 47) je bil 37. V kategoriji naraščajnikov je prvo mesto osvojil An drsa Ricci (Tolmezzo, 37, 53), dober čas 42, 81 in 20. mesto pa je dosegel Borut Bogateč (Mladina sel. ZSSDI).
Na Nevejskem sedlu pa je bil v soboto veleslalom v skupni kategoriji za Člane in mladince. Med članicami je odlično 1. mesto zasedla Valentina Suber (Brdina). Hitrejše od nje so bile samo nekatere mladinke. Valentinu! klubski tovariš Kristjan Volpi je pristal na 18. mestu, Alex Prašelj (Mladina) pa je v drugem spustu odstopil.
V istih kategorijah so se
naslednji dan pomerili še v slalomu. Valentina je bila med Članicami zopet odlična druga, Kristjan Volpi je bil 29., Peter Ferluga (Brdina) pa je odstopil.
Sezona se izteka, zato so na vrsti obračuni. Najprej moramo pohvaliti vse naše mlade smučarje, ki so se v ostri konkurenci hrabro bori-li. Pri Devinu sta zelo pozitivno sezono izpeljala Mateja in Matej. Pri Mladini so lahko zadovoljni z Martino, Borutom in Alexom, pri Br-dini pa seveda predvsem z Denisom. Velik napor, ki so ga odborniki tega kluba vložili v sezono, pa se žal pri ostalih tekmovalcih ni povsem obrestoval. Pozitivno pa je treba oceniti skupno delo selekcije, Čeprav bo v bodoče treba izpiliti marsikaj glede organizacije in predvsem programov. (E.M.)
Kontovel - Breg 0:3 (6:15, 12:15,6:15)
KONTOVEL: Bogateč, Černe, Sossa, Škrk, Stoka, Obad, Furlani.
BREG: Zeriali, KosmaC, Canziani, Lavrica, F., M. in S. Sancin, Mauri, Sturman, Pet-tirosso, Gobbo.
Derbi je zanesljivo pripadel bolj izkušenim Brežankam, Čeprav je bila tekma precej izenačena, Kontovel pa je v drugem setu tudi povedel z 12:11. Pri gosti-tlejicah je bilo opaziti, da so v ključnih trenutkih zgrešile preveč servisov, gostje pa so pokazale veliko homogenost in borbenost.
Bor Friulexport - SanVAn-drea 1:3 (15:8, 3:15, 8:15, 8:15)
BOR: Z. in J. Miličevič, Bogateč, Flego, Macho, Rogelja, Sadlowski, Fajman, Stemad, Virgiglio.
Mladinske igre: odličen nastop tekačice Mateje Bogateč v Bardonecchii
Na državnem finalu Mladinskih iger v alpskem in nordijskem smučanju v Bardonec-chi za dijake nižjih srednjih šol je naša edina predstavnica -smučarska tekačica na-brežniske šole Igo Gruden Mateja Bogateč poskrbela za odličen nastop. V teku na 5 km je namreč v konkurenci preko 90 tekmovalk dosegla uvrstitev okoli 20. mesta, kar je za športnico, ki se sicer ukvarja izključno z rolkanjem, res izvrsten rezultat.
Danes bo BogatCeva v FJK tekmovala še v šta-okviru reprezentance fetnem teku.
Finale »deklic« na Goriškem: po porazu v Tržiču Val že danes proti Farri
Mercato di Selz -Val 3:0 (15:12,15:7,15:1)
VAL: B. in P. Uršič, Kocjančič, Ambrosi, Brisco, Danielis, Vižintin, Deveta.
V drugem kolu finalne skupine med »deklicami« na Goriškem so valovke doživele v Tržiču gladek poraz, po katerem so se njihove možnosti v boju za naslov prvakinj občutno zmanjšale, seveda pa še ne povsem izčrpale, ker je treba pač odigrati še štiri tekme. Favorizirani Mercato di Selz je pokazal več od valovk, ki s svojim nastopom niso zadovoljile, zlasti glede sprejema servisa. Precej pa se je tudi poznalo, da je Barbara Uršič igrala z vročino, Lucia Danielis pa je prvič stopila na igrišče po dvajsetih dneh odsotnosti. Valovkam je lahko predvsem žal za izgubljeni prvi niz, v katerem so vodile z 10:8, v končnici pa naredile preveč napak. Ce bi Val zaigral kot zna, bi bil favoritu številka ena za naslov vsaj enakovreden. Tretji nastop v konCnici bodo valovke opravile že danes, ko se bodo v Kulturnem domu (pričetek ob 19. uri) pomerile s Farro.
Ostali izid 2. kola: Tomana - Farra 3:0. Vrstni red: Mercato di Selz 4, Val in Tomana 2, Farra 0.
Brežanke prepričljivo dobile derbi s Kontovelom
Borovke so potegnile krajši konec, lahko pa bi izbojevale več, Ce bi zaigrale bolj kostantno. Po prvem gladko osvojenem nizu, v katerem so naše igralke prikazale dopadljivo igro, so v drugem setu močno popustile, v nadaljevanju pa so se enakovredno borile bolj izkušenemu nasprotniku do polovice seta (v tretjem 7:8), nakar spet zaigrale nezbrano, v zadnjem setu pa, ko so že izgubljale 13:3, spet zaigrale bolj borbeno, gostjam odšči-pnile več točk, toda poraz le nekoliko omilile. (Dejan) Ostala izida 5. kola: Preve-nire - Nuova Pallavolo 0:3, Killjoy - Pallavolo bo danes. Vrstni red: Nuova Pallavolo 10, SanfAndrea 8, Breg in Killjoy* 6, Bor Friulexport 4, Pallavolo* in Kontovel 2, Prevenire -2. (*tekma manj)
2. ZENSKA DIVIZIJA Skupina A
Ricreatori - Sloga 3:1 (6:15,15:11,15:10,15:12)
SLOGA: Canziani, Cauter, Di Guida, Ferluga, Kufersin, Milič, Sossi, Strajn.
V četrtem kolu so slogaši-ce doživele svoj prvi poraz proti ekipi Ricreatori, ki jih je tako dohitela na lestvici. Naše igralke so tokrat nasto-
pile v nekoliko okrnjeni postavi in so znale starejšim nasprotnicam vsiliti svojo igro le v prvem setu. Ostali trije so bili zelo izenačeni, slavile pa so domačinke, ki so izkoristile svojo večjo izkušenost in tudi prizanesljivo sojenje, ki vedno kaznuje tehnično boljšo ekipo.
(Inka)
Ostala izida 4. kola; Sgt A
- Virtus A 0:3, Julia - Sokol 3:1.
Vrstni red: Virtus 8, Sloga in Ricreatori 6, Sokol in Juha 2m SGT A 0.
Skupina B
Breg - Sgt B 0:3 (6:15, 11:15,15:17)
BREG: Pettirosso, I. in J. Sancin, Družina, Carboni, Criti, Cossutta, Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali.
Brežanke so zamudile priložnost za zmago. Začele so porazno, nato pa iz točke v točko zaigrale bolje, vendar pa jim je na koncu zmanjkalo moči. V tretjem setu je trener Gač poslal na igrišče mlajše igralke, ki so se res izkazale.
Ostali izid 4. kola: Virtus B - S. Andrea 3:2, Al tura ni igrala.
Vrstni red: Virtus B 6, Al-tura in SanfAndrea 4, Sgt B 2, Breg 0.
Obvestila
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 24. t.m., avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 29. Športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba ProseSka ulica 131 -Opčine Se danes od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št 212859 in 299573.
SD GRMADA
vabi elane in prijatelje na
9. redni občni zbor, ki bo v
petek, 22. t.m., ob 20.30 v
društvenem sedežu v
Mavhinjah.
SK DEVIN
obveSCa elana, Id bi želeli se udeležiti veleslalom za zimske Športne igre, ki bo 24. t.m. na Trbižu, naj se javijo najkansje v sredo, 20. t.m. do 21. ure na telefon 220423.
SK DEVIN
obveSCa, da bo v nedeljo 31. tm. na Cimi Sappada društveno prvenstvo. Za zaključek sezone bo posrk-bljen zadnji avtobusni izlet ter klobase z zeljem in domačo kapljico. Prijave na sedežu društva v Cerovljah vsako sredo od 20.30 do 22.00 ali najkasneje v petek, 29. tm. do 20. ure na tel. 220423.
__________ODBOJKA / PRVENSTVO NARASCAJNIC NA TRŽAŠKEM_____________
Breg, Kontovel A, Sloga A in Sloga B v finalni skupini
Boji za naslov prvakinj se bodo začeli že v prihodnjih dneh - Kontovel A in Breg doslej izgubila le set
V	prvenstvu naraščajnic se je končal kvalifikacijski del. V finalno skupino za naslov prvakinj so se uvrstile po dve najboljši šesterki iz vsake od vseh skupin. Od teh so kar štiri slovenske: Breg, Kontovel, Sloga A in Sloga B, ostah dve pa sta Nuova Pallavolo in Ricreatori. Finalna faza, v kateri se bodo ekipe med sabo pomerile dvokrožno, se bo pričela že v prihodnjih dneh.
Skupina A
Sgt - Kontovel A 0:3 (0:15,1:15, 0:15)
KONTOVEL A: Starc, Sossa, Antoniih, Battigelh, Vitez, Kosmina.
Sgt ni pokazal v primerjavi s prvim delom sezone nikakega napredka, zato so ga premočne Konto-velke tudi tokrat gladko premagale.
Nuova Pallavolo Trst - Sloga A 1:2 (6:15,11:15,15:11)
Sloga A: Ban, Carli, Hrovatin, Možina, Simeone, Sosič, Sossi.
V	nedeljo je Sloga odigrala zaostalo tekmo, ki je odpadla za pust. Srečanje je bilo izredno pomembno v boju za nastop v play-offu, pot v končnico prvenstva pa je Slogi olajšal prav njen nasprotnik, ki je dan prej premagal Ricreatori. Slogi bi bil za osvojitev drugega mesta dovolj en sam set, vendar so se igralke
hotele prvenstva posloviti z zmago. Tako so brez najmanjše težave osvojile prvi in drugi niz, v tretjem pa potem nekohko popustile, tako da je NPT dosegel častni set. To pa seveda ni skalilo veselja slogašic, ki so v svoji skupini zasedle drugo mesto in se povsem zasluženo, prav tako kot Sloga B v drugi skupini, uvrstile v končnico prvenstva, kjer bodo tekme odločale o pokrajinskem prvaku. (Inka)
Sokol - Sloga A 0:3 (4:15, 6:15, 4:15)
SOKOL: Peric, Leghissa, Španu, Lansetti, Santhh, Tanze, Košuta, Šemi.
SLOGFA A: Ban, Sosič, Bianchi, Sossi, Carli, Možina, Pangerc, Hrovatin, Simeone.
Slogašice so po pričakovanjih osvojile derbi, Sokolu pa za razliko od prve tekme tokrat ni uspelo osvojiti niti seta. Obračun prvenstva je za Nabrežinke vsekakor dokaj pozitiven, če vemo, da je bila ekipa sestavljena v zadnjem hipu. Gotovo bi bila skupina še bolj obetavna, ko bi dekleta bolj redno trenirala. Zal pa so zadostno resnost pokazale samo nekatere, med temi pa bi še posebej pohvalih Katjo Lansetti.
Ostali izid: Nuova Pallavolo B -
Ricreatori 2:1. KonCni vrstni red: Kontovel 29, Sloga A 20, Ricreatori 18, Nuova Pallavolo 16, Sokol 7, Sgt 0.
Skupina B
Izidi 10. kola: Altura - Nuova Pallavolo 1:2, Oma B - SanfAndrea 2:1, Sloga B - Virtus 3:0. KonCni vrstni red: Sloga B 27, Nuova Pallavolo 25, Altura 16, Virtus 15, Oma B 6, SanfAndrea 1.
Skupina C
NPT A - Kontovel B 0:3 (4:15, 7:15,0:15)
KONTOVEL: Hrovatin, Starec, Kocjan, Kralj, Picciola, Prašelj.
Kontovelke so ponovile uspeh iz prve tekme in pokazale, da stalno napredujejo. Tokrat jih je še posebej treba pohvaliti za pogum, ki so ga pokazale v napadu, prav vse igralke pa so tudi zanesljivo servirale.
Ricreatori - Breg 0:3 (8:15, 4:15, 9:15)
BREG: Cossutta, Mingot, Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali, Gregori, Derganc, Knez, Babič, Benedetti, Koren.
Brežanke so z novo zmago sklenile boje v skupini, v kateri so pokazale absolutno premoč, saj so v desetih nastopih izgubile samo en set. Tudi tokrat so pokazale dobro igro, zlasti
v napadu in na servisu in prav gotovo je pričakovati, da bodo zelo vidno vlogo odigrale tudi v finalni skupini za naslov prvaka.
OMA A - Bor Friulexport 3:0 (15:6,15:1,15:0)
BOR: Carpani, Bandino, Bevilac-qua, Ciacchi, Cunja, Derganc, Husu, Lavrenčič, Stanič, Stepančič, Zom-picchiatti, Pizent.
Borovke so v zadnjem kolu doživele nov pekoč poraz. Z igro pa so zadovoljile le v prvem setu, v katerem so dobro gradile, se precej trudile in objektivno boljšim nasprotnicam odšCipnile nekaj veC točk. Toda v nadaljevanju je koncentracija popustila, pričele so delati enostavne napake, na igrišču so bile statične, tako da je OMA dosegla točke kot za stavo in hud poraz je bil neizbežen.
Ce potegnemo Črto skozi prvenstvo lahko zatrdimo, da so borovke precej napredovale, vendar pa še marsikdaj zaigrajo boječe in preveč statično. Ko pa so zaigrale bolj odločno, so bile marsikateremu nasprotniku tudi enakovredne.
(Dejan)
KonCni vrstni red: Breg 29, Ricreatori 18, Oma A 17, Kontovel B 14, Bor Friulexport 4, Nuova Pallavolo 3.
ODBOJKA / DEČKI
Prvak je NPT Korting bo drugi
Nuova Pallavolo - Korting 3:1 (15:10,13:15,15:7,15:8)
KORTING: Mikolj, Mihe, Pečar, Peterlin, Savarin, Spetič, Stopar.
Ekipa NPT je letošnji pokrajinski prvak v kategoriji dečkov. To je bilo sicer znano že po prvi tekmi s Kortingom, v tem kolu pa je prišlo tudi do matematične potrditve. Tokrat smo lahko gledali dobro tekmo, saj sta ti dve ekipi vsaj za razred boljši od ostalih treh, pa tudi zato tudi zmagovalec ni bil že vnaprej znan, tudi če je bil favorit seveda domača ekipa. Srečanje je bilo vseskozi borbeno in izenačeno, saj tudi tretjega in Četrtega seta domačini niso osvojih tako gladko, kot bi se dalo sklepati iz delnih izidov. Naši fantje so jim vseskozi grenili pot do zmage, žal pa so si prevelikokrat priigrali le menjavo, ne pa tudi točke.
Povsem zasluženo je Korting osvojil drugi set in tako postal tudi edina ekipa, ki je proti pokrajinskemu prvaku bila vsaj delno uspešna.
(Inka)
Ostali izid 9. kola: Volley 80 -Volley club 3:0. Vrstni red: Nuova Pallavolo 14, Korting 10, Volley 80 8, Volley club 4, Virtus -2.
18
Sreda, 20. marca 1996
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
—w-----
Horoskop
zapisal
B. R.K. '
OVEN 21.3. - 20,4: Spoznali boste, da ne potrebujete novih predmetov, vsaj ne takih, M bi jih načela rja zastarelosti, ampak novo čustveno vez, ki jo bo krasil sij večnosti. Nekdo že nestrpno čaka.

BIK 21.4 - 20.5.: V svet se boste zazrli s treznejšimi očmi in ne boste ga več toliko silili k spremembam po meri lastnih iluzij. Zagotovo pa boste lahko začeli reševati tisto, kar vas je k njim prisiljevalo.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nadrejenemu boste pojasnili svojo zamisel na način, ki ga obvladajo le veliki govomiM. Sprejel jo bo v razmislek, vi pa se boste medtem ubadali z določanjem cene. Višja bo, nižja bo.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Vaše skrite želje se bodo začele vztrajno pretakati v resničnost. Nic hudega, če vam bo od časa do časa zaškripalo, kajti komur ne škriplje, ta zanesljivo prezre možnosti za izboljšave.
LEV 23.7. - 23.8.: Dogodkov, ki ram bodo polepšali dan, si boste zaželeli še več, saj vas potrjujejo v tistih lastnostih, M jih drugi v svojem boju po naklonjenosti skoraj nikoli ne opazijo.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Končno boste dojeli, da z nenehnim nadzorom partnerja še zdaleč ne boste mogli pokopati bolečine ljubosumja, Id vas razžira zadnje čase. Dopustite mu popolno svobodo.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Izbirali boste med novimi možnostmi in priložnostmi ter se odločili, da sprejmete le tiste, ki jih krasi zanesljivost. A včasih so najbolj zanesljive prav najbolj nezanesljive.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. U,: Ko boste znova preračunali prihodke in izdatke, boste z veseljem ugotovili, da si boste lahko mirne volje privoščili predmet, Id bo olajšal vašo pot v službo in nazaj.
STRELEC 23.11.-21.12,: Končno se boste opogumili in partnerju brez ovinkarjenja razkrili svoje pomisleke glede vajine prihodnosti. Spoznala bosta, da je veliko obetavnejša, kot je bila videti iz zapredka trme.
KOZOROG 22.12. - 20. L: Z vso razpoložljivo energijo se boste lotih težavice, ki vas že nekaj časa vztrajno oklepa, jo rešili in se brž lotili nove. Ne hitite preveč, sicer si boste nakopali kup novih.
VODNAR 21.1. - T 9.2.: Po tehtnem razmisleku boste uvideli, da ste bližnjemu naredili krivica Nihče ni kriv, če se v vaši notranjosti kopičijo temni oblaki, je pa zagotovo res, da jih boste zmogli le vi sami.
RIBI 20.2. - 20.3.: Naveličali se boste hlinjene prijaznosti in pokazali svoj pravi obraz. Čeprav nekaterim ne bo všeč, se brste vendarle očistiti in začeti zreti v svet s prijaznejšimi in svetlejšimi očmi.
_________BENJAMIN_______
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, Id poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti se kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristaU ali astrološki izračuni; zanaSa se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vaSo usodo.
Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite Čakati na odgovor v Republiki ali Želite obširnejši in Cimhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Brezvoljnost
Ker vem, da si že mnogim pomagal iz stiske, sem se odločila, da te za nasvet poprosim tudi jaz. Vse bolj sem brezvoljna in muCi me kup vprašanj. Kako bo z mano in z mojo družino? Na koga naj se obrnem zaradi hčerkine težave? Kje bom živela v prihodnosti? Ali bom Se dolgo ostala v isti službi, kajti želim si jo zamenjati? Kaj mi svetujete? Čutim, da se v meni razvija neka bolezen. Ali bom sploh dočakala starost? Kaj bo z bratom? Zaljubljena sem v nekega moškega in bi rada vedela, kaj bo med nama. Kako naj se spet spremenim v nasmejano in sreCno osebo, kakršna sem bila včasih? Bova s partnerjem ostala skupaj? Lepo te pozdravljam in ti želim Se veliko dobrih del!
Benjamin: Tvoje trenutno počutje ne temelji le na objektivnih težavah, ki te pestijo, marveč tudi na pristopu, ki ga gojiš do sebe. Vse premalo razmišljaš o sebi in se poglabljaš v notranji izvor svojih težav in vse preveč se zanašaš na srečna naključja in dobrohotnost drugih. Ne prepričuj se, da nimaš časa zase, kajti kljub obilici obveznosti lahko še zmeraj najdeš kakšno urico za bolj »duhovne« zadeve. Ampak to se bo že kmalu spremenilo, tudi zahvaljujoč novemu znancu, ki se že lep poglablja vase in te bo zato brž popeljal v zanimive notranje svetove. Tedaj bos tudi na svoje težave začela gledati drugače - ne bodo ti
več predstavljale nerešljivega bremena, marveč dobrodošel izziv za osebnostno rast - kar v bistvu tudi so. V tebi se ne razvija nobena bolezen in pred teboj so še dolga leta vse bolj zadovoljivega življenja, je pa res, da ti brez nobanje pozitivne spremembe tudi telesno zdravje ne bo več dolgo naklonjeno. Počasi išči drugo službo, vendar se nikar ne prenagli z zamenjavo; počakaj na notranjo revolucijo, pa se ti službene težave sploh ne bodo več zdele nerešljiv oreh. Veliko možnosti je, da se odnos s fantom, na katerega si »vrgla oko«, počasi razvije v kaj resnejšega. Tvoj sedanji partner je prepovršen in med vama nikdar ni bilo nič zelo globokega - poskušajta se več pogovarjati in odkrivati drug v drugem nove plati, morda še ugotovita, da sta vendarle rojena drug za drugega. Ljubezen je namreč nekaj, kar se razvija postopoma in kar je treba z obojestransko skrbjo negovati. O bratu in tašči si napisala premalo za kakršenkoli resnejši odgovor. Naj mi pišeta sama. Vse najboljše ti želim - predvsem pa ti želim veliko dobrih del, namenjenih tebi sami.
Sreča o poteča
Zavedam se, da moramo za srečo poskrbeti predvsem sami, vendar bi kljub temu rad sliSal tvoje mnenje o mojih težavah. Zaradi bolezni sem že več let brez dela. Tudi Zena ima zdravstvene težave, zaradi katerih je morala zamenjati službo. Ker ima družina nizke dohodke,
nas večkrat pestijo finančne težave, posebno letos, ko smo imeli veliko nepredvidenih stroškov. Tudi pravega dopusta si že dolgo nismo mogli privoščiti. Zanima me, ali lahko pričakujemo kakšno izboljšanje, tudi glede ženine bolezni, posebno pa, kako bi se nama obneslo samostojno delo ah pa bi bilo morda bolje, da ostane tako, kot je - zlasti glede zaposlitve. Hvala za odgovor.
Benjamin:	Kakšnih
sanjskih sprememb si ne obetajte, kvečjemu se bo zgodilo to, da se bo vase življenje normabziralo - kar pomeni, da vam denarja ne bo več zmanjkovalo in da si boste lahko privoščib tudi kakšen dopust. Z ženinim zdravjem bo sčasoma šlo na bolje, mora le poiskati nekoga, ki ji bo pripravljen pomagati tudi brez klasičnih medicinskih sredstev - vendar naj se šarlatanov na daleč izogiba. Priporočam vam, da ji redno masbate hrbet, kajti njene težave vsaj delno izvirajo iz kroničnih napetosti njenih hrbtnih mišic. Naj poskusi tudi z novo protibolečinsko tehniko, s katero se lahko seznani iz knjižice Življenje brez bolečin. Samostojno delo bi se vama prav gotovo obneslo, najbolje bo, da si zami-sbta delo, ki ga bosta lahko opravljala doma - kajti dovolj sta vestna in sposobna, da se lahko preživljata na tak način, in sicer veliko bolje kot doslej. Vendar pa žena naj ne zapušča trenutne zaposbtve prej, preden se ne utečeta v domače delo. Skratka, nobenega
razloga za obup ni, kajti kriza, v kateri ste se znašli, ni trajne narave. Tudi otroci se bodo dobro znašli v življenju, zlasti starejši bo že kmaiu lahko prispeval k družinskemu proračunu ter olajšal bivanje sebi in celotni družini. Lep pozdrav vsem in obilo sreče!
Who
V življenju, vsaj doslej, nisem imela večjih težav. Moja najveCja težava je v tem, da premalo hodim v družbo, Čeprav ne vem, zakaj. Imam pa veliko prijateljic in nekaj prijateljev. Posebno z enim se zelo dobro razumeva. NekoC sem mu bila všeč, pa sem ga zavrnila, zdaj pa ima drugo. Ga imam rada? Bolj kot zgolj prijatelja?. Pa on? Se kaj Čuti do mene? Bom kdaj uspešna na področju pisateljevanja? Bom uspešno končala šolo? Obstaja Se en fant, ki sem mu bila nekoC všeč, zdaj pa ga vse redkeje videvam. Sem mu všeC? Bo kdo drug v mojem življenju? Ga poznam? Bo moj oCe zbolel? Bom Sla po srednji Soh študirat ah bom sla v službo? Bom s službo zadovoljna?
Benjamin: Draga moja, dejstvo, da ne zahajaš veh-ko v družbo in nenehno ne žuriraš, je zelo dober znak; to namreč pomeni, da nisi pbtev človek; si razmišljajoča oseba, ki ji ni mar za površne stike in pogovore, ampak iščeš raje možnosti za tesnejše medsebojne vezi in za globlje pogovore o življenjskih dejstvih. Skratka, v tebi se skriva nadarjen psiholog,
kar se kaže tudi v tvojih nagibih k pisateljevanju. Prepričan sem, da so tvoji šolski spisi polni globokih razmišljanj in modrih misli. No, pojdiva zdaj k tvojim ljubezenskim tegobam. Kaj čutiš do fanta, ki si ga nekoč zavrnila, veš najbolje ti sama. Čeprav si želiš, da bi bila občutja do njega prava ljubezen, so vendarle kvečjemu radostno počutje zaradi dejstva, da smo ljudje lahko tudi iskreni in razumevajoči. Gre torej za prijateljsko ljubezen. Ce bi slo za resnično ljubezen, bi ti to najbolje vedela - ampak ne mešaj resnične ljubezni s strastjo; če strasti ne spremlja prijateljska ljubezen, o pravi ljubezni ni mogoče govoriti. Tudi on čuti do tebe podobno - torej prijateljsko ljubezen. Ni torej nikjer rečeno, da se vajina obojestranska naklonjenost ne bi mogla prevesiti v strastno ljubezen, vendar tega fanta v tvoji prihodnosti ne vidim - niti ne vidim drugega, ki ga omenjaš v svojem krasnem pismu. Pač pa vidim simpatičnega in filozofsko nadarjenega mladeniča, katerega boš srečala v letih svojega študija, ki ga bos nadaljevala po uspešno končani srednji Soli. Z njim bosta sprva zgolj naključna znanca, nato tesna prijatelja, pozneje pa bo vajino prijateljstvo preraslo v strastno ljubezen, ki se bo vseskozi poglabljala, saj bosta oba v pribbžno enaki meri skrbela za svoj duhovni razvoj ter spodbujala drug drugega. Za očeta ne skrbi, ne preti mu nič usodnega. Pa lep pozdrav!
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	SKUPNA OBLAST DVEH ALIVEC DRŽAV	POLITIČNA DOKTRINA	ZAMET	NASLOVNI JUNAK GOTOVČEVE OPERE	ANG. FILMSKI PRODUCENT (ARTHUR)	NATAŠA DOLENC	NAJSTAREJSA KAMENA DOBA	NARODNI PARK V KENIJI	REDKA KOVINA (V)	KIRA IVANOVA	AVTOR: SIMON BIZJAK	ČRTA, KI SPAJA NOTNA CRTOVJA	SONCU NAJBLIZJI PLANET	NAMIZNO PREGRINJALO	LUDVIK MRZEL	SREDISCE MOLDAVIJE	SL, VESLAČ (ERIK)	MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN BOSNO	ZA POLTON ZNIZANI TON D	SATIRIK BUCHWALD
STROKOVNJAK ZA KIBERNETIKO											NAJVECJI ODMIK PRI NIHANJU									
BEETHOVNOVA DEVETA SIMFONIJA											SILIT. KRITIK IN ESEJIST (TARAS)									
KRUTI RIMSKI CESAR						RIMSKI HIŠNI BOG ROBERT SCHUMANN				ČERNIGOJ AVGUST	ENOTSKI VEKTOR (IZCRKTOR)				APETIT. TEK ILUSTRIRAN KMEČKI KOLEDAR					
NEKDANJI BENEŠKI VLADAR				SL. KOŠARKARICA (KATJA)							LUKA KOPRIVŠEK			LUD0LF0V0 ŠTEVILO NEM. SKLAD. IHANNSi			POTEZA S KRALJEM IN TRDNJAVO PRI ŠAHU	STROJ, NAPRAVA	REDKEJŠE ZENSKO IME	SLUTERARN ZGODOVINAR (JOŽA)
				SVATBA							SPAČEK									
OLUPEK					POPULARNI TV VODITELJ MAJHNA DEKLICA											STOPNJA (V DOLOČENEM REDU) SET				
ENOCLENIK V MATEMATIKI						PROSOJEN PAPIR ZA RISANJE NAČRTOV	SNOP IZ OMLATENE SLAME	SL. PEVKA FALK	TOM SAWYER	EDIRNE, ODRIN KRAJ POD PRUSKO GORC										
IVAN GROHAR			ALPSKA RASTLINA										PRIPRAVA ZA VKLOP TOKA							
			ANG. REŽISER RUSSELL										JAP. PISEC IKOBO)							
SRB, IZUMITELJ S PODROČJA ELEK-TROTEHNIKE												RDEČE CIMZ-NO BARVILO EUGENIO MONTANE								
ČLOVEK, KI GOVORI IJEKAVSCINO									OZEBLINA (NAREČNO)							VZDEVEK IDUA AMINA				
CESKA TENISACICA NOVOTNA					TOPLICE V BELGIJI (IZCRKPAS)				PRIPRAVA ZA SNEMANJE FILMOV							MESTO V MAVRETANIJ (IZCRKTARA				
wiv
'vtiamoi
‘vas
‘VNVi
‘vava
‘itaaazo
‘D3AV5iail
‘NIHVZITV
‘vasai vaoitiN ‘cnvms 'vmNoava ‘91
‘aaaoNvraav
‘MONCM
‘9NVH
‘ttanv Nvioj.s ‘amo ‘ta
‘XI
‘DIAItra
‘zoa
‘J.SV1S
‘mo
‘HVl ‘NOH3N ‘aaNnvNaa^ ‘usoavH vao ‘vaninaiMv ‘maNnaara
:OUABJOpOy\
:A3JJS3^
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Kotiček: DrejCek in trije Marsovčki (lutke)
TV dnevnik
£ RAI i
9.35
11.10
12.25
12.35
13.30
14.05
15.45
17.30
17.50 18.00 18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
23.00
23.05
0.00
0.30
1.00
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8,30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: Adamo ed Evelina (kom., VB '49, i. J. Sim-mons, Stevvart Granger) Aktualna odd.: Verde-mattina (vodita L. Sar-della, J. Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -(i. Angela Lansbury) Dnevnik, rubrika Cover, 14.00 gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik %
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Aktualna tema: 11 fatto Film: Una gelata precoce (dram., ZDA ’85, i. A. Quinn, G. Rovclands) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Ecce Bombo (kom., It. '78, r.-i. N. Moretti)
RAI 2
7.00
9.30 9.40
9.45
11.30
12.00
13.00
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15 18.00
18.20
18.45
19.35
19.50 20.30
20.50
22.55
23.55
0.35
0.45
Variete za najmlajše Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in dnevnik flash Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Tg2 Film: I due carabinieri (kom., ’84, i. C. Verdone) Aktualna odd.: L’ errore -Napaka
Dnevnik in vreme, 0.10 Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte
m RAI 3
Jutranji dnevnik, drobci Film: L’ armata degli eroi (dram., Fr. ’69) Videosapere: Vstop prost, Media/Mente, Faust, Filozofija, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, Cestni pistelji Dnevnik
Aktualno :Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, mojaltalija.VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Glasba: Pred premiero Športno popoldne Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Aktualno: La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob Aktualna odd.: Mi man-da Lubrano
Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Linea 3 Viaggiatori nelle tenebre Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura,vreme Variete: Fuori orario Nad.: Gamma (4. del)
® RETE 4
ITALIA 1
{T Slovenija 1
11 Koper
12.30
13.30
14.00
14.15
15.00
17.15
18.00
19.50
20.40
22.30
1.00
1.30
Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massilia-no, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: A cuore aperto Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Le castagne sono buone (kom., It. ’70) Aktualno: Perdonami Dnevne zanimivosti -Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Occhio, malocchio, prezzemolo e finocchio (kom., It. ’82, i. L. Banfi) Film: Sotto il vestito niente 2 (krim., It. '88), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: La mia mušica (’93)
|s| CANALE 5
6.00
8.45
11.30
13.00
13.25
13.40
14.15
14.45
16.00
16.25 18.00
20.00
20.20
22.30
23.00
1.30 2.00
2.30
3.00
3.30
Na prvi strani, vremenska napoved
VarietS: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
Aktualno: Forum - Televizijsko sodisce (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri)
Dnevnik TG 5 Aktualne zanimivosti: Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook)
Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Viaggio fantastico Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) Dnevnik
Nogomet: Juventus-Real Madrid (pokal prvakov) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Pregled tiska Nan.: Cin Cin - Ameriška družina (i. Ted Danson) Pregled tiska Nabožna oddaja
	Otroški variete		Videostrani
	Nan.: Super Vicky, 9.45	BB	Pesniki o otrocih
	Genitori in blue jeans,	mjfi	Skok med zvezde, 9. del
	10.20 MacGyver		Roka Rocka
	Aktualnosti: Planet	EiiS	Izgubljene civilizacije,
lil	Nan.: TJ. Hooker		angleška dok. oddaja
	Odprti studio		Folklorna skupina 2KUD
	Fatti e misfatti, 12.50		Tine Rožanc
	Šport studio		Poročila
	Otroški variete Ciao Ciao		Kolo sreče, pon. tv igrice
	parade in risanke		Zgodbe iz školjke
	Varieteja: Colpo di fulmi-		Dlan v dlani
	ne, 15.05 Generazione X		Gore in ljudje
	Aktualno: Planet		Ljudje in zemlja, pon.
	Nan.: Bayside School		TV Dnevnik 1
	Kolesarstvo: Tirreno-		Pod klobukom
	Adriatico		Kate in Albe, 7. del
	Nan.: Primi baci		Kolo sreče, tv igrica
	Odprti studio in vreme,		Včeraj, danes, jutri
	18.45 Secondo noi, 18.50		Risanka
	Šport studio		TV Dnevnik 2
	Nan.: Baywatch, 20.00		Halgato, 3. del tv serije
	Mr. Cooper - Mir v druži-		Med dvema poletjema,
	ni (i. M. Curry, D. Levvis)		skandinavski film
	Film: Uno strano caso		Včeraj, danes, jutri
	(fant, ZDA '89, i. Cybill		TV Dnevnik 3	-
	Shepherd, R. Downey jr.,		Vdove, 8. del
	Ryan O' Neal)		Glavni osumljenec, 6.,
	Šport: Champions Lea-		zadnji del nanizanke
	gue		Poročila
	Aktualna odd. Fatti e misfatti		
	Italija 1 šport Nan.: I segreti di Twin	{T Slovenija 2	
	Peaks, 3.00 MacGyver		
$ TELE 4
19,30, 22.15, 00.20 Do-
5B3 Nad.: Fiori d’ arancio ifral Nan.: Scienza contro cri-mine
Glasb, odd.: Slot Machi-ne, 18.15 Parole & Musiča (vodi V. Fiandra)
Dok.: Raccontando il mondo, Al lupo , al lupo! Gospodarstvo Odprti prostor
® MONTECARLO
17.55
20.10
22.00
23.45
13.00
14.00 15.55 20.30 22.35
20.00, 22.30, 1.30 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Mariti su misura (kom., ZDA ’51)
Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap zap Film: Run (pust., ZDA '90, i. P. Dempsey)
Film: Hardcore (dram., ZDA '78, i. G.C. Scott)
9.00
11.20
11.50
12.20
13.10 14.35
16.05
17.10
17.55
18.00
18.45
19.15
20.05
20.20
22.20
22.40
23.10
0.40
Euronevvs
Da ne bi bolelo: Pravočasna diagnoza - upanje za ozdravitev
V	žarišču
Mojstrovine: Državni muzej Ermitaž, St. Pe-tersburg, dok. oddaja Lara, koprod, dok. film Sherbourški dežniki, francoski film Halgato, 2. del tv nadaljevanke
Umor po pogodbi,
3. del italijanske nadaljevanke
Včeraj, danes jutri Po Sloveniji Namibija, 3. oddaja: Obala okostij
V	vrtincu
V	žarišču
Četrtfinale PEP v nogometu: Juventus - Real, prenos
Reporatži s polfinala slovenskega pokala v nogometu
Pomenkovanja Koncert simfoničnega orkestra SF: Salieri, Haydn Euronevvs
	Euronevvs
	Dialogi
	Family Album - tečaj angleškega jezika
	Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste
	Primorska kronika
	Vsedanes
	Family Album - tečaj angleškega jezika
	Euronevvs
	Nočni sodnik, tv serija
	Mednarodni festival operete - Trst 1994
	Vsedanes
	Foxtrot, ameriški film Rezija: Arturo Ripstein. Igrajo: Peter 0’Toole, Char-lotte Rampling
Hrvaška 1
7.15
7.30
8.15 10.00 10.20
10.30 11.00
11.30 12.00 12.20
12.45
14.35
15.05
15.10
15.40
16.15
16.45
17.45
18.15 18.50 19.30 20.10
20.40
21.40
22.15 22.35 23.05 23.55
TV koledar
Santa Barbara, 1217, del Dobro jutro Poročila Gostje v studiu Glasbena vzgoja Tv galerija
Vrnitev, 3. del dok. serije
Poročila
Ljubezen,
205. del nadaljevanke Susan je spala tu, ameriški film, 1954 Bezija: Frank Tshlin. Otroški program: Pomembno in nepomembno, 2. del Poročila Glasbena vzgoja Hrvaški likovni ustvarjalci: Josip Račič Otroški program:
Vrnitev,
3. del dokumentarne oddaje
Hrvaška danes Kristalno cesarstvo,
82. del nadaljevanke Kolo sreče Virus Dnevnik Poslovni klub Ekran brez okvirja Praznik za strune, glasbena oddaja Dnevnik Slika na sliko Vse ima svoj namen Poročila

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11,00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba po želji; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11,30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8,45 Prireditve; 9.15 Malčki o,..; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Shovv; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Moda;
17.00	Računalniški val; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer z J. VVebrom .
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14,00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00
Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.45	Življenje kot izziv; 17.05 Posnetki koncertov; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua;
22.05	Okrogla miza; 23.00 Glasb/tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7,45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije, prireditve;
9.45	Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti; Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Glasba po željah. Pesem tedna; 16.45 Informativni servis;
17.00	Tolar ni vse; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glas. odd. A...O...A; 19.30 Športni pr,;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Balio e beilo;
13.00	Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15 Siigla singel.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11,45 Okrogla miza; 12.40 DPZVesns; 13.20 Orkestri; 13.40 Za smeh in dobro voljo;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val: Višješolski utrip, Razgovor v živo; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in gla-sba:Trieste Prima 1995 - KS Chromas En-semble; 17.50 Orkestri; 18.00 Literarne podobe: Slovenski melos; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044. fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601 -27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Sreda, 20. marca 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL
6
r	cd er
ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
AJ
\ c A
'i......	..1	.r.ji.uJJ.jaBB—EF	■ <.,n.. 
VREMENSKA SLIKA
Nad severno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, v Sredozemlju pa je plitvo ci-klonsko območje, ki se počasi polni. Nad nase kraje doteka v višinah s severovzhodnimi vetrovi postopno bolj suh zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.

OSL° STOCKHOLM -3/3
BERLIN -2/2
SPLIT 4/10	OSOFIJA -2/0
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.05 in zašlo ob 18.14. Dan bo dolg 12 ur in 09 minul
^LUNINE MENE
Luna bo vzšla ob 6.27 in zašla ob 19.40. Prvi krajec bo 27. marca, ob 02. uri in 31 minut
y x.
SNEŽNE RAZMERE
^ -51^x-atene<9' *
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.53 najvisje 47 cm, ob 9.53 najvisje 42 cm, ob 15.53 najnizje 47 cm, ob 22.08 najvisje 53 cm.
[utri: ob 4.25 najvisje 47 cm, ob 10.26 najvisje 37 cm, ob 16.20 najnižje 40 cm, ob 22.33 najvisje 49 cm.
BIOPROGNOZA
r
Zmerna vremenska obremenitev bo ponehala in večina ljudi zaradi vremena ne bo imela težav.
cm Mariborsko Pohorje 110	
Rogla	150
Pokljuka	130
Vogel	190
Krvavec	140
Kranjska gora	do 40
Kanin	do 270
.Cerkno	180
Na omenjenih smudscih naprave obratujejo. Smučarski avtobus vozi na Vogel, Koblo. Roglo, iz Cerkna in na Veliko Planino. Sankališča so urejena na Mariborskem Pohorju, Kobli, Krvavcu, Kranjski Gori. Dostop do Ribniškega Pohorja je mogoč samo z zimsko opremo.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
3
1
0
-2
-5
-6
150 cm do 180 cm
Tveeanje pred snežnimi plazovi je v visokogorju Julijskih Alp 3. stopnje, drugod v gorah pa 1. do 2. stopnje po petstopenjski lestvici, odvisno od nadmorske višine. Najbolj nevarna so območja napihanega snega, kjer turni smučarji in pešci h" ’
lahko sprožijo plazove suhega, klozastega snega. Pove-280-380 cm Ca]a ^ je možnost zdrsov v jutranjem
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Stopetdeset mladih zgorelo v požaru diskoteke v Manili
MANILA - Stopetdeset dijakov je izgubilo življenje v najbolj strahovitem požaru, ki je doslej zajel Filipine. Mladi so v diskoteki proslavljali konec Šolskega leta, ko je v lokalu nenadoma izbruhnil požar. Kakim 150 fantom in dekletom je uspelo ubežati ognjenim zubljem, prav toliko pa je ostalo ukleščenih v plamenih. Zgoreli so, ko so zaman poskušali izriniti se iz diskoteke.
Prizorišče tragedije je bila diskoteka Ozone Disco v manilskem predmestju Quezon City. V večernih urah se je v javnem lokalu zbralo kakih 300 dijakov, da bi skupno nazdravili koncu pouka. Kaže, da so za svoj žur izbrali prav ta disko klub, ker je lastnik ob tej priložnosti za polovico znižal običajno vstopnino. Mladi so plesali na plesišču, velikem kot košarkarsko igrišče, ko se je malo popolnoci diskoteka spremenila v pravcat pekel. Po pričevanju preživelih, naj bi se naenkrat ugasnile vse luči in glasba naj bi utihnila. »Mislila sem, da je šlo za presenečenje, za poseben efekt,« je povedala 19-letna študentka. »Zatem pa se slišala grom, viseči strop je začel goreti, razumela sem, kaj se dogaja, in uspelo mi
je zbežati.«
Diskoteka je imela le vhod in izhod, ki pa je bil daleč od plesišča. Drugih varnostnih izhodov v lokalu ni bilo. Prav zaradi tega je tragedija zahtevala tako visok davek mladih življenj. Poveljnik gasilcev Efrem Santos je po nesreči menil, da bi bilo Število žrtev neprimerno manjše, ko bi bila diskoteka opremljena z varnostnimi izhodi. Tako pa je množica mladih navalila na edini izhod in ostala zagozdena pred vrati. Nanje se je usul goreči viseči strop in jih v nekaj	minutah
pokončal.
Ko so gasilci požar pogasili, se jim je ob vhodu prikazal srhljiv prizor nagrmadenih zoglenelih trupel. Do včeraj so jih istovetili le kakih štirideset. Kakih štirideset dijakov in dijakinj so prepeljali v bolnišnico; nekateri so še v življenjski nevarnosti zaradi hudih opeklin.
Ze v nočnih urah se je pred gorečim poslopjem zbrala množica staršev in sorodnikov. Iskali so svoje sinove in hčere. Eden od staršev je zgrabil za zvočnik in zaCel vanj kričati ime svoje 13-letne hčerke, da bi jo reševalci našli. Malo zatem jo je lahko odrešujoče objel v neki bližnji bolnišnici.
Ku Klux Klan spet dviguje glavo v ZDA
VVASMNGTON - Prvi teden so skoraj vsak dan s kamenjem razbijali izložbe trgovine Redneck Shopa v južnokarolinskem Laurensu. Ko pa je lastnik, 50-letni John Hovvard, iz izložbe umaknil v pripadnika Ku Klux Klana oblečeno lutko, so se strasti nekoliko umirile. Drugi teden so tudi po zaslugi medijske pozornosti ob odprtju prvega muzeja KKK na svetu posli končno stekli. V Redneck Shopu pa ne prodajajo ne živil in ne drugega po-trosnjiskega blaga temveč rasistične spominčke. Tu so slike gorečih križev, ob katerih stojijo v belih kapucah zakrinkani rasisti, pa napisi iz obdobja rasnega razlikovanja v slogu: »Prepovedan vstop psom. Črncem in Mehikancem«, »Temnopolti ljudje sedijo samo pred pragom«.
Hovvard je vstopil v Ku Klux Klan v šestdesetih letih, ker se je »bal bodočnosti za belo raso«. Danes trdi, da ni rasist in da ostaja v organizaciji, ker je to neke vrste bratovščina. S tako oceno pa se ne strinjajo Črnske in organizacije proti rasnemu razlikovanju, ki trdijo, da je ta trgovina prava provokacija.
Kot kaže. Hovvardovvih somišljenikov ne manjka. Kupci pa niso samo priletni nostalgiki, med njimi je precej mladih in ljudi srednjih let. Tako je 32-letna Sheila Thomas, Iti ne verjame v medrasno mešanje, kupila tri majce s slikami v bele kapuce zakrinkanih pripadnikov Ku Klux Klana. Za 22-letno Stephanie VVilke je povsem normalno, da belci podpirajo Ku Klux Klan, ker so v njem njihove korenine.
Trgovina je morda že res folklorna pobuda, s katero lastnik zbira sredstva za uresničitev pravega muzeja Ku Klux Klana, a iz ZDA prihajajo precej manj folklorne vesti. Tako je ugledni tednik Nevvsvveek ugotovil, da vojaška oporišča soupa-dajo s sedeži Ku Klux Klana in raznih neonacističnih organizacij.
Ku Klux Klan je tajna organizacija, ki so jo ustanovili južnjaški rasisti po porazu v ameriški državljanski vojni, da bi z nasiljem poudarili premoč bele nad Cmo raso nekdanjih sužnjev. Uradno Šteje danes 5 tisoč elanov, v Šestdesetih letih pa jih je bilo vec kot 100 tisoč, tako da prevladuje prepričanje, da so Številni ohranili rasistično in nasilno miselnost, kljub temu da niso elani KKK.