OTROK PRIVEZAN K POSTELJI -MATI V SLUŽBI
Vrtec na Vevčah je poln otroškega vrišča že dobrih 22 let. V njem se je že skoraj docela izmenjala nova generacija, saj število prvih gojencev, ki zdaj že vodijo svoje otroke v varstvo, hitro raste. Za vrtec preurejena stanovanjska stavba je lahko dolgo sprejemala pod streho vse otroke, potrebne varstva. V začetku je bilo le 30 otrok, v petih letih je število naraslo na 70. Ko smo slavili 10-let-nico, so bili prostori primerno polno zasedeni z 90 gojenci. Vsako leto je seveda dalo svoje, a do leta 1969 smo lahko ustregli vsaj najnujnejšim prosilcem. V prostorih, ki bi po veljavnih normah za uspešno vzgojno delo smelo biti 90-100 gojencev, jih je zdaj nič manjkot257!
Nekaj let že kličemo na pomoč. Karkoli se je dalo narediti - in če-prav včasih težko - smo napravili, da smo ustregli prosečim materam. Imeli smo že vse polno, toda ko nam je npr. mati pripovedovala, kako z možem vsako jutro peljcta vsak po enega otroka na kolesih za Bežigrad, nismo mogli drugcga, kot da smo ju sprejcli. Se manj smo oklevali, ko smo zvedeli, da mati priveže otroka k postelji, predcngrc v službo. Toda kakorkoliso vzgoji-teljice še lahko povečale svoje sku-pine in kakorkoli so sploh še lahko delale s toliko otroki - čeprav je včasih že presegalo njihove moči -je šlo. Zdaj ne gre več! V začetku letošnjega leta se jc tudi pri nas po-javila lista čakajočih. Danes je na tej listi že 70 otrok.
Ker jo vrtcc na Vevčah ustanovila vevška papirnica ter odstopila zanj svojo stavbo in ker je vseskozi v danih možnostih skrbela zanj, je tudi prenekatero težavo kolektiv vrtca lažje premagal. Lahko trdimo, da povsod ni tako in so prav to po vezanost in skrb tovarne za vrtec, v katerem niso samo otroci članov delovne skupnosti Papirnice, pre-nekateiikiat postavili za zgled. Prav tako je bilo večkrat postavljeno za
zglcd tisto, kar smo imeli za samo-umevno dolžnost, ko smo zaradi po-poldanskc izmene materorganiziiali tudi v vrtcu izmeno za varstvo nji-hovih otiok. Zavod je torej vsak drugi toden odpit od 5. do 20. ure, sicer pa od 5. do 16. ure.
Že nekaj let sem smo priče po-skusom vodstva in oiganov upravlja-nja PapirriKe, da bi pereč problem prenapolnjcnosti vrtca kako rešili. Z velikim razumevanjem so prispevali polovico sredstev za pridobitev no-vih prostorov v bloku, kamor bo moč sprejeti približno 80 predšol-skih otrok. Ti prostori bodo vseljivi spomladi. Ostalo pa jo nerešeno vprašanje prehrane tako velika šte-vila otrok. V kuhinji, ki meri 25 kvad. metrov, pripravljamo kosila in malice za 257, pa še večerje za 36 otrok. Spomladi se bo število po-večalo še za 80 in če povemo še to, da je kuhinja čisto navadna kuhinja brez strojcv, je lahko vsakomur jas-no, da je potrebna preureditve. Ker vrtec ob Rjavi cesti sodi v sklop vrtca na Vevčah in ker obetajo, da se mu bo priključil tudi bodoči vitec v Zadvoru, kuhinja pa naj bi pripravljala obroke za vse tri enote, bo po previdcvanjih morala hraniti 600 otrok. Treba bo hitro ukrepati in dobiti sredstva za adaptacijo. Na-
črti so pripravljeni, predračunska vrednost vseh del pa znaša 1,075.258 dinarjev.
K vevškemu vrtcu sodi tudi vrtec na Studencu, ki je začasno v enem izmed blokov, kmalu pa se bo prc-selil v novozgrajeno stavbo ob Rjavi cesti. Zdajjev vrtcu 71 gojencev, na sprejem pa čaka 40 otrok. Z novimi prostori, ki bodo najverjetneje dani v uporabo 29. novcmbra, bo morda za leto dni ustreženo vsem pro-silcem, saj bo v njem prostora za 120 otrok.
Govorimo o gojencih v vrtcih, go-vorimo kvečjemu še o čakajočih, loda to nam ne daje prave slike. Varstva je potrebno precej več otrok, kot jih je napisanih na listah čakajoč. Ko bomo pričakovali od slehrncga qbčana, da se bo odločil za samoprispevek, namenjcn na-predku varstva in šolstva, mu bomo morali šele dopovedovati, kaj po-mcni varstvo. Premnogi mislijo, da je to samo varovapje otrok, morda kvečjemu igranje z njimi. Toda v resnici jc dosti več. Od prvega dne, ko je otrok v varstvu, ko prehaja iz nižje starostne skupine v višjo, ko prehaja od igre k delu, bede nad njim strokovno usposobljene vzgoji-teljice. Od izgovorjave bcsed, od učenja prvih pesmic, od urjenja prstov, od osebne čistoče, lepega vedenja, tovariškcga odnosa, od uti-jevanja ljubezni do staršcv, pa vse do piavilnega odnosa do domovine, so spoznavanja potrebe po delu, raz-vijanja potiebno samostojnosti in vztrajnosti, do zbujanja voselega pri-čakovanja vstopa v šolo, vse z enim ciljem - formirati človeka: dobrega, poštenega, delovnega! Kajti zapo-sleni starši tega tako zahtevnega dela vsc prevečkrat ne zmorejo sami.
*      MILICA JURC