GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 5. MARCA 195? BUBHMBflnMHHnek LETO IV., štev. 18 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO 0 DELU SVETA ZA OBRT ZA LETO 1956 (Nadaljevanje) Izenačenost plačilnega sistema z industrijo je pri obrtnih podjetjih, ki niso pavšallranu, imela za posledico občutno flukt nacijo delovne sile. Zmanjšanje sklada za samostojno razpolagan je nap rum letu 1955 je onemogočilo obrtnim podjetjem investicije iz lastnih sredstev, nepravilna politika nekaterih občinskih ljudskih odborov pri določanju družbenih dajatev pavšali-ranim podjetjem pa je negativno vplivala na iniciativnost in prizadevnost delovnih kolektivov. Pavšaliranje obrtnih delavnic in obrtnih podjetij Po korekturah, ki so jih v II. polletju izvršili občinski ljudski odbori, je bilo v letu 1956 vseh pavšali run ih obrtnih delavnic in podjetij 252. Tako se je število teh delavnic v letu 1956 v primerjavi z letom 1955 povečalo za 8. Analiza razvoja obrtne dejavnosti v letu 1955 je pokazala, da je Pavšali ran je obrtnih delavnic in Podjetij ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj. V letu 1955, ko se je pavšal povečal (napram letu 1954) za 25 °/o, so pavšali run a podjetja dosegla za 45 °/o večji dohodek in 45 °/o Večjo lastno udeležbo na dohodku pri 12-odstotnem povečanju delovne sile. V letu 1956 pa naj bi se po določilih Okrajnega družbenega plana Pavšalne dajatve povečale za 21 %>, •nedtem ko je bil predviden porast delovne sile za 54°/o., Višja odmera Pavšalnih dajatev pa je bila določena zaradi tega, ker je analiza realizacije dohodka iz leta 1955 pokazala. da so bili pavšali pri posameznih obrtnih pod jeti ih in delavnicah neenakomerno določeni in da si zato nekatera istovrstna podjetja lahko ustvarila znatna lastna ••"cdstva. Pri določanju pavšalnih obveznosti v letu 1956, so nekateri občin-*kl odbori določili pavšalne obveznosti v višini predpisanih za leto *955, upoštevajoč evenfticlno pove-l|*nje proizvodnje zaradi novih investicij v letu 1955, ali povečanja jmlovne sile. Nekateri občinski 'judski odbori pa so sc pri odmeri držali kvot, oziroma povprečja, ki 6« je predvideval okrajni družbeni Plan. Tak način določanja pavšalnih obveznosti pa je seveda šel mimo z,nogljivosti posameznih obrtnih j^djetij in delavnic, zlasti še z ozi-na spremenjeno investicijsko Politiko. Posledica se je pokazala Pfodvsem pri manjših in uslužnost-r'b obrtnih delavnicah, ki so bile ?lj obremenjene od onih, ki se kvnrjnjo celo s serijsko proizvod-. Jo. Tuk neenak položnj delavnic o Podjetij te sprožil upravičenost r*tožbe proti odmeri pavšalnih da- jatev po občinskih ljudskih odborih ter tudi zahtevke po njihovi reviziji. Kriterij posameznih občinskih ljudskih odborov za odmere pavšalov je bil namreč zelo različen, saj je 'znašal pavšal za enega zaposlenega v podjetjih in delavni- cah iste stroke (n. pr. v pleskarski in soboslikarski stroki) od 12.500 do 128.800 din. S tako politiko občinskih ljudskih odborov so nastala nesorazmerja, kar nam pokaže naslednja primerjava: 1054 1955 1056 1. celoletni dohodek 1,205.781 1,750.372 1,838.767 indeks 100 145 152 2. delež podjetja na dohodku 355.788 515.459 459.237 indeks 100 145 130 3. pavšal indeks 90.274 112.849 135.228 100 125 149 Gornji podatki kažejo, da je povečanje pavšalnih dajatev v letu 1956 za 24 °/o povzročilo, da se je znižal delež pavšaliranih podjetij napram letu 1955 za 15 %>, čeprav se je celotni dohodek povečal za 7 °/o. Proti določbam o odmeri pavšalnih dajatev se je pritožilo 60 ali 26 odstotkov pavšaliranih obrtnih delavnic in podjetij. Svet za obrt je predlagal Svetu za družbeni plan in finance, "da ugodno reši 44 pritožb, zavrne pa 16 pritožb. Rezultat take odmere pavšalnih dajatev po rešitvi pritožb in še naknadnem znižanju teh dajatev po občinskih ljudskih odborih je bil, da so se odmerjene pavšalne dajatve znižale od 159.652.700 dinarjev na 126,155.420 din, to je za 13,519.280 dinarjev. Da bi sv pospešil razvoj mreže družbenih obrtnih delavnic je Svet za obrt priporočil občinskim ljudskim odborom, da puvšalirajo vse »služnostne obrtne delavnice, ne glede na število zaposlenih. Pavšalna odmera družbenih dajatev bi morala biti najmanj toliko stimulativna. da hi v vsakem primeril zu-govotila kolektivom teh delavnic polog plač po tarifnem pravilniku vsaj še eno plačo. Investicijska politiku Pri sprovajanju politike za nadaljnji razvoj obrtništva, je Svet razpoložljiva sredstva za potrebe obrti namenil predvsem za izpopolnitev in razširitev mreže obstoječih obrtnih podjetij in delavnic ter za ustanovitev novih, predvsem »služnostnih, s posebnim ozirom na potrebe vzdrževanja stanovanjskega sklada in za kritja gospodinjskih potreb ter pri tem upošteval tudi predloge občinskih ljudskih odborov. Iz razpoložljivih sredstev v višini 160 milijonov dinarjev je Svet odobril kredite 25 obrtnim podjetjem in opremo servisne delavnice podjetja »Avtotchna« v višini 75.954.970 dinarjev, dotacijo v višini 5,198.000 dinarjev, in sicer za opremo graverske in zlatarske delavnice, šole za umetno obrt 2,598.000 din in Zavodu za napredek gospodinjstva za opremo delavnice za izdelavo otroške konfekcije 2,000.000 din in Okrajni obrtni zbornici 800.000 din za obrtno razstavo v letu 1956. Zu garancijske pologe obrtnim gospodarskim organizacijam je odobril 6,538.000 (lin. Iz razpoložljivih sredstev OLO jo bilo za neposredne potrebe obrtništva potrošenih skupaj 97,670.970 dinarjev. Da bi Svet pomagal reševati stanje glede potreb po lokalih zlasti na področju občine Ljubljane-Cen-ter, kjer je to stanje najbolj kritično, je Svet odobril iz okrajnih sredstev za potrebe obrti tudi znesek 30 milijonov dinarjev za preureditev Starega trga, kjer bi lahko preuredili večje število lokalov za potrebe obrti. Prav tako je Svet zn obrt na pobudo republiške Obrtne zbornice, da zgradi v Ljubljani novo vajensko šolo z internatom, katero bo lahko posečalo 1350 vajencev, sklonil odobriti tej zbornici v letu 1957 kredit v višini 25 milijonov dinarjev. Istočasno je Svet priporočil občinskim ljudskim odborom na območju mesta Ljubljane, da odohre iz svojih sredstev kredit za iste namene skupno v višini 50 milijonov dinariev. Skupaj je Svet odobril iz razpoložljivih sredstev 152,670.970 dinarjev. Preostali znesek je bil odobren kot začasno posojilo ne-obrtnim gospodarskim organizacijam. Iz občinskih namenskih skladov za pospeševanje obrti, v katere se je v letu 1956 nateklo 347,526.357 din, je bilo po podatkih občinskih ljudskih odborov odobrenih kreditov 40 obrtnim gospodarskim organizacijam v višini 75,644.393 din, to je komo i 21 °/o od vseh razpoložljivih sredstev. V celoti je bilo za neposredno lotrehe obrtništva odobreno 173 mi-ijonov dinarjev. Od tega zn: din gradbeno stroko 4.129.454 lesno stroko 16,674.669 kovinsko stroko 64.847.402 živilsko stroko 11,856.502 elektro ind. stroko 3,300.000 kemijsko stroko 9,346.000 krojaško stroko 14,120.000 čevljarsko stroko 3,256.000 ostalim strokam 44,900.000 Trošenje občinskih skladov, namenjenih za pospeševanje obrtništva, je bilo slabo brez dvoma tudi zaradi tega, ker večina občinskih ljudskih odborov še danes ne razpolaga s pregledi oziroma analizami obrtništva, dasi je Svet poslal tako priporočilo vsem občinskim ljudskim odborom, prav tako pa je to nalogo nakazoval tudi okrajni družbeni plan. Okolnost, da so nekatere, zlasti manjše obrtne delavnice finančno tako šibke, da bi ne bile sposobne odplačevanja anuitet, pa je prav tako vplivala na nezainteresiranost po teh kreditih, in to prav tam, kjer bi zuradi ižtrošenosti osnovnih sredstev bile najbolj nujne. Da bi bili pogoji za najetje investicijskih kreditov čim ugodnejši in da hi sredstva, s katerimi razpolagajo občinski ljudski odbori dosegla svoj namen, to je, da se ohranijo že obstoječe obrtne delavnice in podjetja in ustanovijo tudi nove, je bil Svet mnenja, da bi občinski ljudski odbori morali nuditi tem delavnicam kredite po čim ugodnejših pogojih. Pri najemanju kreditov naj hi obrtna podjetja in delavnice predlagale v revizijo in potrditev investicijske programe v enostavnejši obliki, iz katerih naj bi bila predvsem razvidna rentabilnost investicij, ostale predpisane elemente programa pa naj bi opustili, če niso odločilni za presojo o umestnosti investicij. Za presojo o ekonomičnosti investicij v obrtništvu je OLO na predlog Sveta imenoval komisijo za revizijo investicijskih programov zA obrtniško dejavnost. Komisija jd imela 7 sej in je revidirala 23 investicijskih programov. Od tega jih je predložila v potrditev Svetu 17 primerov. 6 primerov pa je zavrnila oziroma vrnila v dopolnitev. Sorazmerno majhno število predloženih investicijskih programov daje slutiti, da so sc izvajale investicije v obrtništvu tudi brez potrjenih investicijskih programov. Iz poročil o črpan in splošnih investicijskih skladov občinskih ljudskih odborov je namreč zaslediti, da so občinski ljudski odbori odobravali obrtnim gospodarskim organizacijam investicijske kredite, ne da hi jih vezali na predložitev potrjenih investicijskih programov. Tak način trošenja družbenih sredstev hi morali preprečiti bančni zavodi. Problem nagrajevanja v obrtništvu Svet za obrt je pri ugotavljanju vzrokov, ki zavirajo razvoj obrtnih delavnic družbenega sektorja ugotovil, da zavira razvoj obrti nestimulativno nagrajevanje obrtnih delavcev. Dejstvo, da so bile plače delavcev v obrtništvu zaradi ročne in kvalitetne obrtne proizvodnje vedno višje od industrijskih delavcev in da so sedaj plače visoko kvalificiranih delavcev v obrtništvu nižje od visoko kvalificiranih delavcev v industriji, saj so znašale v letu 1956 povprečne plače visoko kvalificiranega delavstva v industriji 68,94 din, v obrtništvu pa 57,83 din kuže, da nagrajevanje v obrtništvu ni urejeno. Še posebej pa je pereče stanje upravnikov obrtnih delavnic in podjetij. ki kot vodilno osebje ni upravičeno do plač za nadurno delo, da-siravno so zaposleni neposredno v proizvodnji in je narava njihovega delu taka. da morajo opravljati nadurno delo. To neurejeno nagrajevanje -v obrtništvu ima nujno za posledico, da sc visoko kvalificiran obrtniški kader raje zaposluje v industriji. Temu sporedno bi bilo nujno izvesti tudi korekture nagrad vajencev, ker dosedanje nagrade, predvsem starejšim vajencem, ne ustrezajo njihovemu vloženemu trudu v obrtni proizvodnji ozir. izvršenih uslug. Vajenstvo V raznih obrtnih strokah se je v letu 1956 izučevalo po nepopolnih podatkih 3124 vajencev. Od tega števila se uči v družbenih obrtnih delavnicah okrog 1105, v zasebnih obratih in delavnicah pa nekaj nad 2000 vajencev. Problem vajenskega kadra obstaja predvsem v vzdrževanju in šolanju vajencev. Višina vajenskih nagrad je za vse stroke enaka, praksa pa sili obrtna podjetja in zasebne obrtne mojstre, da jim sicer priznavajo v poedinih primerih višje nagrade, vendar te razlike ne morejo vkalkulirati med materialne stroške. Tudi to predstavlja resno oviro zn večji dotok vajenskega kadra v obrtne delavnice, predvsem v one. kjer je učenje in delo vezano no težje pogoje. Obstoječe vajenske šole še ne nudijo vajencem tistega potrebnega pouka, predvsem praktičnega, ki bi moralo služiti kot dopolnilo v delavnici. Te hibe se kažejo predvsem v pomanjkanju učilnic, učnih pripomočkov in učnega osebja, predvsem pn za one stroke, ki se v novejšem času povsem na novo uvajajo. Zato je Svet. kot jc že omenjeno. tudi materialno podprl težnjo republiške ijbrtne zbornice, da zgradi v Ljubljani novo vajensko šolo večjega obsega. la prilagoditev teh delavnic z določilom Uredbe o ustanavljanju obrtnih delavnic in obrtnih podjetij izvršena z izvolitvijo organov delavskega upravljanja, sprejemanjem pravil delavnic in tarifnih pravilnikov ter zavzel stališče, naj bi sedanji obrati državnih mojstrov nosili firmo, iz katere bo razviden družbeni značaj obrata in pod katerim vodstvom se obrat nahaja. Občinski ljudski odbori naj izvedejo razpis mesta upravnika v takem obratu le v slučaju, kjer državni obrtni mojstri zavirajo razmah svoje delavnice. V zvezi s priznanjem pokojninskega staža pa je bil Svet mnenja, da spada zadeva v pristojnost republiških organov, na kar je tudi opozoril. Na svojih sejah je Svet obravnaval še 20 vlog za sprejem poroštvenih izjav, 43 vlog za odobritev kreditov, rešil 25 pritožb zoper odločbe občinskih ljudskih odborov v zadevah obrtnih dovoljenj, od tega jih je 18 zavrnil, ugodno pa rešil 7 primerov, dalje 3 prošnje za dovoljenje obratovanja žag veneciank, v 10 primerih pa predlagal spre- membo planskih instrumentov po-edinili obrtnih gospodarskih organizacij. Pri svojem delu si je Svet prizadeval, da je bilo njegovo odločanje v zadevah upravnega postopka v skladu z zakonitimi predpisi. Pri svojem delu je Svet ugotavljal, da je koordinacija dela z ostalimi sveti s področja gospodarstva, predvsem s Svetom za družbeni plan in finance nujna. Pomanjkanje te koordinacije je imelo za posledico, da se sklepi Sveta kot strokovnega sveta niso mogli izvajati, ker je Svet za družbeni plan in finance reševal probleme predvsem iz vidika celotnega finančnega gospodarstva okraja ter zavzel do predlogov sveta za obrt včasih tudi negativno stališče. Da bi se odpravila taka nesoglasja, je Svet za družbeni plan in finance povabil na sejo svojega sveta zastopnike Sveta za obrt vedno, kadar je razpravljal o zadevah, ki jih je predložil v odločanje Svet za obrt iz svojega področja. Svet bo moral v bodočem delu predvsem skrbeti za nadaljnje raz- vijanje in širjenje obrtnih podielj in delavnic ter v zvezi s tem skrbeti, da sc bodo vsa razpoložljH sredstva za potrebe obrti v celo* ekonomično uporabljala. ObčinsS ljudski odbori pa bodo morali tak1! pristopiti k analizi stanja o obrti* štvu na svojem področju, kjer tak analize še niso bile izvršene ter p? skrbeti, da bodo obrtna podjetji pravočasno pripravila investicijski programe. Pri določanju planski] instrumentov za leto <957, zlasti P', pri določanju družbenih obveznosti morajo pavšalne obveznosti zagol®,| viti pavšaliraniin obrtnim delavflj cam oziroma njihovim kolektivih primerno stimulacijo. Zaradi pove Banja obrtnih kapacitet, predvsem uslug, občinski ljudski odbori smejo zavirati razvoja delavnic, \ jih ustanavljajo zasebni obrtniki Svet bo moral v bodočem letu posebej voditi račun, koko izvajaj pravilno investicijsko politiko s OT sobnim ozirom na potrebe podelaj lja in v tistih občinah, ki ne razp°j lugajo s potrebnimi namembni® sredstvi. POROČILO 0 DELU SVETA ZA INDUSTRIJO V LETU 1956 Ostalo delo sveta Da bi se uredilo vprašanje okolišev po načelih novega komunalnega sistema ter dimnikarskih tarif, le Svet izdal priporočilo občinskim ljudskim odborom, da pristopijo k reviziji dimnikarskih okolišev, tako, da dimnikarski okoliši ne bi v bodoče več posegali v območje drugih občin. Glede na izrazito komunalni značaj dimnikarske službe, nni bi občinski ljudski odbori skušali ustanavljati dimnikarska podjetja. ilo ustanovitve takih pa naj bi občinsik ljudski odbori dimnikarskim mojstrom dovoljevali opravljanje dimnikarskih uslug samo v enem dimnikarskem okolišu, ki bi po obsežnosti lahko zaposlil mojstra z vajencem. Vzporedno s tem priporočilom ie Svet za obrt predlagal OLO Ljubljana, da priporoči občinskim ljudski modborom tudi sprejem novega cenika za dimnikarske usluge. Te cenike so občinski ljudski odbori tudi sprejeli. Svet za obrt jc ponovno razpravljal o vprašanju statuta 2t državnih mojstrov ter njihovih obrtnih obratov. Pri tem je Svet ugotovil, da so državni obrtni mojstri odigrali pomembno družbeno politično vlogo zlasti v dobi ustanavljanja družbenih obrtnih delavnic, dalje da je bi- Z novim okrajnim statutom, ki jc bil sprejet nn 8. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. mnja 1956, je prenehala funkcija dotedanjega Sveta za gospodarstvo OLO. Namesto njega je bilo ustanovljenih za zadeve s področja gospodarstva pet novih strokovnih gospodarskih svetov, med njimi tudi Svet za industrijo — in Svet za družbeni plan in finance. Na tej seji so bili izvoljeni tudi člani novih svetov. V Svet za industrijo je bilo izvol jenih 10 članov, od katerih jih 7 dela v gospodarskih organizacijah. Svet za industrijo je imel v preteklem letu deset sej. Udeležba na sejali je bila zadovoljiva. Povprečno je bilo navzočih 73*/« članov. Pred formiranjem novega Sveta za industrijo je politiko razvoju industrijske dejavnosti na področju okraja vodil Svet za gospodarstvo ter reševal zadevno problematiko skupno z Odborom zn industrijo, ki jc bil na predlog Sveta za gospodarstvo imenovan konec leta 1955. V letu 1956 je odbor v glavnem reševal naloge, ki jih je nadaljeval in prevzel v svoj program tudi nn novo ustanovljeni Svet za industrijo. Razumljivo je, du je bilo delo Svetu po svoji pristojnosti in obsegu poslovanja pomembnejše kot delo Odbora, ki jc bil le pomožni organ Sveta za gospodarstvo. V svoji pristojnosti jc Svef za industrijo reševal tudi zadeve s področja prometa, gradbeništva in komunalnih podjetij. Na področju okraja je v letu 1956 poslovalo 133 industrijskih podjetij, in sicer: za proizvodnjo električne energije 5 barvaste metalurgije 1 za proizvodnjo in predelavo nekovin 5 kovinske industrije 19 elektroindustrijskih kemične industrije 15 za proizvodnjo gradbenega materiala 9 lesnoindustrijskih 16 papirne industrije 3 tekstilne industrije 20 usnjarske industrije 7 živilske Industrije 14 grafične industrije 11 tobačne industrije filmske industrije Na področju gradbene dejavnosti je poslovalo v okraju 25 podjetij, in to: podjetij za projektiranje 9 gradbenih podjetij 12 montažna podjetja 4 Na področju prometa pa (razen železniških transportnih podjetij) skupno 16 podjetij, in sicer: železniških namenskih podjetij 5 podjetij javnega cestnega prometa 10 podjetje za postavljanje, rekonstrukcijo in vzdrževanje TT kablov , 1 Kot komunalna podjetja pa so v letu 1956 poslovala: Električna cestna železnica v Ljubljani Mestna plinarna, Ljubljana 31 pekarn 11 kinematografov ter Elektrarna, Smarca in Gospodinjski biro v Ljubljani. Na sejah jc Svet reševal in obravnaval predvsem naslednje zadeve: Stroka I. Izpolnjevanje obveznosti po družbenem plana 1956 Svet je spremljal izpolnjevanja družbenega plana in je v zven s tem oh polletni realizaciji obšit’ noje analiziral razvoj količinsk® proizvodnje in storitev, delovne sil1 ter celotnega dohodka in njegov1 razdelitve za vse delavnosti, ki sp*j dajo v področje Sveta. Obravnav«! je problematiko podjetij, posebn0 v primerih, ko so nastale težav1 zaradi sprememb in preorientaci v noši ekonomski politiki. PredlagO' je ekonomske ukrepe, dajal priporočilu zn izboljšanje proizvodni1 in za odpravljanje motenj v blagovnem prometu. Po podatkih Zavoda za planiranj1 OLO so bili v letu 1956 dosežen1 naslednji rezultati: t. Industrija Količinska proizvodnja: Družbeni plan okraja LjubljaO« za leto 1956 je predvideval, da «(i bo obseg industrijske proizvodnja v primerjavi z letom 1955 povečš' za 9 %>. Dejansko povečanje fizič’ nega obsega prizvodnje v letu 195® v primerjavi z letom 1955 in p]«' nora za leto 1956 pa je naslednji Indeks 111 proizvodnja električne energije Ronliz. 1956 Realiz. 1955 86 Realiz. 1956 Plan 1956 93 115 barvasta metalurgija 116 prozvodnja in predelava nekovin 117 kovinska industrija 105 102 112 tli 99 101 119 elektroindustrija 110 85 120 kemična industrija 104 101 121 industuriju gradbenega materiala 102 101 . 122 lesna industrija 109 91 ► 123 papirna industrija 104 106 y 124 tekstilna industrija 102 88 - 125 usnjarska In obutvena industrija 109 100 . 127 živilska industrija 106 105 128 grafična industrija 105 106 ' 129 tobačna industrija 104 109 103 filmska industrija 74 58 industrija skupaj 107 98 Skupna vrednost količinske pro- vzroki za tako stanje so izvodnjc jc v letu 1956 znašala v kanju elektroenergije v 000 69,084.665 din, nli 3,826.367 (lin več kot v letu 1955. Količinska proizvodnja jc bila za 2*/« nižja, kot jc bilo predvideno po planu, v primerjavi z letom 1955 pa je porasla za 7*/o. Objektivni v pomanj' -------------------v začetki] leta in v spremembah proizvodni0 programov nekaterih podjetij, ko* posledice preorientacije v ekonom' ski politiki. Poleg tega pa so o* proizvodnjo seveda vplivale tud* številne subjektivne slabosti. V n®' L majhni meri je na proizvodnjo ne- katerih surovin, dalje »Izolirka« za-gativno vplivala tudi destimulativ- radi zmanjšanja investicij v prednost sedanjega plačnega sistema. beni dejavnosti, Tovarn« kemičnih Primerjava realizacije s proiz- izdelkov »ARBO« zaradi spremem-vodnim planom po posameznih stro- be sortimenta, to je prilagajanja kah pa pokaže, da je bil plan do- proizvodnje zahtevam tržišča, sežen in celo presežen v barvasti Lesna industrija ni izpolnila pla-metalurgiji, v kovinski industriji, nQ prc(]VScm zaradi pomanjkanja kemični industriji in industriji eiektrične energije, pomanjkanja gradbenega materiala, v papirni, nekatCrih vrst kvalitetne hlodovine usnjarski, živilski, grafični in to- jn premajhnih zalog suhega reza-bačai industriji. nega lesa. Na proizvodnjo v lesni V stroki proizvodnja električne imfustrijj je v veliki meri vplivala energije plan m bil dosežen, ker obširua rekonstrukcija obratov in je bila zaradi zmanjšanja mresti- Drilagajallje kapacitet proizvodnji cijskili sredstev omejena elektrifi- £a l7*0T kacija podeželja ki jo opravlja in Tekstilna industrija je dosegla planira v tej stroki podjetje »h-lek- najI|i?j0 realizacijo. Na to je vpli-tro Ljubljana«. . valo predvsem pomanjkanje clek- V proizvodnji in predelavi ne- trjč|ie energije in nekaterih suro- kovin plana m dosegla tovarna op- yin y tako pa tudi sprememba tičnih in steklopihaškili izdelkov - asort[mana. piana niso izpolnile: TOS, ker ni pravočasno prejela pr,.dilnicB Litija. »1NDUPEATI«. uvoznih surovin in zaradi zastoja ,še jn »SVILANIT«, Kamnik, prodaje nekaterih proizvodov. • d k() je celo(na j„dustrij- Kovinska industrija spada sicer . j i ,„i. ooez. Dia. med tiste stroke, ki so dosegle, ozi- ^a ^"^^^iv. Troizvodnie ic romo celo presegle plunirnno pro- mrane r , , za široko izvodnjo. kljub temu po moramo proizvodnja^ za stroko ugotoviti, da prav v tej stroki pre- potroši, lo doseg a boljši «j podjetij ni taHti.OcMPUm,. Sp,«-. "!>« >■»-"f .Sli 1 in ” S membe v investicijski politiki, ki so pr ccmer j , 10l)»/o ko- zahtevale preusmeritev proizvodnje, delava nekov.i brusilnic! » nore celotne indnstrij.ke protavodnja. £S^XN««f. koj£c3M=^^;; knsnele dobave strojev za obde- javi z letom 1955 za 7 /e, je vpil lavo fitingov in zakasnele montaže Valo tudi povečanje kapacitet, do-nnve niči za temper liv. »UNITAS« seženih z novim, investicijami oz,-delnobaladi pomanjkanja dekapi- roma rekonstrukcijami. Pomemb-renc pločevini in jeklenih cevi zn ncjšc med njimi so bile: dogradite oohištvo delno po zaradi tega, ker obrala Tovarne pisalnih strojev, Dodietie ne izkorišča v dovoljm nadaljevanje rekonstrukcije m pomeri razpoložljivih kapacitet. V to- stavitev nove peči zn temper liv ?17ni 3S'strojev so se investi- v tovarni »Titan«. Kamnik, nov cHska dela zakasnila, zaradi česar „brnl Inštituta za elektrozveze v Dodietie ni moglo pričeti s serijsko Horjulu, postavitev IV. kuhalnika proizvodnjo kor je brez dvoma v Tovarni celuloze v Goričanah, vplivalo na izvršitev plana. Podjetje dograditev nove kotlarne v tovarni »6oG< ni izpolnilo plana zaradi po- tesnil in plastičnih mas * manjkanja določenih vrst materiala Medvode, rekonstrukcija obratov In zaradi prilagajanja organizacije podjetja »Brest«, Cerknica, in '10V0' proizvodnje trenutnim potrebam trži- gradnja sušilnice lesa v obratu ?Ča, knr je imelo za posledico zmanj- Martinjak, rekonstrukcija prmzvod-levanie večjih serij. ne bale v podjetju >K1.1«. Logatec, Tudi v elektroindustriji nekatera nabava strojne opreme v podjetji podjetja niso izpolnila plana zaradi »TET.A«, dograditev obrata podjet-torememb v investicijski politiki. ja.Plutal« za proizvodnjo ekspan-•fo sto bili predvsem podjetji »JAM- dirunili plošč, dograditev ŠČetinnrne Bor« in »TIKI«. Inštitut zn clektro- v Tovarni usnja. Vrhnika, di Inn Zveze ni dosegel plana zaradi po- rekonstrukcija obrata za proizvoi-mantkanja nekaterih uvoznih ma- njo krzna v Tovarn, usnja Šmartno terinlov. tovarna »ZMAJ« ni dosegla pri Litiji m rekonstrukcija obrat planirane proizvodnje zaradi pre- v Tovarni usnja. Kamnin, nehanja proizvodnje alkaličnih aku- Delovno sila: mulatorjev in manjše prodaje nn Povprečno število zaposlenih sc domačem trgu in tujem tržišču. Med je v primerjavi z letom 19>> poletom je podjetje osvojilo proizvod- vefalo na 51.499, t. j. za 1560 ali njo elektrod. . ... zn 5%. V primerjavi s planirano V kemični industriji, kjer je bil delovno silo zn leto 1956 znaša po-plan celotne stroke sicer presežen, rast zaposlenih 557 oseb ali 2 /o. ni izpolnilo plana podjetje »LEK« p0 posameznih strokah je to pove-predvsem zaradi pomanjkanja ne- čanjc naslednje: Indeks Stroka 111 proizvodnja električne energije 115 narvastn metalurgija 106 proizvodnja in predelava nekovin 117 Kovinska industrija 119 elektroindustrija 120 kemična industrija 121 Industrija gradbenega materiala Reali?. 1956 Rcnliz. 1956 Renti?.. 1955 Plan 1956 96 96 104 104 109 105 107 102 109 100 105 103 99 98 Stroka 122 lesna industrija 125 papirna industrija 124 tekstilna industrija 125 usnjarska in obutvena industrija 127 živilska industrija 128 grafična industrija 129 tobačna industrija 150 filmska industrija Indeks Industrija skupaj iz primerjave indeksov delovne sile in izpolnitve plana količinske proizvodnje je razvidno, da produktivnost dela ni porasla, kakor je bilo pričakovati. Kolektivi namreč niso izkoristili vseh možnosti, ki jih je predvideval plan, poleg tega pa je na produktivnost dela in izrabo kapacifet vplivalo tudi pomanjkanje električne energije in, kot že rečeno, sistem nagrajevanja. V letu 1956 je delalo po normali 49,8% zaposlenh delavcev, ki so povprečno presegali norme za 10,5%. Od vseh industrijsih podjetij je do konca leta 1956 sprejelo pravilnike o premijah 76,6% podjetij. Ce primerjamo te podatke iz leta 1955, ko je delalo po normah celotni dohodek materialni stroški družbeni proizvod amortizacija narodni dohodek plače presežek dela celotni dohodek materialni stroški družbeni proizvod amortizacija narodni dohodek plače presežek dela V letu 1956 sc je celotni dohodek v primerjavi z letom 1955 povečal za 4%, družbeni proizvod za 7%, medtem ko je dobiček znašal 97% ostvarjenega dobička v letu 1955. V odnosu nasproti planu za leto 1956 je celotni dohodek realiziran v višini 97%, družbeni proizvod, narodni dohodek in presežek dela pa preseženi za t %. Stroka Reali«. 1956 Rcaliz. 1956 Reali?.. 1955 Plan 1956 103 101 100 100 107 . 104 100 99 103 102 102 102 105 105 99 97 105 102 48,8% zaposlenih delavcev, ki so povprečno presegali norme za 11,2%, vidimo, da se je v letu 1956 odstotek zaposlenih, ki delajo po normah, dvignil za 1 %, preseganje norm pa se je znižalo za 0,9%. Iz tega je razvidno, da uvajanje norm v industriji še vedno, čeprav malenkostno, napreduje. Zmanjšanje preseganja norm pa gre verjetno na račun revidiranja norm. Kakor je razvidno iz podatkov, doslej uvedba premiranjn Še ni bistveno vplivala na izboljšanje produktivnosti dela. Seveda pa moramo upoštevati, da so se premijski pravilniki začeli uvajati šele v II. polletju 1956. Celotni dohodek in njegova razdelitev po najvažnejših dementih: Realizacija Plan Realizacije 1955 1956 1956 68,887.740 73,493.027 71,652.300 58,996.846 41,643.872 39,623.719 29,891.894 31,849.155 32,028.581 2,456.830 2,802.403 2.790.817 27,434.064 29,046.752 29,237.764 3,352.989 3,888.626 3,779.633 24,081.075 25,138.126 25.458.131 Indck S Reali*. 1956 Reali*. 1956 Reali?. 1955 Plan 1956 104 97 102 95 107 101 114 100 107 101 113 97 106 101 Izvoz: Vrednost izvoza industrijskih proizvodov se je v primerjavi z letom 1955 povečala za 44%. V primerjavi s planom za leto 1956 pa je bila presežena za 19%. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje se je vrednost izvoza v primerjavi z letom 1955 in planiranim izvozom za leto 1956 povečala takole: 115 — barvasta metalurgija 116 — proizvodnja in predel, nekovin 117 — Kovinsko industrija 119 — elektroindustrija 120 — kemična industrija 121 — industrija gradb. materiala 122 — lesna industrija 125 — papirna industrija 124 — tekstilna industrija 125 — industrija usnja in obutve 127 — živilska industrija 150 — filmska industrija Realizacije 1955 116.219 19.508 54.457 82.519 115.246 766.007 52.152 27.960 404.021 2.650 14.427 Industrija skupaj Stroka 1,654.746 115 — barvasta metalurgija 116 — proizvodnja in predelava nekovin 117 — kovinska industrija 119 — elektroindustrija 120 — kemična industrija 121 — industrija gradbenega materiala 122 — lesna industrija 125 — papirna industrija 124 — tekstilna industrija 125 — industrija usnja in obutve 127 — Živilska industrija 130 — filmska industrija Industrija skupaj Plan Realizacija 1956 1956 63.750 112.206 39.825 18.623 246.308 235.758 91.797 51.279 125.420 159.855 1.800" 2.955 844.590 959.614 84.301 97.177 96.546 120.137 381.408 587.808 3.050 16.000 17.286 42.990 1,995.881 2,384.404 Indeks Reali* 1956 Rcaliz. 1956 Reali? 1955 Plan 1956 97 176 96 47 433 96 62 56 121 112 — 164 125 114 186 115 430 124 145 154 605 525 298 249 144 119 Vodeče mesto v izvozu zavzema še vedno lesna industrija, saj znaša vrednost njenega izvoza v letu 1956 ca. 40% celotnega izvoza industrije. Od celotne vrednosti njenega izvoza odpade na izvoz vseli vrst rezanega lesa 26% in 74% na finalne proizvode. Močan porast izvoza je dosegla Industrija usnja in obutve z izvozom galanterijskega usnja, gornjega svinjskega usnja in usnjene galanterije. Barvasta metalurgija (Kemična tovarna, Moste) je presegla planirani izvoz glinice za 16%, aluminijevega sulfata za ca. 400 ton ali 304%, zmanjšala pa je izvoz kalijevega galuna. Manjši izvoz, kot je bilo pričakovati, je bil dosežen v kovinski industriji. Največji izvoz je doseglo podjetje »Litostroj« z izvozom turbin, medtem ko ostala dva večja izvoznika v kovinski industriji, t. j. »Titan«, Kamnik, in »Saturnus«, Ljubljana, nista dosegla predvidenega izvoza, zaradi splošnih težav v zvezi s sueško krizo in zaradi Izpada izvoza v Turčijo. V elektroindustriji so bila izvozna podjeUa prizadeta z ukinitvijo izvoza v Turčijo in s preorientaeijo izvoza v ostale države. V kemični industriji je bil dose- žen večji izvoz raznih oksidov in litopona, kar je izvažala Kemična tovarna, Domžale, medtem ko podjetje LEK« ni doseglo planiranega izvoza zaradi močne konkurence vzhodnoevropskih držav, kar je povzročilo izgubo brazilskega tržišča. Pomembnejši izvoz te industrije je bil tudi izvoz kožnega kleja. V industriji gradbenega materiala je izvažalo podjetje »Mineral« marmorne plošče v Indijo, Kresni-ška industrija apna pa je izvozila večje količine apna v Italijo. Papirna industrija je izvozila večje količine pisalnega in tiskovnega papirja ter manjše količine lepenke in pinotana. Povečan izvoz v tekstilni industriji je bil dosežen predvsem z izvozom volnenih tkanin v Sovjetsko zvezo in Anglijo Izvažali sta podjetji »Rašica« in »Angora«, medtem ko sie je pri ostalih izvoznikih te stroke izvoz nekoliko zmanjšal. Visok porast v živilski industriji je bil dosežen z izvozom brezalkoholnih pijač in eteričnega olja ter soljenih črev; izvažali sta podjetji »Alko« in »Crevarna«, Ljubljana. Filmska industrija je izvozila štiri umetniške filme v 9 držav in 4 dokumentarne v 7 držav. Struktura izvoza po posameznih strokah je bila v letu 1956 naslednja: celoten izvoz Realizacija 1955 100 Plan 1916 • 100 Realizacija 1956 100 barvasta metalurgija 6,8 3,1 4,7 proizvodnja in predelava nekovin kovinska industrija 1.2 3,2 1,9 12,0 0,8 9,8 elektroindustrija . 4,8 4,5 2,2 kemična industrija 6,7 6,1 5,9 industrija gradbenega materiala — 0,1 0,1 lesna industrija 47,8 43,9 40,3 papirna industrija 3.2 4,2 4,1 tekstilna industrija 1,6 4,7 5,0 industrija usnja in obutve 23,8 18,6 24,6 živilska Industrija 0,1 0,1 0,7 filmska industrija 0,8 0,8 1.8 2. Gradbeništvo Od tega zavzemajo samo gradnje 70% celotnega gradbeništva. Gradbeništvo obsega stroke: Celotno gradbeništvo je doseglo gradnje, projektiranje in montažo, v letu 1956 naslednje rezultate: celotni dohodek material in režijski stroški družbeni proizvod amortizacija narodni dohodek plače presežek dela dobiček Realiz. 1955 Plan 1956 Realiz. 1956 R 1956 R 1956 v 000 v 000 v 000 R 1955 P 1956 10,931.008 9,276.330 7.834.249 72 84 7,341.518 5,972.518. 5,399.906 74 90 3,589.490 3.303.812 2.434.343 68 74 278.586 333.068 327.038 117 98 3,310.904 2,970.744 2,107.305 64 71 1,123.811 1,093.069 907.336 81 83 2,187.093 1.877,.675 1,199.969 55 64 1,444.318 879.937 292.908 20 31 Povprečno je bilo v letu 1956 v gradbeništvu zaposlenih 6508 delavcev in uslužbencev, kar znaša naprav planu za leto 1956 (73071 le 89%, naprnm realizaciji v letu 1955 (8164) pa celo le 80%. Navedeni podatki potrjujejo nekatera znana dejstva, ki so negativno vplivala na boljši uspeh v pretekli gradbeni sezoni. Gradbena sezona se je pričela zelo pozno. Struktura gradenj sc je spremenila, obstoječa mehanizacija je bila slabo izkoriščena, zato pa so se rižijski stroški dvigali, amortizacija pa je zaradi slabega izkoriščanja kapacitet prekomerno obremenjevala podjetja. Na dobiček je močno vplivala jstra konkurenca na licitacijah; do- gajali so se celo primeri, da so nekatera podjetja šla v svojih ponudbah celo pod lastno ceno. 3. Promet Promet zajema v okrajnem družbenem planu za leto 1956 naslednje stroke: o) železniški promet s petimi namenskimi podjetji, b) javni cestni promet s 7 transportnimi podjetji in 3 podjetji za obnovo, opremo in vzdrževanje vozil, c) promet in zveze z enim podjetjem za postavljanje, rekonstrukcijo in vzdrževanje telefonskih kablov. Realizacija celotnega dohodka v celotni panogi je bila naslednja: Rcnliz. 1955 v 000 celotni dohodek 3,305.682 material in režijski stroški 2.138.077 družbeni proizvod 1,257.605 amortizacija 169,339 narodni dohodek 1,088.266 plače 367.529 presežek dela 720.737 dobiček 462.096 Plan 1956 Realiz. lOlb R 1956 R 1956 v 000 v j000 R 1955 P 1956 3,538.239 3,897.063 115 110 2,260.4(1 2.621.498 123 116 1,277.828 1.275.565 102 100 202.122 204.607 121 101 1.075.706 1,070.958 98 100 380.135 377.100 103 99 695.571 693.858 96 100 405.076 405.978 88 101 Od celotnega dohodka odpade na železniški promet 53,8%, na cestni promet 41 %, na promet in zveze pa 5,2 %. Pri železniških namenskih podjetjih je bil celotni dohodek v primerjavi s planom presežen za 6%, predvsem zaradi povišanja materialnih stroškov. Količinski plan proizvodnje pa je bil realiziran samo s 97%, na kar so vplivale spremembe v investicijski politiki in s tem zakasnitev pri izvajanju investicijskih del v začetu leta. Iz istih vzrokov je podjetje »Te-grad« doseglo količinski plan samo z 92 %, plan celotnega dohodku pa 100 %. Javni cestni promet je presegel količinski plan za 3%, celotni dohodek pa za 21 %. Na povišanje dohodka je v znatni meri vplivalo zvišanje oziroma izenačenje tarif z železniško tarifo. Kapacitete voznega parka so se v javnem osebnem prometu povečale za 15%, to je za 259 mest, do-čiin je bilo s planom predvideno povečanje za 28 %. V tovornem prometu pa so se kapacitete povečale napram letu 1955 za 37%, kar je za 31% več, kot je bilo predvideno no planu. Podjetje »Globus-špedicija« je v letu 1956 nabavilo 3 avtomobile hladilnike, s tonažo 23 ton za prevoz hitro pokvarljivega blaga. 4. Komunalna podjetja Komunalna podjetja so v letu 1956 dosegla 1.645,247.000 din celotnega dohodka, to je 2% več, kot je bilo predvideno po plunu za leto 1956 in 9% več, kot je bila realizacija v letu 1955. Od doseženega dohodka so ustvarile pekarne 61,2%, ECZ 18,8%, kinematografi 10,7% in ostala pomunalnu podjetju 9,3%. Medlem, ko je bil celotni dohodek v primerjavi s planom za leto 1956 presežen in prav tako tudi dobiček, pa znaša amortizacija le 85%, realizacija plač pa le 98%. Razlogi za to so pri ECZ, ki ni mogla izvršiti v celoti predvidene rekonstrukcije cestnega prometa. II. Investicijska politika in nadaljnji razvoj industrije, gradbeništva, prometa ter komunalnih podjetij Svet je smatral za eno svojih osnovnih nalog, skrbeti za perspektivni razvoj industrije in ostalih dejavnosti ki spadajo v področje Svetu. Ravno tako pa se je Svet zavedal, da mora z investicijsko politiko podpreti in se držati smernic naše nove ekonomske politike. Na pobudo in opozorila Sveta so podjetja intenzivneje začela z izdelavo svojih investicijskih programov za rekonstrukcijo in perspektivni razvoj. Ker je za potrjevanje investicijskih programov v večini primerov pristojen Izvršni svet LRS, naš svet ni mogel dobiti popolnejšega vpogleda v vsebino investicijskih programov. Nekaj podjetij bo v kratkem predložilo svoj elaborat v revizijo, številna podjetja pa še kljub opozorilu niso začela s .pripravljanjem svoje ekonomske in tehnične dokumentacije. Stanje in razvoj investicijske izgradnje v letu 1956 oziroma problematike je naslednjo: Industrija Stroko 111 — proizvodnja clek-trnčne energije: Elektro Ljubljana-mesto ima sicer pripravljen idejni program za izgradnjo transformatorskih in razdelilnih postaj ter za rekonstrukcijo električnega omrežja v Ljubljani, vendar je do letošnjega leta bilo v stalnem zaostanku s tekočimi programi in načrti. V letu 1956 je Svel potrdil podjetju investicijske programe za 10 transformatorskih postaj na območju mesta in za nekaj manjših rekonstrukcij omrežja. Nekaj investicijskih programov z* gradnjo transformatorskih postaj je bilo potrjenih v okviru gradenj stanovanjskih hiš. Na teritoriju mest* je podjetje v letu 1956 investiralo okoli 140 milijonov dinarjev. Elektro L jubljuna-okolica ima potrjen investicijski program za transformatorsko postajo Litija, transformatorsko postajo Polje in za rekonstrukcijo električnega omrežja na Vrhniki in v Mengšu- V preteklem letu je podjetje elektrificiralo nekaj oddaljenejših na- j selij v okraju. Pri podjetjih, ki razpolagajo z lastno in ceneno pogon- j sko energijo,-kot so na primer nekatera podjetja lesne industrije, je Svet priporočal nabavo lastnega generatorja. Stroka 115 — barvasta metalurgija: Strojna oprema Kemične tovarne, Moste, je iztrošena in bi bilo treba obrate rekonstruirati.. Podjetje namerava izvršiti rekonstrukcijo delno s sredstvi amortizacijskega sklada in je predložilo tozadevni program v potrditev Izvršnemu svetu LRS. Doslej še ni bil potrjen. Svet je mnenja, da obravnavanje problemov tega podjetja presega kompetenco okraja. Zato je predlagal Zavodu za planiranje LRS, da izdela predlog glede proizvodnje glinice in aluminiju. Pred rnzčišče-njem tega problema pa je vsako investiranje ekonomsko neutemeljeno in tvegano. Potrjen ima nov program za priključek na javno električno omrežje. Stroka 116 — proizvodnja in predelava nekovin: Podjetje »Tesnilka«, Medvode, ima odobren elaborat za svoj perspektivni razvoj. Z odpravo grl V proizvodnji ho možno za 50% dvigniti proizvodnjo. Glavni problem sO kotlovnica in mehanične delavnice. V lanskem letu je podjetje dobilo kredit iz okrajnega investicijskega sklada. S proizvodnjo klingerita P° licenci bo podjetje izboljšalo kvaliteto tesnil. V Keramično-kemični industriji. Kamnik, je potrebna preusmeritev proizvodnje od gospodinjsko keramike na tehnično In dekorativno keramiko. Dvigniti in izboljšati je tre-ha proizvodnjo metalurškega peska, za kar je treba najprej izdelati investicijski program. V Posavskih rudnikih barita, Škofljica, je prioritetna dograditev separacije. Potrebno je izdelati investicijski program in v njem proučiti možnost večjih investicij. Geološka in rudarska raziskovanja bedo dokazala upravičenost večjih investicij. Tovarna optičnih in steklopiha-škili izdelkov ima izdelan investicijski program za generalno rekonstrukcijo tovarne, ki je že predlo* .žen v revizijo. V naši industriji (zlasti elektroindustriji). kakor tudi na tržišču široko potrošnjo st- opaža pomanjkanje raznih izdelkov iz plastično1 mas, ki so se v inozemstvu že močno uveljavili. Zato bi bilo potrebno organizirati nov obrat za predelavo teh mas. oziroma razširiti in razvit) že obstoječe obrate te vrste. DoslpJ j je uvedlo proizvodnjo te vrste žc podjetje »Tuba« in Tovarna gumbov v Kamniku, Za svoje potrebe proizvaja že tudi »Elma«. Obstoječe j kapacitete pa ne morejo pokrit’ j vseli potreb. (Nadaljevanje prihodnjič)