Simpozij »Geografija turizma in regionalno prostorsko planiranje« I V dneh med 10. in 12. aprilom tega leta je Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani organiziral simpozij na temo »Geografija turizma in regionalno prostorsko planiranje«. Delo simpozija je potekalo na plenarnih zasedanjih in v okviru dveh sekcij, ki sta obravnavali problematiko planiranja in razvoja turizma v Jugoslaviji ter metodologijo proučevanja geografije turizma v okviru regionalnega planiranja. Na simpoziju je bilo prisotnih več kot 90 udeležencev iz Jugoslavije, ZR Nemčije, Francije, Avstrije, Italije, ZDA in Velike Britanije, ki so predstavili 28 referatov. Pokazalo se je, da je jugoslovanska geografija napredovala pri proučevanju turističnih problemov, tako z gledišča metodologije, kot z vidika planiranja. Opaziti pa je obenem bilo, da je raziskovalno delo na tem področju prepuščeno stihiji in posameznikom. Ugotovitve udeležencev simpozija so bile, da je v okviru enotno zasnovanega dela in planiranja potrebno več različnih pristopov zaradi heterogenosti jugoslovanskega prostora. To pa narekuje vključevanje geografskih institucij v interdisciplinarno delo, katerega rezultat naj bi bila priprava skupnega jugoslovanskega projekta. V diskusijah in izmenjavi mnenj se je izkazalo, da bo treba v naslednjih letih posvetiti veliko več pozornosti raziskavam naslednjih nalog: a) ovrednotiti bi bilo treba geografsko metodologijo in družbeno-geografski koncept za enotno planiranje turizma v različnih regijah; b) izdelati bi bilo treba metodologijo raziskav turističnih potencialov glede na potrebe regionalnega prostorskega razvoja; c) proučiti bi morali naravne prostorske elemente za turistično rabo; d) izdelati bi bilo treba študijo mednarodnega in tranzitnega turizma v Jugoslaviji; e) zbrati bi bilo treba rezultate o turističnih tokovih v Jugoslaviji; f) ustvariti bi bilo treba pogoje za izdelavo skupnega projekta vseh jugo­ slovanskih geografskih in regionalno-planerskih centrov. Anton Gosar O delu inštituta za geografijo univerze v Ljubljani v letu 1974 Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani je leta 1974 izdelal štiriletni delovni program za svoje raziskovalno delo, dokumentacijo in informatiko, za razstavno-muzejsko dejavnost in za izobraževanje kadrov. V programu so upoštevani aktualni in prostorsko relevantni problemi Slovenije, ki so po­ membni tudi za razvoj geografske teorije. Program je usklajen s programom drugih geografskih institucij. V raziskovalnem delu inštituta so bili v letu 1974 v ospredju sodobni pro­ blemi zamejske Slovenije in nacionalno mešanih ozemelj v SR Sloveniji, učinki odprte meje in razvoj obmejnih regij. V tem letu je napredovalo delo na pri­ pravi nacionalnega atlasa Slovenije. Inštitutski delavci so raziskovali prebi­ valstvo, industrijo, agrarno izrabo zemlje, izobraževanje in varstvo okolja. Se posebej moramo opozoriti na proučevanje nekaterih aktualnih in regionalno- geografskih problemov, kot so na primer odmiranje alpskega pastirstva v slo­ venskem alpskem svetu, širjenje črnih gradenj na gospodarsko razvitih ob­ močjih ter problematika sadjarstva v Sloveniji. Sodelavci inštituta so organizacijsko in vsebinsko sodelovali na prvem slovenskem demografskem simpoziju v Ljubljani, mednarodni konferenci o evropskih manjšinah v Trstu, pri srečanju geografov iz Slovenije in Julijske Krajine ter Furlanije v Pordenonu, kjer so bili obravnavani problemi sloven­ ske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji, na mednarodnem simpoziju o prihodnosti Alp v Trentu v Italiji in na simpoziju ob 25-letnici Geografskega društva Makedonije v Skopju. Z ekspertizami o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji, Avstri­ ji in na Madžarskem ter o problemih nacionalno mešanega ozemlja je inštitut sodeloval pri delu republiških družbenopolitičnih in upravnih organov. Sprem- Ijal je tudi razna mednarodna posvetovanja o sodobnih problemih evropskega alpskega prostora. Inštitut je imel v tem letu tudi veliko stikov z geografskimi institucijami v Warszawi, Münchenu, Budimpešti in v Vidmu v Italiji, vzdrževal pa je tudi stike z geografskimi institucijami v ČSSR, ZDA, Veliki Britaniji, na Nizozem­ skem in Švedskem. Skupno z zavodom SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje in geografskim institutom poljske akademije znanosti iz Warszawe je organiziral študijsko potovanje slovenskih regionalnih planerjev na Poljsko, kjer so se seznanili s teorijo in prakso pri regionalnem planiranju ter z inter­ disciplinarnim delom pri študiju in pripravi regionalnih prostorskih načrtov na državnem in vojvodskem merilu. Seznanili so jih tudi z urbanistično za­ snovo Warszawe in somestja okoli Gdanska. Na mednarodnih strokovnih po­ svetovanjih oziroma na izpopolnjevanju v tujini so prebili sodelavci inštituta v letu 1974 skupaj 328 dni. Delavci in štitu ta so sodelovali skupaj s sodelavci geografskega inštitu ta univerze iz Skopja in gospodarsko-geografskega inštitu ta univerze iz M tinchena p ri raziskavi u rbanizacije in funkcije turizm a na socialno-geografskem p rak ti- kum u v O hridu. V tem letu je inštitut za geografijo univerze v Ljubljani opravil tudi spe­ cifično izobraževalno dejavnost. Po dogovoru s komitejem za vzgojo in izobra­ ževanje SR Slovenije je organiziral študijska potovanja zamejskih Slovencev — maturantov gimnazije in drugih višjih šol iz Trsta, Gorice in Celovca po Jugoslaviji ter študijsko potovanje slovenskih učiteljev iz Porabja po Sloveniji. V okviru organizacije »Znanost mladini« je organiziral v Prosenjakovcih v Prekmurju mednarodni socialno-geografski mladinski raziskovalni tabor o so­ dobnih geografskih problemih na nacionalno mešanem ozemlju v Prekmurju, ki so se ga med drugimi udeležili tudi slovenski srednješolci iz avstrijske Ko­ roške, Julijske Krajine ter madžarski in slovenski srednješolci iz Slovenije. Povečalo se je število uporabnikov dokumentacijske službe in obiskoval­ cev razstav zemljepisnega muzeja. Med obiskovalci je bilo več študijskih sku­ pin profesorjev in znanstvenih delavcev ter študentov geografije iz evropskih držav. Goste iz tujine, med katerimi so se v tem letu prvič pojavili tudi gostje iz afriških dežel, so pritegnile predvsem razstave o geografski transformaciji Slovenije ter o problemih odprte meje, obmejnih regij, nacionalno mešanih ozemelj v Sloveniji ter zamejske Slovenije. Inštitut je priredil tudi razstavo ob priliki prvega slovenskega demografskega simpozija na ekonomski fakulteti v Ljubljani, ter razstavo o sodobnih geografskih procesih Slovenije za sluša­ telje in profesorje fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Na mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu je imel razstavo kart o manjšinah v Evropi ter o nacionalni strukturi prebivalstva v Jugoslaviji. Med uporabniki dokumentacijsko-informacijske službe se je povečalo število obiskovalcev iz vrst študentov geografije ter sodelavcev negeografskih raziskovalnih institucij. Dokumentacijska služba je v tem letu posredovala večje število strokovnih in­ formacij republiškim upravnim in družbenopolitičnim organizacijam o aktual­ nih geografskih pojavih, ki so bili predmet raziskovalnega dela inštituta. Re­ zultate dela je inštitut posredoval javnosti s pomočjo radia, televizije in dnev­ nega tiska. Sodelavci inštitu ta so v tem letu izdelali štiri raziskovalne naloge, objavili so 41 razprav, za potrebe širše javnosti pa je bilo razm noženih 17 del. Pri inštitutu je v tem letu sodelovalo 14 redno zaposlenih, 5 zunanjih in 10 pogodbenih sodelavcev, 20 sodelavcev pa je občasno sodelovalo pri neka­ terih inštitutskih nalogah. V raziskovalnem delu je občasno sodelovalo tudi 20 študentov geografije. V tem letu sta nastopila službo dva nova asistenta- stažista, dva inštitutska asistenta pa sta se zaposlila v praksi. Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani je ob priliki jugoslovanskega urbanističnega kongresa v Ljubljani, junija 1974, prejel posebno priznanje za vključevanje socialno-geografskega aspekta v regionalno prostorsko plani­ ranje. V ladim ir Klemenčič