JanuS Golec: 13 I.judska povest o (rojnem gor.ju sloven..kih in hrvatskih pradedov. Jokali so tržani od veselja in jo izpraševali o dogodkih po bitki pri Št. Petru in o usodi onih Pilštajnčanov, ki so morali iz Celja v verigah v Gradec in gotovo še tudi dalje v cesarski Dnnaj. Kdo bi naj zadostil s pai' stavki toliki radovcdnosti? Ema je namignila iiestrpnežem na dom v ocetovo krčmo, kjer jej bodo pomagali z razlago strašnih dogodkov njeni najboljši spromljevalci Tcharčani. Na pragu očetove hiše jo je sprejel grajski oskrbnik in jej pokinil v štibelc, ker mora zvcdeti poprcj ona, kaj se je odigralo v njoni odsotnosti pod domačim krovom. S toliko križevsrveti Emi je bilo zatipano takojpo povratu, da 30 pokopali njcnega očeta pred tremi tedni. Objela ter vzela ga jo majkr. smrt iz žalosti po njoj, o katori 111 bilo niti rf.|tKanjšega sporočila, da jc Sc sploh živa. Vesti o njoj so zatoiiile za celjskim mestnim obzidjom, ki navadno nc prizanaša kmečkim glavam. Imetje v gotovini je zapnstil blagopokojui cerkvi, neprcmičninc bi naj opravljala graščina in uporabljala dohodke za podporo trškim revežem. Prestop praga očetove liišo za Emo ni bil vhod v- svetiščc zažcljenega svidenja z edinim še dragim bitjcm na svet«, ampak vstop pod križ smrti očeta, ki jo je tako Ijubil, da jo umrl iz neutolažljivega hropeiionja po njej. Oskrbnik je ni skušal gostobesedno tolažiti, že prvi pogled na vrnulo rnu je razodel, da ima prcd seboj žonsko, ki je prestala v mučeniškem junaštvu nckaj več nego je izguba očeta! Teharcani ao sc pomudili nekaj dni na Pilštajnu in zaupali tržanom še mnogo več o prcbridki Emini usodi, nogo bi to bila ona v dekHški skromnosti. Raj starostnc srečc jo otvoril Emin nenadnl pojav cnookemu Bolakovomu Andreju, ki jo. bil že do dobra prepričan, da mu jo usojena le šc beraška palioa in na večer mrzli listnjak kot prcnofiščo. Po ziomii kmcčkoga puiita so kazali Pilštajncani nanj kot na enega glavnih krivcev, ki je zvabil s svojim jezikom toliko mož ter fantov pod gosposki meč smrti.- S preobilno »pijačo 1e bilo po šentpeterski bitki pri kraju, sam Bog, i.e sta bila suhi kruh in stveha na noč. Vest o Eminem povratku je sprejel Andrej s polnim overjenjem v preobrat svoje žalostne usode. Se ga je napil pri Pištelaku že koj drugo prcdpoldne, ko je bil zvedel zjutraj, da je Ema zopet doma, Nobene pridige še ni bil poslušal tako verno, kakor povest Teharčanov o trinoški celjski sodbi nad ujetirrii puntarji in o slučajni najdbi kmečke junakinje ob cesti v ranah in v nezavesti. Štorklanja s prosjaško palico, ponočnega prezebanja po parmah in dnevne žeje je bilo za Andreja konec. Kdo bi bil zameril napol slepemu starcu ukanje pri belem dnevu! ' Ema je vzela v lastne roke trško krčmo ter posest v okolici. Postala je znana doma in daleč naokrog kot iz groba vstala junakinja. Siromak Andrej je že poskrbel, da se je govorilo cb shodih pri vseh številnih pi.Stajnskih podružnicah o njegovi darežljivi gospodarici — kapitanski Emi. Šmihelska nedelja leta 1573 je bila za pilštajnski trg velikanski tabor slovenskih in hrvaških kmečkih vernikov obojega spola. Hrvati onstran Sotle se niso mogli načuditi, ker se ni znašal nikdo od gospode nad podložniki iz območja obsotelskih štajerskih graščin Glavnih in vodilnih hrvaških borcev za staro pravdo niso le pobili, pobesili teV jih žive spekli in sežigali na grmadah, celo njih žene, deca in sorodniki so postali ne le sužnji pobesnele gospode, da — počasni mučeniki, katere so trpinčili ?,isto po nedolžnem. Zagorski seljaki so bili enoglasnega mnenja: turško robstvo ni in ne more biti gorje od grajskega! In vendar je Turčin mohamedan, ki je naščuvan po svoji veri na morijo in trpinčenje; graščak pa celo — kristjan! Štajerski romarji so pojasnjevali Hrvatom, da spadajo gradovi ob obmejni Sotli pod škofovsko ofclast. Posestniki krški škofje kažejo razumcvanje za kmečke težnje. Baš radi tega, ker nc trpijo cerkveni dostojanstveniki odiranja in zatiranja kmečke raje, se menjavajo tako^ pogostoma najemniki škofove posesti. Za zadnji upor se ni zmenil niti eden od škofovih zaupnikov. Nobeden ni hitel z orožjem nad puntarje in Judi pq nesrečni bitki pri Št. Petru ni navil tlačanskega ali desetinskega vyaka. Najemnik gleda, da le količkaj iztisne iz grunta ter gozdov dolžno najemnino, škof sam zahaja le redkokdaj v obsotelske kraje, usoda kmeta tod še ni prehuda. Če že ne šeta tlačan po izobilju, vsaj glede ossbne svobode ni vkovan v grajske verige. Po glavni službi božji in po izmenjavi mrienj o položaju po zatrtem puntu tostran in onstran Sotle so navalili štajerski in posebno še zagorski romarji na Pištelakovo gostilno. Vsakdo se je potrudil, da bi videl vsaj od daleč junaško nevesto kapitana, ki je bil duša vstaje in je prelil zanjo mučeniško kj"i. V celi kmečki pobuni pa se je našla le ena, kapitana Pavla vredna zaročenka — pilštajnska Ema. Ni mu stala le ob strani v veri ter prepričanju na zmago stare pravde, borila se je z me.em v roki za seljaško svobodo in je bila bicana za odrešenje iz grajskega jarma. Zagorci so pozdravljali Emo liki bog-injo. V posebno čast in odlikovanje si je štel oni zagorski kumek, kateremu je stisnil dekliški angel roko, ga lepo pogledal ali celo prijazno nagovoril. Šmihelsko nedeljo leta 1573 so praznovali na •Pilštajnu pozno v noč v znamenju najožje bratske vzajernnosti mecl Slovenci in Hrvati. Prvi so tolažili, drugi so bili na romanju potolaženi in so se vračali na svoje več nego skromne domove v zavesti, da bo posinila tudi njim vsaj zora znosnosti, če že ne svobode! Stari Andrej je bil na ve.er šmihelske nedelje tako ganjen od te božje kapljice, da je jokal, pa zopet ga je nekaj pičilo, da se je kregal na sredi trga sam s seboj in robantil v no_, da je zmagala stara pravda po njegovih načrtih in napovedih. Kaj pa kovačnice in orožarne ob Bistrici v Lesični? Po Pavlovem odhodu na punt za kmečko svobodo je samevala glede industrije Lesična precej Casa. Odšli in razkropili so se vsi pomo.- rii-ki in delavci domačini. Nckateri so se bali morebitne zmago pijanc kmečke osvete, drugi so se bili udclcžili vstaje in so padli kot najbolj razboriti bojevniki na obsotelski ravni pri Št. Petru. Lesičke kovačnice so bile za dolgo dobo let v zakupu celjskih grofov. Njih vrhovni gospo4ar jc bil ceijski okrožni poveljnik .Schrattenbach. Ko je zvedel, kako mu jc bii zaigral Pavel Šterc, je sklenil, da bo ubral za prihodnost glede raoj*trov, pomočnikov in strokovnih delavcev povse drugačne struno. Vsi so mu svetovali, naj pošlje v tako važen obrat popolnoma tuje ljudi, ki bodo tamošnjim domačinom ttijci po jeziku. Ako kmet ne bo razumel kovaea in ta ne njega, bosta navczana drng na drugega le gledc neobhodno potrebnega, spoprijateljila se pa ne bosta. Iz tega razloga so priromali lepega dnc v Lesično trije trdo nomški delovodje iii nad 20 ključavničarjcv ter kovačev tudi Ncmccv. Delovodje so bili bratje Štadler, izborni orožarji, ih bivajo šc danci. njihovi potomci v okolici Št. Pctra pod Sv. gorami. Nobeden od novodošlih nl bil luteran. 2o prvo ncdcljo po prihodu so bili vsi pri službi božji v pobožni molitvi in za vso vprav vzglednega obnašanja. Z vsemi domačini so bili prijazni, postrežljivi in so popravljali kmečko gospodarsko orodje izvcn delavnih ur. Delo v kovačnici jc izredno oživelo. Celjska gospoda je prihajala z vedno novimi ter ve,čjimi naročili, da bi napolnila skladištia orožja, ki je moralo biti pripravljcno za odbijanje neprestanih turških manjsih in večjih navalov in roparskih vpadov. Z nastavitvijo Nemcev v Lesieni je imel Schrattenbach toliko prav, da res niso sklepali pobiatimij s-Pilštajnčani. BiM so bolj ponosni. Če se je kateri ztnofil v kako trško krčmo, je sedel ter pil sam zase. Nernec je O3tal tnjcc in to je bilo po volji celjski gospodi. Ko jc odrinil kapitan Pa\i-i .->utc ... iCbruarja iz Lesične na vojni pohod, ga je spremljalo pet dobro oboroiženih Pilštajnčanov na konjih. Petorica je tvoi'ila kapitanovo osebno stražo. Od teli ,-spremljevalcev so padli štirje pri Št. Petru, ujet je bil kapitanov trobcntat- Matija Toplišek iz Do1)ležiC- (Dalje prihodnjič.)