Nf JvcČji slovenski dnevnik	|
< v Zedinjenih državah :-	|
Vd(ja za vse leto •.. $3.50	(
Za pol leta......$2.00	j
GLAS NARGDA
ji '
List slovenskih delavcev v Ameriki.
D	TTie largest Slovenian Da.i>
l|	< in the United States
fj	Issued every day except Sunday*
|f	-:- and Legal Hoi idays.
jj	< 50,000 Readers >
TELEFON PISA&NS: 4687 C0RTLANDT. Entered as Second-Class Hatter, September 21, 1903, at the Port Office at Mew York, N. Y* under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 C O RT LAND T.
NO. 91. — 6TEV. 91.
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 18, 1917. — SREDA, 18. APRILA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
|
Iz Washingtona.
-o-
ADMINISTRACIJA NOČE NIČ SLIŠATI O KOMPROMISU GLEDE ARMADNE PREDLOGE. — NASPROTNIKI SO PRIPO-! ROČILI VEČ RAZNIH METOD. — VPOKLICANJE PROSTO VOLJČEV. — ADMINISTRACIJA SE STRINJA Z ARMADNIMi GENERALNIM ŠTABOM. — FINANČNI ODBOR JE SPREJEL TRI AMENDMENTE — CERTIFIKATI BODO OPROŠČEN* DAVKOV. — PREDLOGA O DODATNIH DAVKIH. — ZVIŠANE i DAVKE NAJ PLAČUJEJO RAZNA INDU8TRIALNA PODJETV J A. KI 80 IMELA ZADNJI ČAS OGROMNE DOBIČKE.
Washington, D. C.. 17. aprila. — Ker nooe administracija ničesar slikati o kakem krompromiMi glc-sruuMln«* predloge, si okušajo nasprotniki t** prwJloce pomagati na Jmg na«"*iu. Glavna zmešnjava je v hišnem komiteju za vojaške zadeve, kjer je večina članov za to, da naj m* stavi v predlogo par določb za prostovoljce. dočim Temelji ta predloga, kot jo je šesta-vil generalni štab ter odobril pml-^vljLik "NViUon, izključno na izbor-nem iu poprnovahiem sistemu I>va •"lana komiteja stit bil.t o<lsotua. .hitri Im.lo odločili o vprašanju glede predložitve nuil-oim&tiLa za admiiiistracijsko predlogo..
Ciiuii poslanike zbornice, ki nu-sprctujcjo direktnemu papi^ova-vanju in i zbornemu novačenju, so priporočili različne metode, kako organizirali veliko 'armado kot ju zahteva predsednik Wilson.
Predlog m- glasi, naj se popolnoma erta določb« iz predloge ter do-voli vpoklican je 000,000 protrto-voljeev. V slučaju, da bi se v primernem čmsu ik* oglasilo tiost i prostovoljcev, naj bi imel predsednik pravieo po*lužiti se prisilnega na: bornega sistema.	{
Administrac ija Moji popolnoma na stališči*«rm«rfate*»i generalnega štaba, da ne more imeti promto-veljaki ^t^m nobeiwga m<->ta iz-ven pri redni armadi in Narodnih gurdali ali milicah.
Senat ni odbor za vojaške zadeve hn- je pri«Vl datiet* pečati z a<uiilni Mraeijsko armado ter je s svojim delom tako napredoval, da bo predlog* že jutri predložena senaj
Waahington, D. C.. l«i. aprila, — \ >«'iiami finančni odbor je danes soidaMJo na ugoden način poročal o piv ilogi za #7.00^,000,000 vojnega posojila. Poročilo je pr»*dl«ižil si*ntor Simmons. načelnik odbora.} Finančni odbor je brez opozicije si• rej* 1 tri atueadm^nte. Najbolj \azni dogodek teb »mendmctitov daj* zakladniškeuiii tajuiku pra-
j ' ..........
vieo deponirati tako v ban-kah, ki^ niso članice zveznega rezervnega; snsuma kot v onih, ki so fivote.j prihajajoče iz prodaje zvezniii ob-1 veznic in certifikatov. Namen te-j ga amendmenta je, kolikor mogo-čc malo spraviti v zmešnjavo fi-1 naučili ustroj te dežele, kar bi sej sicer gotovo zgodilo, ker bodo na ; enkrat dviernili velike svate iz' bančnih zavodov in jih porabili za plačan j*' obveznic.
Potom drugega amc-ndmeula lto-do oproščeni davki certifikatov, kateri se LnhIo izdali. — Tre«ji amendment se tiče formalnega na-j si ova predloge.
| Vri eitanju predloge v finančnem komiteju senata ni bilo nobe-; nega nesoglasja v riaziranjili. Se nator La Follette ni bil navzoč, senator Williams je bil pa bolan. -—i Nadaljni amendmenti bodo pred-f jloženi, ko se bo lotil predloge se-j na t .
Washington, D. C.. 17. aprila.« Glavno zanimanje širših krogov se! ne osredotočuje tako na predlogi1 o vojnem. posojilu kot na predlogi o dodatnih davkih, o kateri bodo; sklepali v prihodnjih dneh. Hišni komite za pota in sredstva je nan daljeval dane.s s svojimi tajnimi sejami o tem predmetu.
Skorajsrotovo ne bo prišel naj dan s konkretnimi predlogi pred potekom desetih dni. Medtem pa j se potika krog Ka-pitola <M'lo kopa! odvetnikov, zakulisnih .politikov] milijonarjev 7. zaširimi žepi, ki bo-1 do skušali porabiti ves upliv, da; zvale s svojih ramen vsaj del bre-; men. ki jih jih hočejo naprtiti.
Zakladniški department in kon-; gres >e strinjala v tem, da je treba veeuuo zvišanih <lavkov naložiti; na rame industrijalnih podjetij,! ki s<» imela v zadnji iu času narav-j n««st ogromne dobK-ke.
! Washington, 1). C.. 17. aprila.) Š» oat je s prejel daiies po sedem-ur trajajoči debati predlogo glede j $7.000.000,000. Dvanajst članov ui| bilo pri glasovanju navzočih.
Nemiri v Berlinu.
London, Anglija. 17. aprila. — V Berlinu so m pojavile .tta^fce. k»*r »»o /nižali živež za 25 odstotkov. Na Xuo£cti»*ko so prišla p<► rtM'ila, da >o u«H»lali veliki nemiri v glavnem it«e*tti.
I z. BeHiua si» uj'i>lu v Anoter
•	lam t«>ro<'iJa. da so se pričele stavke v IW-rliim v koviuskrh. It^nili in transportnih iialustrijah.
Stavk* w ni razširila v Tovantt i.u iitnni' ijo tudi poulične žolezni-ee \o/ijo kot imiIikuuIi.
Keattfjcru poiix-ilo pravi: Vršilo s«' je več jcboruvnuj. katerih .rv vdeif-jfiia puuajveč «i«n ktvo. KaJ^H*a vljalt w vprasiuij«- o
heani. i'o zborovanju so delavci korakali rnrmo <*i'karU(egM dvora
iu po lil m* i litter den Linden. de
luon-fraiiti	dostojno obiia««-
li ni po4i«*iji iti bik> treba pusre-
tkttsti
Mnogo <kis%stva se ni vdt iežrlo
•	lenioitatraciji, ker jr prepn«;ano. da se .ie storilo >se. "da w pumoj kanje kruha poravna i večjo iuno žruo mesa in krompirja.
Iz K'klanja prihaja mak- za-kakie-lo por»>tlo o prikrajšanju vih anja kruha:
"Kakor »e more »oditi ih> ča»»>-P'sju, je nsMtala velika mzado-Voijotat med tlela ve i, ker se je prikrajšal* kon»timpcfja kruha, vse »e pripr#%lja na stavko.
Zahtevalo se je. da se skrajša delavni m eno četruuo, ziasti v koviuarkih tovarnah, bocjalwti in časnikarji »o prigovarjali d«iav nt*u. naj sprejmejo stisko miri>o kot vojski na fronti, d* ne pride anuqdi* v ucvaruosl. da bi ji pri waa^itovalo nstu^iju
I Ameriška žitna polja bodo odločila vojno.
Amsterdam, r^^uzexnsko. 17. i aprila. — "NVmtsis trka na ame-' riika vrata in lakota ji gleda v1 • obraz *• .i** rekel profesor Wygo-'džiiiskv. poljedelski vešča k na . i vs*%ičiliŠ4*u v Itoiiiiu ob Herou. —, Svojo trditev utemeljuje s slede-, J čim i razlogi:
"Amej-iško obdelovanje zemlje Jjr pomanjkljivo, vsled česar je j ameriška vojuška mcc za z*vezni ' ke dvomljiva; dmsri-'* primanjkuje \ Ameriki deiaveev iu trejič nima i Amerika um«, tnili gnojil, vsled če->ar je letina slaba, i Popolni propad ameriškega }>o-lje<deb>kefru stališča je v ol>se$ru I moziH>sti."
Iz teh razlogov pravi profesor: | Wygodžinsky: "Xa ameriških žčt-oih iK/ljih bo vojna odločila —j Iv n.išo (nemško) korist"'
Car bo sel na Angleško.
Washington, D. C'.. 17. aprila.
Odstavljeni ear in «-ariea. ki sta zdaj j^Uiika v Carsko jem tšeiu. bo-• leta morda našla pribežališče na! Angleškem.
V Washington je prišla vest. da je angleška vlada sporo«'-ila ruski; prw isorieiii vladi, da želi, da br ear in carica prebivala na Angleškem.
Borim, Nemčija. 17. aprila. — **Vorw-aierts" piše:
Mednarodni nemiri v Nemčiji v tem času selo škodujejo socialističnemu delovanju. Bojazen, da se v Nrtneiiji v nekaj mescih pono-ve dogodki v Rusiji, narašča in k oiks' vojne se bo odgodil, ko je bil tasdaj ie tako biku; in zopet bo to fctorio «rto m tisoče življenj na
f
Sporazum z Rusijo«
i _____
i
Sporazum je gotov. — Grof Bern sto.-ff vodi pogajanja is Švsdije.
Nemčija bo naznanila pogoje. _
Amsterdam, Nizozemsko, 17. , aprila. — Sporazum z Kusijo ni samo mogoč, ampak gotova -stvar'', j pravi "Vossische Zeituiig''. Toila | ne smemo se prenagliti, da ne vzbu idimo nezaupanja pri ruskem na-! rodu.
i
Demokratiziranje Nemčije.
Amsterdam, Nizozemsko. 17. i aprila. — '' Franknfrter Zeitung" ' pravi, da nemška vlada in nemško ljudstvo želi miru. i "Narod in vlada", iu&laljuje I list, "ravnotako želita reformo no-itranjih nemških razmer. Toda s tem še ni rečeno, da je demokratii-ziranje naše države predi>ogoj za dosego miru. Ako bi kdo od zunaj j to zahteval, potem tako zadevo odklonimo".
\
Nemčija hoče naznaniti mirovne pogoje.
Kristjanija, Norveško, 17. apr. Kakor se govori med diplomati, bo Nemčija v kratkem naznanila nevtralnim državam, pod kakimi po-ffoji je pripravljena skleniti mir. !
To poročilo prihaja iz virov, ki j , so v zvezi z nemškimi vladnimi na ! | črti.
Osebam, ki pridejo pri nemškem gibanju najprej v pošte v, ni ! o nemški ponudbi ničesar znaue-i ga. Vsi <pa mislijo, da s*1 mirovni pogoji ne bodo mnogo ločiti od do-mnevanih pogojev, ki so bili v decembru v razgovoru.
Kar se tiče zaradi miru z Rusi-! jo, je v Švedi ji središče nemških : mirovnih teženj. Tu se razvidi, da ; sTnemsJtT diplomati na vse lcriplje j 1 prizadevajo, da se doseže se para-! j ten mir z Rusijo. | Med ameriškimii diplomati je znano, d« je za soeijalističnim mirovnim gibanjem nemška vlada.
Grof Bernstorff je bil zaradi te-j ga imenovan za poslanika v Švedi j i, da deluje za mir z Rusijo. j
rl
j	I
Avstrija želi mir.
I Bera, Švica. 17. aprila. — Av-! ; stro-Ogrska si želi najbolj miru in j ; spomladianskega vremena. Vlada, j kakor tudi ljudstvo bi z velikim , veseljem pozdravila vsako mirovno ponudbo, ki ne bi zlite vala odstopa kakega ozemlja in se ne pričakuje nikake vojne odškodnine. | Monarhija pa se bo dalje bojevala, da se .sprejmejo najmanjši pogoji. Ljudstvo se je že naveličalo dolgotrajne vojne, toda je trVino odločen □o, rajše bojevati se do konica, kot na sklemiti poniževalen mir.
1 ,'
Karol ve, kaj je vojna.
Berlin, Nemčija, 17. aprila. — iBjorn B jo rasen, ki jc bil pri ee-. sarju Karolu v Luksenburgu v javdijenel piše. da jc cesar izjavil sledeče:
"Mislim, da poznam bolje vojno. kot večina mož, ki stoje aia čelu sovražnim vladam. Ne poznam 1 samo finančne in gospodarske raz-mere v vojni, Temveč rudi vem, kaj se pravi umirati v zakupili.
Zhel sfem dolgo časa na bojucmI polju ru esem vide! ljudi padati in umirati pred mojimi nogami. Zaradi tega tudi bolje vem. kot vsak kralj in cesar, kaj pomtvui mir."
Izkaznice za zglasence.
Boston, Masti.. 17. aprial. — j Mladeniči, ki so se zglasili pri morila riei za vojno sluibo. pa niso bili i sprejeti, so dobili izkaznice, da so ponudili svojo službo državi.
Isvos sito.
Portland, Ore., 17. aprila. — Od •danes naprej bo vsak dan skozi j dva mesec« šlo sto vagonov pšeni-ee is pacifiškega obrežja v atlantska pristanišča. Žito je namenjeno ! za izvoz.
Ne »evero-zapadu bo ostalo ka ! krii 15 railjonov bušijev.
Žalostna vest.
L" m rta je dne 15. aprila na božjastni boteasni Otilija Stira, 2 in pol letna hčerka rojaka Jožefa Stirn v Chieagi. N*m soimlje!
Nemški podmorski čoln ob ameriški obali.
Včeraj zjutraj je skušal torpedira-ti ameriško bojno ladjo "Smith".
Samo sto milj od New Y&.-ka.
IZSTRELEK NI ZADEL.
_ i
Mornariški department je potrdil tozadevno poročilo. —». Moštvo bojne ladje ni videlo podmor. čolna.
Washinfl^on, 1). C., 17. aprila. — V bližini ameriške obali, kakih 100 milj južno ml New York a je izstrelil nek nemški podmorski čoln toi7x-ilo proti ameriškemu rušileu "Smith". Torpedo ni zadel, ampak' je zdrčal v oddaljenosti 30 jar dov mimo rušile a.
Prvo tozadevno iK>roeilo je do-: biLa ladjedelniea v Bostonu ter je;
0	tem takoj obvestila momaiKS^ij depai'tment.
j Mornariški department je kma-lo zatem potrdil resničnost tejra poročila.
V najkrajšem času se bo spozna-! lo, če so Nemei ren zablokirali oziroma če nameravajo za bloki rati! ameriško obal. t'e je v ameriškem! j vodovju rrs nemški podmorski j :čoln in če je res streljal na ome-| | njeni rusllec, je to znamenje, da j je začela Nemčija sovražnosti napram Združenim državam.
Kmalo po prokrlamaeiji predsednika Wilsona je bilo v Nemčiji razglašeno, da nemška vlada me namerava dati rpovoda sovražno stiin.
Zadnji čas je dospelo v AVat.li-i Ington več poročil, da nameravajo nemški pomorski čolni zablokirati več severnoameriških pristanišč. Ameriški ofieielni krogi niso vrje-■ ii. zavezniški diplomati se pa vsak i dan bolj boje. da bodo nemški podmorski čolni zablokirali ameriška pristanišča ter s tem preprečili izvoz ameriškega blaga v za-
j vezniške države, f • -
j Potopljen parnik.
1	-
j Včeraj je prišel v altlantsku pri-i stanišče nek pamik, ki je imel na krovu več potnikov iii mornarjev, ki so se; rešfJi s potopljenih panii-kov. W. E. Park iz Bostona in Fr Hener iz Brooklvna poročata o potopu angleškega potniškega par nika "Karmala".
^Karmala" t>e je nahajala na potu iz Port Said a v Egiptu v London. V bližini Sjiezia v Italij" jo je 17. marca napadel nek pod mrski čoln, ki je dal na ladjo okoli 40 strelov iz topa »in slednjič dva [torpeda, od katerih pivi ni zadel \ Parnik, ki je oddal iz osem palčne ga topa 19 ?»trelov, ki so bili pa vs: prekratki, je poskušal po torpedi ran ju vbežati. Pri tem pa je zapeljal na skalo in se je potopil Potniki in mornarji so se vsi rešil, na čolne.
Kupljeni gl&sovi
Charleston, W. Va., 17. aprila Sinoči je bilo aretiranih trideset "v političnem življenju zelo* uplivmh mož, ker so pri zadnjih volitvafc kupili volilne glasove. Za županf. .ie bil izvoljen demokrat, dr. Geor ge A. McQueen.
Kanadske čete skozi Združene dr zave.
Ottawa Canada, 17. aprila. — Vela Zdruežnih držav je dovolila da smejo kanadske čete porab it: Canadian Pacific železnico skoz državo Maine in Canadian North era železnico skozi Minnesoto.
Ameriški parnik doma.
Nek ameriški parnik je prispel v neko atlantsko pristanišče s 32f potniki. Med temi so brli preživeli s parnikov "Lincolnshire' in "Cri spin".
Prišli so tudi častniki, da pro vzamejo parnik "Appam". katerega je vjela nemška roparska kri žarka in ga pripeljala v Ameriko
Na "Crispinu'' je bOo ubitih Z oseb. Torpediran je bil poaioei ki je imel na krovu 600 konj. Ko je bfl potopljen parnik "Lincolnshire", m q»kdo imbU živijenja.
'V ■ . 4 - .. ' ' S ' . '	*
m i iivv
Z bojisc.
-
London, Anglija, 17. aprila. —! Angleži so imeli uspehe vzhodno Peroiine-Cambrai železnice. Zased-] li smo Le ^Tomboois in smo vjeiii nekaj vojakov.
Brije ostra burja in dežuje.
Večerno poročilo:	i
Zopeit smo napredovali pri Ha-; vrineourt iu neprestano potiska-j mu sovražnika nazaj.
Navzlic slabemu vremenu so na- j ši zrakoplovci bili zelo delavni. —! Poškodovali so tri nemške zrakoplove. da,.so se morali spustiti na j zemljo. Ponavadi pa so se nemški i zrakoplovi izogibali zračnih bojev i
Pogrešamo pet letaj.
Pariz, Francija, 17. aprila. — Severno in južno od Oise se vrše neprestani artilerijski boji. Naše' poizvedovane čete so vjele več vo-! jakov.
Med SSu.ssons in Rheinisoin naši j vojaki utrjujejo zavzete nemške postojanke. Povsod smo o<lbili uelu ške protinapade. Vreme je zelo1 slabo na celi fronti.
Nočno poročilo:
Vzhodno od Rheimsa >e vrše ne-prestani boji. Navzlic nalivom na ši vojaki ne morejo mirovati in neprestano napadajo. Južno od Moron vili iers so naŽl vojaki na lo kiloiiKrov dolgri fronti zavzeli \"sc-pive nemške za kope.
Zavzeli smo vas Auberi ve in zelo utrjene zakope okoli vasi v razdalji treh kilometrov.
Sovražne protinapade smo odbili. V tem okrožju smo vjeK 2500 vojakov.
Kakor naznanjajo zadnja poročila, smo 16. aprila premagali zelo močno nemško armado. Proti nam je poslal sovražnik 19 divizij Jetniki so pripovedovali, da so do bili povplje držati prvo črto, naj velja, kar hoče.
Nemei so imeli zelo težke izgu be. Ko je neka nemška divizija šla na pomoč drugi diviziji, je naša ! artilerija namerila na njo ogenj in | jo je skoro uničila. Včeraj smo med | Soissons m Rheims vjeli neraiije-I iiih 11 tisoč vojakov.
Berlin, Nemčija, 17. aprila. — Ob Aisne se bije največja bitka sedanje vojne in v celi zgodovini.
Od 6. aprila je sovražna artaieri-ia neprenehoma obstreljevala na šc postojanke. Naše baterije so bile uničene in čete izčrpane.
Včeraj so Francozi na vse zgo-laj z velikimi s'lami navalili na naše čete ,pri Rheimsu.
Sovražna artilerija je razrušile: naše zakope in ni bilo več mogoče zdržati.
Francozi so poskušali predreti našo bojno črto, kar se jim pa u posrečilo. Pri tem so imeli zelo te žke izgube in smo vjeli 2100 vojakov.
Mornarji s Velikih jeser.
Chicago, 111., 17. aprila. — Iz nomariškega vežhališča v Chicago le odšlo 1400 iz\ežbanih morihar-"ev proti vzhodu, da pridejo na ">ojne ladje. Do zdaj jih je odšlo '.e i>et tisoč.
Osem tisoč ses jih vežba in pripravili so prostora za novih šest tisoč mož.
Prisilno delo na farmah.
Baltimore, Md., 17. aipril^. — joverner Harrington je razglasil, la bodo popisani vsi, ki so brez tela. Kdor ne bo hotel pnjstovolj-io d'elati na farmi, bo poslan v orisilito delavnico.
Zrakoplovi nad Frsiburspom.
Berlin, Nemčija, 17. aprila. — Vojni urad poroča, da je bilo pri zadnjem zavezniškem zrakoplov-nera napadu na mesto Frefburg. ubitih 11 oseb in 29 ranjenih. — Poškodovano je bilo tudi vseučilišče.
Angleži pravijo, da so bonrbar-lirali to mesto za povračilo, iker so Nemci bombardirali angleško bolniško ladjo.
P0Z0X! v zalogi imamo ia nekaj 81oran-iko-Amsr. Koledarjar. Kdor «a nima, naj ga takoj aaroftL
Cena 3C etator. J^OTOTO WMUMBDW^
Velika ofenziva na zapadu.
'	0	I * x
V	angleškem glavnem vojnem stanu, 16. aprila. — Iz vročih bojev, ki se vrše na eeli francoski fronti, se da sklepati, da se je izgotovil ves načrt te vc like ofenzive pri konferenci med generalom Ni vel le in feldmaršalom Haigom ter francoskim in angleškim vojnim svetom.
Določeno je bilo za vsako armado, kaj je njena nalo-ga in sestavil se je natančen načrt za skupno delo. Xa različnih mestih bojne črte so se dosegli posamezni uspehi, zdaj se pa vidi. da se je celokupna zavezniška sila vrgla na Nemce.
Po skupnem načrtu je bilo določeno, da prično Angleži prodirati od Arrasa, med* tem ko so imeli Francozi na jugu z artilerijo pripravljati svojo ofenzivo. Uspehi Angležev v začetku ofenzive so potrdili Francoze, da je bil načrt dobro izvršen.
Boji na zapadni fronti bodo velikanski, titanski. — Zavezniki so pripravljeni kot še nikdar poprej, najsibosv vojaštvu, kakor tudi v municiji. Delajo skupno po natančno začrtani poti.
Nemci imajo ravnotako mnogo več vojaštva na francoskem bojišču, kakor so ga imeli pred letom. Hinden-burg je vse svoje delo posvetil v zadnjem času zapadne-mu bojišču.
Najmanj šest nemških divizij so Angleži uničili v prvih dneh svoje ofenzive. Najprej so poslali v boj bavarske čete; ko so bile te potolčene, so poslali pruske garde da bi zavstavili prodirajoče Angleže. Prusi pa so imeli v nekaj dneh take izgube, da bodo morali napraviti nove polke.
Včeraj so Kanadski polki prizadeli petim nemškim polkom največje izgube, bodisi v jetnikih, ali pa v mrtvih.
Umikanje Nemcev pri Lagnicourt bo najznačilnejša slika te vojne, zlasti še, ker so Nemci mislili, da bodo na tem mestu s svojimi silami dosegli uspehe nad Angleži. Naskočili so Angleže, toda so se morali umakniti in ko so ■ bežali proti svojim zakopom, so zašli v žično omrežje, ki je bilo zlasti na tem mestu zelo močno in gosto.
Slavna Hindenburgova obrambna črta je bila njim samim usodepolna.
Ko so bili zaviti v žično ograjo, so klicali obupno na pomoč. Nekateri so kot vjeti zajci skakali in tekali sem in tja, da bi našli kako odprtino. Angleške čete so imele tedaj najlepšo priliko izza časa bitke ob Marni za boje na prostem polju. Ležeč na zemlji so streljali na sivo oblečene nemške vojake, dokler ni vsak vojak izstrelil sto patron. —
Med tem. ko se je to godilo, je posegla vmes angleška artilerija, ki je s šrapneli dokončala uničenje med zajetimi sovražniki.
Bil je le majhen čudež, da st pote j bitki naštelo — ! 1500 mrliče v in samo 400 jih je ostalo pri življenju; ti so j se podali in klicali: "Kamerad!"
Nemci so vsepovsod napravili zakope in žične ograje I in niso pričakovali, da bi prišlo keda j do bojev na pro-j stem. Za obrambo so nastavili svoje najboljše čete, misli-jli niso, da se bo treba umakniti; smatrali so svojo bojno | črto za nezavzetno.
Dosedaj so se Nemci vedno previdno izogibali bojev i na prostem.
I Danes se je pričelo obleganje Lensa, katerega Nemci | trdovratno branijo. Proti mestu so Angleži obrnili mnogo • uplenjenih nemških topov, ker so Nemci pustili v zadnjih 1 bojih tudi mnogo municije.
V	mestu se je opazilo mnogo požarov. V kratkem času bo angleška artilerija porušila vse zakope okoli mesta. Katedrala še vedno stoji, dasi mora biti že nekoliko poškodovana. Za nemško bojno črto se vidijo požari.
Okoli St. Quentina se vrše večinoma boji na bajonet.
Nemški jetniki v tej okolici ne vedo nič o bojih pri JArrasu; slišali so samo, da so Nemci odbili nekaj angle-jskih naskokov in da so vieli mnogo Angležev.
Nek irski polk je ponoči razobesil, da bi Nemce opo-jzoril na boje pri Arrasu na bojišču napis:
—	Včeraj smo vjeli devet tisoč Hunov! —
Naslednji dan so si Nemei prizadevali, da bi ta napis
razstrelili, pa se jim ni posrečilo. Ponoči pa je irski polk zopet razobesil drugi napis:
—	Žal, napravili smo pomoto. Mora biti 11 tisoč Hunov, namesto 9 tisoč. —
Francoski dan,	( 'francoski dan", od dne ko bo
Albany, N. T., 17. aprila. — Lie- prišla v Ameriko vojaška komisi-gislatura države New York je oil- ja. v kateri bo francoski feldmar-ločila, da se bo obhajal de*»et dni šal general Joffre.
Pošiljateljem denarja.
Kakor že znano, ne sprejemamo nio več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
iV TVHPBA FRANK BAHATO, p OortUndt Street,	____ Hew Tork, H. Y,
GLAST NAHODA. 18. APR. 1917.
"O LAS NARODA"
(MuWy.)
•«•▼■■10 rVILIlIII« OOIP1IT
(a Mrpocmtte.)	_
WUNI atgffiB, PmlflMt_LOUIB MOTPOE. Trmut
nmm of Birtam oi tbm eorportdoo and irtrtnam of tbon ufflMflj
«2 Oortlandt Btreet, Boroogh of Manhattan, New Tort Otty. H f
■a soio lato valja Uat aa 1—rlfrs	Za celo leto aa saeoto Na« Zocfe	LQ0
ta Ouidi.........fUO	Za pol leta aa mesto New lock-.	«.00
•a »al lata __________ «.00	Za Četrt lata aa aaato New XoaS	UO
■a —trt lata............ .. U0 Za	>^tq aa eale lato	>JJ0
"QLA8 NAHODA" lahaja mk dan lavna« nedelj In praznike*.
-6 L A B NABODA"
(-Voice of the People") laanad every day except Sunday« and Holiday*
_Subscription yearly f3.B0.
_AdvertleeaMnt an mgnemeoL
Doptal bree podpis« In oaebnoatl ae ne prlobčnjeja Denar naj ae blagoreU pošiljati po — Money Order. FM apnaaaMU kraja naročnikov prosimo, da aa nam todl prejtajo MuHli
da hitreje najdemo naslovnika.
ta potfLlJatvam naredite ta naslov J "GLAS NAB0DA"
M Oortiandt Bt~.	New Iflif Ctty.
Telefon : 4687 Oortiandt.
-
W. ...... ___
Zavezniki.
V	zadnjem «"-lanku ^mo razložili, kako je prišla Rusija s pomočjo predsednika W'ilsona do svojepa cilja, ki je v resnici vreden velikanskih žrtev, katere je žrtvovala v preteklosti hi jih bo žrtvovala v bodočnosti.
Vsakemu je ja^sno. da bi ne imel -'»ski narod ničesar tnl prvotnega ruskega vojnega cilja, namreč od osvojitve Carigrada.
S TEM BI SE LE OKREPILA IX RAZŠIRILA MOČ SAMO-URŠTVA, KI JE LEŽALO KOT DUŠEČA MORA NA TELESU RUSKEGA NARODA.
Če smo odkritosrčni, bomo priznali, da je predsednik Wilson med drugimi rt-šil tudi Ruse iz precejšnje zadrege glede odgovora na vprašanje, ka j je pravzap^v njihov vojni cilj.
Ta zadrega bi bila z oziroma na uspešno revolucijo na Ruskem se veliko večja, kajti PRINCIPI DEMOKRACIJE SE NE SKLADAJO Z OSVOJEVALNIMI TEŽNJAMI. Tako je prišla ruskemu t/a rod ravno prav poslanica predsednika Wilsona.
Morda je dala ravno ruska revolucija vladi Združenih držav IKivod, da je stopila v krog vojskujočih se narodov.
Dokler je bila med zavezniki Rusija pred revolucijo, avtrokra .tična in sovražna vsakemu prostemu gibanju in razvoju, bi bilo tež-lio najti na celem božjem svetu človeka, ki bi vrjel v zatrjevanje Združenih držav, da stopajo v vojno« edinole z namenom, da se vesoljnemu demokratiziranju pripomore do zmage.
Kot živa negacija je ->tala pri tem na strani zaveznikov Rusija. To je zdaj odpadlo.
* *
Glede Anglije vladajo posebno med našim narodom precej čudni pojmi. Kdor pa je čital knjigo zgodovine, ve, da je Anglija mogoče najbolj demokratična država na svetu.
Svobodščine, ki jih uživa angleški državljan, si je narod i>ribo-rd po hudih in krvavih bojib in je ni menda bolj trdne stvari kot je ravno demokratična ustava Anglije.
S tem pa seveda še ni rečemo, da bi bUo vse lepo in dobro, kar prihaja iz rok angleške vlade in angleškega parlamenta.
Postopanje Anglije napram Ir>ki tvori precej temno točko, katero je pa mogoče ublažiti s tem, da je v Angliji bolj kot v kateri drugi državi javni blagor najvišja postava.
Glede skupnosti velikega angleškega kraljestva se podrejuje vse in ravno iz tega izvirajo marsikatere ostrosti.
Z izvedbo in z uresničenjem mednarodne demokracije pa bi obenem tudi v Angliji odpadli vsi vzroki za take ostrosti in med narodi, ki bi bili v polni meri deležni sadov novega razvoja, bi bil tudvi irski narod.
Anglija je sprejela z veseljem poziv na demokratizacijo sveta.
V	tem oziru je veliko na boljšem kot sso druge zavezniške države. —
Demokratičnost ;;na doma ter n ne bo treba sprejeti iu uve 1 javiti iz novega.
Francija je republika in s tem je že dosti rečeno.
Kljub temu pa je ostalo v nji še dosti navlake in dosti pred sodkov iz monarhičnih časov. Pa tudi teh se bo iznebila Francija, skaljena v veliki borbi.
Cilj Francije v pričet ku vojne je bila zopetna osvojitev Alz« nje in Lotarinške. Torej cilj, ki ni bil v nobenem razmerju z velikanskimi žrtvami, ki jih ie mislila žrtvovati in jih je tudi v resnici žrtvovala.
Stari klic po revanši je poslal Francijo v boj zoper Nemčijo in v zvezo z Anglijo in Rusijo.
„ Ko so se vrstili dogodki za dogodkom in ko je tekla kri od me-t»eca do meseca. od leta do leta. so se Francozi pričeli vpraševati, če se izplača toliko žrtvovati in naravnost tvegati eksistenco naroda za sorazmerno tako malenkosten cilj.
Javno mnenje so tešili z zagotovili, da gre boj ne le za revanao temveč za uničenje pruskega militarizma, ki je grozil obstoju skoro vseh evropskih držav.
Uničenje kake stvari pa je Vedno nekaj negativnega.
Zla ni mogoče odpraviti z zlom.
fcdino vreden cilj v vojaii je ustvarjenje boljših razmer kot so bile pred vojno.
Z pnifenjein pruskega militarizma bi ne bilo dosti storjenega.
Z zgradbo mednarodnega demokratičnega ustroja bo pa storjenega več kot je kdo upal prikovati.
Umevno je vsled tega, da so se Francozi m Angleži s takim navdušenjem oprijeli te ideje, ki je prišla iz vasihingtonsrke Bele Hiše
Vedo namreč, da stoji za njimi cela ameriška demokracija « trojimi naravnost neizčrpljivimi viri vsega, kar je treba za dejan sko dosego tega vojnega cilja.
Vedo da stoji za njimi mož, na katerega so obrnjene v zadnjih dnevih oči celeča sveta, od katerega je odvisen končni izid te borbe. od katerega je odvisno dejansko vresničenje dmokratiziranja ee lega sveta.
In ta mol je predsednik Združenih držav Woodrpw Wilson.
_—k. i
Odpust inozemcev.
Philadelphia. Pa.. 15. aprila. — Obratovanje v Eddystooe Ammunition Co. je bilo tudi včeraj u-
vodatvo popolno reorganizacijo naprav« ter odprte* od dele vw
Včeraj se je pričelo v Chestei razdeljevanje odškodnine v zneski $500.000 med ranjene uslužbenca in med družine onih. ki so izgubili pri tej eksploziji življenje._
Dobiti je ljudi, kateri pravijo, da daleč vidijo, a ne vidijo muhe o« lastnem potu.	• >
i
Dopisi. |
—
New York, N. Y. I
Rev. Veueel Šolar. O. S. H.. profesor bogoslovja v Peru,* 111. bo imel sv. misij on v cerkvi šv. Cirila in Metoda, t>2 Št. Mark's Place. New York. Začetek v ne deljo 22. aprila ob 9. pri slovesni maši. sklep 29. aprila popoldne ob 4. Prijazno vabim vse drag«; rojake, da pridejo poslušat tega našega slovečcga misijonarja. Vsakdo ima priliko, da se po last ni sodbi prepriča, kaj je misijon in kako je ravno sedanji čas zanj pripraven. Pridite in prepričajte ee s;imi!
P. Benigeii, O. F. -M.
Brooklyn, N. Y.
Vsi brooklynski in ne\vyorški Slovenci se vljudno vainjo na veliko plesno veselico, katero priredi slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. 57 K. S. K. Jednote v Lrooklvnu v soboto 21 aprila t. 1. v veliki in krasni dvorani Broadway Casino, štev. 790—792 Broadway, I»rookl\ u. Zaičetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25f, garderoba 1U<. Pie*, prosta zabava in žrebanje dobitka: cekin za 10 dolarjev.
: Za innogobrojni obisk se priporoča	Društvo sv. Jožefa.
Opomba: Iz New Yorka se vzame na Delancey St. Broadway karo do Sumner Ave., ali liad-ulično železnico tudi na Delaneey St. do Flushing Ave. Iz Ridge wooda se vzame Union karc do Broadway.	L
Farrell, Pa.
V Youngstownu je umrl rojak Jakob Žitnik, podomače Javorni-kov. due 10. aprila. Doma je bil iz Stare vasi pri Grosupljem, pi i zo-n j en v Ponovi vasi, kjer zapušča ženo in enega sina, V Ameriki je bival nekako šest let. V društvu ni bil nobenem, akoravno so ga rojaki opominjali. Večkrat je rekel: "Društvo i mani v žepu." No, zdaj se je pa pokazalo njegf.-vo društvo in njegov prihranek Bolehal je nekako tri mesece ter bil v St. Elizabeth bolnišnici, kjer je za vedno zaspal in potrošil svoj prihranek. Ker se ni brigal za dobrobit, st- tudi rojaki niso dosti brigali zanj ter je moral ležati pri pogrebniku. dokler ga nismo odpeljali k zadnjemu počitku. Vidite, tako je s takimi, ki se ma<lo brigajo za. društvo. Kor je pa sprejel sv. zakramente v bolnišnici, smo se toliko zavzeli zanj, da smo ga spravili po katoliškem obredu iu pokopali s sv. mašo 13. aprila.
Ker so pa bili veliki stroški, »mo se obrnili nekoliko do usmiljenih src ter so darovali sledeči r Anton Valentinčič $19.50; po 10 dolarjev: John Novak Jchn Fraaieil in John Pogačnik; Jakob Žitnik, njegov bratranec. $8: po $5: Mi'je Žitnik, Tony Žitnik in Tos. Žitnik; po .$2: Jernej Okom Frank Hribar. Frank Itramar. Tohn Rojšek, John Janežič. Fr. Sireil in Jas. Cigale; po $1: J os. Germ, Anton SternacL Frank Bu-"ar, Frank Vidic in Anton Kikel Skupaj $92.50. V kovčeku pokoj-te*ra smo dobili $33.40. Skupaj ,,:125.90. Stroški za pokojnega so: -akev $45; pogrebni vozove $28; *>ogrelniku, ki ga je imel, $10; ?rob $13; za sv. mašo $5; za rože M: za Nveče in drugo $3.50. Skupni izdatki $107.50, od tega se vza •ne popust pogrebnika $25, torej plačali $82.50.
Preostalo je še denarja $43.40. katero svoto ima A. Valentinčič n jo bom izročil pokojnikovi soprogi Mariji Žitnik v Ponovi vasi. oošta Grosuplje; dobila bo tudi mo uro z verižico.	j
Zdaj naj mi bo dovoljeno, da zrečem v imenu bratrancev in sestričen pokojnega najlepšo zahva-'o vsenij ki so priskočili na pomoč in darovali- po svoji moči. Torej Bog vam povrni! Pokojnemu Jakobu pa naj bo lahka tuja zemlja in naj počiva v miru' j
Rojakom pa svetujem, kakor •em že večkrat rekel in pisal, da naj ne sprejemajo na hrano takih "ti se ne brigajo za društvo. S teiu se jih prisili k stvari, ki je velika korist in pomoč v bolezni; potem ni treba kolektanja in po-; 'toplje ee kot se spodobi vsakemu 51oveku, kajti za to se zavzemajo društva, katerih se danes ne manjka. Zatorej opozarjam brez-, brižne.	!
Pozdrav vsem zavednim roja-, vora, kakor tudi lepa hvala za prijaznost vsem onim, ki so mi jo izkazali ob eaeu mojega bivanja • v Youagfrfowmu	i
k An^Valentkt&ič.
Warren, Ohio. I
j Prej«-1 sem pismo svojega sina is Koroškega. Pise mi. da ne misli, da bi prišlo meni v roke. da I ga vseeno odda svojemu prijatelju. da ga nc se v Trst in ga odda na kak parnik. Pravi da t>o pismo šlo najbržc s parnikom. ki pe lje v Brazilijo. Pisal ga je 15. ; avgusta, prejel sem ga pa 0. apri la; torej je bilo na potu skoro 8 mesecev. Pravi, da sedaj ni mogoče več* pisati, ker je stroga een-(zura; še od do-ua ne dobi nobenega pisma, ako ga ne prejme po ikaki politiki in s posredovanjem. Pisal sem mu večkrat in poslal mu denarja, za katerega ir»<* je prosil, pa ni dobil nič.
Spočetka je bil devet dni na fronti v Galiciji, kjer j«* bil ranjen; bil je potem v bolnišnici na Dunaju. Potem so ga podali nekaj časa domov; nato pa je bil I zopet na Koroškem. Kje je sedaj. I ne veni; morda ž»» ni ve-- med ži-
I vim i.
j Pri vojakih ni več tako strogo kot j« bilo spočetka. Častniki niso več tako objestni. Ako se pa še kateri raztogoti nad vojakom, pa se mu pošteno odreže in pravi: (''Več mi ne morete storiti kot u-biti: nato pa sem vsak »ia;i pripravljen."'
j Kadar slovenski vojaki slišijo, da gredo nad Italijana, pa kar vriskajo. (Menda tudi ne preveč.) Na Italjana je vse jezno.
Naj mi zdaj kdo .pove in stvar pojasni, zakaj ne moremo svojcem v domovino nič več pošiljati; niti pisati jim ne moremo več. Kak milj ona v pa bo lahko poslal maljone, ki mu bodo prinesli sto odstotkov. Stvari res ne razumem.
Josip Zakrajšek.
Baltic, Mich.
Od tukaj in iz South Range so tudi odšli služit Uncle Sama naži mladi fantje, med njimi tudi Ludvik Barič, sin rojaka Johna Ba-riča, trgovca z vinom.
Snega imamo še nekoliko; dru gili novic za sedaj ni.
Mike Muhvič.
S pota.
V "Glasu Naroda"' z dne 7. t m. sem čitaL da so se nekateri Avstrijaki sprii z ameriškimi vojaki radi blažene Avstrije, ki jo nadvladuje Nemčija v družbi Turčije itd. K temu nimam kaj pripomnili, kakor to. da je prav. da se takim ljudem stopi na prste.
i Na svojem potovanju sem v Colorado Springs, Colo., srečal bogatega slovenskega trgovca, ki ima Nemko za ženo; potovala sta . v Calilorarjo. Pomenki so nanesli | na vojno in mož. dasi ni rojen kje v nemškem Berlinu, ampak na lepem Dolenjskem, je fanatično govoril proti Slovencem, katere je imenoval malovredne in .r ■poveličeval našo največjo sovražnico. Nemčijo, -združeno s krulim Turkom. Opozoril sem ga da ima s svojimi slovenskimi brati v neki večji slovenski naselbini velikansko trgovino. Vprašal sem ga, če bi bilo tedaj, ko je pričel svojo trgovino, v onem kraju toliko Nemcev, kakor je Slovencev, ako bi mu šli Nemci tudi tako na roke. kakor so mu šli Slovenci in ako bi mu bili Nemci tudi tako pripomogli k bogastvu. Priznal mi je, da ne.
Nek gostilničar se je kar jokal, ko je liral, da so Nemci izgubili nekaj tisoč vojakov. Jaiz pu, sem se mu smejal. V nadaljnem pogovoru sem mu rekel, da se ni treba zanimati za kronane glavs, ki gonijo ljudi neprostovoljno v klavnico. Dasi rojen Slovenec, je kar.-vpil, da je najboljše v Nemčiji, kjer si je opomogel in prišel do primernega bogastva. | Zopet tretji mi je rekel, da je grdo govoriti proti svoji domovini. Vprašal &em ga, kako to misli. Nato pa je pričel peti glorijo nemškemu kajzerju. Opozoril sem ga, da je rojen Slovenec v j &kofji Loki in da je njegova domovina slovenska ter da smo Slc-| vemei razdvojeni in da smo tujcu vdani v tolikih strankah kot je lukenj v rešetu. Tujec pa s tem rešetoan sejo in nas izkorišča.
Slovenec ne more biti Avstrijec, pač pa samo podložnik in suženj Avstrije. Pred več stoletji nas je Avstrija podjarmila in od tedaj nno njeni podložniki.. toda zaradi tega še nismo Avstrijci, kakor niso Filipine i Amerikanei, dasi so pod vlado Združenih držav. Pred sto leti smo bili pod francosko vlado, ki je nam dala slovenske šole, katere je potem Avstrija zopet odpravila. Francoska vlada je v nekaj letih napravil« Slovencem mnogo več dobrega* kot Avstrija v vseh sto-lat jih.
-- ■ . "
I Tudi slovenske dežele ' imajo bogate rudninske zaklade, toda deloma ležijo mrtvi v zemlji, deloma so pa v rokah nemškega kapitala. Avstrija že poskrbi, da Slovenci ne dobijo v roke bogastva domače dežele.	J
I Zakaj bi pač ljubili šibo. ki nas tepe? Kralji in cesarji gouijo revno ljudstvo v vojno, ker se jim majejo njihovi prestoli. Kdo naj J vrjame. da je domovina v nevar-jiiosti. še manj pa vera. dasLravno se to pridiga po prižme ah. Turek, i največji sovražnik krščanstva se s katoliško Avstrijo bije za pru ' i -ko Nemčijo. Avstrija, pod kate . re okriljem se nahajamo Sloven-|ei, se je združila z mohamedani i in protestanti, ki so bili vedno največji sovražniki katoličar-i stva.
' Slišal sem, da jt- v nekem kra-i ju več naših rojakov sodniji vr-. nilo državljanske papirje, češ. da hočejo ostali Avstrijci. Rojaki, t no pij u j to na svoj lastni narod! » Poglejmo Nemce; na tisoče in ti-i soče Nemcev je v zadnjem času
•	vzelo državljanske papirje. Mno ' t gi med njimi so se le navidezno
: pokazali Amerikanee. Nemec o-ostane Nemec, pa če je desetkrat
-	ameriški državljan. Mnog£ Nem-' ei, ki .so ameriški državljani, so
. šli čez mejo v Mehiko in zdaj tam
•	čakajo povelja svojega kajzerja,
-	da udarijo na Združene države. Prav to ni. vendar pa jim ni to
-	toliko iziameiiti kot Slovencem, ki
-	nimamo svojega vladarja, ampak ; služimo cesarju, ki je Nemec. Pra-. vi Slovence se ne bo nikdar pu-[ tegoval za avstrijskega cesarja
>	ker smo bili še vedno le tla**aii: . tiačani Avstrije. Imeli nismo nikdar nit i sence, ne diha svobode in
' nikakili pravic. Zdaj pa naj bi poljubljali roko onemu, ki nas je , topel! "Kdor zaničuje se sani, i podlaga je tujčevi j^ctl" Nad na-_ mi se to vresničuje. Nikar povcli-. čevati zatiralca našega naroda'
Matija Pogorele. -* j
Širom Amerike, i
Duluth, Minn. — K armer John i Duffy iz Pembina, N. Dale., prišel
-	si je ogledat Minnesoto, posebno » Duluth. Tolažbe in pomoči je pa i nazadnje iskal pri policiji. Pravil j je. da ga je okradel za $600 rav-. no človek, kateremu je kupil ve-\ čerjo in mu plačal prenočišče.
j Duffy je prodal v Duluthu več
•	konj iu se je hotel zvečer zabava-i ti; kdor pozna dakotske prerije i in samoto, se mu ne bo čudil. <*e i se je hotel tu razveseliti. K«» i -i korakal po zajKidni Superior ee-i sti. naletel je na moža. ki mu .v* l tožil, da je lačen, da pa tudi ne
-	ve, kje bo prenočeval Usmiljeni . Duffv ga je peljal najprej na ve-■ čerjo, potem sta obiskala razne . salune in šla končno sspat v City l Hotel na 5. Ave West. Zjutraj l zgodaj je pa Duffja zbudil, češ. i da je žejen in Duffy ne bodi len . mu je dal zopet i? usmiljenji* ; $1.50. Možak je prinesel stekleni-
►	co whiskyja in dal tudi DufiVju ; piti. ki je kmalu zaspal. Ko st' j^-
>	pa prebudil, pa ni bilo ne njego-. vega prijatelja, ne njegovega de-, narja. S prijateljem je izginilo
►	$600. Duffy pravi, da je moralo
[ biti v žganju kako omotno sred-. jstvo.	I
J Ko je Duffy odšel iz mesta na i s-\ojo farmo, je policija zaprla t dva natakarja, ki sta na sumu da sta Duffyja okradla.
i t
Ely, Minn. — Žensko podporno društvo sv. Ane št. 11 S. H. Z. je
•	priredilo 14. t. m. svojo veselico i Slovenska Čitalnica je priredila
j 15. aprila gledališki predstavi j "Ne straši vraga*' in '"Anarhist" ! i ' Winona, Minn. — Adam Bauer je bil svojega življenja sit iu si je prereral vrat v navadnim nožem. .Spravili so ga hitro v bol niš nieo in upajo, da ostane pri živ ^ jen ju. Bauer je natakar, 35 lei star. oženjen in oče treh otrok j
i Raymond, Minn. — Tukajšnji farmer Enzenauer je poslal te dni svoje prešiče v St. Paul. Edeu je telit al 750 funtov in je skupil farmer okoli $100 za njega.
Rochester, Minn. — Na tukajšnjem shodu se je zasigurala vojna bolnišnica. Dr. Mayo, lastnik slavne Mavo-bolnižniee v Roches-tru, je daroval $15,000 v ta namen; ostanek da državna univerza.
Portage, Wis. — Blizu tukaj šrrjega mesta je prestopila reke Baraboo evoje bregove m poplavila skoro vse farme v okolici C«ledooije. Nora cele, katero to 1
šele lansko cesto zgradili, je med Portage in Baraboo jako poškodovana. V Portage samem so pa že ored leti zavarovali; zgra dili so tako visoke nasipe, da je preplavi jen je skoro ncmog«**c.
Manitowoc, Wis. - Zapadn«« od tukaj ležeči most .a-leaniee Soo je led odnesel. Dvanajst -te { brov je led s svojim pritiskom zrušil. Vlaki Soo proge, ki hočejo priti do našega mesta, morajo vo-l žiti sedaj po North »\» steni pro^i.
Sheboygan. Wis. — U;. bi
pOvz<lignila čebeloreja. združili so se čebelarji okrajev Calumet 1'iwii in Sheboygan ter vstaao | vili društvo. Središče .!<• naš- 1 mesto.
La Crosse, Wis. — Na državni j normalki IhkIo vstanovali vojaški kurz. Gen. adjutant i'lolway. poveljnik wiseonshwke milice, načr' priporoča in je obljubil, da bede pieskrl»el pot-relmo opra,"<-.
Cataline, Wis. Oblasti Mari-uetto eountvja preiskujejo se«laj skrivnostno smrt 491etuega A»1 ■ Klderja i/. Menominee. Mi'-h.. ki je bil bržkone umorjen. *>ašli s<> ga umirajočega \ svinjskem hl"-vuSaw3 er-Goodiuau Co.. kjer je bil u služben kot hlapec. Svinje so ga Že precej o?>grizle. Umrl je ne da bi bil prišel ^e k zavesti in mogel povedati, kako se je ta zločin /.godil. Na njegovem truplu so' našli veliko rano z nožem. Kua ra-1 na je prerekala na stegnu dovod ' :i«» žilo, veliko rano je imel pa" tu-1 di na križu. Od svinjskih hlevov, pa do kraja. kj»*r so našli umira I jočega. je bilo polno krvavih mla-kuž
Milwaukee, Wis. — poslopju F. Mayer Boot & Shoe Co. na 1. eesti, med Walnut in Sherman cestama. je izbruhnil ogtuj, ker je bila peč preveč zakurjena. Gasilci j so imeli dobre ure posla, predno so ogenj omejili, škoda znaša 10 i tisoč dolarjev.
| — Pri večerji je Mrs. II. Kleiner zakašljala in košček mea ji j'' všel v sapnik. Odvedli so jo hitro v bolnišnico, ker se je bilo bati. da se zaduši. A niti zdravniki ji z operacijo niso mogli pomagati koščka mesa ni bilo mogoče odstraniti iz sapnika; čez pol ure jo
bila mrtva. Stara ie bila šele 3'"* ,1<>l
— Kljuo svetovni vojni, kljub v>i stranski draginji, kljub temu. da se je mnogo parivikov podalo iz mirnih pristanišč na Velikih jezerih v Atlantski ocean in tako znižalo trgovino naš. <;a mesta. b<-vendar Milwaukee, kakor vse ka že, tretje pristanišče za žito v Z<-dinjenili državah, ako ostane do voz žita na isti višini, kakor je bil lanskega leta. T<» je razviden i/ poročila pristaniške komisije, k: tero je ravnokar predloženo mest neniu svetu.
I
Sioux City, Iowa. — Ko >t-
policaj v neki plesni dvorani na slonil na steno in slucajn * / a im-bom pritisnil na glavi dveh /el>-Ijev, odmaknila se j» v njegovo veliko začudenje ^teiia m odprl vhod v krasno j>ivno dvorane. Ker se je dotaknil obeh žeblje v
ŽENITNA PONUDBA
Fant. star 30 let, se želi sezna niti s Slovenko v starosti M 22 do 28 let. Imam »talno delo do bro plačo rn en t Noe dolar.it * ^ gotovini. Na denar se ne ozimnic dobro tovarlšico si želim. Katera resno misli, naj mi piše in priloži svojo sliko.
Fant S..
Box 1S63._Goldtield. Ne\
bolkom v hrbtu. bole^nne ha strahu, j revmateqem, ohromelost kos Ti, j zb adah JE v £&ltu, ] zbadahjb v hrbtu, i
ene Tipeino adravllo. ti u ! imenuje ^ ,
REMO
( ŽLIČNO ZDRAVILO I PROTIPROTINSKO
; Ena steklenica stane en 1 \ dolar, tri steklenice $2.80, j * ieet »tenlenic, vspeano in po- \ | palno zdravljenje celo pri 1 | zanemarjenih slučajih, celo | > zdravljenje stane $5.00 ■ po- \ I itn in o vred*	*
{ "Vi lahko pišete meni i j » osir^ Ti na katerokoli bolezen \ I in prejeli boste najboljše po i \ jaanilo in ostalo bo popolno ( , ma tajno."	j
[ naročilo.	<
\ steklenic REMO PROTI ] | PROTINSKO ŽLIČNO \
\ 'zdravilo In priloflra i
f $---In---eentov,	'
l Ime__..._____j
I Naslov__________i
i Tem potom naročam.. _ {
L	'
; naenkrat, spojil se je elektri« « a tok in (xiprl vrata. La-tnika dv< rane Ederja ko zaprli. Že vc"'kra* so priredili vsled raznih pritožb preiskavo, ki je bila pa vedno brezuspešna.
POTREBUJE SE PREMOGARJE
Stalno delo za v. • let. Dela vsak <lan v ziir.i i;i letu Plae:> *1.10 od kare za pikom in za str- -!.jem pa 90f. v entry ^1.40 varda 90c v i-«»vu 70c yard i do 20 čevljev glob- ko pot.*m ■ j 25<. Premoir je visok od 5 do čevljev in ima dve plasti od •'] d . 4 palce d« beli; ni plinov. Večini in moto rman imata po	t* "
* potitagač in zavira *' pa po -■f2."»ik na osem ur. Delo dobi sto mož m in bi > • tudi boardingbosse.
Frank IIrv.itin. Box 25.	Widen. \V. V a
U. T. Priee. Superintendent
V ABIIJI na
PLESNO VESELICO.
katero priredi društvo "Napredni Slovene-* -i. Lfwi S. N. P. .T. v Bon Air*. Pa dne 21. aprila t. 1 Feaipotom vlju«lno vabliuo v»« člane naš*-ga društva, kakor tud' člain* dr i gib društev ter niezne r<»j;ik«- in rojakinje iz B« i Vir.mi okolice. <la s- te nas. v< s« liee polnoštevilno \ deleže. -'Čisti dobiček je aamgpjcn ia aruštveoio blagajno.
Vstopnina za mošk< jo -^l'"'. dame šo vstopnine proste.
Za dober prigrizek iu svež pi vo bo doin*o preskrbljeno.
Posebmi vabimo \-se člane i1 -rojake, ki stanujejo v Karpatil.-Torej na veselo svidenje v s-, j boto 21. aprila !
Anton Jakobe, tajnik _ 18-19—1 _
Družba sv. Mohoija v Ameriki?
Ne! — Vendar, ker tako težko pogrešamo lepih Mohorjevih kuj i g. Je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV, da I* preskrbela nekako nadomestilo. Zato bo izdala za
leto 1918
sledeči književni dar:
L Koledar "Ave Maria" ia iet«» 191S. V koledarju bo uneuik udov po posameznih naselbinah, prav tako. kakor -a Je imela Družba sr. Uohorja.
Iz iirljenia. Knjiga |iovesti. nadomestilo Mohorjevih Večerntc. 3. Is «va do srca. Bročurica, ki bode globoko posegla v naje vsakdanje življenje.
t Angleško-slovenski katekizem (Baltimorskl» ▼ slovenščini tn angleščini.
Vse te knjige bodo dobili rojaki samo za
EN DOLAR
udnine in 10e. za pošiljatveue stroške, ako se prigUudjo vsaj
do 30. aprila.
V	TMkr naMibinl )
V	najd^npdji ) iščemo poverjenikov, ki bi nabiral! ode.
Vsa pojasnila, eirkularje zu raadeliter r reklamo, nabiralne pole. se dobijo brezplačno pri tajniku Zveze
Zveza Katoliških Slovencev
m 9T. MASK'S FL,	NEW YORK, N. t
GLAfi NABODA IS. APR 1917.
— L: JJ—. ■—" —.MP . T..a-IL ...... . 1 t------- ■ JLU i. . i ,,m.=
Konec zveze centralnih držav,
*	O ' ' «
London, Anemija. IG. aprila. — Ceutr. zvezA poka. Cen-traiiu.' držav«- so.pričele začetek konca. To je fedino, kakor ^ more razlagati avstrijsko zadnjo mirovno ponudbo, ki jo je at a vila z v:*o resnostjo Rusiji.
Prišel je reliki čas sedanje vojne.
Tukaj se iiikdo ne čudi zadnji avstrijski mirovni ponudbi; v»i se saino čudijo, da ponudba ni prišla že prej. — Pred tremi uie*<ii bi bila labko dobila povoljen odgovor. V Rusiji danes iti več Sturmerjev. Proto^JopOv in carjev: narod je združen proti Nemčiji, kakor proti Avstriji.
Mir ni več daleč.
Splošno mneirje je, da mir ni več daleč, toda, predno jH>miri >vet in vrne k svojtamu vsakdanjemu življenju, bo št* mnogo vročiti, težkih iu krutih toojev.
Avstrijska mirovna i>onudba bo sicer nekoliko pod-l-iiii rusko proti vojno gibanje, toda Emisija ne bo sklenila separatnega miru. To je začetek in koa*ec je še oddaljen.
Slikati se mora še o Italiji, Srbiji, Franciji, Angleški m < eJo j> Združenih državah.
Nova rnska provizorična vlada je močna; želi si miru 11 kUi ne separatnega.
*
Ruska revolucija in Amerika.
Kaj je napotilo Avstrijo k mirovni ponudbi.' — Dve >t vari: ruska revolucija in ameriška intervencija.
Kakor j*? veliko pomanjkanje živil v; Avstriji, kakor }«• im«ila velike izgube na inohtvu in denarju, to niso poglavitni vzroki želje po miru. Že dolgo prej so prišli do prepričanja. da bi nadaljevanje vojne privedlo deželo v še v<*ejo mizerijo in bi Avstrija imela še večje žrtve.
< Vsar Kurol je še mlad, poln visokih ciljev, ki je pri->»•1 na prestol dežele, ki je tepeua in se maje, da vlada ljud stvo, ki je sito vojne in potno. Poslušal je kajzerove ob-ljube, dal mu je armado, ki bi imela prodreti sovražne kolone in korakati k zmagi.
Nato je prišla ruska revolucija — nevarnost in svarilo vsakemu avstrijskemu podaniku, da je prišel konec nemškega in avstrijskega gospodstva in moči.
Prišla ji* Wilsouova poslanica, ki je na mali zavrgla monarhije in se postavila na stališče, da je edina prava m pravična vlada po narodu, to je republika.
Smrten udarec za militarizem.
K tiska revolucija in Wilsouova poslanica je velik in smrten udarec za nemški militarizem. To je dalo avstrijski vladi povod, da je Ki^iji ponudila mir, češ, da tudi
♦	•na ne želi osvajati tujega ozemlja, ne želi ponižati ali pod janniti svojega sovražnika.
Vse obljube in pogodbe nemškega cesarja niso mogle preprečiti zveze ruske revolucije in ameriške proklama-
♦	i.j«'. Kouečuo Avstrija, videč pred seboj brezupno bodoč-nost, je živela v mračnem nemiru, obupu in nezadovoljnosti iu je videla samo še en rešilen izhod.
Zdaj smo videli njeno mirovno ponudbo, zmirno, ponižno in z milimi pogoji. - ** «
Pred mescem je konfertral Betlimann-Hollweg z mladim avstrijskim cesarjem. Tedaj je mislila Anglija, ako bi Avstrija pokazala željo po miru, da je nemški cesar sam u videl, da je liadalnje bojevanje brezuspešno iu da je pravi čas, da se prično mirovna pogajanja.
Od tedaj naprej pa se je ]x»ložaj vidno izpremenil. — < il.ji zaveznikov so se razširili in izpremenili. Toda Anglija, dasiravno je zapazila sovražno slabost, vendar bi zahtevala dokaz, da Avstrija v resnici želi prenehati z voj no ni hoče v bodoče žrveti v miru in prijateljstvu.
/ >
Bolgarija in Turčija.
Dasiravno se je avstrijska mirovna ponudba ponesre-čila, vendar bo zelo uplivala na prilioduji potek vojne; — uplivala bo tudi na Bolgarijo in Turčijo.
Bolgarija, osvobojena po Rusiji, sedaj vpije po miru /. njo. Ferdinand ima sicer vso moč, toda on ne predstav Ija svojega naroda. Ako bi bila avstrijska ponudba uspešna. potem bi bila Bolgarija in Turčija na mah osamljeni. Turčija v najboljšem slučaju ne more dolgo obstojati; tako misle o njej, ki jo pozuajo.
Nemčija bi potem ostala popolnoma sama v boju proti eel emu svetu.
Nocoj prihaja poročiloma je nemška viada odločena, da ne zahteva nikakega ozemlja, ako bi se pričela mirovna pogajanja, samo da se konča vojna.
Dasiravno so bile mirovne ponudbe stavljene samo Rusiji, se vendar vidi. kako je Nemčija izpremenila svoje stališče.
Vsa Avstro grška je zadovoljna z mirovno ponudbo; po cerkvah so se vršile božje službe, da bi bila mirovna ponudba uspešna.
Tekmovalni dirkači.
I'm! be>edo **u«je dirke* je razumeti no v o panogo športa, ka ter o se j»- najbrž izumilo šele tekom vojn*«, ki pa *»e je udomačila v Nemčiji prav gotovo šele tekom vojne. To jsport, t> katerim se l*vajo ujeti Husi, da si preženejo s tem dolgočasje jetnistva. Jetniki «i glasom poročila neke Eli-/»bete <Jrobovske preganjajo ča* na sledeči način:
Na list papirja se narise v razdalji nekako treh centimetrov niakoprenine .črie. Na en konec (papirja se položi kopejko kot stavo, -na drugi konec pa postavijo 'i igrate! um, katere pridobivajo iz, njih laatne zaloge Tako eede to-1
rej igralci z občudovanja vredno potrpežljivostjo ter zasledujejo lirkanje uši. Natančno pazijo, da ae napravi noben izmed dirkačev takega stranskega koraka. Če se pa to kljub temu zgodi, pa spravi dirkača s pomočjo tanke bilke zopet nazaj na njegovo mesto. Us, ki dospe <prva do kopejk, je zmagovalka in nje srečni posestnik spravi eelo stavljeno svoto.
Poroča se, da znajo ujeti Rusi. kadar se jih pelje k či&čenju, vedno še ob pravem času opraviti prar uši, da se morejo še nadalje uda-jati temu nekoliko čudnemu športu.
V zatouu našega življenja posije včasih Me jutranja zarja.
Oderuhinje v Londonu.
K eksistencam, katerim ni ljuba solifcčna luč iu ki vsled nenormalnih vojnih ražaner vedno ne-srantnejše izvršujejo svoj umazani posel, je prištevati tudi londonske oderuhinje, ki pogojujejo ženskam brez sredstev in pomoči denar za naravnost nesramne obresti. Te ženske oderuliinje sieer ne izvršujejo tega posla v tako velikem obsegu kot njih moški tovariši, ker jim manjka to ob lastvenega dovoljenja a računa-j jo zato v skoro vseli slučajih temi večje obr«v*ti. 7.a vsak šiling. ka-| terega so 'posodile svojim žrtvam.! vzamejo na teden po dva pence j in v slučaju, da se jim teh obre-; sti redno ne izplača, računajo še j dva pence več. Ena teh oderuhinjj je pred kratkim izjavila, da se jej pred vojno pečala s prodajo maj-, huih predmetov po eestalr da pa je kmalu prišla ua to, da je veli-! ko dobičkanosnejse, če se posojaj majhne svote za velike obresti.] Ta njih nova obit se jim tako iz ! plača, da bi je ue opustile pod ni kakim pogojem. V številnih slučajih so tako oderuhinje kot njih žrtve u-dane pijači in večkrat skuša žrtev, ki ne more plačati obresti, potolažiti oderuliinjo s tem, da jo zaklada z žganjem, vsled česar se njeui inajhm dohodki šei bolj skrC-ijo. Ženske oderuhinje pa znajo svoje žrtve še ožje prikleniti nase s tem, da jim preskrbujejo kruh na kredit. Ko je torej dobila žrtev koncem tedna svojo plačo ter mora i>lačati dolgove, se ji zaračuna polev eeine še po pol penija za vsak kos kruha, katerega je dobila na kredit tekom tedna.
Prav tako nesimpatična prikazen, kot je ženska odeinihinja, je oderuh, ki ima ponavadi zaposlenih par žensk 7.a lovenije klijen-tov ali žrtev. V pa-av pogostih slučajih vzame tak oderuh do 45 odstotkov obresti in ženske, ki so vlove v njegove zanjke, ostanej-o ponavadi v njegovi oblasti za vse bodoče vase. Njegovi "uslužbenci* se potikajo po vseh cestah, gostilnah iu javnih prostorih ter pripovedujejo ubogim, pomoči potrebnim ženskam, <;da poznajo gospoda, ki bi jim prav gotovo posodil majhno svoto denarjar'. Tak lopov je -ponavadi dobro sto ječ ''gentleman", ki stanuje v; ♦'legantni hiši in ki so peča poleg, tega še z drugimi biznesi, katerih sicer ni treba tako skrbno skrivati pred javnostjo, ki ipa dajejo ponavadi tudi zelo mastne dobičke.
Morski kiti v boju z ladjami
Slučaji, da si upajo morski kiti v neposredno bližiuo velikih ladij ter se spuste z njimi celo v boj, niso prav nič redki iu večkrat se celo zgodi, da je ladja premagani del. O tem poroča prav zanimivo list 4' Prometheus'
Leta 1820. je neki morski kit napadel neko večjo ribiško ladjo ter .jo v kratkem času potopil. Pri tem je utonilo več ljudi. Pri nekem napadu, katerega je 1. 1875. vprrzoriJ velik kit na potniški parni k Cunard črte ^Scythia* ', je izgubil parnik en prepeler. Pri tem drznem napadu ,pa je bil tudi kit tako težko ranjen, da je kmalu nato poiginH, nakar se ga je zavleklo v najbližje prist;tnišče. Tam bo se prepričali, da ni kit precenjeval svoje moči za tako dn*M» podjetje. Meri! je namreč nič manj kot 20 metrov. L. 1894. je neki kit preobrnil dansko ja-dernico "Anna" in moštvu se je le z naporom posrečilo priti v rešilne čolne ter od tam na parnik. ki se je nahajal v bližini Ista usoda je dohitela leta 1902- neko dru*»o jadernico in prihodnje leto je zopet neki kit potopil majhen parnik. Ne dolgo za teni je postal i celo velikanski nemški potniški parali k Kaiser Willi elm der I Crosse"' predmet napada od strahu nekega kita, ko «e je nahajal parnik na visokem morju. Kot se j ne more drugače pričakovati, je postala ogromna žival žrtev svoje predrznosti, ne da .bi prizadela nasprotniku tudi najmanjšo škodo. Sunek pa je bilo čutiti po celi ladji in parnik se je anoral nato ustaviti, ker so se propelerji zapletli v kitovo telo.
Kemiki špijoni.
! Havana, Kuba, 17. aprila. — [Alfred Schurnfold in Kari Frank I sta bila aretirana, ker jih sumijo, •Jo sta nemška spijooa.
Kaj bo s kvekerji v sedanji1 vojni?
Na to vprašanje odgovarja v ' The New York Times" neki Peaslee, ki je sani kveker. na bledeči način:
— Kot kveker odgovarjam na Izvajanja nekega vašega dopisnika v zadnji sobotni številki sledeče: — Kdo more misliti, da nej bodo kvekeri pomagali narodu tekom te vojne in ob vsakem dru- • geui času.' Ali ve p i s« v oneg.i • članka, da je bila Retsv lloss. ki ie napravila )>rvi> ameriško za-|stavo, kvekeriea.' Ali je kdaj sli | šal o kvekerju Tomažu Mifflin-n \7 Philadelphije, ki je bil gene-i ralui major in prvi pribočnik tre-[iterata. Wash in gt ona ? Ali je čul jo Natauijelu Ureen-u iz Rhod«? Ilslanda, ki je bil tudi general, in | o Izraelu Whalen-u, poveljniku | kontinentalne armade v času. re-jvolueije? Ali je kdaj slišal o | Johnu Dickseii-u. polkovniku in [enem i'liied sestaviteljev zvezne konstitucije '
Za časa dižavljanske vojne so dali kvekerji s«-verni armadi ve: vojakov v razmerju z njih številom kot katerakoli druga verska organizacija. Za vsa ta imena se ve, ne ve se pa, da so bili kvekerji. kajti v takih časih pred vsem Amerikanei.
Kveker William Penn, ustaJio vitel j Pemisvlvanije, je zaguvar jal že ipred dvesto leti oživotvor jeJije lige naixnlov ter pretilo ga 1. naj se z orožjem prisili one drža-J ve. ki bi se ne hotele pokoriti poveljem te lige. To je v bistvu isto.! kar zahtevajo v današnjih dneh; Tiio^rne družbe kot je naprimerj "Leaqrue to enforce IVaee".
Kvekerji so pošteno zaslužili j sloves, da no marajo vojne. To je tudi resnica. Jaz za svojo osebo! nisem še nikdar v življenju srečal posameznega človeka, ki bi ljubil j vojno. Kot vsi drugi ljudje čisto; domačega hišnega razuma spo znavajo, da je vojna zastarel n j >*tvar in da more narod, zgrajen! na podlagi plemenitih principi-i je v, prenesti številne razžalitve.' katere se je v prejšnjih časih ved- i no smatralo za zadosten vzrok za j napoved vojne.
Nasprotno pa* tudi ^poznavajo kot vsi piumetrti ljudje, da so de-; rmekratičnosti in pravičnosti ne ■more pripomoči do izmage s sira |hopetnostjo. dokler ue ustanovi! | eiviliziraaii svet tribunala medna i rodno pi*aviee in mednarodnega j miru. Tak tribunal pa je mogoče [ustanoviti le -s* sodelovanjem vseh i narodov.
I
i Boj proti kuncem v Avstra?
I Ji^
£>koda, povzročena od kuncev, je zavzela v Avstraliji tak obseg, da je skrajni čas misiliti na ener-; gičen boj proti temu požrešnemu glodavcu. Ko se je pred nekako 35 leti prvič uvedlo nekako polovico dueata kuncev v kolonijo Victoria, ni nikdo domneval, kakšno škodo bodo prenesli deželi ti i gostje, katere se je sprva tako ; prijazno sprejelo. Kunci so se j namreč razmnožili s tako nevrjet-no naglico, da mora znašati dandanes njih število veliko miljonov eksemplarjev. Istočasno pa se je polastil ta glodavec celega av-j straLskega kontinenta.
Vsled razdejanj, katera povzroča kunec, imata poljedelstvo in živinoreja velikansko škodo. V Avstraliji se pase danes nekako sto miljonov "ovae. Domneva •I>a se, da je število kuncev še večje. V gotovih delih dežele je postal kunec tako neomejen gospodar zemlje, da je popolnoma pregnal črede ovac. Da se omeji to zlo., so številni farmerji in živinorejci zagradiii svoja zemljišča s plot i iz bodeče žice. Stroškov, po vizročenih vsled tega. se ne da natančno oceniti, vendar pa povzroča boj proti kuncem raz ven stroškov <za bodečo žico še druge stroške.
Kljub vsem tem, bodečim živani pridejo kunci na gotovih mestih vendar v ograjeni prostor ter je treba vsled toga držati posebne lovce za kunce ter posebne vozove s strupom, katere se vozi po farmah in pašnikih ter odklada tu pa tam strup, ki uniči kunce, nahajajoče se v notranjosti pašnikov. Na eni sami, seveda veliki farmi se izda v ta namen na leto celih 30,000 frankov. Na majhnih farmah se je tekom, suhe' dobe v treii ali štirih nočen ujelo v an'-
^ Zdravje I? moč J
^krepost J
ZASTONJ
' Zdravniška knjižica 1 Kažipot k zdravju.
k	f^čh^^^Bj Ta knjižiea pove enostavno, kako se neka-
L	tere -bolezni, kakor je sifilis ali zastrnplje-
nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, rSj^^^^^ kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-H^^^Bftok. mehurne in ledvične teskoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Pove tndi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolcnica, zapeka, zlata sila, revmatizem, katar, npdnha in dične teskoče.
ALI TRPITE
aa katerem izmed sledečih simptomov: holi-čine v fcrižu, bolečine v ipibili, glavobol. izguba apetita, k«sloba v želodcu, |K>vračanjc hrane, bljuvanje, žoleno riiranje. nečist jezik, smrdeča baj-a. izpita spanja, alnbe sanje, slabost in na^la razburjenost, nervoznost in razdražonest, onemoglost ot> jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tn^n? — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ai v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči.
Xa-a brezplačna knjižica vam rove dejstva glede teh simptomov in te?koč; pove vam tudi o našem zdravljenju, lei j.omagu m^kim do zdravja, moči in
srežosti._da so zopet možje. Zah.^i /norosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški iu vsaka /«>?iska. posebno pa tisti, ki so nameravajo ieniti. Iz nje lrliko spoznate vzroke svm'. o-i trpljenja iu kaka l>i ko vaše te5koce obvladalo, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite so z nje.
Pošl|ite ta kupon še danes.
DR. J. RUSSELL PR1CČ CO.. S 1000 Madinoi. Jt Ctfotoo St».. Chicago, U*.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in pObtnine prosto.
Ime............................................................
Stev. in lUlca ali Box No............................................
Merto..............................Država.....................
ze in ubilo do lO.OlKJ kuneev. <» velikih farmah se poroča celo. <J;i' se ubije na njih leto za letom od 15U.0CKJ do 230.000 kimeev. ^^^^ t Kože kuneev so vsled tega zelo j poceni iii lijili meso j<- koma j smatrati za deliknteso. To meso se deloma iz važa v Anffiijo, ven
i
|dar pa se dohodki iz tega ne dajo. j primerjati z velikanskimi stroški ki nastanejo pri iztrebljevauju ; kuneev. Izračunalo se je le. <]«* [povzroča ta žival v Avstraliji na | leto nekako 200 miljonov frankov i škode. V to svrho niso seveda všteti le direktaii izdatki za boj I proti tem neumornim, in plodovi-i t i ni {dodaveem. temveč tudi iziru-j iba. ki nastane vsled počasnega] ' razvoja novih pašnikov, ki bi pri , nesli na leto uajuianj SOCKXH..* zv-j v oje v volne.
! Čuditi se je le. »|a so je kljub ; tam velikanskim izgubam v na-i rodnem preinožonju vlada obna-jšala precej reservirauo z opirom na boj proti kunee n. V parki nientili posamezniii avstralskih držav se je ponovno predlagalo j vladno odredbo, na podlagi kate-j re naj bi se na gotovih zemljiščih delalo poskuse s sredstvi za iztrebljenje kuncev, vendar pa se ni dosedaj še ničesar pozitivnega
ukrenilo v tem oziru.
-
! Gospodarska politika po vojni.
; Rusko i-asopisje se je pričelo v ; zadnjem času veliko pečati s si-jsteuioni splošne državne ^os;><>-
Idarske politike po vojni. Navaja se sledeče vodilne misli:
-- Naša trgovska politika mora posvetiti po končani vojni >vo-j jo glavno pozornost na zvišanje ! našega skupnega prebitka za žito j ki se ga bo okspoiliralo ali izved . lo. in. to s tem, da se bo izpreme-inilo žito v bolj dragocene produk te. Nadaljno večjo pci'ornost .m-,mora posvetiti reorganizaciji tr govinc 7. žitom, da sc dobi boljše i zveze s svetovnimi tržišči. Isto s-mora zgoditi glede drugih pro-duktov Rusije, in sieer glede su-' rovega masla, ja-je in -perutnine. ; Neančijo je treba predvsem izločiti iz {K>sredovalne uloge. ka-jtero je igrala dosedaj. To se da doseči z oživotvorjcnjem velike 'akcijske družbe, koje namen bo nakupovati takozvano kolonijalno blago iz pr\e roke in izvesti prevoz tega blaga čim največ na ru . škili ladjah in parnikih. Razviri | je treba nisko bombažno kulturo ■ v Turkestanu. S tem bi popolnoma izginila iz liiske trgovinska j bilance svota sto miljonov rub-jljev (ta importirani bombaž. Osta j j:* le ena nemška industrija, ka-itere ne more Rusija tako hitro | pogrešati: kemična industrija i Kljub razvoju iste industrije v A-mei-iki. Angliji in Franciji bodo j na tom-polju nemški izdelki še za dolgo časa najboljši.
Rusko bojišče.
Petrograd, Iiusija, 1."». aprila. Na nemški, ruimuLski in karpatski fronti so -se vršili boji iufaiiterije. j Pri Bovulrslavn .smo spravili iui zemljo en nemški zrakoplov, ki je začel goreti. Zrakoplovei >>o zgo-' reli. En drug zrakoplov smo izstrelili severno od Bozejany.	> Boji ob Soci.
Rim, Italija, 15. aprila. — V petek so Avstrijci naskočili hrib št. 144. Sovražnika smo prepodili s strojnimi puškami. Nato je sovražnik pričel bombard i uiti: t<nla vsled našega ogmja jt- morala sovražna artilerija umolkniti.
Kje je pomočnik?
NAŠI ZASTOPNIKI,
San Franeiseo, Ca].: Jakob Lov gin. kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glaa Naroda" je: za celo leto £>.50, za pol leta $2.00 ln za četrt leta ' pa -$1.00. V; ik zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel ln jih rojakom priporočamo.
Denver, Colo.: Louis Andolček In Frank Škrat ^e.
j Leadville, Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo, Colo.: Peter Cuiig. John Germ, Frank Janesh in A. Kocberar. | Salida, Colo, in okolica: Louis Costello.
Somerset, Colo.: Ma tli. Karnely. I Clinton, ImL: Lambert Bolskar. , Indianapolis. Ind.: Alois Hud man.
Aurora, I1L: Martin Jurkas in Jernej B. VerbiČ.
Chicago, HI.: Jos. BostiC, Jos. Bllsb in Frank Jurjovec.
Depue, DL in okolica: A. Mežnar! ml
Joliet, IIL: Frank Bambich, Anton Bambieb, Frank Laurich, A. Oberstar in Jobn Zaletel. •
La Salle. D!.: Matija Konj p.
Livingston, DL: Mih. Cirar.
Nokomis, HL in okolica: Math Galshek.
North Chicago, DL in okoUea: Anton Kobal in Math. Ogrin.
So. Chicago, DL: Frank Čeme.
Springfield, DL: Matija Barborlč.
Wsnkegan. DL in okolica: Math. Ojrrin in Frank PetkovSek
Cherokee, Kans.: Frank Iležisnlk.
Kohrnihus, Kans.: Joe Enaeflc.
Franklin, Kana: Frank Leskovec.
Frontenac, Kans. in okoUea: I tok Firm in Frank Kerne.
Kanwaa City, Kans.: Geo- Bajuk In Peter Schneller.
Mineral. Kans.: Frank AuenStln.
Bingo, Kans.: Mike PeuciL
Kitzmiller, Md. in ekoliea: Frank Vodopirec.
Baltic. Mich.: M. D. Likovieh.
Catanwt, Mich, in okolica: M. r. Kobe. Martin Bade in Pavel 8 ha Its. Detroit. Mich.: Jos. Gtasfcb
Manistique, Mich, in okolica: Joda
Kotziau.
Chibboim. Minn.: Frank Gov2e, Jak. I*etrich ln K. Zgone.
El}-, Minn, in okolica: Ivan God&, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec ln Loula M. Perusek.
Eveleth, Minn.: Louis Govže in jurlj Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesol. nibbing. Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn, in okolica: Jo*
Adamieh.
McKinle.v, Minn, in okolica: Fr. Bojc. New Dulntb, Minn.: John Jerina. kartell. Minn, in okolica: F. Trlller. Virginia, Minn,: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena. Mont in okolica: Frank Pet rich.
Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Moot.: Math. Urieh. Roundup, Mont.: Tomas Panlln. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda. N. V.: Karl SternLSa. Little Falls, N. *.: Frank Gregorka in Jernej Per.
Rarberton, O. in okolica: Math. Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood. O.: Math. Slapnlk la John Malovrh.
Cleveland. O.: Frank Sakser, Jakob r*>hpy<\ rtias. Karllnper. J. Marinčlč, Frank Meh, John Prostor in Jakob
Lorain. O. in okolica: Frank Anzelc. i Louis Balant in J. KumSe.
Niles, O.: Frank KogovAek. 1 Yonngstown, O.: Anton KlkelJ-
Oregon City,Dreg.: M. Justin ln 3 Misley.
Alleghen>', Pa: M. KLarieh. Ambridge. Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa: Louis Hribar. Broughton, Pa in okolica: An to«
Ipavec.
Burdinc, Pa. In okolica: John
Dem£ar.
Canonsburg, Pa.: John Koklich. ! Cecil, Pa. in okoliea: Mike Kočerar.
Conemaugh, Pa: Ivan Pajk, Vld Bovan>ek ln Jos. Turk.
Cla ridge, Pa.: Anton Jerina In Anton Kozo^lov.
Dunlo, Pa in okoliea: Joseph Subnr. Export, Pa.: Louis Supančič ln Fr. Trebets.
Forest City. Pa: Mat. Kamln, Frank Leben in IL Zslar. Forell. Pa.: Anton Valentinčič. Greensbnrg, Pa in okoUea: Frank
Novak.
Hostetter, Pa in okoUea: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. in okoliea: Ant
Osolnik.
Manor, Pa. in okoliea: Fr. DemAar Moon Run, Pa : . Frank Maček In r-PodmlUek.
Pittsburgh, Pa. in okolka: U. R Jakobich, Z. Jakshe. Klarich Mat.. I Magister, L Podvasnik in Jos. Pogačar l Reading. Pa. in okoliea: Fr. Spebar Sooth Bethlehem, Pctva.: Jem. KoprivSek. Steeltoo, Pa: Anton Hren. Turtle Creek. Pa in okoliea: Frant Schifrer.
T>te. Pa in ckotica: Alois Tola. . West Newton, Pa: Josip J oran. WiDock. Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okoliea: J. Kasteii* Tooele, Utah: Anton PalOČ.	,
; Black Diamond, Wash.: G. . Porenta.
Davis, W. Va in okoliea: John
Brosich in John Tavfelj.
Thomas, W, Va in okoliea: A. Korenchan.
Milwaukee. Wis.: Aug. Collander ui Josip Tratnik.
Sheboygan. Wis.: Anton He, Martin Kos; John Stampfel in Heron Ln S ret Lin.
Weal Allis, Wis.: Anton DemSar In Frank Skok.
Keek Springs, Wye.: Frank Fortnna, A. Justin, Valentin Marclna In VaL Stollch.
»J ■ '...K--,'
tj z - -j? '. •	- ■ . - J

GLAS NAKOPA, 18. APR. 1917.
Narodna in drž. posojila za farmerje.
Pšenica -1.75 b ušel j ; sedanja ce- J rablja alkohol v številnih industri-na $2.29 bušelj.	jah, kot politura. pri barvali, klo-
Ječmen $2.50; ' $3.60 bušelj.
sedanja cena
roformu. medicinskih preparatih, žveplenem etru, pri eksplozivnih
Za zelje, čebulo, korenje, repo1 snoveh iu tako dalje
Eros in Nejkos,
Dusesloviia črtica. — Dr. Fr. L
in druge zimske pridelke, katere
Zelo važno ulogo igra denaturi-rani alkohol tudi v avtombilski in-
B. t\ Yoakum jc poslal gover-j«? lahko spravi v kleti naj se do nerju Whitmauu države New I loči stalne ceue, ki bodo prinesle dustriji kot zmes v hladilnih apa-York pismo, ki vsebuje praktičen fitrinerjeni primerne dobičke ter.ratih, da se pozimi prepreči zrnr-načrt, kako takoj pospešiti polje- * tem omogočilo farmerjem plače- i zneoije votle, da se odpravi iz ei-deLtffco industrijo. V tem pismu se vanje mezde za delavce. Na ta na-jlindrov ogljik in ako IkkIo cene ga-glsai med drugim:	čin bo rekla država farmerju, da zolina rasle v dosedanjem razmer-
— Pomanjkanje živil in njih mu plača $1.75 za bušelj krompir-1 ju, se ga bo kmalu v širšem obse-
visoke cene so večje važnosti za javnost kot katerokoli drugo vprašanje. Obilen pridelek na naših 0.500,000 farmah bi tvori najmočnejšo obrambo naroda proti tujemu sovražniku ter bi obenem zagotovil mir in red doma.
ja in prekupcu, da ga sme proda- j gu uporabilo kot gonilno silo pri
jati po $2.10 bušelj, ker bi država v nasprotnem slučaju sama prodajala krompir potom svojih agentov.
I'stanov i naj se sistem oblastve-
na potrjenih prodajalcev, ki bodo Sir Arthur Lee. ravnatelj urada j Plačevali farmerjem eene, določe-/a produkcijo živil v Angliji, je od države. Državni agenti, ki r*-kel v svojem" govoru, kojega; bodo v prvi vrsti varovali držav-pnedmet je bila farma kot vojno ne interese, naj gledajo na to, da redstvo, sledeče:	s<- vršita prodaja in nakup ali pa i trnje sladkor ali škrob, je mogoče
Verujemo, da moremo produ- diivktna prodaja na zakonito uve- destilirati alkohol in če se ga je
motorjih. Kljnb temu pa je v različnih državah produciranje alkohola v katerikoli obliki postavno prepovedano.
Alkohol je gorljiva in eksplozivna snov. katero je mogoče izdelovati v naravnost neizčrpnih množinah, ker dobavlja narava vse potrebne .snovi na naravnost razkošen način. Iz vsake rastline, ki vse-
nrati dosti, da se izognemo lakoti1 li*v,ieii način do konca vojne, če se ne bo pre Krajevnim bankam m baukir-«Iolgo zavlekla. Nemškim podmor- >*lu ,ulj ** dov<>li Prim^rno od-•»kiin čolnom nc imamo zahvaliti, j ikodjH"° ** njUl sodelovanje in da se je pri na> oživilo zanimanje broške, nastajajoče iz tega. za farme. Delavcem na farmah se Taka	** bistvene
ie določilo minimalno plačo ter tu- \ razlikovala od vsega, kar se je do-«li določdo stalne cene njih pro i st"daJ ^>odvzelo v tem oziru. Nuj-
luktorn, vsled .Tvtr je postala na-' n° pa	da se krene z o-j varnim gazolinom. Alkohol je brez
i narodna obramba veliko bolj bičajnih poti ter pride v okom raz- duha in veliko manj nevaren kot uspešna kot s tisoči govorov v
dosedaj v tej deželi le zmerno u porabljajo kot gorivo, ima to svoj vzrok v dosedanji cenenosti gazo-lina. Tega pa je sedaj konec in čiru dražji bo gazolin. tembolj se bo pričelo uporabljati eejieni al kohol, ki ima kot kurivo razven-tega še veliko prednosti pred ne-
mota; ta pa je tem močnejša, čim bolj želimo mi dobro storiti ljubljeni osebi: \ oni ljubezni želim« dobro komu zato. da sami t i? t o
nravui zakon tndi veleva, naj ljti bi n. pr. krepost in dobra del: naj ljubi svojega bližnjega iu j ljubi pred vsem Boga. ki j*, na.:
dobimo od njega, v tej pa smo /j višje bitje in vredno najpopolne.i
parlamentu.
Nemški živilski diktator, dr. lia-tocki je rekel ob času, ko je izdal novel je, naj se daje občinstvu repo mesfo krompirja, sledeče:
— V soda naroda je odvisna od vojue in vojna je odvisna od vojakov. ki uioraju imeti kar najfooJj redi bi o hrano.
Ko je poslala Netneja svojo veliko produkcijsko annado v zakope in municijske tovarne, je padla
meram, ki bi jih nikdo ne priža- gazolin.
koval.	j Problem cenenega kuriva, ki ni
Vse to pa se najlažje izvrši po-; nevarno, se bo brez dvoma rešilo v tom konkretne organizacije. Kra 'najkrajšem času s pomočjo alko-jevni bankirji v okrajih poznajo hola.
osebno farmerje ter njih. vrednost, S čim pa se ho iskrilo v»-<bic in zmožnosti. S tem, da bi se far-1 rastočo potrebo, če bo ena d^timer jem posodil denar, bi bilo sled-j lerija za drugo ustavila svoje O-njim moeroče iLalcupiti v zadoKtn:; bratova nje vsled brezsmiselne agi- j meri semen, poljedelskega orodja taeijc prohibieijomstov? Produk-k-rtij, itd., kar bi seveda povečale cijska zmožnost vseh destilerij v njih produkcijo. S takimi posojil Združenih državah je primerom« bi >e nadalje napotilo številne do majhna. Vse te destilerije ne izue letina krompirja od 55,000.000 ton hn farmerje k Povratku na far ; ;ajo niti toliko alkohola kot se po-v letu 191-1 ua 40.000,000 ton v
Je_ me ki leže sedaj neobdelane ir | rabi gazolina edinole v mestu Neis tu 1915 in let. s >e !k> pridelalo ko brcz koristi- 8 t0,u bi se na tisoče Vorku. Vsled brezsmiselne in krat-msj kakih 32.000.000 ton. Ce bo »Peščenih akrov izpreinenilo \ kovidne zakonodaje v različnih dr krompir oni faktor, ki bo odgovo- rodovitna	/av;:h pa se produkcijo alkohola
Govoril Min s številnimi farmer- ■ »edno zmanjšuje ter deloma ii in vsi »so bili pripravljeni zviša .tudi popolnoma ustavi, ti število svojih obdelanih akrov • V teh dnevih vojne bo v.-e to j če bi dobili potrebni denar, da ku občutiti na precej opazen način pijo semena in plačajo delo.	| ">borožujemo se in potrebujemo
Produkcija krompirja v držav: i velikanskih množin ,111 uniči je. Al-New York leta 1915 je znašal« kohol pa je zelo važna sestavina 22.<XJO.OOO b uši je v. Prav uobenr brezdin; »kega smodnika, katerepr. ežkoeu bi ne bila podvojiti to pro se v municijski industriji sedaj iz-
zen, iu sicer v širšem pomenu. T<a-ko pravimo, da ljubimo gorkoto, to in ono jed. obleko, neko barvo, svetlobo, petje itd. S tear, izražamo. da naan ta in ona stvar ugaja
in vzbuja naše želenje. Da vidimo ljubljeno osebo tako sklenjeni.^ ljubtt ni. Ljubezen te vrste
to še jasneje, oglejmo si tale da nam njena M-eča prav toliko	rej ne izvira vselej kar sama p
vzgled: "Človek ljubi dena-r** in ali še bolj ugiaja. kako;- la-m <	sebi iz -rca. temveč m oran: o j-
"Človek si želi denarja". Oni elo-jsreča.	,	največkrat > svojo voljo izvabi: i
vek. ki ljubi denar, tndi teži po Dobroiiotea ljubezen izvira vča	m j-. >ati.iiii >e i zapovedovati a'i
denarju, ker sicer bi bila njegova. si Ji iz popolnosti ljjbljene o>ebe,	ukazati. Z. o v naši nravn..«,-
ljubezen mrtva; teži pa zato. kev katero čislamo toliko, da m- nje	zakon ta. da 1 : j ljubimo :,».
mu denar ugaja, ker ga denar o mm vrlinam docela uklonimo in	J•• dobro, la nuj ljubimo B«.»„ . srečuje. Oni človek pa, ki si želi se jih s celim sreem veselimo. Ta ; vsakem »-Io\eka z.-.vadi rje--,
denarja, morda nima nikakeg-u k<» ljubimo >-j;le in dobi • .»>. b,-	vn .lnostL Ta . ubežen je p-.—
posebnega nagnenja do denarja Včasih pa so vzroki drugi. n. pr.	svobodna ali ...ivisi u ».d vo!j».,
samega na sebi, pač pa ga potre-'sorodstvo ali pa dolgo občevanji	čuti 1 l.ii. u -e vzbuja s.jie -
buje. da plača svoje ali pa svoje-1 tako ljubijo stariši svoje otroke	krat bro.: na^e v! --. Pač j»u . .1
ga prijatelja dolgove. Zapraviji i ne da bi si želeli od njih kaj do-	-n«. v oblasti t id: «• 11:10 lju'"e/.-
vce ne ljubi denarja (ako umeva-! bičku. tudi če ni>o dobri in lepi	da .i . ali kreph ;o in rojimo,
mo ljubezen v pravem pomenu), in prijatelj ljubi prijatelja, č-	pa zatiramo iu dušimo. K; !.- -
saj ga brezskrbno razmetuje iu prav mu ni \>eč t... kar r;, i,].,	uda čutni ljubezni t ii v>»l);i.
mu torej ni na sreu; a v drugem; ali počenja.	daj ima:., silovito iu.,-: >. -i.
pomenu zopet smerno reči, da lju-! Ločimo tudi čutno iu nadČntno	ljubezen zaradi i.-_'a. . •■ • i. .-
bt denar, da ga namreč more eira ljubezen. Culna ljubezen izvira i/	kake ovire ii % .lj;i zato. kt :- h< ..
največ razdati in si ž njim delati.11; telesne narave: vzbujajo jc	• ljubezt, ::-u>al) ; v v" i-;
zabavo.	j telesne potrebe in tele pre<lno-	-tej^ga gibauja.
V tej razlagi trdim««, da je lju-jsti. zlasti zunanja lepita. Nadeiit ' Nikakor n«- in irmo . d?'
bežen neko teženje, njega izvir iu na j»a je v volji in -e .. dra na	»i I akeruu r« -diaetu drugače. U.
središče. Oni modroslovei pa, ki'umsko presejevanj« . uče, da je čustvovanje v človeku mo 11. pr. kako vrb.
ren za padec nemškega narotla. bo nauk o vojaški pripravljenosti za eno {»oglavje bogatejši.
Mi »ropamo v vojno s polnim in temeljitim po/nanjem razmer, ki vladajo med drugimi narodi glede vprašanja dobave živil. Kljub tev mu pa nam koj «4» vstopu v vojne Primanjkuje štirih najbolj važnih živil, ker je produkcija slednjih man jša kot je bila leta 1915. Gla-som poročila poljedelskega de part-meiita je moiueutano p<»manjka uje dotičuih živil *4ede<ee:
Pšeniea proti 1915 za 24 o<lst Koruza proti 1915 za 37 od*t. »Ječmen proti 1915 za Jo odst. Krompir z ozirom na povprečne dobavo v zadnjih stotkov.
Nan ulita in zvezm- vlade nLso b»li» še nikdar v zgodovini Vnije prisilj» ne pečati «e ». produkcijo in kontrolo dobave živil. Ce bi m' |«a vzelo skupaj vs -h 4^ držav, ki b' delovale )m> ^kupnem naertn, bi s< z doblj enimi u*i>ehi lahko odstra Jiilo vsako nevarnost tako za domačo porabo kot dobavo živil zi zaveznike.
Država New York, koje o»lg«> varna naloga preživljati najbolj ob l.j ud eno mesto ua svetu, mora iw^daj spomladi takoj za počet: s tozadevuo akeijo.
Država New York obstoji iz 61 okraji v ter ima glasom zadnji! »♦atistik 215.597 farm. ki obsega jo 14,844.000 obdelanih akrov.
Narodni in državni denar bi se lahko prav varno ia>sodilo farmer jem potom državnih organizacij ter povečalo s teai produkcijo ži vil po splošnem načrtu, ki bi se gi bal v naslednjih mejah:
Država New York naj bi preskrbela zaklad * 12.000,000 za posojili ua farme, kar bi znašalo povpreč 110 manj kot en dolar na obdelani 1
aker. Posojila naj bi se dajalo pr Prohibieijomsti v tej deželi sku ! pet odstotkov. Nekateri fannerj iajo v svojem »lepem fanatizmu' bi ne potrebovali nobene pomoči j doseči še vee kot se prvotno narne-Drugi farmer ji pa bi potreboval" rava. Stavili so si nalogo iztrebiti, posojila od *10 do *50 za kratek , 'z cele dežele ves alkohol in alko-rok us aker.	holne pijače in v tem svojem stre-
Država naj fte organizira v o mljeuju so bili dosedaj v precej krajne skupine v kojih vsaki na; veliki meri uspešni, se imenuje državnega ageuta. ki
(Nadaljevanju).
V človeku je ždeuje prav z o-tiim namenom in z onimi pojavi, kakc»r v živalih. Želja nas priganja k jedi in pijači ter drugim za življenje potrebnim stvarem. Poleg žeje poznamo tudi hrepenenje. poželenje, koprnenjc-. kotenje. stremljenje: t'"> so ]>ojavi človeškega zelenja.
Treba pa je hotenje- dohn-iti in rtnmčiti j »osebe j. Ako smo od ns-gle hoje prav vroči in žejni prišli do Hladnega studenca, želimo piti. a nočemo, dokler se .ne ohladim««. Grenkega, zoprnega zdravila si bolnik nikdar ne želi. pae pa je hoče zaradi zdravja. Iz te*h In enakin vzgledov vidimo, da vsaka želja ni hotenje. Kdaj hočemo.' Kadar se za kaj s pametjo ■1'i zavestjo odločimo, kadar se v na> ne pojavi samo neka privlačna sila (kakor k jedi in pijači), temveč se tej sili udarno, jo odobrimo in se naša zavest nagne k ornemu predmetu ali k dejanju. Zato je hotenje, ako gledamo na zemska živa bitja, samo v člove-vii. zakaj le ona una pameft. Ako pravimo, da 44žival hoče", ne mislimo tega hotenja v pravem pomenu. To pa tudi vsakdo ve. da i«- hotenje Isto kar volja, ali bolje: delovanje naše volje je hote nje; ker človek hoče. ima voljo, "n ker ima voljo, hoče.
Namenoma nismo doslej ime-no-vali imena pojavu. ker je tudij S,J'H;l 1,1 zyii;0taua Opredekba je želujlju med^bojno i/.popolnjeva Tied pojavi želel lju 111 nad vse va- Samo ,la sebl sumljiva. Ljubezen. »je. /ato jc bila o I ne'd j - lju :en. zatone, ker hočemo o tem Je. pr%otno m Prosto deževa -bežen Ijuder, nekako sredice i- ni I »o v o riti posebej	!'1,je* zato se U1°l,a clatl tllcli Pr" v"Zor vsake ljubezni: zato si je
' Kadar želimo ali nočemo, tedaj l>rt»ste razložiti. Kot sesutje raz-jg-ansko versko mišljenje i-tVan!., lekaj želimo in hočemo. In taisto a~.a ^>ezen Drnalova Šolska: svojega Erosr^ in Amorjo. zal«, ;-ie seveda jako različno, vendar! J^f1 111 v oK'e Herbartova šolaopeva poezija v vseh časih in p;: je vedno tako. da je nam primer * endar Pa mora Plavati, da iz vseh narodih. 10 ali prikladno, da se ujema z	SOc,mJa vedn') lzvir»	Kj,kor	ljul)^en mo
laso naravo, z našimi potrebami	A	^ res";»",	v	naravi,
in koristmi. Vsakdo vidi. da si ne ,llcn°	da ^ Ij^ezen tudi že-1tako pa sloni tudi nadčutna lju
Tako ljubi- kor da je ali v resnici ugoden .1!
zgodovinsko prikladen, ali da se nam vsaj zdi posebna zmožnost, uče tudi, da je(osebo, o kateri beremo, ali kre ugoden. Lahko >e nan • :u«i ljubezen samo čustvo, in sicer so-;post, znanstvo. lioga i. »Ii.	, motimo in lj ubiin«» ij. '•<.?•
cutje. Tako n. pr. piše Nahlow- Najmočnejša ljubezen, ki ' ne ljubili, ako bi je bolj. )•.. • sky: "Ljubezen v širšem pomenu'da v prvo vrsto, a m- «Luži tudi Kadar je pa picbn t m--,..?« len, besede je ugajanje, ki se končen-; * uadčutno ijubeznijt, je ljube- nam nasi>roten. kvarlji\ m ce!.. truje na kaki osebi, na stvari, ali zen med tiveuia osebama različne p guben. tedaj se Ul. v/h idi 1) na delovanju, opirajoče se sedaj ga spola, katera ju vodi do druž- bezeu. temveč prav naspr ti:«i 1 lia objektivne, aedaj na subjek-1 nega življenja i n. -tl-e!«»jne vs<- t ran j- gii»:inje 1. . • .. i:i; mi |.-n:« tivne vrline, ik pa vselej nareja-jstranske zveze. V tem razmerju -ovraštvo.
jo dotičui predmet za središče dveii o^eb vsi jiagoji ki s . A . . .. aako .. . .......
večjega kroga v mislili iu za izvir, vzrok in podlaga ljubezni. niNr.Tt • sel:.' in ak«» se ./u'j:-n«. I! noja' raznoterega zelenja."* Tako ob- razlika o~el». njiju ugajanje ii: -sovraštva in ljubezni, vid 1 n;,
tranje gibanje katero imenu jem« rast vo.
Ai>0 lUi'aU'vO • >i«.»Zujeillo -:t
sebe in ako >e oziramo ».t pojava sovraštva in ljubezni. vi«i tic na
testi' >	'«ltl«»M liied f»l»enei.
eep>a\ >tu si i: isprotna. V ljube/ n i kakor v sovraštvu je teženje, a v ljubezni se oklepamo premeta in x- ž njim družimo, v so vm-tvu p - - mu upiramo ua od sobe odbijamo in ga eelo hočem > ukončaii. To je Emp* ioklo "nejkos ki razločuje in razdeljuje. kar je združeno, ki je '
I like i jo. «<• bi >e dalo fiuanci jelin kljueno ufiorablja. Za izdelaujc
1 uiKH t«*r ianieilo gotove een»- pri vsakega funta smodnika se potre-
buje dveh funtov alkohola in pr vsakem strelu iz enega velikih nožnarjev se konsunn 50 ga Ion alkohola ali celi sod
V nekem el aid"	izšel dne
v maja 191G v 4'I ' >rk Ameri-Mii , j.- obrazložil polkovnik E
urodaji.
Produkcija koruze je znašala v •st.111 letu nekako .000.000 bu 51 jc v. To količino bi se prav lah ko zvišalo na 50,000.000 bušljev ker jc še dosti «'-asa za setev korit :e in drugih produktov. S tem pa budi /n 54 <*1 ^ vovvi&l" produkcijsko zmož I. Moore. da bi sedanja pnodukei-uo-t dr/a ve na lak način. «l«i bi se: ia alkohola v Združenih državah ahko prehranjevalo 111« ^to New ! niti ne zadostovala, da bi se v ^ ork.	enem letu izdelalo t ret in o brez-
Sislaj >« nam usiljuje konečne limiuva smodnika, katerega se je "a* vprašanje, če bi se taka odred j izstrelilo v neki štiri <lni trajajoč, ja obnesla. V tem oziru se mor* bitki pred Verdunom. Z drugimi reči toliko: — Vzemimo deset a .besedami rečeno, se ne more z let-Itrov. na kat« re s«- nasadi krom-• no produkcijo vseh v Združenih ~>ir. Za vsak aker se vzame skoO.OC državah nahajajočih se destilerij »osojilo, torej skupaj $500.00. Ob; izdelati niti toliko brezdimnega irimemein obdelovanju in po v-1 smodnika kot bi str ga potrebovale »rečni letini «<■• pridela 75 bušljev! pri teden dni trajajočem velikem ia aker. kar bi prineslo, ako se do- -»oopa^u. Ce bi si hotele Združene
bi za bušelj $1.75 skupnih $1312.50.; države v sedanjih razmerah naba
Pridelovan je koruze ni tako dra j viti toliko brezdimnega smodnika go ter prinaša povprečno <>0 bu kot se «jra je pri težkem obstrclje-Uje\ na aker. Ob p<xs«jjilu $25 na vanju Verduua porabio le v enem iker in pri ceni koruze $1.25 za Inevu. bi trajalo pet let. predno bušelj. bi dobil farmer $750 za bi bila ta količina izdelana, deset akrov. kar bi. odštevši vse Koliko smodnika bo porabila na izdatke, š«- vedno predstavljalo lep ša dežela v najbližjem času iu kje lobiček.	bo vzela alkohol za izdelovanje
--tega smodnika? Destilerije ni mo-
: goče zgraditi v par dnevih in
Alkohol v municijski indtf-^rSa^^
...	pričeti z obratovanjem v destile-
Strill«	2 vsemi moderni-
'	mi aparati in stroji.
. .	_	„ su ' nasproten, zato tudi poguben
moremo nikdar želeti kaj takega lnUJf- 111 slcer tedfJ» kadar nam j bežen trdno na naših nadčutuil in vir vsega zlu. Kakor - .ju!-W bi se nam zdelo k varljivo. alijpr^llet vscstraiLSJio ugaja.	potreba a 111 na naši nravnosti, zen vzbudi ob b-ph Ln
neugodno, ali slabo. To ",e samo Tatko razla?a ljubezen oni ua-jZakaj človek ni simo čutno bitje, predmetil . tako s.- vzbudi
ima tudi Štvo ob trdih in slabih. Jn ,-nak «
ua sebi jasno, a «la s* 'em, da ne more naša narava
razložiti A>yr' ^^ g°vor* 0 pt^sebiii zmož- kab« r >«« živ ali. temveč
^ nosti čustvovanja. Jungmann pi- pamet in nravuost. Pamet mu ka- se da še marsikaj druge«:.-
kakor tndi ^ v	MnLslu: "Ljubezen je, že veliko ju-cdmetov, ki so vredni sovraštvu, kar lahk
teženje pametnega bitja.
s kate- ljub«izni. Nravui zakon mu pa ve- nasproLstva m« i 1, ube/ni. naj oklepa tega. kaj je vraštvom. In T. Pese h opredelju- nravno «lobro. Tako mu torej	(Konce prihodnjič
Ljubezen sploh je * iribanja, ki teži po
nu : ali pa
nekem nauie-ugajanje tega. kar p«»-želimo."' In tako smo tu«li »>5sali v * Duši-siovju" v istem smislu:

ati zoper sar*i«» scoe
lobena živa stvar ne dela zoj»er
i 1	, -	;-:i.. n.m s«* uda pre<rmetu zaradi njega leva
•amo sobe. drugaee lu se uničila:	1	1
ili jvokončala. Vs;ik«» bitje ima '/
moč. da obstoji, in vsako živo bi-'*!;	^ pnucip
tje ima moč. aH zmožnost tla s«
nhranja in teži po tem da obstoji.
Torej gre vsako hotenje iu teže
ije najprej na to. «la >aano seb* .... .
1 - t.-1 .Na »prej	moram«* oae pr«Minet
potrjuje 111 vzdržuje. Kdo n- u 1 .	. ' .
i - - i - - - . -poznati,	spoznati tudi nicovo
meva. da imajo bitja lezenje prav, •	. J ~
v ta namen, da se ohranjajo in	vrll»":
vzdržujejo i Zato pak tudi gre te-	lia,a dolKiU	u-
žeuje samo do takiii predmetov. ?aJa ah "am Je	- t,,lu
vateri na,h resnično ali navidezno na-IU,° te/PnJe k Predmetu.
iluzijo, kateri nam ugajajo. n:i.š«> 1 a ,ie	Na!M0 že,Ja
igodn«»st in našo srečo {»ospešu
jej<».
Kakor bi roko prij«iii palico da se nanjo opr«*m« »ko na morju, da se ua njej OM
oojelno: tako se opi_«. . ^ — .
ienje st-bi primernega predmeta.jf kayA3 ta ,efekt v vsakem Člove A zelenje noče nikdar ostati sa- ku" v vsakl «taro*i... ' mo zelenje, temveč ima namen ljubezen ni vedno enaka, am ia se premeni v uživanje, tosc Pa^ je tako iglična, kakoi s« pravi: želcnje nas \u>di do tega., različni predmeti, katere ljubimo ia bi kaj dosegli in imeli, da b: aIi vzroki, ki v nas vzbujajo lju se zedinili in /dnižili s tem. i>o! '>czen.
čeimer hrepenimo. Zelenje je ne- Kadar ljubimo predi net ZatO. Ali vam ^podajota^i«*? Ah vair. tanje postajajo mirno in se hoče premen it i v mir. ker nam koristi ali vzbuja vese-1^LSiUT^^ v pokojno uživanje.	Ije in zadovoljnost, tedaj pravza-:
S tem pa smo že razložili bistvo .prav ne ljubimo predmeta -^me- j ^^^^^^^^^^ ljubezni. V ljubezni je namreč; ga. temveč sami s*d>e. in ljubezen jRei«« • u«eh" notranje teženje, da bi imeli tusto. je želja, zato jo imenujemo lju- (nmp:^a^osfo'lroaeAVijENjEIt a,!*lu> kar nam ugaja. A vsako teženje j bezeu želečo. Tako ljubi bouiik!.. heum* p^pniati D« naš« lutc« *ro-
• 1 «»
' iz
___IK
I ;;:;.."i;rh3s" » ■»366 nerthpittsburgh, pa. i }
™ * r I Kakiu. j., ljubezen, v! ^d ™: geraiziariiaiarajjagfiirariuzj^^	i
.. .m. .......... .... se ua njej 01-;	1	.	——
rrnS! i NEGUJTE SVOJE LASE
Uspešno zdravstveno zdravljenje brezplačno za stare in mlade
t OBEH SPOLOV t
nagnilo l*a ne na>tan * samo katere bi hoteli doseči kak pr««d-met. ampak navdaje nas hkrati pose una radost, posebna prijet-
Zadnja novost.
Viftkevrste žiranje. brinjevec. slivovee, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, nart di lahko v?ak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $l.w) in iz vs»ak« steklenice si lahko naredite en ceii kvart bolj zdrave, čistejie, bolj-ie in več kot polovico renejSe pijače, k- t jo | h sedaj kupujete pri aalonerjih
F. P. Barton piže:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke zadelati pijačo. Lepo ae vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisa.i. Pošljite Se itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dao, kar j«» jasno, da j# blago v resnici hvale vredno.
Pišite na:
Z. JAKSHE Box 366 North Oiamood Statios,	PITTSBURGH. PA.
Umetniki o umetnosti.
Malenkost ne skrbi so smrt u-metniškeg:a ustvarjanja.
Feuerbaeh. (iospodje kritiki so v temeljni Njih napaka pa je. da ne znajo j zmoti, ako trdovratno trdi jo. da je se bo posvetoval in sodeloval s- potegniti meje med uporabo irj imela moderna umetnost prena-farmerji in krajevnimi bankami ? I or a bo alkohola in drusrič jim naj- hrljen razvoj. Mislijo, da vidijo že irlede neposrednih iti uujuili po- hrž ni jasno, da igra alkohol veli- [ streho, ko nasprotno niti ves ma-treb farmarjev /. ozirom 11a zviša- kansko ulogo ne le kot pijača, teni-jterial še ni zbran za zerradibo. nje njih pridelka na aker.	več tudi v industriji.	j	Segantini.
Bankirji različnih okrajev naj Destilerije, ki so zmožne produ- i	-
1»: razdelili svoj okraj v podokra ( eirati 11a leto 50 milijonov galon al-'	w b
j<•, ki naj bi zopet delovali vzajeni- J koliola, so vsled agitacije prohibit	7 0 I j O
11». da se doseže kaj najboljše u- cijonistov zaprte ali pa «e jih je iz-1	»
>Dchc v bodočih devetih mesecih preobrnilo v druge obrate. S temi	--
Država Ne«* York uaj bi potom >0 se zmanjšali dohodki zvezne| Oguljen kot ob topli peči. krajevnih bank privolila v nakup vlade za kakih 95 milijonov dolar-i pri mizi žlico — to bi rad. pridelkov, postavljenih ua krajev iev na leto.	j Ko to dosežem, bom svoboden
ni trg. za sledeče cene:	Od 1. januarja 1907 naprej je'in v svoji revS&im bogat.
Krompir $1.75 pro bušelj; seda prodaja deuaturiranega alkohola.! 11J4 cena je $3.00.	ki jc za človeka neuži&eu, prosta. Z neba prispela bo ljubezen
$1.25 bušelj; sedauja kar znači. da ni treba plačati ua I razklenit trde mi pesti, tržna cena je $1.41 bu- tak alkohol od nobenega domače- sovraštva lev bo legel k nogam
j ga davka v^e. V tej obfcki sc upo [mirno in krotko, da zaspi.
le ui ljubezen. Nekateri jwedmeti namreč, po katerih težimo, so naui za življenje potrebni, kakor jed iu pijača: nekateri so nam korisitui, kakor o prava v stanovanju : nekateri pa so dovršeni popolni, lepi in zato tudi posebno ugodni — in te ljubimo. Ljubezen
zdravilo, ubožec denar, lačni jed.; učenjak knjigo. Kadar pa ljubimo stvari ali osebe (upoštevati treba tu največ osebek zaradi njih vrlin ali razmer samih, kadar nočemo od njih imeti nikakega dobička, temveč njim samim želimo vso ugodnost in blaženstvo.
ikv. dm stmvljeni« * .C«l»»car« " u*ta«i izimcU-
t»j* Lu. odstrari hike ic srp1., čaje nt Rlmvi m po -
vnp^ i bu. Mi Tam txv ?j« n>n $1.«*» \rpdr»«>
-katli«» <'»>.-»curt itrv 1 »kipaj z tori crr.cnjeno knjižico ' Keaaiea o Uwh", ako nam pwljctr ]n crtitov » srebru ali »	V^ah ta pok n'je po.'i
;jatven.h stroškov >n +v<,jr ime in natančen na»k>T Izreiite «tuda. -nji kupon :n po»lj>t« (i še da ne» na Union laboratory. B >i 567. Unton. N. V L'NION I^BOHATOKV. BOX 567. UNION. N. V Friicuvno vam aošiljaai 10 cento* T pon.oč za pue-tne ttprfke. Pros: n p'«*Ij'te mi takoj itojo
Caivacura š-te*. 1 m knjiiico "Ke-nica u la »eh". <Ta k upor priložite pismu. ^
je torej središče in glavno delo- tedaj je ljubezen dobrohoteča ali j vanje teženja, ker se teženje v | prijateljska ljubezen. To ljubezen ljubezni obrača do takega pred-'inia Aristotel v mislili, ko pravi:
meta, v katerem se okrepča in o-čisti. v katerem je doseglo svoj najprimernejši predmet. Zato jt, ljubezen res teženje, ni pa vsako teženje tudi ljubezen.
A to je izvestno, da je ljubezen središče in glavni pojav vsega teženja, nekako bistvo njegovo. Zakaj v ljubezni je teženje najkrep-kejše in najpopolnejše, v ljubezni se uda predmetu vse bitje človekovo in vsa njegova moč. v ljubezni se teženje ne omejuje, kev ne že4imo stvari samo Kat o, keV je koristua, ali zato. ker je v nekem oziru ugodna, ali zato, ker jc morda lepa. temveč v ljubezni nam je vsa stvar draga ju mila in hočemo jo iir.Pti zaradi njene vrline.
Tako umevamo ljubezen v obče v navadnem govoru.
Ni pa čudno, da imenujemo teženje in žeienje sploh tudi ljube
<H i"
'Bodi pa ljubezen (prijateljstvo) to. da hočemo koniu, kar imamo za dobro, zaradi njega, ne pa zaradi samih sebe. in da mu tisto-tudi storimo.'* — Ravno v istem pomenu Hinemo reči, da je ljube zen prava iu neprava. Ljubezen je prava, kadar ljubimo predmet • sam na sobi; neprava par kadar1 ljubimo pre-dmet zaradi sebe in; svoje ugodnosti. Ni težko umeti. zakaj je poslednja vrsta neprava: j zato. ker ne ljubimo predmeta, da bi ie njemu veljale naše želje.| te-myec te veljajo lc na>m samim, predmet nam je samo sredstvo. Obenem pa tudi kmalu raz vidimo.; da je razilika med obema jako znatna. V želeči ljubezni ljubljeni predmet nam služi; v pravi pa mi sami služimo predmetu, mu dobro hočemo in delamo. Ona je tem močnejša, čim več dobrega in prijetnega moremo dobiti k pred
Wmšmw H k*S» dnx>Cr«	kaniti hud««, MtUrft
55"» WiMli, kap« lttL, ali pa kadar potrsbojste «r». v«rUtaa. »Himu iti, m kupite prsj Blkjsr, da tndi asa m mm rirakti Umla»n 'ti dnikKpid kodats ptihraaUl dolar)*.
^ IVAH^PAJK iTroT « CMbbI 8L___CONJEMAUGH, PA.
, i


GLAS NAHODA, 18. APS. 1917.
tal
Jugoslovanska

Katol. Jednota
m
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
OLAVWI UKADHIXI: It^ednlk: MTFf AKT< BOVANSEK, B. P. D No. 1( Conemavt*, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BATiANT, Box 106, Pearl Ara, Loral*. Okla
•lami tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Mina. •lavni blagajnik: GEO. L. BBOZICH. Ely, Kina. Blagajnik N. B.: LOUIS COSTELLO, Sallda, Cola,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOSEPH V. GBAHEE. 843 East Ohio Street. Pittaburfk, Fh
MADZORHDLI:
JOHN GOUZB, Box 100, Ely, Minn
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, DL
/OHN VAROOA, 5126 Natrona Alley, Pittaburgh, Pa.
POROTNDD:
•EO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wuk LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Mimy iOHN RUPNIK, Box 24, 8. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mlak.
/OHN MOVERN, 483 Meaaba Ave., Duluth, Minn
MAT. POQORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, DL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Ciair Ave., N. E. Cleveland, Ohio ■»•RANK 8KRABEC, Stk. Yda. SUtion RFD. Box 17, Denvet
Colo. _
»rRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Val dopiai, tikajoči ae uradnih aadev, kakor tudi denarne poJiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri-toibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bode ddralo.
Društveno ylaailo: "G LAB NARODA"_
Preko morja.
G lav hi i pred nekim vrtom poprla-dila po licu?
Da, to sta pripovedovala. — Ali
sem se zaljubila, v prof a Alberta Morini-ja. Prva ljubav! Dopolnil je dva in dvajseto leto. Moj oče ie bil zadovoljen. Srečna tudi jaz! Bila sem zaročena ž njim, ki sem ffa ljubila. V d veli mesecih pozneje bi imela biti poroka. Na tn pahnejo inojesa zaročenca v ječo, ker je bil član nekega politique <r a društva.
—	Razumem. — kima župnik.
—	Da. hotel je. da postane Ita-j lija svobodna.
—	A kaj je storil?
Ono, kar tudi mnojji drugi Italjani. kar tudi Silvio Pellieo: ljubil je svojo domovino. Moj zaročenec je umrl v treh letih v ječi, ua tuji zemlji. Jaz sem Sla iz Benetk domov, a osem mesecev pozneje — — — Jaz nisem po rodila Anice na Glavini. v liisi, ki stoji v vrtu lia breiru. ampak pri sv. Doni miku, blizu morja, jedno uro od Glavine. na onem rtu. vi veste — —
—	Aa. na t meni rtn. kjer j«- vaša pristava?
—	I>a, tam ua <ainoti. Moj oče j«* bil jezeri, besen. Ako bi mi tudi zaročenca pustili svobodnega, težko. da bi privolil v najino poroko. Moj oče, rtnloin Ttalijan. bil je zmiraj proti zjedinjenju Italije. a za papeža ---
—	Botr tra živi, kdor je za .svetega očeta! Glejte, grofica, tam na zidu sliko svetega očeta! Dal sein zA njo tri goldinarje.
—	-laz bi vzela Anico k sebi. ali moj oče, ki je užival v tej državi. na Dunaju m v Trstu, Visoke časti, noče slišati ničesar o tem.
Gospe j je ušel jrlobok vzdih.
—	Moj oče pravi, da črez prag I njegove hiše ne sme dete puntar-
ja, dete iredentovea. Ko bi tega ! ne bilo. bi se jaz že pred leti o-možila z baronom Robertom Sulico, ali moj oče pravi, da je tudi i Spanga puntar. pagan, brezverce. Ali kaj bi vam. gospod župnik. — svoje tuge — — —
vrt:
ku.
f — Baron Spanga? Oni bogatin je pripovedovala, kje je!na Glavini. ki je bil že nekoliko
—	— — let v ječi ? Poznam jra. — pravi Da. tudi to sta----župnik.
Govorite! — reče uagio go- — Da. v preiskovalnem zaporu pri p.ir:* vsi >c proti župau-:*1*' '»'ta. zavoljo politike. Da. moj
—	oče vidi povsodi samo iredentov-
—	Pred vrtom, ki je ob cesti. po ee brezverce. To je moja nekateri se gre k cerkvi sv. Duha. sreča---
- Ah. ntcc me ni varalo! — — - Iredenta! Evo. »la van. kriku«* gospa radostno ter priti- pokažem! — za kliče župnik, hi-Mie roki na srce.	tro vstane in pograbi one laške
Signora, vi ju tedaj pozna- novine. ki «*o bile na mizi. te* — —	Grofica se začudi. Župnik pa
—	Da, jaz -.eni jo pogla.iiia po tolče po liovinah in ljuto veli: li<u. jaz. njena mati!	1 — Ha. čitajte, grofica, dopis
Po kratkem molku vpraša /up v/ ni est a Cresa. proti meni! Vi li-nik tiho:	]te, blatijo!
Vi nIc tedaj /_ < davim*<»rofiea j.' mirno čitala oni do Sem. odjrovort ona.	pi-s. a župnik se je jezil:
Gospa v-lane, gre k oknu, t*bri-j — Kaj. ali je to pošteno? Čitaj->i ><4ze in zagleda v morje in te 0110 n*1 kraju, čitajte! — reče j v istersko obrežje. Utopila se je lu pripogne, stoječ |M>U-g nje. \ !m-iie n«vesele misli. Bil je bolj tako. da se je dotaknil s svojim temen dan, p<. morju je vlekel ušesom njenega, ker ie- ona sede-! ju sr. Valovi, dol tri in široki, so se — Čitajte, evo tu! — udari z I« no vzdigovali pod temnimi in kazalcem po noviuah in reče še z p vimi oblaki, katere je gonil ve- glasnejšim glasom: ter visoko nad Kvarucrom. Xa — Ali ni to sramotah Ali se t-a-j morju v ožini Velikih Vrat št- ni ko piše o poštenem človeku? Vi j biln vetra, a na južnem je že vle-'razumete! Glejte, tu se čita med k- l. /,e je prišel do Črnega rta, in drugimi rečmi, da'je Anica moja
, videla se je pena. kedar je solil ee--—infamija! Ali je mar to
(pretrgalo oblak. Po visokih bre-|civilizacija, svoboda? Kako nio-govih se je vlekla megla. Zrak je1 r»*J<> to dopustiti oblastuije. da |t' /.ak in soparen.	i novine takv reci pišejo <> pošte-
Oprostite. — reče go^pa. o-j nem duhovniku? Tu se škoduje bruivši se prot i župniku, in sleče j ugledu cerkve. Te novine bodo še j plaše, ki je zašumel. — Ali je tam pisale, <la ste vi grofiea bili pri
Glavina? vpraša hitro.	| meni. da ste vi--— oh. ca-
' - Da. tam preko morja.
lam
1 je Glavina. — odgovori župnik in j jo osuplo premeri od nog do glave, j — Moj oee je že voč let bole-jhen — — — Ali ga poznate? — j vpraša gospa malomarno in sede. — Vašega očeta ? — —
Na krasnih grofičiuih ustnicah, živo zarudelih. se prikaže viden nasmeh.
— Ali veste vi, radi čt-su tako pišejo ti iredentovei proti meni? j Da, to je iredenta! Besni so na
Da. mi stanujemo ua onem j me. ker sem govoril v občinski vrtu. kjer se gre k cerkvi sv. Du- seji, naj se v šole uvede hrvaški ha.	jezik, ker sem dokazal, da na tem
Župnik se zgane in zažarijo se otoku ni nobenega Italijana, ker mu oči.	i sem dokazal, da je greh. ki vpije
Vi
m* čudite?
v i ►rasa go-
v nebo. da---. —
spa tiho in je nekoliko v zadregi! — Signora. oprostite, da ste j ter pridoda: — Sedaj ves-te. kako!u,urali tako dolgo čakati, — o-| se imenuje Aničina mati — — pravičuje se Katica, noseča kavo
Na onem vrtu stanuje groi!hl ,uleko v sobo-
j stam__grof Stani__- _ ' ^•K>n *)rat otare s z
veliko modro i-uto.
— Gospod župnik, ue raz bur-, jajte se. Ni vredno. — mirila ga Ob. oh! Stambelli! Poznamlje jn-ofi^ nasmihajoča se.
-— Da. grof Sfambelli. moj oče,' pomaga mu gospa in zarudi.
ime. poznam. Daleč je znano vaše ime, grofica, daleč. .
—	Moj oče misli, da sem v Trstu pri teti.
—	<iHcj, glej! — —
Cujte, gospod župnik. — rc i Vzemite, če grofica in pomakne svoj stol I lačni.
Nagnivai nekoliko glavo, zahva
stro. naj ne govori tako, a potem ji pravi:
—	Katica, ta gospa je grofica. Veš. reči ji moraš grofica.
—	Joj, joj, grofica! Tako. * tako, tedaj grofica, velika gospa! Bog naj ji da vse dobfo! kima Katica, sklenivši roke pred brado.
—	Ali pojdemo, gospod župnik? Kmalu bo noč iu mogel bi nas prati še dež. Jaz sem prišla sem, kakeršno me tu vidite. Jedno obleko sem pustila v gostilnici v Čra>u. A kje je moj spremljevalec? — spomni se gospa.
—	Pije v kuhinji. Dala sem mu sira in kruha. — odgovori Katica.—
Župnik gre. da se preobleče, a Katica pokaže grofici sobo, kjer ie stala postelja male Anice.
—	Evo, tu spi mala Anica: a prosim vas, gospa grofica, ali se imenujete tudi vi Anica?
—	Jaz se imenujem Marta.
—	Tako. tako, joj meni. vi ste še mlada, lepa ste, kakor rožiea 1 Vidi se. da vam, hvala Bogu, in cesar ne manjka. Jaz sem še stara, »la. šestdeset, šestdeset! — vz-dihne Katica in vzdigne črez posteljo gornjo pisano odejo in meni :
—	Vidite, gospa grofica. Anica ima vse lepo, čisto, pritisnite malo. pritisnite tukaj, tukaj, mehke posteljo ima, mehko, in vidite dve blazini ima, in lepo je pri nas! Ko bode zima, dobi mala toplo o-dejo. Na ti postelji nam je umr la mati. Deset let je na nji spa-vala. Tam so Aničine knjige, na omari, v katero zložim vse. kar smo danes dobili iz Trsta.
—	Danes ste šele dobili blago* — vpraša grofica osuplo, položi roko lia blazino in misli:
"Tukaj počiva glava uiojegt deteta!"
Prijazna je bila ta mala sobi ea, a v nji je največja čistost. — najlepši red. Na oknu. skozi ka tero se jc videlo na morje, cvete le so cvetlice.
—	Ali ie moja Anica dobra? — vpraša grofica, gledaje slike svet nikov po zidu.
—	Dobra, kakor bi padla z ne ba, iu modra, iu poslušna---
—	Grofica, jaz čakam vaše za povedi! — pokloni se naglo župnik med vrati sobe.
—	liajdmo! Lahko noč! — reče grofica, podavši Katici roko.
—	Srečno, srečno, signora grofica Marta. Da se ne prehitite!.. Martin, hodite počasi. Joj, ka; stori Anica, ko vas zagleda!
Ko pridejo pred hišo, Jurij n še prišel s konjem. Župnik ga jt poklical kakih desetkrat, a Juri. se je zmiraj od nekod oglašal:
—	Na, na. tukaj sem, gospod!
Da bi prej odšli naprej, gred'
do neke vaške hiše. kjer je Juri. napajal konja in klical svoji že ni, naj mu prinese kapo. a ko mi jo je prinesla, je morala po di. hana.
—	Hitro, hitro! - veli temu se ljaku grofica.
—	Kmalu, kmalu, signora! — odvrne on in polni lulo.
Pred kočo tega seljaka se j« zbrala vsa deca iz sel a in se sine jala staremu cerkveniku, ki se j jezil nad Jurijem in njegovin žejnim konjem. Žene, mornarji vaščani. vsi so prišli iz svojih hii in se Čudili in Čudili.
Njihov župnik pa se jc drža resno iu stal po koncu, ponosn< pod svojim "tulcem", a z očm gledal po deci, ki se je smejala ii se nedostojno obnašala. Ko zaja hata majhna in lepa konja, ju i>o ženeta naprej, in ko prideta Ko nec vasi na ozko stezo, zadrž župnik konja za tizdo in reče go spi, naj jaše ona spredaj.
Cela vas je gledala za njima, j otroci so leteli tudi na breg. Dež nika. župnikov in grofičin. st* nosila spremljevalca, ki sta šla zi konjema, in kadila vsak svoj* lulo. Sedeča na sedlu, z licem o brnjena liro t i morju, povpraševa la je grofica župnika sto in str rečij o Anici, pozneje pa je pri povedoval župnik grofiei o svojih stričnikih.
—	("emu jih siliti, da iKvstanc-jo svečeniki, ako niso---
—	O. prosim, grofica, jaz jib nisem *ilil, — pretrga ji župnik besedo. — Ali nisem tudi za nje
li se Katici za kavo in dene novi- trosil denarja, ko so bili ua vseučilišču ? Meni je le žaJ, da se nikdar ne spominjajo svojih so rodnikov, odkar so se oženili. In ste srce me boli, ker čujem. da niso niti dobri Hrvatje, a jaz sem
ne ua mizo.
— Signora. vzemite tudi kruha. Dober je. včeraj sem ga spekla. nadrobite. Gotovo
k njegovemu. Srce ji je naglo bi- — Hvala, meni je tukaj dobro,'jih----
lo. Pogleda v tla in ponovi : kakor da bi bila doma. — nasm^j — Gospod župnik, vi ste tedaj — Ču j te. Povedati vam hočem1 line se grofica.	'hrvatske stranke? — vpraša gro-
v>e ua kralko. Bilo mi je d<*set —- Signora. ne bi li slekli roka- fica in se ljubeznivo nasmehne, lil L 1 I Je bd dt-ce*, starejillet. ko mi je umrla mati. Bila je i vie, da jih ne ouesnažite s kavo? — Kakšne stranke! Na Čresu uje, lase j<» unci Orne. kak — jrtAiom iz Benetk. Nikdar uisem — opomni jo Katiea, opazivši, ni strank, na Čresu jc samo jedec To ie Tone Kadetičev.	imela bratov ali sester. Ko sem j kako* lomi kruh, ne da bi slekla narod in to hrvatski, in radi te-
Al. ; Anica ke-Uj prp j> v* bik stara osemnajst let. *em ob i d rokavice. ♦	ga na morejo nastati stranke...
. i* j<» j rdn* gosp« ua skala sorodnike v Benetkah, kjer Župnik a pogbdow opomni se- Da, so nekatere zmešane glave, a

onih i>et itaJjanskili družin - no. evo nas na bregu, odkoder se vidi Radetičeva hiša.
—	Ali je še veliko pota do Ra-detičeve hiše? — vpraša grofica in se stegne na konju.
—	Ne celo pol ure. <Mgovori Jurij.
Sedaj pridejo na breg. Bil je že somrak. Velika ploha je zastrla južni del Kvarnerja. Prvi toipli iu široki puhi juga leno zašumeli po gozdu.
—	Grofica, one hiše tam, to je selo Tiči. a tam dalje, blizu gozda, vidite li? to je Radetičeva hiša, tam je vaša Anica.
—	Velika hiša! — začudi se gospa in gleda hišo skozi solzi, ki sta ji stopili v oči.
Župnik je pripovedoval, da je Radetič trden posestnik, da mu ie umrli stric v Ameriki zapustil lep imetek.
Grofica ni poslušala župnika. Ljudje v selu Tiči so bili zapazili one potnike ua bregu. in. staro in mlado se je zbralo blizu steze Vsi pozdravijo potnike in gredo za njimi. Žene se križajo od čuda
—	Grofica, še malo in pri Ra-letičcvi hiši bomo. — reče gospod Martin.
Grofičiuo srce je naglo bilo. -— 'elela si je oddahniti. Dusilo jo ie. —
Pridejo iz gozdiča na trato >red veliko belo hišo. Jedno okno 'e bilo zelo razsvetljeno. Tu je euhinja.
Jela kuha večerjo.
—	Tukaj smo pred h.šo! — šepne župnik grofici.
Anica, Tone iu Anton naglo \ itanejo in ostrmijo.
Grofica skoči s konja, leti za leset korakov naprej, pade pred \nico ua kolena in zamolklo krikne:
—	Dete moje! prime jo z o->ema rokama za glavo, poljubi jo v čelo in jo pritisne na prsi.
Anica je vrisnila "mama", ela je prihitela na hišni prag n okamenela.
Grofica zopet prime Anico za 'lavo in jo gleda in gleda iu se rsa trese. Uprla je oči v oči svo ega deteta in se jim divila in jih »oljubovala. a potem ji pogladi •lavo, pa ji poljubne lase in čelo n krasno lice in lepi roki. Vso je ►bsula s poljubi in se je ni mogla lagledati, in zopet jo poboža iu
0	pritiska ua prsi in ji veli z drli ečrm glasom:
—	l>ete moje, krasno moje de-e! Poljubi svojo mamo. Kaj se »ojiš svoje mame? Kako si mi nii-a. kako si mi draga? Ali, te tvoje 'či! Ti krasni lasje, ta sladka istica! Vsa si mi krasna! Ne boj ;e svoje mamice! Kaj ne A-idiš. 'nša moja. kako sem blažena, ker
mi ti v naročju! Dete milo, za-:aj nočeš poljubiti svoje maine?
Auiea. bleda in vsa zniočena idi solze na licu gospe, ki jo po-iubuje in ji veli. da ji jc mati. in pomiuja se vsega, kar ji je pripovedoval župnik.
Grofica jo zopet pritisne na pr-;i, vprašaje jo italjanski in lir-aški. s tužuim in mehkim gla-•om. zakaj se boji mame. a dekli-a obrne oči v Jelo in jo gleda in leda. milo in bolno, kakor bi se otela posloviti ž njo.
Anica, v naročju svoje matere :i jo pritiska na prsi, obrne i>o asi svoje oči od Jele, prebledi, še nkrat pogletfa Tonetovo mater
1	potem poljubi svojo v lice, ki je >ilo mokro od solz. Marta zadrli e od radosti, ko občuti poljub voje hčerke, in jo zopet začne liiti in milovati.
To so vse videli in čuli Rade ičevi. župnik in nekoliko Ijudij z sela Tiči.
—	He, he. Anton, kri ni voda, — veli župnik, kateremu .so se »rosilc oči, kakor tudi Antonu.
Jela je pokrila svoje lice z be-ini robcem, a Tone ni niti trenil n ostro gledal gospo.
Grofica je še poljubovala svojo Vnico. ki je imela na sebi modi uknjico, pisano spodnjo obleko n okoli vratu rudečo svileno ru-o. Dve debeli kiti sta bili zaviti lad tilnikom. Njena mati jo je rledala, kakor da bi na vse dru-?o pozabila. Opazila je na Anici nodre nogavice in odprte črev-ic. šiljaste in okrašene na sredi loge s črnim trakom.
PrislonivŠi na levo stran Ani-?o in drže jo z roko okoli glave brado, gre Marta najprej k Teli in ji govori z ganljivim gla-?oin hrvaški:
—	Dobra žena, ue jokajte, ne! _(Pride še.)
I&ČKM
dobro služkinjo za pomoč ^ kuhinji. Sme biti tudi vdova z enim otrokom. Xa starost se ne oziram. Plača od $25 do $30 na mesec.
Ivana Pelan. Carap 38, Cheat Bridge, W. Va.

DVE SLOVENKI
želitrf dobiti službo skupaj j>r: kaki slovenski družini na deželi. Pišite na -
Mary Starin, e. o Kerč. 424 K. '». St.. New York. N. V 17-10—V
ROJAKI, SLOVENCI. SP0M1 NJAJTE SE SLOVENSKIH RE VEŽEV V STAREM KRAJU! IŠČE SE MOŽE
za delati v usnjarni. Dobra pla ča, stalno delo.
C. Moensch Sons Company, (13—4 v d) Gowanda, N Y
IŽČE SE
delavce za delo znotraj in sunaj. Dobra plača, dobre ure in prilika za napredovati. Delo stalno in neprenehoma tudi v slabem vremenu. Vprašajte Employment Department, "Westinghonse Electric A Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa.
(5—18-4)
sv. Mohorja Ameriki.
Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh'Pa.
Dr. Ko!*r |« ■AjatarajOl alo-
veoaU adrtTnlk,
• peeljallet ▼ Pittsburgh«, ki Ima llletno prakao ▼ idn*-Uenju tajnik ao •klh boleanL
aifllfa aH sa-atrnpUenja krvi »dravl a Klasovi -dm Ivi, u s« j« laumel dr. prof. Erllcfc Ca Imata mozolja ali mthurik« po ta-laau, t grlu.Izpadanla laa, bolečina v koatah. pridite ln izilatll vam bo kri Na čakajte, ker ta bolezen se neleae
Izgubo aamana nenaravnim ootom. zdravim v par dneh, kapavac ali tri-par ln tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi UrabUlTanJa sameva sebe.
Cušenje cevi, U vodi ls mehurja oa-dravtm v kratkem Cam, Hydrocalo all kilo oadravlM v U urak in al ser brea operacija.
Boleanl mekarja. ki yonrofljo kole-nne v krita ln krbta in včaalh tudi pri spuManJu voda, oadravlm a coto-rojatvo.
Raumatlzam, trosnja, bolečina, o te klina, arbato, ikrofla In druaa kotne bolezni, ki naatajejo vsled nečista km oadravlm v kratkem časa la nI potreb no letati.
POZOR KO JAKI
Zveza katoliških Slovencev, St. Mark's Place v New Yorku. bode letos izdala četvere knjig, in sicer:
1.	KOLEDAR "AVE MARTA" za loto 1918.
2.	IZ ŽIVLJENJA. Povesti v nadomestilo Mohorjevih Večernie.
o\ IZ SRCA V SRCE. Zanimiva brošurica.
4. ANGLESKO - SLOYENSK1 KATEKIZEM. (Baltimorski v slovenskem in angleškem jeziku. '
Vse te štiri knjige veljajo EN DOLAR in lCf za poštnino.
Naročniki na.i se prijavijo do 30. APRILA t. 1. in tudi takoj dopošljejo denar.
Te knjige izda družba v nadomestilo priljubljenih Mohorjevih knjig, ker istih vsled vojne ni mogoče dobiti v to deželo. Ker p i sploh ni dobiti v tukajšnjem trgu slovenskih knjig, zato pričakujemo, da bodo rojaki segli po teli.
V Koledarju bo tiskan tudi imenik članov, Id se bodo pravočasno naročili na te knjige.
MaJaapeiaOe zaesiio n Muk« iaae. kakor tod •e ■nifre brke Is brado. Od tsas maalia araatajo v tih tednih krama I eoitl la detet latja kakor t «rl I
soiklm kra.nl brki la brada te. aebodo odpadali in ■ Mtsell. Rcematisera. koatlbol ali trganje v rokah. -M«ab la v kiitn. r Malh dneh podoIdodu tndra rim. rane. oprk.tr*. hoie. tur a. kreate In rr.rtr j°tne nose kurje oisna. o««btine t pur dneh po-jolnoma odstraniu. F.tiur b: moje adrrlle bi*a- 1 ispebe rabil tr.u jamčim u It'uu. Piiite takoj pti j -«*n(k. ki n takoj pošljem zaatuaoj
Kraanl iepn? KOLEDAR za leto 1917 dobita eko poiljete 4 centa ta Dcttniau.
JAKOB WJLH0I0 1709 lom Atsl. Olntltil Okto i
Dr. LQRENZ,
Jaa aam edini bnafto cot ar a-<1 Specialist motkJk bolawl v
Plttshurvha. Pa.
K

Uradna ara: dneva« sd 9. ta-
.KiUlae <lo a ara avedar. V pat clh ixl a. rloiKjIdne i!o Leopolda« Nedeljo od 10. dop. do 2. poptl Aperialtal saikih MmL RS. LOKKNZ. >4« Peas Ave. O. udit aa mttm.
giaiaiafiiinfniiifBfi^^
CENIK KNJIG
latere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHINGiCO:
82 CORTLANDT ST. NSW YORK, IV! Yj ^aiaiaiaiBjaii!!^^
POUČNE KNJIGE:
Aimov nemSkoangleSkl tolmač.
vezan	- .5U
Cerkvena zgodovina	—.70
Poljedelstvo	£—.50 Popolni nauk o Čebelarstvo,
vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	<—.25 Slov .-angleški m angl.-slov.
slovar	$1.50
Srednji katekizem	—.50
Trtna uS ln trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
rrmni kletar	—.30
Umni kmetovalec	f—.50 Veliki slovensko-angtefik!
tolmač	X1.00
Venček CasUtk '	-.25
ZABAVNE IN BAZNE DBUGB KNJIGE:
\merika ali povsod dobro
Cesar Jožef
Evstahija
Doli z orožjem
Grizelda
Hedvika
Hildegarda
Izanami, mala Jai>onka Izidor, pobožni kmet Iz razuiii stanov (pesmtre) Jama nad Dobrušo Jaromil
Juri baron Vega Kako vzgaja usoda Kraljičin nečak Kraljevič in berač Korejska brata Leban, 100 beril Male pesmi
Maron, krščanski < Irce k iz f.U»a-
nona Mladi samotar N'ascljencl
Na valovili jnžnega morja Nekaj iz rnske zgodovine Vosrečnica O jetikl
OgLanlca ali hudobija ln ne
dolžnost Pegam ln Lambergar Popotni listi Posljedni Mehikanec Potovanje ▼ Lillpat Praški judek Preko morja
Preganjanje indijanskih misijonarjev Princ Ergen Savojskl
—.23
—.20 —.50
—.15
Prisega huronskega glavarja
1 Revolucija na Portugalskom Iteitoštev Kibičev sin K(<dbinska sreča
, Rojiarsko življenje
! Sita, mala Hindostanka Slovenske novele in povesti Socializem
iSocijalna demokracija ' Stanley v Afriki ; Stezosledec -Timotej in Filemon TeKCtthoff
V jetnik na galeji Vojna na Balkanu, 13. zvez. Zgodovina c. In k. pcšpolka št. 17
s slikami Zla t okopi Zlatokopl Zlatarjevo zlato Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerllngu)
Sherlock Holmea:
V rakvl kraj bombe Zaklad knpčevalca a sužnji Ena sama kaplja črnila Grob v svetilnika , o-r Gospa s kanarskim briljantom ' Kako so vjeli Jacka razparača Londonski ponarejalcl denarja Plemič
RAZGLEDNICE:
NewjorSke s cvetlicami, hnmo-rlstlčne, božične, novoletne in velikonočne komad po durat po AIbnm mesta New Xorka a krasnimi slikami, mall
—.25 —.20 —.20 —.20 —.25 -40 —AO —.40 --.40' —.20; —15 i
ZEMLJEVIDI:
| Združenih držav mali —.30 j veliki
—.m: Avstro-Italljanska vojna mapa
—•25 Balkanskih držav
—.20 Evrope
—.20 Evrope, vezan
—.10 Vojna stenska mapa
—	15 Vojni atlaa
Zemljevidi: New York, Colorado, '—.SO Illinois, Kansas, Montana, e=.35 Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West - 25 Virginia In vseh dragih držav --25 po
—.30 Avstro-Ogrske mali —-4d veliki vesan Celi svet
—	TJ Velika stenska mapa U. 8. aa
—	d rod strani pa celi svet
— 40
—.30 - 25 —.15 —.50
:—.23
—.30 —.15 —.lo —.25 —.25 —.21 —.25
$135
;—.50
: -.15 -.40 $1.00
—.18 —.15 —.15 —.15 &-.15 —.15 —.15
—.OS — M
^-Afl
i—.29
—.11
—JJ
—.50 $L50
--.21
f-.lO
OPOMBA: NaročUoin je prilotid fenarno vradaoat, bodkl w po4Ul aakaanlol. aU pofttaUi »namfcaH I riftate* % pri rm »ntl l|

(Nadaljvanje).
—	Nimmu vam hotela pisati — — —- meni >»«.• zdi, ah, kako
ti »v ne one oči! M«*ni m> z«li, da ni dolgo, ko >em jo videla. Da. to so
njetiega očeta----- Ko
mem jih zagledala. j»* ono je >ree živo bilo. I*ozneje aeta mislila. di> ■se varani, ali miru nUem iiuela. Zmiraj mm mislila ua one črne 0&, na <»ii< i Un>o čelo. l>a. vedela sem. da j#- moj* .lete tam. vse mi i« povedal nas ^usra. ki jo jf j»rt-inisel na «»t<>k, ali jaz sem bila
nirriia---vzeli mj mi dete
nekoliko ur i*> porvlu. Kt> sem
videla tHi« oči---pitala
M-m ii»-pokojua, na	--
jokala sem. inoja ljube/en — — Malo pozneje sem prišla v Tr»t in vi *te dobili moje pismo.
(toa(»a je govorda pretrgauo. -močno je dihala in njene bujnr i»Mi st» se natrlo vzdigovale.
ur lavo.
—• Xis«'m vam hotela pihati, kaj me je spodbudilo, da sem obrnila na va*. V mojem mestu nik-do ne ve. r.tzuu mojega očeta in j«*diie<?a prijatelja, tla imam na
Tretsu---Prijatelju nis«*m
hotela zatajiti — — Ljudje irt/vo-rijo. ueibljejo, ali vsesra nik lo ne ve — — — Jaz Vii m hočem vse povedati, ker vam berem na ob razu. da ste dober človek Ah. trt*->pud iupmk *
—	Si{»n(>ra. Iunlite uv.-rj«-m. da
—	Nisem vam pisala, kakor mi ilim. da s«-m videla svoje detr, ker bi vi koj vedeli, kdo vam piše Tako aodim. Bala sem se. ui-
»era vas poziuala —--Vana pi-
vina ko ini imIkrila vhm1 plemem-
Zupnik zarudi m se blupo nasmehne. Ona vstane in mu krepko stisne desnieo. Tudi tm vstane. — Pieiasta njegova trla v a mu je segala do njenih ramen.
Ko zopet se leta. se gotfpa zamisli in obrne nekoliko fflavo. Njeno krasno bi»lj ttMiino liee naplo prebledi od velike razburjenosti
Privzdigne v»či. zarudi in hoče nekaj reei.
—	Siffiiora ali vam je murdd slabo .
—	Ne, hvala. ni. t*iirovori tiho rn odpre iiroko oči, upre jili v i upnika in uasrlo s *uhiin ^rla-sorn \ praaa:
—	Ali je bHa moja Anica kedaj na G la vrni t
—	Na sejmu f
—	Da. na Biukoati' -
—	Hifftiora. bili smo. tvali jaz mmu bil.
—	lu ž njo je bil deček, stareji ud nje. Iaae je imel črne. kak —
—	To je Tone Kadet ičev.
—	Ali je Anica kedaj prpip«»v«»
d« J# jedna g«>«pa ua
GLAS NAHODA. 18- APR !917/
ILOTIVIKO
[g -gl
poip. iruitvo
sviti Barbari
%A WMDIMJm DRIAVE UVSBHB iMlHfl ■edei: FOREST CITY, PA.
>iir
M tL JanarJa IMS v
GLAVNI URADNIKI:
PrsdasdalJr: r. 8. TA L* CHUB, «74 Abssy Ave., Bock Springs. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broogtoton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClČ. box «7. Forest City, Pa Pometal tajnik: AVGUST GOSTI S A, box 810. Forest City. Pa. 91agajalk: JOSIP MABINČlC, 5800 St. Clalr Ava, Otereiaad. Okto. PodkmuI blmrajnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. No. 2, box 11%, Bridgeport, Oblo.
NADZORNI 9DBOR:
Predsednik nads. odbora: JOSIP PETERNEL, box t«, Wlllock. Pa
aadsurnik: JERNEJ HAFNER, box 98, Federal. Pa. a aadaornlk: IVAN GBO&EU, 886 R 137tb St. CSerslsad. Okla.
POROTNI ODBOR:
Piadasdnlk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, twx 72. B. Mineral._
L porotnik: FRANC TBROPClC, R F. D. No. 8, oox 14«, Fort Smltfc. At*. «. porotnik: JOSIP GOLOB, 1&16 So. 14tb St., Springfield, tli
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D«. JOSIP V. UKAHKK, «43 M Oblo S L, PtttsDnrga. Pa.
> i ki j —
Urada* glasilo: -GLAS NARODA", 82 Oortlaadt St. Saw Tost. R. X,
Oonjena društva, odroma nJLh uradniki so naprotail poAljatl rm As pte* direktno na glavnega tajnika in nikakor dragega Denar naj m na pa Ulja edino potom poitnlb, ekspresnib ali ban£nlb denarnih naksjmic, nlka kor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlov««, Farmers * Miners National Bank. Forest City. Pa
V slučaja, da opastjo droit v eni tajniki pri poročilih glavnega kaka pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradn glav.	o«
as samara napako popraviti
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
xa Greater New York in okolico
*«lixio postavno priznano slovensko društvo v Greater New Yorka, zboruje rsakn četrto soboto rvecer v meseca v "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Torku in se pričnt
točno ob 8. uri rvecer.
ObBOR:
Predsednik: ALOJZIJ SKRABAR, 424 E. 9tli St., New York City, N. T. Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ, 63 Ten Eyck St, Brooklyn, N. V. Tajnik: JOSIP POGAČNIK. 5« Ten Eyck St., Brooklyn, N. T. Zapisnikar: JOHN GEBJOVICH. 328 Bond St., Brooklyn. N. X. Blagajnik: ANTON KOSIRNIK, 340 E. 0th St, New Tork, N. T.
NADZORNI ODBOR:
LUDWIG BEXEDIK, 2302 Catalpa Ave., Brooklyn, N. VINKO ZEVNIK, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn; N. Y. JOSIP SVAT* 210 Ten Eyck St, Brooklyn, N. X.
Dr. HENRY York, N. T.
U.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:
ROBINSON. 301 E. 10th St, med Are. A It
9, New
Drue drujrejra sva jrledala iit oba molčala. Ker mi je bil molk že premneen, sem rekel •
—	Gotovo vam je dolgčas. gospa. — Zdaj vam .ie gotovo dolg-i-as v -irt<uiovanju. oikur ni kneza.	:
—	Ne. jaz ne stanujem več tam. — -laz sem hvala Ani Andre-jevni, pri otrocih.
—	Pri čegavib otrocih i
Ona je pogledala naokrog iu »>oislišuo odvrnila:
—	No, pri katerih ? — Pri Vers i lovi h otrocih.
—	Zanje skrbi Tat jima Pavloma. — Ali ne?
—	Da, je že r«-s. — Tudi Tatjana Pa vi ovna iu Ana Andrejevim in : L Lia beta Makarovna tudi. in vaša mati tudi.. .. vse.... vse skrbimo
zanje. — Tatjana Pavlovna in Ana And reje v na ^ta r.Jaj veliki pri-: jar-eljiei.
To je biia nepričakovana noviea. Pogledal sem žensko in jo začel sovražiti.
—	Zdi se mi. da ste boljši kol zadnjič — je rekla.
—	No, ne veni.
—	Du, le vrjemite. — Zdebelili ste se iu boi.i vedri ste postali. — UTaz jo imam zelo rada. ve-st^
—	Koga?
—	No. Ano Andrejevno. — tiospoJična je tuKr. plemenita iu ta-1 iio pametna.
' — Kako se kaj počuti'
—	Vedno ponavadi. — Vedno je srečna m zadovoljna.
—	Da, ona je bila vedno taka.
—	Da, vedno je bila.
—	Poslušajte gospa. — sem vzkliknil nenadoma — če ste prišli Hiii klepetat, je boljše, da takoj odidete. — Jaz bom napravi račun; •< eel i m svetom, posebno pa z ljudmi, s katerimi sem bil dozdaj v do
j tiki. — Le pojdite.....laz bi M rud sam.
Naenkrat sem se premislil in umolknil.
Ona se j»- začudila in dolgo časa ni izpregovorila nobene besede. Naenkrat .ie vstala, šla proti vratom Lu pogledala v sosednjo so <?o. — Ko >i- je prepričala, da ni nikogar tam, ->e je vrnila in zopet sedla k mizi.
1 — Prav >te .storil'! — sem rtkjt-1 Lu se zakrohot-al.
— Ali boste š- ostali v slojem stanovanj«? — je naenkrat vprašala m se sklonila čisto k meni.
Tu m pravi, nikdar vev kakor sto let, — ~ Ne vem- ~7 M?rila ** bom ,ireselil-
s>" b-t r.....j« gov i sni rt i s«- .m- opominjajo otroci ali vnuki, ki so- — Gospodarju bi napravili zelo veliko uslugo, če bi se presc-
kd.ij v.deli nj. gov obraz. — (V ga niso videli, gre spomin od ust dcl^^*
um t/ mi%li \ 'nisli. - (irob mu porašča trava, nagrobni spomenik: — Zakaj se pa tako zanimate Zii to stvar?
/.•"'•ne ra ...; t * i »u , [. k< >t bi govoril človek: _ Le pozabi;	Ana Andrejema bi rada vedela. — Ana je bila zelo zadovolj-
na/ v a«, n.' morem pozab rti. — .laz vas ne bomi1^'to izvedola- da bo^te ostaJi tain-
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA YIDNE-Pred dvema mesecema sva bila skupaj v Los Angeles. Cal., in v stari Mehiki. Kje se zdaj nahaja, ne vem. Prosim cenjcaio rojake, čc kdo ve za njegov naslov, da ga mi fiaznani, ali naj se pa sam javi. — Matth. Cua-donich. Blue Bell Mine, Majer, Ariz.	. (17-19—4)
Kje jc ANTON DOBRAVKC? Doma je iz Dulj pri Tolmisuu na Goriškem. Njegova sestra Marija Kcoida, omožena na Se-liščih pri Tolminu, ki se sedaj nahaja v ujetništvu v Italiji, bi rada izvedela za njegov naslov Pišo naj na naslov: Jacob S^avli, Stagg Št Btooklvn. N. Y. (16-11*—4.
^ NAZNANILO.
Cenjenim rojakom ▼ Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nal zastopnik
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
«52 PENN AVE.,	PITTSBURGH. PENS A.
Dr. Rosenthal, Specialist ie Ces 20 let Ako imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavlco, izgubo
semena, bolno kri, nervoznost, želodec, ledlce. ma-
inljl, revmatizem in drage bolezni. npr&Sajte za nasvet Dr. Rosentbala in povedal vam bo če ste ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA: — Nizka cena ako ste bolni zdaj je ča3. da so zdravite za nizko ceno.	* '1S0ll4MB
Dr. Rosenthal zdravi s najboljšimi zdravili, ki jih dobi is Bvtops Indije. Kitajske, J nine Amerike ln vseh drugih krajev sveta. On iell zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v Plttsburghu Ces 20 let.
Uradne ure: tedensko od 0 zjutraj do r. pon Oh fetrtkih in «nbotah od 0. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 8. popoldni Govori se Slovensko. Ne zdravi po ihjhU lzrvzne m uuiuat i,, ubjsvo.
DOSTOJEVSKI:
Mladenič
Za GLAS NABODA J. T

Vei prvi
loveka
No. m Kavuti
mladenie »a po/nej.
vem. st'» let.
Nadaljevanje '.
j«- minljivo na s*vetu
Ali
Vae mine.
acš. koliko časa se spominjajo ljudje'
soLnea. vem, kdaj t?te za-
te me, dragi moji.
nikdar pozabil. — Vem, kdaj ^e veselit i ost ni. — Tudi po ^mrti traja ljubezen.
-laz s. m bil v ravnotakem mrzličnem razpoloženju kot on. Sol/e so mi zalile oei. prijel v m ga za roko in vzkliknil: — Hval i vata. ne^končUK iivala, da ste prišli. — Dolgo, doi^o 5>«-iu z.- pr^-akoval. — .laz ne ljubim drugih, jaz ne morem iti za njimi.. I.e vam. samo vam bom sledil. T'daj j*' vstopila mati
lMiro >!a je pnšla. k.-r nc vem. kako bi se drugače končal ta prizor. V rokah je inn la steklenico in k
- Moj	saj sem v-dela. -
bda dafj, zdaj se mu pa zopet bled« novrč, moj dragi ljubljeni' Jaz vvtal iu odšel.
Kje je> pa izvedela, da nameravam tam ostati .' Hotel sem še pristaviti: — Kaj jo to briga/— pa sem se premislil.
—' Tudi gospod Lambert jc tako lvkel.
—	Kaj ? — sem se začudil.
—	Da, gospod Lambert je rekel Andreju Petroviču, da boste fain ostali.
Jaz sem se stivsel.
—	Moj Bog, kakšne spletke se vrše. — Torej Lambert o>c je že o naju j opaziia. je vzkliknila: i seznanil z Versilovom, Lambert pozna Ano ^Vndrejevno. Kiniuo\-ih kapljic sem mu poza-! Naenkrat me je navdal silen ponos.
- Malo sem zaspala, Makar Iv* l Par Trenutkov sem molčal, potem pa vprašal
, — Kaj pa dela stari knez Nikolaj Ivanovič?
—	Stari knez je v Carskem Selu. — Bolan je bii. — Imel je več Mati mu je dala zdraMl in ga spravila v posteljo.. bolezni, najbolj pa influcnco in mrzlico. — Svetovali so mu. naj se Tudi jaz sem b srel. pa m m bil silno razburjen. — Neprestano ' Pi eseli v Carskoje Selo. -'e * m moral nmliti na to . u.lovito >reeanje. *Taz	odgovoril. '/.■i mojo posteljo je nekaj zaatraido. ' — Ana Andrejevua in vdova Oxr? sem m- m rpazil mater \ ujvm.
•Sklonila i- preko nieiie n nti gledala v irji ~ Prijel si^m jo' — Torej sta ®i Aim Andrejevua iu Katarina Nikolajevna priju
, i tel jici*
—	Da. prijateljici »ta.
Mr. Janko Plaiko,
ki je pooblaičen sprejemati naroč nino aa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je da mn bodo Hi rojaki ▼ vaeh osi tih na roko-
Orednlštro
Darujte par centov slovenskim trpinom v domovini!
AškamoA a sta vsak tretji dan pri
u zaUkrib . — Na moje vprašanje ni odgo- j
zu roJco reko«* -
Mati zakaj tm nn»i ni<- iMivedaiu. da miauio gosta? — sem. vpra sal iw-nadoma iu sem se sain vstrašil teh besed.
\ trenutku je izginil nemir z ujenega obraza.
Oči s<> ji v vcM-lj vorila ampak je rekla
- Tudi 1 ue •»meš pozabit i. — \ idiš. na Liso si po®abil.
U"te!a je oditi, t »la jaz v m jo dižal trdno za roko. — HkloniLa; se j. či>to k in* ni. tako <la m ji moje čelo dotikalo njenega. — Jaz J J»«*ui jo pobožal j m obra/..!, po njenih upadlih licih.
)'og bodi S teboj — j« rekla in dvignila glavo. — Kinalo o-, /«lra\i' 1"»".i ne boiu uikoli pozabil«. — Veš. on je bolan, zelo bo-i lan — Njegovo živ 1 jen je j,- v božjih rokah. — Oh. moj Bog. kaj go-i v orisu. — To Of more biti. to ue more biti.
Odala je.
< elo živij. nje j< \ strahu in trpljenju in neizmernem »poštova-| n.»u «a»tila svojcu a postavnega moža. romarja Makarja Ivanom, ki j' jo velikodušno enkrat za vselej v.>e otlpnstil. — Ki ji je odpustil, i da ga je zapiittila iu pričela živeti z Versilovom.
DRUGO POGLAVJE
1
Mati s« jv motila ko je rtkla »la »em "pozabil'' na Lizo. — Mati! J* Mv«r spoznala, da je bilo prijateljstvo med bratom m sostro ne-koliko oi ladilo. toda to ji nikakor ni dajalo i>ovoda. da bi bila ža-lo«tna.
Odkar »o kneaa aretirali, je biia fnza iE\anre<4no ponosna. —' (*o\oriia je le z malokom, hodilu je zamišljeno po sobi, gledala skozi, okno in molčala
Zat« iu ji- začela ho«iiti ua sodišče, obiskovala je knezove prijatelj i je m znane«, bila je ».kota j pri vs*-h advokatih, toda do zaključka ni-j kakor ni inoffla prki.
Pnrjini dan x*m s«- pogovarjal z Makar jem Ivanovioem, naslednji dan »etn pa ze iz redd novico, ki ime je silno presenetila.
To novioapii ie po veslala Darja Onisimova, mati cmega uesreč-nega dekleta, ki k« je obelilo.	«
>fati mi j*- že prej povedala, da je bila Darja Oniainiova že za ča»a moj« bolezni dvakrat pri meni, pa se ni mogla pogovarjati j me-noj ker •sem bil nezavesten. Vedno je vpraševala, kako se počutim in kdaj bom toliko ozdravel, aa mi bo lahko zaupala neko skrivno«.
Bi><> je krop enajstih dopoldne. — Jaz sera bil ravno vstal in *e-
\ liSiioojae poleg okna	#
Naenkrat w> «di>rla v ui vstopna je Darja Onbimova.
'' " "" ..........
(Dalje prihodnjič).
Importirane Franz Lubasovs harnnike
ao razprodana Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter ae za pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovora; izdelujem nove KOV-ČD po $6.00 ter nov« mehove od t&OO do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.


VPOŠTEVAJTE.
želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znancev, itd.	«
Ako želite prodati posestvo, hilo, trgovino itd« Ako želite objaviti krst, ženite v, žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe.
AkO želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ	'
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni sloven ski list na svetu.
(<Glaa Naroda" je razposlan na leto v Štiri in pol miljone (4,500,-U00) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane-----------------.______$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane____________$1.00
Enkratno iskanje dela stane...................... $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane ---------------$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane................. $0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite ua:
"GLAS NARODA"
62 Cortlandt Street,	New * ark, N. Y.
Opomba: Rojaki, v pošte vaju. naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa sveta-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakem uri naročilih v
POŽtl.	f *
v -
Čistoča je pol življenja«
Ta stari pravični pregovor se upoitera največ prt	neponareje.
nlli pUačab, katere morete dobiti po nsjnlžjlb cenah le pri start kxajas» ■ki tndkl: MOBBIS FOBST COMPANY.
C— ■ ll lil 1*1 fjat;	nhw
IMo m ti idrfo iitao icuie.................S&0U	do	94.OU
Rriaj*vec. gin....................$2Jo	8.00	»%B0	«.00
Cisti fini tpirit....................................5.00	M0	iOU
Fitu nun......................... «00	*fi»	3.00	4X0
Kumnorec. kusel................ 2.«,	ZJO	4.00
f&irkm-..................................................*jo	3.00	4.00
T>ihuim^m:............................................SJ0	8 00
Port vino...............................2.00	3.00
Fine balo ali rWt two od...............1JW	do	S.00
Prt naroČilu od $5.00 ab več plačamo ekspress. Na »shod do Ma«r Torka ln sapad do fihiraga NaroČila odpoftljemo ie tisti dal, ko Jila do> tinfl PUttte takoj po cenik na naalor
Morris Forst Company,
JOŽEF HOROWITZ, pwierAilk m ftlthflsM SU	__~mebarsh. Pa. .
BOJATT. lUEOtiAJTEie HA "O LAS NABODA" SLOVUIAJ UiSlMA T SDS. DBSATJJL .
t
HARMONIKE
MBM KakiflDakott vnte Meizjam la
(MVnvljam po naJnUjlfi saaali, a te trpsfco ta sanialJlTSL V pamn
sueaUtTo mkde poHje. ku m h
aa« IZ 1st tukaj v tem posla la seda V svojo« lsstiMM dama. V popnni rame kranjaka kakor m drag »amnslhi. Rabljene hanaoalka kopa
I la 4tmSmT" ^ UTiaa tsda te
JOHN NIN1IL, Itll Bas* CM M. Olmtai SM.