Kmetski načrti. Čisovdo koio se je zopet enkrat popolnoma zaobrnilo in na vrsto je prislo leto 1904. Z neprozornim zastorom nam je zakrila bcdočnost, zato ne vemo, kaj bo prineslo slovenskoStajerskim kmetom to leto, pač pa vemo, kaj hočejo v tem letu za svoj blagor in v svojo korist doseči. Med kmeti vseh narodov se je zadnja desetletja začela bujneje razvijati kmetska stanovska zavednost, ki je nasla svoj najlepži izraz v kmetskih organizacijah. Tudi med slovenskoStajerskimi kmeti so vstali mladi možje, ki so klicali naSe kmete, naj se zavedajo važnoati svojega stanu in naj z gospodarsko organizacijo preprečijo propad svojega stanu. In res se je ustanovilo mnogo gospodarskih zadrug! Toda večina teh zadrug se ni povspela do nikakega delovanja in nekatere so se vsled tega celo razdružile. Oblasti 80 jim stavile neštevilno zaprek, ne pa da bi jih podpirale; trgovci so jih gledali nevoS&ljivo, čeprav nimajo te zadruge istega namena kot konsumi; vodili so jih možje, ki 80 poznali pač končni veliki smoter zadrug, a niso vedeli za majhen začetek; posamezne zadruge na deželi niso imele nobene osrednje zveze, ker vlada ni dovoiila take ustanovitve vsled sovraStva do slovenskega življa; a tudi naše razumništvo jih ni podpiralo, ker ali ni imelo smisla za novodobne nazore, ali pa, ker jim stvar ni ponujala dobička — in zato ni nobeno čudo, če se pri nas gospodarsko zadružnistvo ni razvilo, kakor bi bilo treba. Zadružnižka misel pa je vkljub dosedanjim neuspehom edino rešilna misel za na§e kmete, vsled tega je ne smemo opustiti, ampak skrbeti, da se zopet oživi ter nsjde druge ljudi in druge razmere! Tudi več konsumov se je ustanovilo v zadnjem Casu na Slovenskem Štajerju, da se kmetje branijo pred narodnosovražnim in tudi oderuškim trgovstvom. A pri konsumih ni bilo sreče, in propadli so večinoma. Ugonobilo jih je silno sovraStvo nasprotnih trgovcev, a Se večkrat nepoStenost oseb, kojih roke so prihajale 8 konsumnim denarjem v dotiko. PoStene osebe pa, ki so bde zraven, bile so premalo trgovsko izobražene, da bi pazile in nadzorovale poalovanje, in tako je moral priti pok za pokom! Ce si torej naSi kmetje hočejo priboriti boljdo bcdočnost s samopomočjo, potem jim je pred vsem potrebna korenita kmetskostanovska izobrazba. Na druge se je malo zanesti, a sam si bo r rnagal kmet ie takrat, ce bo v svoji stroki izobražen, kakor je v sedanjih časih potrebno. Zato je neizogibno, da dobijo naSi kmetje slovenske kmet i j s k e S o 1 e, kakor jih imajo že drugi narodi celo vrsto. Dobro, sko se kliče na zborovanjih po »lovenskih meščanskih Solah, slovenakih gimnazijah, po slovenskem vseučiliSču, a kmetje naj povzdigujejo na vsakem zborovanju svoj glas po kmetijskih sblah. Kmetijska Sola v ljutomerskem okraju in kmetijska Sola v SoStanjskem okraju je že dosedaj bila na naSem kmetskem programu, naj ostane Se tudi zanaprej! Kmetijske Sole bodo, če jih dobimo, le polagoma prinesle svoj blagoslov slovensko- Stajerskemu kmetu. A ta mora živeti tudi danes, za to mcra gledati, odkod že sedaj dcbi denarja, katerega hoče imeti država, dežela, okraj in občina. Mnogo naSih kmetor se živi od živinoreje. To povzdigniti, mora biti skrb slovenskih kmetov. Soujejo se torej naj kmetijske, bikorejske in svinjerejske zadruge, katere tudi dežela rada podpira, pri katerib se nic ne stavi v nevarnost, ki pa so vendar za povzdigo živinoreje neprecenljive vrednosti. Nad naSe vinogradnistvo je prisla huda bolezen, trtna ug. Kjer Se je ni, ne bo dolgo pustla čakati na-se. NaSi kraji so kaj ugodni za vinogradnistvo, za to bi bilo skoda, to panogo opustiti, ampak bolezen je treba pregnati. Tukaj se naj okoristijo naši slovenski vinogradniki z vsemi dobrotami, ki jih delita država in dežela za prenovljeaje vinogradov v obliki brezobrestnih posojil in n.apravo trsnic ter uzornih nasadov. V gornjeradgonskem-Sentlenartskem okrsju se je pokazala trtna uS Se le f zadniem času, za to se naj tamkaj kmetje pobrigajo, da dobijo državne in deželne trsnžce in da se uzorni vinogradi napravijo na njihovih, ne pa na posestvih bogate nem^urske gospode! Na Slovenskem Štajerskem Se imamo veliko lepih, krasnih gozdov. Tudi lesoreja ni prirojena znanost posestnikom gozdov, ampak se je morajo učiti. Potrebna bi bila V8B] priprosta zimska Sola za lesorejo. Nemara bi večja izobraženost v tej stroki pomagala tudi, da ae iznebi naSe slovenskoStajersko lesotržtvo židovskega upliva, pod katerim sedaj jefti in propada! Da se spravijo kmečki pridelki drago v denar, treba je tudi ugodnih prometnih sredstev, dobrih cest inželeznic s priličnimi zvezami. Jako potreben železnice je kraj med Poljčanami in Brežicami. Vino, različno sadje, živino, vse to proizvaja ta kraj v obilni meri, a manjka mu želez_ice, po kateri bi prihajali kupci in izvažali kmetijske proizvode. Sotlska železnica mora biti v slovenskoštajerski železniski politiki na prvem mestu! Jako silna je tudi zveza murskopoljske železnice s progo Pragersko- Čakovec. Kupčiji s kmetskimi pridelki bi mnogo koristile tudi vsakoletne razstave gospodarskih pridelkov, živine, orodja itd., ki bi se naj prirejale po okraiih. Pri izobraženih kmetih drugih narodov in drugih dežel je to sploSna navada, ki ne služi kmetom toliko v zabavo, ampak v pouk in korist. Presajajmo na na3a tla, kar najdemo drugod dobrega! Zagornjesavinjsko dolino je prava kmetska zahteva posebnega o k r a jnega glavarstva za sodne okraje Vransko in Gornjigrad. Sicer je že ustanovljena ekspozitura v Mozirju, a to ravno je najboljši dokaz,~da poirebuje Gornja Savinjska dolina posebnega okrajnega glavarstva, kajti ekspozitura je vendar le polovičarska naprava! Slovenskoštajerski kmetje! To so nekateri načrti, zapisali smo jih za vas, da jih izvedete in uresničite v svoj blagor! Časi so resni, naj bo tudi resno naše delo za ohranitev slovenskega kmetskega stanu!