slovar cineastov
waitdisney
"Nismo umetniki, ampak samo ustvarjalci filmov, ki vam poskušajo ponuditi razvedrilo ...In če je občinstvu všeč, kar naredimo, dvignemo palce in se počutimo srečne." (Walt Disney)
"... zdi se, da ta mož pozna ne samo magijo vseh tehničnih sredstev, ampak tudi najbolj skrite obale človeških misli, podob, idej, čustev ... Ustvarja nekje v kraljestvu najčistejših in najprimarnejših globin. Delo tega mojstra je največji prispevek ameriškega ljudstva k Umetnosti... * (Sergej M. Eisenstein)
"... Najprej se moramo vprašati, zakaj je hotel Disney tako postopoma in vztrajno spremeniti svoj najbolj priljubljeni lik (Miki Miško) v določeni smeri. Nacionalni simboli se ne spreminjajo po naključju; raziskave tržišča (še posebno v industriji lutk) so zahtevale mnogo časa in konkretnih naporov, da so ugotovili, katere poteze se zdijo ljudem prikupne in prijazne ..." (Stephen J. Gould)
50
neje pohar
DISNEY NI DISNEY NI DISNEY
Je Walt Disney kot filmski avtor sploh vreden podrobnejšega pogleda? Mar lahko umanjkanje njegove prisotnosti v evropskem, kaj šele slovenskem prostoru, pripišemo nadutosti stare celine, ki si ne kani luknjati oči s populističnimi podobami in mazati jezika z imenom njihovega snovalca? Morda pa leži razlog v ponižnosti pred mitološkim kraljem animatorske filmske produkcije v globalizacijsko naravnanih Združenih državah Amerike? Kratke risanke so strička Walta peljale do animiranih celovečercev, dokumentarni filmi o nenavadnih in tujih pokrajinah sovražnega sveta pa do najbolj domačega tematskega parka z imenom Disneyland. Kjer je realnost postala spektakel, tega pa je začela načenjati okužba virtualnega. Če še vedno ne vemo, čigavo je bilo filmsko stoletje, lahko z večjo verjetnostjo trdimo, da je {bilo) časovno stoletje disneyjevsko. Pod navidezno infantilizacijo sveta se je mestoma zazdelo, da se težava ne skriva v odraslih, ki se vedejo, kot da ne bodo nikoli odrasli, temveč, povsem drugače, v otrocih, ki jim ni bilo nikdar dano, da postanejo otroci1. Ki so se rodili z Miki Miškami2 v očeh in umrli v sneguljčkastih krsticah, čakajoč na prinčev poljub, odrešitev beloglavega orla in vnebohod v magično kraljestvo strička Walta.
A obe stoletji, filmsko in časovno, sta potrdili svojo zlobno nakano vzpostavljanja skupnosti, občestva, ter njunega morebitnega discipliniranja in podreditve. Zdi se, da je Waltu Disneyu, s filmi in čez filme, uspelo realizirati oblastniško željo po kinu, ki bo ob pravilnih pogojih, kot je leta 1907 ugotovil Lenin, "postal eno najmogočnejših sredstev za razsvetljevanje množic". Deloma je res, da je Walt Disney s stališča visokega filmskega pogleda dvomljiv in dolgočasen avtor, a hkrati ne moremo uiti dvomom o njegovemu usodnem posegu v filmski prostor in čas.
Če torej poskušamo opredeliti človeka, ki je filmski svet fantazijskih animiranih junakov dobesedno preslikal na nenehno spreminjajoč zemljevid našega sveta, spotoma pa zgradil še pravi land za prave ameriške sanje, se moramo zateči k povezavi dveh, za Disneyja ključnih, triad. Triado studijskega sistema zlatih holywoodskih let povezujemo z metafizično-biološko trojico (produkcija-genotip; distribucija-okolje; svobodna volja-predvajanje), vendar se odgovor, ali je tovrstni spoj res uspel le stričku Waltu, skriva v raznorodni (trojni!) rabi njegovega priimka. Zatorej označevalec Disney v skladu z omenjeno povezavo vzpostavljamo kot:
1.	fizični subjekt (1901-1966),
2.	a) filmski studio - "proizvodni obrat", ki je zrasel iz ene kamere v garaži Waltovega strica leta 1923 v multiplo inkarnacijo 90-ih (WaltDisneyPictures, Touchstone, Caravan, BuenaVistaTelevision, DisneyChannel), b) multinacionalno korporacijo,
3.	kanon popularnega filma3, čez vse pa poveznemo še Disneyja kot ideologijo, ki se kot mitologija in kulturni kapital zrcali v vseh navedenih manifestacijah omenjenega priimka, toliko bolj v različnih besednih zvezah {Disney magic, pure Disney imagination, Disney innocence, Disney - america's best loved son
POLITIČNO KOREKTNA BIOGRAFIJA Skrajno restriktivna politika4 odpiranja arhivskih vrat in preverjanje političnih usmeritev raziskovalcev Disneyjevega opusa nas poleg trenutne politične usmerjenosti studia v Burbanku peljeta mnogo dlje, vsaj do skrivnostnega Waltovega pogreba in zamrznjene, kirogenizirane glave, ki, po wellesovsko izgubljena v globinah Disneylanda, čaka na medicinsko prijaznejše čase. Pomembneje kot ukvarjati se z različnimi biografskimi inačicami se zdi omeniti prikazovanje Disneyja v mnogih časnikarskih (in ne knjižnih!) poročilih, ki največkrat kontrolirajo fascinacijo nad Waltom in preprečujejo, da bi preveliko navdušenje bralcev privedlo do brskanja po zaprašenih dokumentih. Največ dostopnih poročil o Waltu je torej spisanih tako, da bralke in bralce očarajo, a obenem prepričujejo v nedolžnost risankarskega posla, plemenitost rasne tolerance in strogo spolno ter razredno delitev doma in pri delu, s tem pa potrjujejo že ustvarjeno ameriško politično in trgovsko moč v globalni sferi (ali pa se je lotevajo skrajno sovražno). Zato gre biografsko-filmografijske podatke brati s skrajno mero previdnosti ...
Walt Elias Disney je rojen leta 1901 v Chicagu, vendar se Disneyjevi kmalu po njegovem rojstvu preselijo na deželo, v Marceline, Missouri, saj starši ne želijo vzgajati otrok v neredu modernega mesta. Leta 1910 oče proda kmetijo, selijo se v Kansas City. Walt se kasneje venomer kaže kot protestantski fant s Srednjega zahoda, ki se je kmalu naučil trdo delati in iskati poslovne priložnosti. Walt sicer poskuša z risanjem, a ga avtoritativni oče prepričuje v frivolnost njegovega početja. Ob koncu vojne se odpravi v Francijo, kjer deluje v enotah Rdečega križa. Po vrnitvi se zaposli kot karikaturist, leta 1920 pa spozna usodnega prijatelja Uba Iwerksa. Odpravi se v Hollywood, brat Roy mu leta 1923 preskrbi finančno zaledje in distributerja. Walt najame pisarno (zametek njegovega studia) in začne z ustvarjanjem Aličine čudežne dežele (1923-1927), 58-delne serije nekajminutnih risank, znotraj katere poskuša obrniti klasično animatorsko perspektivo. Namesto animiranega lika v resničnem svetu se odloči za resničen lik v animiranem svetu. Ob tem spozna, da je Ub Iwerks predober animator, zato preneha risati in se posveti predvsem "idejnemu snovanju" filmov. Serija filmov o Alici je ena izmed zadnjih priložnosti, kjer lahko sledimo Waltovim risarskim sposobnostim5. Kreacija Mikija Miške je sicer zavita v legendo6, vendar je Miki nedvomno Iwerksova risarska kreacija. Ko avtorja na podobe prilepita še zvok7, nastane legendarni filmček z imenom Parnik Willie (Steamboat Willie, 1928), pohod Mikija Miške se lahko začne (leta 1953 je narejena zadnja risanka o tem mišjaku). Skozi čas lahko sledimo psihološkim in fiziološkim spremembam junaka, ki se iz hudobnega, celo krutega mišjaka spremeni v vsakem trenutku ustrezno prijazni nacionalni simbol, v miška torej (npr. kot čarovnikov vajenec v razvpiti Fantaziji (Fantasia, 1940).
Obenem so časi Mikijevega uspeha (ter uspeha njegovih prijateljev) začetek dvajsetletnega obdobja menjave distributerjev in iskanja 51
popolne sheme studijskega sistema (od Pata Powersas se Disney preseli h Columbii, zatem k United Artists, leta 1937 presedla na RKO, leta 1950 pa ustanovi lastno produkcijsko hišo z imenom BuenaVista). V obdobju šestih let (1928 - 1934) se Disneyjevo podjetje poveča (od 6 na 187 zaposlenih), veliki depresiji (z začetkom oktobra 1929 z newyorskim borznim zlomom) navkljub. Kar v tem času loči Disneyja od drugih animatorjev ter stripovskih bratrancev (brata Fleisher, Ely Segar, Joe Shuster ...), ni navezovanje na politične dogodke ter ponujanje morebitnih rešitev (bodisi preko zapeljivih infantilnih mladenk - Betty Boop - bodisi preko superherojev), ampak povezava tehnoloških iznajdb in "duha časa", predvsem uporabe barv Technicolorja v filmčku Rože in drevesa (Flowers and Trees, 1932 - prvi animirani film, ki ga nagradi Akademija9) in v slavni hvalnici marljivosti Trije prašički (Three little pigs, 1933). Zato se zdi Sneguljčica in sedem palčkov (Snow White and the seven dwarfs, 1937) kot prvi animirani celovečerec drzna le zaradi nepriznavanja kratkometražne forme kot edine sprejemljive oblike animacije, vsi tehnični in idejni postopki pa so vsebovani že v predhodnih Disneyjevih delih (Sneguljčica bo kot prototip filma ostala v veljavi vse do Disneyjeve smrti in naprej, tako na formalni kot tudi na vsebinski ravni, kat jima sledimo v vseh "njegovih" celovečercih). Med celovečernimi animiranimi filmi, ki v vseh pogledih sledijo Sneguljki, omenimo najpopularnejše: Ostržek (Pinocchio, 1940), Dumbo {Dumbo, 1941), Bambi (Bambi, 1942), Pepelka (Cinderella, 1950), Alica v čudežni deželi (Alice in Wonderland, 1951), Peter Pan (Peter Pan, 1953), 101 dalmatinec (One Hundred and One Dalmatians, 1961), Medved Pu in medeno drevo (Winnie the Pooh and the Honey Tree, 1966)10, Knjiga o džungli (Jungle Book, 1967).
Vrhunec zlatega obdobja Disneyjevega studia označuje leto 1940 s selitvijo v nove prostore v Burbanku, kamor se naseli 1100 zaposlenih. Videti je, da se je studio s strogo delitvijo na vsebinske oddelke dokončno industrializiral, Disney pa spremenil v poslovneža, ki z vrha gleda na mnoge ustvarjalce. A znamenita stavka leta 1941 je porušila vse načrte. V studio je vkorakala ameriška vojska in Waltu omogočila, da je ves čas druge svetovne vojne snoval propagandne filme, med drugimi preroški 52 animirano-igrani film z naslovom Zmaga z zračnimi silami (Victory
Through Air Power, 1943). Kot prijatelj dežel pod Rio Grande je trikrat obiskal Južno Ameriko, nastali so filmi južno od meje z Disneyem (South of the Border with Disney, 1941), Pozdravljeni prijatelji (Saludos Amigos, 1943) in Trije kavalirji (Three Caballeros, 1945).
Povojno obdobje pomeni utrjevanje dokumentarne forme, utemeljene v vojnih časih, vendar se Disney posveti predvsem različnim živalskim vrstam in tujim ljudem in deželam. V seriji celovečernih dokumentarcev pod skupnim imenom True-life Adventures11 nastanejo filmi kot Otok tjulnov (Seal Island, 1948}, Dolina bobrov (In Beaver Valley, 1950), Dežela medveda (Bear Country, 1953), Afriški lev (African Lion, 1955) in Bela divjina (White Wilderness, 1958), v vrsti filmov iz serije People and Places pa filmi z naslovi Aljaski Eskim (Alaskan Eskimo, 1953), Švica (Switzerland, 1955), Samoa (1956). Disney se posveti tudi znanosti, med drugim s filmoma Mars in naprej (Mars and Beyond, 1957) in Naš prijatelj atom (Our Friend the Atom, 1958). Leta 1953 se končno odloči za lasten distribucijski kanal in produkcijsko hišo z imenom BuenaVista, leta 1955 odprejo Disneyland, ki je nastajal navkljub hudim pomislekom brata Roya. Disney nadaljuje z barvnimi risankami, leta 1964 začne sanjati o govorečih robotih, ki bodo "opravljali nadležne naloge namesto človeka", znotraj Disneylanda nastane EPCOT12 kot Waltov življenjski cilj. Walt Disney umre leta 1966 zaradi srčnega napada. Njegova smrt je očitno skrbno preračunana in potopljena v ledene komore pod Disney landom.
UDOMAČEN POGLED KOT POSLEDICA DELITVE DELA Walt Disney se v svojem filmskem obdobju pojavlja predvsem kot človek, ki si je upal in znal uporabiti že odkrita tehnična sredstva in preko njih vzpostaviti svoj značilni "pravljični" svet. V času nastanka Parnika Willieja je bila klasična animacijska struktura že vzpostavljena. Disney je le povzel ključne točke in jih zdrgnil do sijaja, do popolnosti. Poudaril je komično naravo zgodb m ]unakov, povzel stripovsko idejo kontinuiranosti in izboljšal obdelavo risb na celuloidnem traku. Delitev dela se je dokončno razvila ob ustvarjanju SneguljČice. Mož iz oddelka za zgodbe je uvedel storyboard kot praktičen in organiziran način, kako kronološko vizualizirati zgodbo s pomočjo ključnih risb, s tem pa kot eno izmed disneyjevskih značilnosti dosegel jasno narativno strukturo. V tem času se je uveljavila tudi uporaba mnogoravninske kamere (multiplane camera)13. Največji dosežek je predstavljalo sodelovanje med studiem in Technicolorjem, ki je dokončno utrdilo trobarvni proces izdelave filmov, a obenem podražilo produkcijski proces (Technicolor je poleg rdeče in zelene uvedel še modro)14. Preko novega načina barvnosti je Disney utrdil globinskost, čistost in s tem dosegel še večjo stopnjo spektakularnosti. Barvne sheme so torej služile doseganju konvencionalnih estetskih norm harmonije, ravnotežja in različnosti, obenem pa poudarile ključne točke naše pozornosti, torej glavne junake. Produkcijski proces se je zakompiiciral do te mere, da delitev dela ni več potekala zgolj na ravni forme in vsebine, na ravni oddelka za animacijo in oddelka za zgodbe, temveč se je vzpostavila tudi ob njiju {oddelek za glasbo, zvok ...) in znotraj njiju15. Znotraj oddelka za animacijo so med drugimi odprli oddelek za risanje, za animiranje, za barvanje in risanje robov, za snemanje16. Walt je svojo "strogo" delitev utemeljil z definicijo dobrega animatorja: "Sposobnost risanja, sposobnost vizualizacije dejanja in členitev na risbe ter analize premikov, mehanika dejanja. Odtod je moč prispeti do sposobnosti karikiranja dejanja - vzeti normalno človeško dejanje in v njem opaziti pretirano smešno plat. Anticipirati efekt ali iluzijo, ustvarjeno v mislih osebe, ki to dejanje opazuje." S tovrstnimi tehničnimi novostmi se je lahko posvetil močni zgodbi kot "jedru lastnega početja", četudi se lahko vprašamo, ali je njegova (patriarhalno-posploševalna) vsebina res posledica določene estetike, narekovane z novimi tehničnimi rešitvami, ah pa je vzrok zanjo.
Klasična Disneyeva narativna struktura je precej preprosta in na prvi pogled podobna klasičnim literarnim pravljičnim predlogam, na katere se Disney opira v veČini svojih animiranih ceiovečercev. Strnemo jo lahko v štiri faze: 1. začetno stanje; 2. vpeljava nekoga,
ki poskuša (iz različnih razlogov) zrušiti začetno stanje; 3. napoved ali začetek izvršitve dejanja, s katerim poskuša rušilec zrušiti začetno stanje; 4. a) preprečitev ali zadušitev rušilnega dejanja in b) vzpostavitev začetnega stanja ali/in stanja, ki preseže začetno stanje17. Vendar lahko oh strukturalnih podobnostih vedno sledimo specifičnemu ameriškemu uroku, s katerim je Disney preuredil mitološka razmerja in na novo definiral pravljičarstvo. Če kot precedens za nadaljne celovečerne animirane filme disneyjevskega formata pogledamo Stteguljčico in sedem palčkov, ugotovimo, da se od literarne predloge bratov Grimm razlikuje: 1. Sneguljčica je sirota, o njenih starših ne zvemo ničesar (Disney) / mama ji umre, oče ostane živ (Grimm); 2. princ se na belem konju pojavi že v začetku in poje ljubezensko pesem / princ je zanemarljiv; 3. kraljica Sneguljčici ne zavida samo lepote, ampak tudi prinčevo naklonjenost / kraljica Sneguljčici zavida samo lepoto; 4. čeprav živali in rastline ne govorijo, so antropomorfizirane in naklonjene Sneguljčici / živali in rastline so "samo" živali in rastline; 5. palčki so delavni in imajo imena, ki označujejo njihove osebne lastnosti18 (eden izmed palčkov je nem in se obnaša kot domača žival: plazi se, vohlja ...) / palčki so anonimni; 6. kraljica se v koči palčkov pojavi enkrat, ubita je ob poskusu uboja palčkov / kraljica pride v kočo palčkov trikrat, usmrčena je tako, da mora na poroki Sneguljčice do smrti plesati v razbeljenih železnih čevljih; 7. Sneguljčico iz smrtnih sanj prebudi prinčev poljub kot protistrup / Sneguljčica se prebudi, ko enemu izmed palčkov spodrsne in se steklena krsta prevrne. Čeprav je Disney povzel ključne lastnosti Grimmove pravljice, lahko večino njegovih filmov označimo za seksistične, vsaj kar se tiče uokvirjanja ženskega v moški diskurz, celo več, klasični boj poteka med ženskama, ki se trudita osvojiti moško srce. Moški je vzpostavljen kot sinonim za ameriški mit, kot ga je začrtal Horatio Alger19. Ameriški disneyjevski mir jc torej moški mit o vztrajnosti, trdem delu, predanosti, lojalnosti in pravičnosti, ki ga največkrat pripovedujejo ženske, požrtvovalne gospodinje, moralne inštruktorice in skrbnice. Moški je torej ta, ki pride, vrže oko, označi, ženska se z domestikacijo dokaže (Sneguljčica ugotovi, da je koča palčkov umazana, in z upanjem, da ji bodo palčki dovolili ostati, jo s pomočjo živali počisti), če je uspešna (in ponavadi je), se moški vrne in si vzame, kar mu gre. Tovrsten odnos med (disneyjevskim) moškim in žensko se zrcali v razmerju med (disneyjevsko) risanko in literarno predlogo. Tehnika prevlada nad zgodbo, ki naj služi poveličevanju tehničnih dosežkov, domestikacija je povezana s kolonizacijo pogleda, ideje in načini obnašanja so prilagojeni herojevim vrednotam, ki narekujejo filmsko tehniko (čistost, obvladovanje, organizirana industrija), zasebni pogled postane skupen.
(Podreditveni odnos ter boj za preživetje je ohranjen rudi v vojnem obdobju "južnoameriških filmov" in filmov iz 40-ih -dokumentarcev o naravi {glej opombo 8), kjer so poudarjene vzporednice med "živalskim kraljestvom in človeško družbo", ki ju
družita "predanost družini in starševska skrb", filmov o tujih deželah in ljudeh, ki "živijo, delajo, se bojijo, in ljubijo tako kot mi, saj je, konec koncev, človeška družina ena". Totalno podreditev okuženega realnega pa je moč opazovati v Disneylandu, v največjem Disneyjevem projektu poznih 50-ih, vendar se podrobnejši analizi na tem mestu izogibamo z napeljavo na Baudrillarda in njegovo vzpostavitev enosti in enakosti Amerike in Disneylanda, ki ga zidovi obkrožajo le zato, da bi ljudi prepričali, da je fantazijska dežela in da je zunaj njega resnično "realna" Amerika, četudi je "najrealnejša" Amerika prav znotraj zidov. Dodajmo le še zapoznelo čestitko generalu Schwarzkopfu, ki je zmago v "virtualni" zalivski vojni proslavil z zabavo v "palači imaginarnega", v Disneylandu.)
UKINJANJE PRETEKLOSTI: MIKI MIŠKA - IDEALNO OTROŠTVO - STRIČEK WAI.T
Vprašanje o soodvisnosti tehničnih dosežkov in poenostavljene naracije s spolno diferenciranimi junaki in antropomorfiziranimi predstavniki divjega živalskega in rastlinskega sveta kot ključnih Disneyjevih prijemov se strne v točki konstrukcije strička Walta, ki otrokom kaže svet in jim kdaj pa kdaj, kot se za strica spodobi, dovoli nagajivost in v zgodnjih letih življenja Mikija Miške še predrznost in krutost. Vendar se zdi, da je povezava med Mikijem, idealnim otroštvom in Waltom kot moralnim skrbnikom nedolžnih otrok rezultat zgodovinskega dela. Miki, ki v svojih rosnih letih še ščipa svinje v bradavice in mačke vleče za repe, postaja decenten premosorazmerno s svojo popularnostjo. Poleg nravnih sprememb sledimo tudi njegovemu fizičnemu pomlajevanju, ob tem pa predvidevamo, da Mikijeva starost v animiranih filmih z različnimi letnicami nastanka ostaja enaka. Tako ima Miki iz poznih štiridesetih v primerjavi z Mikijem iz tridesetih povečano velikost očesa20 glede na glavo, povečano dolžino glave glede na dolžino telesa in povečan lobanjski obok. Zdi se, da abstraktne poteze človeškega otroštva povzročajo v nas čustvene simpatije tudi tedaj, ko se pojavijo pri drugih živalskih vrstah, ugotavlja S.J. Gould v biološkem poklonu Miki Miški ter ob tem zatrdi, da emocionalni status večine Disneyjevih likov temelji na istem sklopu značilnosti. Disneyjev svet se torej okorišča z biološko iluzijo - s človeško zmožnostjo abstrahiranja in s človeškim nagnjenjem, da ustrezne reakcije, s katerimi se odzivamo na spreminjajoče se oblike med rastjo naših teles, (neosnovano) prenašamo na druge živali. Večna biološka uganka o ontogenezi kot ponovitvi evolucije v Mikijevem primeru torej zdrži, narava strička Walta je nekolikanj bolj zapletena. Če hočemo odkriti, kaj se skriva pod konstrukcijo idealnega otroštva, moramo poškiliti, kaj se skriva pod konstruktom njegovega varuha. Čeprav se bomo njegovim fašistoidno-patriotskim nagnenjem posvetili nekolikanj kasneje, velja na anekdotični ravni že na tem mestu ugotoviti, da je gospod Disney veljal za zapleteno osebnost. Dostopni časopisni članki iz štiridesetih ga opisujejo kot radodarnega in pravičnega moža, vedno pripravljenega gladiti spore in se zabavati z otroki21, na fotografijah, čeprav strasten kadilec, nikdar ne kadi. Ponavadi je obkrožen z mladostnicami in mladostniki, vedno urejen in nasmejan, najraje v družbi palčkov ali družinskih članov, ki jih prevaža z vlakcem na vrtu za hišo. Mnogi viri molčijo o njegovi hitri jezi, prvem živčnem zlomu, ki ga je doletel že leta 1931, o njegovi skrbno izračunani medijski podobi in doživljenjskem izpopolnjevanju lastnoročnega podpisa22. Podobna dvojna razmerja sc vzpostavijo tudi v filmih. Pod pretvezo	53
primarnega klica k naravi Disney na vseh ravneh briše nečloveško oziroma napne določen človeški pogled čez vsako oko ter pripiše lastne telesne tehnike vsem bitjem, oživljenim z animacijo (živali so najboljše, ko so najbolj podobne ljudem, ljudje so najslabši, ko so najbližje nečloveškim živalim). Rezultat tovrstnih filmov o svetu, zbrisanem do androcentrične čistosti, ukinja preteklost z njenimi emancipacijskimi vrlinami in na njeno mesto postavlja dokončno določeno preteklost kot orodje za racionalizacijo dominantne kulture v sedanjosti. (Gromozanski tržni uspeh najrazvpitejših celovečernih risank2-' potrjuje takšno svetovnonazorsko politiko, ostali filmski studii pa nanj odgovorijo šele v digitalnih 90-ih24). Za nedolžnim ameriško disneyjevskim žanrom modernističnega sentimentalnega realizma se torej skriva hibrid bleščave umetnosti in profita, specifične estetike in razvedrila, ki se ves čas opredeljuje kot nedolžna zabava za še bolj nedolžne otroke in njihove starše s strogo definiranimi spolnimi vlogami, ki vedo, kaj je "kvaliteta, in ki zanjo tudi plačajo". V odmevu, na drugi strani teh podob, pa ponovno vidimo, da je bil Disney večkrat na robu propada. V težkih časih je na pomoč vedno priskočila država in poskrbela, da je Walt lahko ukinil raznovrstno preteklost. Jo zapakiral. Dokončno. Ukinil. Samo na en način. Brez možnosti vračanja. Pa naj je šlo za depresiven mir, dobro vojno afi hladno merjenje moči.
HAJLI, HAJLO, V VOJNO ZDAJ GREMO - IŠČOČ PRAVEGA AMERIČANA
Na ravni filmskega lahko Disneyjevo delovanje klasificiramo v tri časovna obdobja: trideseta leta kot čas kratkih animiranih filmov, štirideseta kot čas celovečercev in državniško-propagandnega preboja v svet pod Rio Grande, petdeseta kot čas igranih filmov, poljudnoznanstvenih dokumentarcev, televizijske produkcije in prvih tematskih parkov. S tem opišemo tudi obdobje pred drugo svetovno vojno {trideseta leta), obdobje druge svetovne vojne (štirideseta leta) in obdobje po drugi svetovni vojni (petdeseta). Rečeno v jeziku ameriške notranje in zunanje politike: trideseta kot obdobje velike depresije, štirideseta kot čas osvoboditeljske vloge v drugi svetovni vojni, petdeseta kot čas merjenja moči s Sovjetsko zvezo, drugo svetovno velesilo.
Na podoben način kot je ameriškemu gospodarstvu uspelo prebroditi depresivni mir z vstopom v drugo svetovno vojno, ki se je pojavila predvsem kot močno tržišče za izvoz orožja in streliva, s tem pa potrdila Rooseveltovo politiko New Deaia, je Disney zaključil trideseta z barvo, zvokom, celovečerno formo in spodbudnim moralnim naukom. Trije prašički nas prepričujejo, da je mogoče z odpovedovanjem, marljivim delom in medsebojno pomočjo ustaviti in odgnati preteči veter depresije in renčeči glas hudobnega volka. To seveda ne bo uspelo lenobnima in hedonistično razpoloženima pujskoma, temveč pridnemu ameriškemu delavcu, predanemu skupni stvari. Trije pujski so Zaupanje, Obnovitev in Upanje, volk pa nenaden padec cen in povpraševanja (Slump), je neukim pojasnil Walt. Podobni veri v 54 ameriški narod iahko sledimo tudi v Sneguljčici, poleg omenjenih
moralnih kvalitet se v filmu pojavi še predlog spolne diferenciacije in skrb za ameriško individualnost (vsak palček ima svoj karakter). Vojna kot rešitev za ameriški položaj je v štiridesetih dokončno opredelila Disneyjevo naravo, v burbanškem studiu se je maja 1941 začela zloglasna stavka, ki jo je sprožila sindikalna skupina z imenom Bratovščina animatorjev (SCG), istega leta pa je v studio vkorakala ameriška vojska. Zloglasna stavka je "za vedno spremenila" Disneyja25 (postal je nezaupljiv in zoprn), med množico vprašanj o njenem vzroku omenimo vsaj konzervativno razlago poskusa upora komunističnih sil26 in bolj umirjeno inačico stavke kot posledice neurejenih finančnih izplačil, neenakosti pri nagrajevanju in nepoštenosti pri navajanju avtorjev v odjavnih špicah. Pomembnejši kot notranji spori pa se zdi podatek, da je bilo leta 1942 več kot 90 procentov Disneyjeve produkcije povezane z vojno. Sodeloval je z zunanjim ministrstvom, ministrstvom za mornarico, kmetijskim ministrstvom ... Amerika se je pač bala za svoje državljane in jim poskušala dopovedati, kako blizu je Japonska, kako močna je Nemčija. Disney je zagrabil priložnost27. V tem času je nastal razvpit propagandni animirani film o Racmanu Jaki v Nutzilandu z naslovom Fuercrjcv obraz (Der Fuehrer's Face, 1943) in najpomenljivejši film Zmaga z zračnimi silami (Victory Through Air Power, 1943). Film je bil posnet po istoimenskem literarnem delu majorja Aleksandra de Severskega, ki je zatrjeval, da je ameriški vojni uspeh pogojen z intenzificirano uporabo bomb dolgega dometa (long-range bombing). Poudariti velja, da je Disney posnel film navkljub nasprotovanju ameriške vlade v prepričanju, da z njim "ozavešča ameriško ljudstvo". Film je kombinacija klasičnih in animiranih delov — začne se z obnovo zgodovine letalstva in zatem pokaže de Severskega, kako razlaga zgodovino druge svetovne vojne in različne vojaške strategije. Sledi animirani del, kjer lahko vidimo, kako je Hitlerju uspelo uničiti mnoge strateške cilje prav s pomočjo letal. Drugi del filma se ukvarja z Japonsko. De Severski predlaga nov način bombardiranja in enotno zračno poveljstvo, ki naj bi koordiniralo akcije ameriške vojske v različnih državah. Idealizirana zračna sila je pokazana z animacijo, film pa se konča z beloglavim orlom, ki uniči Japonsko, hobotnico z mnogimi lovkami. Orel po zmagi pristane na vrhu zemeljske oble, kjer zaplapola ameriška zastava. Kar se nam zdi ključno, je podatek o nekaterih animacijskih postopkih v filmu, s katerim naj bi "preproste ljudi seznanili z resničnimi nevarnostmi vojne ter jim pokazali načine, kako jih preprečiti". Risanje zemljevidov, prikazanih v filmu, je prav po viriliojevsko potekalo kot prerisovanje "virtualnih kino-kart". Animatorji so "zamrznili filmsko sliko", jo prerisali tja, kjer jo je lahko bralo ljudstvo, in obenem opremili še s komičnimi sekvencami ter ameriško zmagoslavnimi personifikacijami. Bombe, ki so ob koncu vojne resnično rušile nemška mesta (in bombo, ki je uničila Hirošimo), je Disney napovedal skozi "preprost propagandni film, ob katerem naj bi se ljudje smejali, ko se še lahko smejijo" ... Film je naletel na mnoge negativne odzive, zanj se je zares zavzel le desničarski Walter Wanger2«.
V	času druge svetovne vojne (evropski trg ni več dosegljiv) so na zemljevidu ZDA južnoameriške države postale zaveznice, potencialni novi trg. Predsednik Roosevelt je vzpostavil politiko dobrih sosed, ki naj "razrahlja napetosti z južnoameriškimi vladami, da bi se ohranila hemisferska enotnost kot jez proti tujim invazijam". Direktor Urada za koordinacijo medameriških odnosov je postal Nelson Rockefeller. Disneyja je izbral za prvega holywoodskega producenta, ki naj "s pomočjo neposrednih propagandnih filmov ponese sporočilo o demokraciji in prijateljstvu pod Rio Grande". Disney je Južno Ameriko obiskal trikrat (prvič je odpotoval med zloglasno stavko), poleg mnogih kratkih "razvedrilnih in izobraževalnih" filmov so v studiu nastali Južno od meje z Disneyem, Pozdravljeni prijatelji in Trije kavalirji. Njihovo osnovno rockefellersko sporočilo je bilo prelito v barvite like s spodbudnimi imeni (Joe Carioca, El Groupo, Gauchito ...), osnovni narativni prijem, preko katerega "se Američanom pokaže lepote juga", je predstavljalo potovanje Racmana Jake v eksotične kraje. Disney je ponovno kombiniral animacijo in klasični film,
s tem pa le še potrdil nerazdružljivost antropološke dvojice, predstave in stvari, oziroma, cineastom bližje, opredelil (kinski) aparat kot tehnologijo plus subjekt. Južna Amerika kot najljubši sosed se v treh omenjenih Disneyjevih filmih torej bere kot kraj, odkoder je moč črpati podobe, ko druga podobna mesta ogrožajo vojne, kot alegorija koloninlizmn, kot način hiearhičnosti čakajočih-na-osvojitev in podreditev29. Omenimo še začetek filma Trije kavalirji. Racman Jaka odpre darilo za rojstni dan. V škatli se skriva filmski projektor in film z naslovom Ares rares in Šele po gledanju tega filma se v filmu pojavi papagaj, redka ptica torej, ki racmana odpelje v južne kraje. Kar nas, dotikajoč se filma in filmskega projektorja, pripelje nevarno blizu Vertovovcmu Možu s kamero (Čelovek s kinoapparatom, 1929). Racman Jaka, z njim pa gledalec, je že ob začetku soočen s predmetom vizualizacije in predmetom za vizualizacijo, s filmom in projektorjem torej ... Ob koncu druge svetovne in ob začetku hladne vojne, v 50-ih, se je Disney dokončno posvetil odrešiteljski nalogi. Postal je podpredsednik razvpite organizacije za ohranitev ameriških idealov (MPA)30 in v skladu z njenimi cilji nadaljeval kariero.
V	ustanovitveni izjavi so v MPA zapisali: "Verjamemo v ameriški način življenja, v neodvisnost in svobodo, za katero so se borile mnoge generacije pred nami ... Ker verjamemo v te stvari, se ostro upiramo naraščajočemu valu komunizma, fašizma in podobnih prepričanj, ki poskušajo s subverzivnimi nameni zrušiti in spremeniti ta način življenja". Walt Disney je postal zagrizen Američan, predan klasičnim protestantskim vrednotam, ki bodo "s pomočjo moderne tehnologije iz Američanov spet ustvarile svoboden narod posameznikov". Po začetku hladne vojne je Disney odkrito priznaval svojo politično naravnanost in filme začel interpretirati kot "neposredni način za ohranitev ameriškega".
Plakat iz štiridesetih tet
V studiu so prvič posneli igrani film Tako ljubo mojemu srcu (So Dear to My Heart, 1948), ki je (kot že tolikokrat) poveličeval klen ameriški narod, (v enakem stilu npr. z Zgodbo o Robinu Hoodu (The Story of Robin Hood, 1952), nadaljevali so s snemanjem animiranih celovečercev, ki slavijo hrabre in neodvisne mladeniče (Peter Pan, 1953), v zgodnjih 50-ih pa se je pozornost preusmerila na izjemno popularne televizijske nanizanke in izgradnjo Disneylanda31 (1955), ki je svoje televizijsko mesto dobil že leto pred odprtjem v nanizanki z enakim imenom32. Popoln dostop do ugodnosti Disneylanda, kar zadeva uradne zadeve in rekreacijske namene, ki ga je Disney leta 1954 odobril Zveznemu uradu za preiskave (FBI)33, nam kot eno izmed zadnjih politično pomembnih Disneyjevih dejanj ponovno kaže, kako blizu so si Disneyjeve risanke, politično-ekonomsko definiranje filmskega občestva, filmsko definiranje poiitično-ekonomskega občestva, vojne kot sredstvo za doseganje ekonomskih ciljev.
DISNEY JE DISNEY JE DISNEY
Animatorji, Burbank, Holywood, brata Grimm, distributerji, Wanger, Hoover, Roosvelt in stoletje so Disneya potrebovali vsaj v tolikšni meri, kot je Disney potreboval animatorje, Burbank, Holywood, brata Grimm, distributerje, Wangerja, Hooverja, Roosvelta in stoletje. So Disneyja, vsaj v tolikšni meri kot on njih, potrebovali tudi ameriški državljani na čelu z ameriškimi otroki, državljani ostalih narodov na čelu z otroki ostalih narodov, Južna Amerika in ostali kontinenti, živali, rastline, A.A. Milne? Je striček Walt potreboval kino? Je kino potreboval strička Walta?34
Opombe:
1	Ko se v filmu Uate Čengiča z naslovom Mali vojaki (1967) Bumbaš odloči pokazati, da se mu, vojnemu heroju, godijo krivice, sc iz uniforme preobleče v majico, na kateri zagledamo Miki Miška.
2	Miki Miška je seveda moškega spola, a mu je slovenščina v nasprotju z njegovo družico Mini, dodelila dvospolno gramatično naravo. Miki je torej moškega, Miška pa ženskega spola, zato ime tega Disneyevega junaka v nadaljevanju sklanjamo v skladu z utečeno prakso, čeprav se obenem nagibamo, če za drugega ne, zavuljo Mini Miške, k moški sklanjatvi ter poimenovanju tega mišjaka z imenom Miki Mišek.
3	S pomočjo jezikovne rabe...E.g.: Si včeraj gledal Disneya?
4	Dodajmo še, da je korporacija z imenom Disney potencirala arhivsko odpiranje in zapiranje vrat fna ravni anekdot opozarjamo na civilno tožbo korporacije proti človeku, ki si je dal več kot 90 odstotkov svojega telesa pptetovirati "z liki iz Disneyevih risank11)
5	Walt Disney je nad filmi do svoje smrti bdel kot "nad lastnimi otroki". Čeprav je zadnji film režiral leta 1935, je svoje producentstvo jemal predvsem kot "idejno režijo" in se vmešaval oz. skrbel za vse faze produkcije, režiserje pa pojmoval kot "tehnične realizatorje" lastnih idej. Ob tem bi se veljalo v širšem kontekstu vprašati (četudi s tem zanikamo lastno početje) ali sploh obstajata prepoznavna Disneyeva poetika in estetika ali sta le plod intelektualne lenobe oziroma Disneyeve avtokracije in samokonstrukcije,
6	Walt se ni odrekel svojemu glasu, ki ga je posojal Mikiju Miški med leti 1928 in 1947.
7	Disney naj bi na vlaku sanjal miš z imenom Mortimer, ženi je bilo bolj všeč ime Mickey.
8' Cinephone Pata Powersa Disneyev odvetnik v sporu s Powersom je Gunther Lessing, ki je branil tudi upornega Pancha Vilki, (k teoriji zarote in povojnemu posvečanju pozornosti južnoameriškim republikam)
9	Disney prejme skupno 18 Oskarjev in 26 nominacij.
10	Navkljub stremenju po objektivnosti avtor tega zapisa skrajno subjektivno opozarja, da je Disney do Milnejevega Puja nastopil skrajno nespoštljivo in neodgovorno, če že ne zločinsko.
1 I Za filme iz te serije prejme Disney osem Oskarjev v sekciji dokumentarnih filmov.
12	EPCOT (Experimental Prototype Community of Tomorrow).
13	Na ravni perspektive, proporcionalnih razmerij in timinga je kamera povzročala gromozanske težave. V studiu sta dva človeka skrbela le za matematične izračune, povezane s pravilnim risanjem in fotografiranjem mnogoravninskih prizorov,
14	Vsak "frejm" je bilo potrebno fotografirati trikrat, v vsaki barvi. V vsako kamero so bili vgrajeni trije barvni filtri. Z rotacijo kamere so dosegli krajši proces fotografiranja/snemanja.
15	Po mnenju mnogih je prav takšno razdeljevanje funkcij pripeljalo do posledic kot jih je med prvimi opredelil Max Weber.
16	Vrhunec so dosegla pravila znotraj oddelka za barvanje, ki so ga "sestavljale" same ženske. Moškim vstop v zgradbo ni bil dovoljen, nekatere izmed delavk so se s svojimi fanti iz studia lahko srečevale le na dvorišču, med odmori.
17	Primer filma Rože in dreve$aL. Ob zori gozd oživi, drevesa in druge rastline se pozdravijo (1). Romanco med dvema mladima drevesoma zmoti staro deblo, ki poskuša ugrabiti žensko drevo (2). To mu ne uspe, zato poskuša v gozdu zanetiti požar (3). Zvončnice opozorijo na požar, gozd je paničen, dokler ptički ne zvrtajo lukenj v oblake. Začne deževati, požar je ustavljen, zlobno deblo umre v požaru (4a). Drevesna ljubimca sta ponovno združena, gozd spet zaživi mirno in srečno (4b).
18	Imena palčkov v izvirniku: Doc, Sleepy, Bashful, Happy, Sneezy, Grumpy, Dopey. 55
19	Horatio Alger (1832-1899), eden izmed najpopularnejših ameriških pisateljev 19. stol. Pisal o dečkih, ki so se iz revščine z lastnim delom, odrekanjem in samodisciplino dokopali do slave in bogastva. Nacionalni heroj trivialne literature je vzrok za opisno frazo ameriških sanj: "Alger hero".
20	V Fantaziji je Mikijevo oko prvič razdeljeno na beločnico in zenico (prej je bilo celotno oko temno).
21	Odnos tovrstnih piscev strjujemo v stavku: " Walt ne pozabi ničesar razen nepomembnega, irelevantnega in neprijetnega".
22	Ta podpis se že za časa Waltovega življenja uveljavi kot blagovna znamka, poroštvo za kakovost.
23	Med 160 filmi z največjim totalnim "box-officom" najdemo tri filme z letnico, ki je nižja kot 1945: V vrtincu (Gone with the Wind, 1939) z 198 milijoni dolarjev ter dva Disneyeva: Sneguljčica (1937) s 185 milijoni in Bambi (1942) s 103 milijoni.
24	Na animacijsko bojno polje se začnejo med drugimi vrivati WarnerBros., 20th Century Fox, DreamWorks.
25	Zapustilo ga je mnogo starih prijateljev, med njimi največji animator studia, Art Babbitt, avtor palčka Dopeya in kraljice v Sneguljčici.
26	Ljudje, ki ostanejo privrženci Walta, ustanovijo Komite enaindvajsetih in svoj moto razglasijo v obliki vprašanja:"Sem lojalen Američan ali tepec ?", stavkujoče pa proglasijo za staliniste.
27	Med drugim je nastal film Iz ponve na bojne črte (Out of the frying pan into the firing line, 1942), v katerem Mini kaže ameriškim gospodinjam, kako pretvoriti kuhinjsko mast v glicerin (sestavina eksploziva).
28	Walter Wanger (1894-196S), vojni oficir, diplomat, producent (Ford, Hitchcock, Lang); za nas ključni podatek o njegovem predsedovanju Akademiji med decembrom 1939 in oktobrom 1945, nas napeljuje k mnogim Disneyevim oskarjem; Walt Disney "Wangerja the Strangerja" nekje označi kot svojega najljubšega kompanjona pri igranju pola...
29	V Treh kaualirjih Pablo osvoji tropski otok (teritorij), Gauchiro lokalnega osla (floro in fauno), Donald pa prelepo domačinko...
30	MPA (Motion picture alliance for preservation of american ideals), ustanovljena 1944. Predsednik: Sam Wood, podpredsednik: Walt Disney, med ustanovnimi člani: Gary Cooper, King Vidor, Clark Gable, Spencer Tracy.
31	Da bi lahko doumeli disneyevski režim v skladu s preteklimi časi slavnega jugoslovanskega maršala predlagamo poslovenjenje Disneylanda, ki ga moremo nadomestiti z imenom Disneygrad.
32	Čeprav se nanizanka v vsebinskem smilsu ne spreminja, velja opozoriti na spremembo njenega imena in njeno vedno manjšo pojasnjevalnosr oz. prehod od imena k človeku: Disneyland (1954), Walt Disney Presents (1958), Walt Disney's Wonderful World of Color (19él), Wonderful World of Disney (1969), Disney1 Wonderful World (1979) in končno Walt Disney (1981).
33	Odnos med Waltom Disneyem in FBI je dvoumen - Wait zaradi svoje politične naravnanosti seveda simpatizira s sovražnikom rdečih vragov, J. Edgarjem Hooverjem. FBI v studio prvič pride 1941, da bi raziskala, zakaj je prišlo do stavke, Disneyev dosje je odprt leta 1943 ob njegovi udeležbi na pisateljskem kongresu z imenom Noč Amerik (pristoni O. Welles, P. Neruda...) zaradi domnevnih komunističnih nagnenj, ki so spet skrb FBI 1944, ko se Disney kor sponzor udeleži slovesnosti ob smrti animatorja Arta Younga (slovesnost pripravi levičarski časnik z imenom New masses). Leta 1966 FBI v poročilu poudari, da Disney ni bil nikdar podvržen preiskavam, ob tem pa navede še, da se je Disney včasih slabo odločil, kako preživeti večer v javnosti. Nesporno dejstvo je, da je FBI od leta 1950 poskušala ohranjati Waltovo čisto podobo, in da je Walt
znotraj FBI igral vlogo "kontakta za agente".
34	Ob koncu si torej zamislimo kako bi na mehka telesca Dîsneyevih filmskih junakov delovalo kirurško oko Lyncha, Cronenberga...
Izbrana bibliografija:
BELL, Elizabeth (et al.): From Mouse to Mermaid, Indiana University Press, 1995. BENDAZZI, Gianalberto: Cartoons - One Hundred Years of Cinema Animation, John Libbev & Company, 1994.
BRYiVlAN, Alan: Disney and His Worlds, Routledge, 1995. SMOODIN, Eric: Animating culture, Roundhouse Publishing, 1993. SMOODIN, Eric (ed.): Disney Discourse, Routledge, 1994.
WATTS, Steven: The Magic Kingdom (Walt Disney and the American Way of LifeJ, Houghton Mifflin Company, 1997.
56
FILMOGRAFIJA:
KRATKOMETRAŽNI
ANIMIRANI
1922
Cinderella
Four Musicians of Bremen Goldilocks and the Three Bears Jack and the Beanstalk Little Red Riding Hood Puss in Boots Tommy Tucker's Tooth
1923
Alice's Wonderland Martha
1924
Alice and the Dog Catcher Alice and the Three Bears Alicc Gets in Dutch Alice Hunting in Africa Alice the Piper Alice's Day at the Sea Alice's Fishy Story Alicc's Spooky Adventure Alice's Wild West Show
1925
Alice Cans the Cannibals Alice Gets Stung Alicc Is Stage Struck Alice Loses Out Alicc Picks the Champ Alice Plays Cupid Alice Solves the Puzzle Alice the Toreador Alice Wins the Derby Alice's Eggplant Alice's Tin Pony
1926
Alice Charms the Fish Alicc Cuts the Ice Alicc Helps the Romance Alicc in Slumberland Alice in the Wooly West Alice Rattled by Rats Alicc the Fire Fighter Alicc the Lumbcrfack Alice's Balloon Race Alice's Brown Derby Alice's Little Parade Alice's Monkey Business Alice's Mysterious Mystery Alice's Ornery Orphan Alicc's Spanish GuitaT
J 927
Alice at the Carnival Alice at the Rodeo Alice Foils the Pirates Alicc in the Alps Alice in the Big League Alice in the Klondike Alice the Beach Nut Alice the Collegiate Alice the Golf Bug Alice the Whaler Alice's Auto Race Alicc's Channel Swim Alicc's Circus Daze Alicc's Knaughty Knight Alice's Medicine Show Alicc's Picnic Alice's Three Bad Eggs
1928
Gallopin' Gaucho Plane Crazy Steamboat Willie
1929
Barn Dance Barnyard Battle Haunted House
Hell's Bells jazz Fool jungle Rhythm Karnival Kid Merry Dwarfs Mickey's Choo-Choo Mickey's Follies Opry House Plow Boy Skeleton Dance Springtime Terrible Toreador When the Cat's Away Wild Waves
1930
Arctic Antics Autumn
Barnyard Concert Cactus Kid Cannibal Capers Chain Gang Fire Fighters Frolicking Fish Gorilla Mystery Just Mickey (1930 Midnite in a Toyshop Monkey Melodies Night Picnic
Pioneer Days Playful Pan Shindig Summer Winter
1931
Barnyard Broadcast Beach Party Birds of a Feather Birthday Party Blue Rhythm Busy Beavers Castaway Cat's Out China Plate Clock Store Delivery Boy Egyptian Melodies Fishin' Around Fox Hunt Mickey Cuts Up Mickcy Steps Out Mickey's Orphans Moose Hunt Mother Goose Melodies Spider and the Fly Traffic Troubles Ugly Duckling
1932
Babes in the Woods Barnyard Olympics Bears and Bees Bird Store Bugs in Love Duck Hunt Flowers and Trees Grocery Boy Just Dogs King Neptune Klondike Kid Mad Dog Mickcy in Arabia Mickcy's Good Deed Mickey's Nightmare Mickey's Revue Musical Farmer Santa's Workshop Touchdown Mickcy Trader Mickcy Wayward Canary Whoopee Party
1933
Birds in the Spring
Building a Building Father Noah's Ark Giantland Lullaby Land Mad Doctor Mall Pilot
Mickey's Gala Premiere Mickey's Mcchanical Man Mickey's Mcllcrdrammcr Mickey's Pal Pluto Night Before Christmas Old King Cole Pet Store Pied Piper Puppy Love Steeple-Chase Three Little Pigs Ye Olden Days
1934
Big Bad Wolf Camping Out China Shop Dognapper Flying Mouse Funny Little Bunnies Goddess of Spring Grasshopper and the Ants Gulliver Mickey Mickey Plays Papa Mickey's Steamroller Orphan's Benefit Peculiar Penguins Playful Pluto Shanghaied Two-Gun Mickey Wise Little Hen
1935
Hand Conccrt Broken Toys Cock o' the Walk Cookie Carnival Golden Touch Mickey's Fire Brigade Mickey's Garden Mickey's Kangaroo Mickey's Man Friday Mickey's Service Station Music Land On Ice
Pluto's Judgement Day Robher Kitten Three Orphan Kittens Tortoise and the Hare Water Babies Who Killed Cock Robin?
1936
Alpine Climbers Country Cousin Donald and Pluto Elmer Elephant
Mickey's Circus Mickey's Elephant Mickey's Grand Opera Mickey's Polo Team Mickey's Rival More Kittens Mother Pluto Moving Day Orphan's Picnic Three Blind Mousketccrs Three Little Wulvcs Thru the Mirror Toby Tortoise Returns
1937
Clock Cleaners Don Donald Donald's Ostrich Hawaiian Holiday Little Hiawatha Lonesome Ghosts Magician Mickey Mickey's Amateurs Modern Inventions Moose Hunters Old Mill
Pluto's Quinpuplcts Woodland Cafe Worm Turns
1938
Boat Builders
Brave Little Tailor
Donald's Better Self
Donald's Golf Game
Donald's Nephews
Farmyard Symphony
Ferdinand the Bull
Fox Hunt
Good Scouts
Merbabies
Mickey's Parrot
Mickey's Trailer
Moth and the Flame
Mother Goose Goes Hollywood
Polar Trappers
Self Control
Whalers
Wynken, Blynken and Nod
1939
Autograph Hound Beach Picnic Donald's Cousin Gus Donald's Lucky Day Donald's Penguin Goofy and Wilbur Hockey Champ Officer Duck Pointer Practical Pig Sea Scouts Society Dog Show Ugly Duckling
Skica za Fantazijo
Skica za Fantazijo
1940
Billposters Bone Trouble Donald's Dog Laundry Donald's Vacation Fire Chief Goofy's Glider Mr. Duck Steps Out Mr. Mouse Takes a Trip Pantry Pirate Pluto's Dream House Put-Put Troubles Riveter
Tugboat Mickey Window Cleaners
1941
Art of Self Defense Art of Skiing Baggage Buster Canine Caddy Chef Donald Donald's Camera Early to Bed Gentleman's Gentleman Golden Eggs Good Time for a Dime Lend a Paw Little Whirlwind Nifty Nineties Old MacDonald Duck Orphan's Benefit Pluto's Playmate Seven Wise Dwarves Thrifty Pig Timber
Truant Officer Donald
1942
All Together Aquarcla do Brasil Army Mascot Bellboy Donald Donald Gets Drafted Donald's Decision Donald's Garden Donald's Goldmine Donald's Snow Fight How to Fish How to Play Baseball How to Swim Mickey's Birthday Party New Spirit Olympic Champ
Out of the Frying Pan Into the Firing Line
Pluto at the Zoo
Pluto, Junior
Sky Trooper
Sleepwalker
Symphony Hour T-Bone for Two Vanishing Private Village Smithy
1943
Chicken Little Der Fuehrer's Face Donald's Tire Trouble Education for Death Fall Out-Fall in Figaro and Cleo Flying Jalopy Gaucho Goofy Home Defense Old Army Game Pedro
Pluto and the Armadillo Private Pluto Reason and Emotion Victory Vehicles
1944
Commando Duck Contrary Condor Donald Duck and the Gorilla Donald's Off Day First Aiders How to Be a Sailor How to Play Football How to Play Golf Pelican and the Snipe Plastics Inventor Springtime for Pluto Trombone Trouble
1945
African Diary Californy 'cr Bust Canine Casanova Canine Patrol Clock Watcher Cured Duck Dog Watch Donald's Crime Duck Pimples Eyes Have It Flying Gauchito Hockey Homicide Legend of Coyote Rock No Sail Old Sequoia Tiger Trouble
1946
Bath Day Casey at the Bat Donald's Double Trouble Double Dribble
57
Dumbbell of the Yukon
Frank Duck Brings 'em Back Alive
In Dutch
Johnny Fedora and Alice Blue Bonnet
Knight for a Day, A
Lighthouse Keeping
Martins and the Coys
Peter and the Wolf
Pluto's Kid Brother
Purloined Pup
Squatter's Rights
Wet Paint
Willie the Operatic Whale
1947 Bongo
Bootle Beetle Chip 'n Dale Clown of the jungle Crazy with the Heat Donald's Dilemma Figaro and Frankie Foul Hunting Mail Dog
Mickey and the Bcanstock Mickey's Delayed Date Pluto's Blue Note Pluto's House Warming
Rescue Dog Sleepy-Time Donald Straight Shooters Wide Open Spaces
1948 Big Wash
Blame It on the Samba Bone Bandit Bumble Boogie Cat Nap Pluto Daddy Duck Donald's Dream Voice Drip Dippy Donald Inferior Decorator Johnny Appleseed Melody Time Mickey and the Seal Mickey Down Under Pecos Bill Pluto's Fledgling Pluto's Purchase Soup's On
Tea for Two Hundred They're Off Three for Breakfast Trees
Trial of Donald Duck
1949
All in a Nutshell Bubble Bee Crazy Over Daisy Donald's Happy Birthday Goofy Gymnastics Greener Yard Honey Harvester Pluto's Surprise Package Pluto's Sweater Pueblo Pluto Sea Salts Sheep Dog Slide, Donald, Slide Tennis Racquet Toy Tinkers Winter Storage
(950
Bee at the Beach Brave Engineer Camp Dog Cold War Food for Feudin' Hold That Pose Hook Lion and Sinker Lion Around
Morris the Midget Moose
^Wk SORCERE
Motor Mania Out on a Limb Pests of the West Pluto and the Gopher Pluto's Heart Throb Primitive Pluto Puss-Cafe Trailer Horn Wonder Dog
1951
Bee on Guard Chicken in the Rough Cold Storage Cold Turkey Corn Chips Dude Duck Fathers Are People Get Rich Quick Home Made Home How to Catch a Cold Lion Down Lucky Number No Smoking Out of Scale Plutopia R'coon Dawg Test Pilot Donald Tomorrow We Diet
'S APPRENTICE
rx'l
58
DuV stars, erescexii to fit the Cok to ut of kat
Retain Micke) 8on uwer cloak
Skica za Fantazijo
Walt Disney, 1954
1952
Donald Applecore Father's Lion Hello Aloha How tD Be a Detective Lambert Sheepish Lion Let's Stick Together Little House Man's Best Friend Pluto's Christmas Tree Pluto's Party
Susie the Little Blue Coupe Teachers Are People Trick or Treat Two Chips and a Miss Two Gun Goofy Two Weeks Vacation Uncle Donald's Ants
1953
Ben and Me Canvas Back Duck Father's Day Off Father's Weekend Football (Now and Then) For Whom the Bulls Toil How to Dance How to Sleep Melody New Neighbor Rugged Bear Simple Things
Toot, Whistle, Plunk and Boom Working for Peanuts
1954
Blue Bonnet Casey Bats Again Disneyland Donald's Diary Dragon Around Flying Squirrel Grand Canyonscopc Grin and Bear It johnny Fedora and Alice Little Toot Lone Chipmunks Martins and the Coys Once Upon a Wintertime
Pigs Is Pigs Siam
Social Lion Spare the Rod Stromy Thoroughbred Two for the Record Willie the Opcratic Whale
195 J
Bcarly Asleep Bcczy Bear Contrast in Rhythm Flying Gauchtto Johnny Appleseed Lake Titicaea No Hunting Peter and the Wolf Up a Tree
1956
Chips Ahoy
Cowboy Needs a Horse Hooked Bear
How to Have an Accident in the Home In the Bag Jack and Mac
1957
Disneyland: The Fourth Anniversary Show Story of Anyburg, USA Truth About Mother Goose
1958
Grand Canyon Legend of Sleepy Hollow-Paul Bunyan
1959
Donald in Mathmagic Land How to Have an Accident at Work Noah's Ark
1960 Goliath II
1961
Absent Minded Professor
Aquamania
Donald and the Wheel
l.itterbug
Saga of Windwagon Smith
1962
Golden Horseshoe Revue Symposium on Popular Songs
1965
Freewayphobia #1 Goofy's Freeway Trouble
1966
Winnie the Pooh and the Honey Tree
1967
Scrooge McDuck and Money
DOLGOMETRAŽNI ANIMIRANI
Snow White and the Seven Dwarfs
(1937)
Pinocchio (1940)
Fantasia (1940)
Reluctant Dragon (1941)
South of the Border with Disney (1941)
Dumbo (¡941)
Bambi (1942)
Saludos Amigos (1943)
Three cabbaleros (1945)
Make Mine Music (1946)
Fun and Fancy Free (1947)
Wind in the Willows (1949)
Adventures of Ichabod and Mr, Toad
(1949)
Cinderella (1950)
Alice in Wonderland (1951)
Peter Pan (1953)
Lady and the Tramp (1955)
Sleeping Beauty (1959)
One Hundred and One Dalmatians
(1961)
Jungle Book (1967)
DOLGOMETRAŽNI IGRANI
Song of the South (1946)
So Dear to My Heart (1949)
20,000 Leagues Under the Sea (1954)
Johnny Tremain (1957)
Old Yeller (1957)
Darby O'Gill and the Little People
(1959)
Nikki, Wild Dog of the North (1961) Bon Voyage! (1962) In Search of the Castaways (1962) Three Lives of Thotnasina (1963) Son of Flubber (1963) Mary Poppins (1964) Follow me, Boys! (1966) Gnome-Mobile (1967)
DOKUMENTARNI
Show Business at War (1943) Spirit of '43 (1943) Victory Through Air Power (1943) Seal Island (1948) in Beaver Valley (1950) Nature's Half Acre (1951) Water Birds (1952) Alaskan Eskimo (1953) Bear Country (1953) Living Desert (1953) Vanishing Prairie (1954) African Lion (1955) Men Against the Arctic (1955) Switzerland (1955) Man in Space (1956) Samoa (1956) Secrets of Life (1956) Mars and Beyond (1957) Our Friend the Atom (1958) White Wilderness (1958) Mysteries of the Deep (1959) Islands of the Sea (1960) Jungle Cat (I960)
59
60
index - ekran, leto 1998
AVTORJI ČLANKOV
BASKAR, Nil: Mikrokozmos - 1 1,2/1998 (str. 49) Ncpomembneži - 2 1,2/1998 (str. 50)
Roman Polanski: Avtor brez opusa, slovar brez gesel? - 3
slovar cineastov
1,2/1998 (ser. 54)
Pet majskih dni - 4
festival: 1. festival slovenskega filma
3,4/1998 (str. 6)
Zvonko Čoh, Milan Erič - Bik sociatizirai Milana Coha in Zvonka Eriča? - 5 intervju
3,4/1998 (str. 15) Marvinova soba - 6 3,4/1998 (str. 52) Dobri Will Hunting - 7 5,6/1998 (str. 42) Džankiji - 8 5,6/1998 (str. 42) Merkurjev srd - 9 5,6/1998 (str. 45) Mož, ki je premalo vedel -10 5,6/1998 (str. 46) Španski zapornik - 11 kritika
9,10/1998 (str. 44)
BLATNIK, Aleš: Mi fed: 500 filmov v 5. dneh - 12 festival: Milano '97 l,2/1998(str.34)
Filmska ropotarnica: cvro šlokerji - 13
pozabljeni in prezrti
1,2/1998 (str. 38)
Do nagega - 14
1,2/1998 (str. 44)
Jutri nikoli ne umre - 15
1,2/1998 (str. 46)
Krvavo obzorje - 16
1,2/1998 (str. 47)
Osmi potnik: vstajenje -17
1,2/1998 (str. 51)
Titanik -18
l ,2/1998(str. 52)
Zbogom, dekleta - 19
1,2/1998 (str. 53)
Filmska ropotarnica: najstniški
uporniki - 20
pozabljeni in prezrti
3,4/1998 (sir. 56)
Filmska ropotarnica: klici iz džungle - 21 pozabljeni in prezrti 5,6/1998 (str. 56)
Filmska ropotarnica: seksploatacija - 22 pozabljeni in prezrti 7,8/1998 (str. 38)
Filmska ropotarnica: B-žanri včerajšnjega dne - 23
pozabljeni in prezrti 9,10/1998 (str. 52)
DAELE, Koen van:
Najti pravo distanco-dokumentarni filmi
v devetdesetih - 24
9,10/1998 (srn 12)
Robert Kramer - 25
intervju
9,10/1998 (str. 17) Marcel Ophuls - 27 slovar dokumentaristov 9,10/1998 (str. 25) Frederick Wiseman - 27 slovar dokumentaristov 9,10/1998 (str. 26) Robcrr Kramer - 28 slovar dokumentaristov 9,10/1998 (str. 26)
EMERŠ1Č-MALI, Živa: Cannes 98' - 29
festival: Cannes '98 5,6/1998 (str. 4)
KAVČIČ, Bojan:
Berlin: brata Coen, Tarantino, Jordan, Altman - 30
festival: Berlin '98 3,4/1998 (str. 47)
KERNEL, Igor: Orrore all'italiana - 31 festival: Rotterdam '98 3,4/1998 (str. 44) Mario Bava - 32 slovar cineastov 3,4/1998 (str. 62)
Kama sutra: zgodba o ljubezni - 33 5,6/1998 (str. 44) Mesto angelov - 34 9,10/1998 (str. 48) Trumanov show - 35 9,10/1998 (str. 49)
KLOPČ1Č, Matjaž: Nosferatu, simfonija groze - 36 kako razumeti film 1,2/1998 (str. 40) Hirošima, ljubezen moja - 37 kako razumeti film 3,4/1998 (str. 58) Atalanta - 38 kako razumeti film 5,6/1998 (str. 52) Bele noči - 39 kako razumeti film 7,8/1998 (str. 33) Poslednji mož - 40 kako razumeti film 9,10/1998 (str. 54)
KOCJANČ1Č, Nerina: Se ena nova oblačila? - 41 slovenski študentski film 1,2/1998 (srn 32) Predmestje - 42 7,8/1998 (str, 29) Tako je ljubka - 43 7, 8/1998 (str. 31)
KOS,Urška:
Zagreb -13. Svetovni festival animiranega filma - 44
festival: Zagreb 98 5,6/1998 (str. 18)
KUTIN, Blaž: Woody Allen - 45
slovar cineastov 7,8/1998 (str. 40) Meseno poželenje - 46 9,10/1998 (str. 47)
MOD1C, Max: Austin Powers - 47 1,2/1998 (str, 44) George iz džungle - 48 1,2/1998 (str. 45) Herkul - 49 1,2/1998 (str. 45) Mirovnik - 50 1,2/1998 (str. 49) Naga resnica - 51 1,2/1998 (str. 49) Odpadna pošta - 52 1,2/1998 (str. 50) Sam doma 3-53 1,2/1998 (str. 51) Trgovci * 54 1,2/1998 (str. 52) Zlomljeni glas - 55 1,2/1998 (str. 53)
Socializacija animiranega Filma - 56 festival: 1. festival slovenskega filma 3,4/1998 (str. 12)
Hudičev advokat - 57 3,4/1998 (str. 52) Je ali ni ? - 58 3,4/1998 (str. 52) Ognjeno obzorje - 59 3,4/1998 (str. 53) Poljub za lahko noč - 60 3,4/1998 (str. 53) Šakal - 61 3,4/1998 (str. 54)
Godzilla, zgodba z vzhodne strani o
kralju vseh pošasti - 62
5,6/1998 (str. 28)
Dobrodošli v Sarajevu - 63
5,6/1998 (str. 42)
Mišji lov - 64
5,6/1998 (str. 45)
Mož z železno masko - 65
5,6/1998 (str. 46)
Raztreseni profesor - 66
5,6/1998 (str. 48)
Zvezni šerifi - 67
5,6/1998 (str. SI)
Godzilla - 68
7,8/1998 (str. 25)
Maščevalci - 69
7,8/1998 (str. 27)
Poštar - 70
7,8/1998 (str. 28)
Smrtonosni spopad 2-71
7,8/1998 (str. 30)
Spawn - 72
7,8/1998 (str. 31)
Šest dni, sedem noči - 73
7,8/1998 (str. 31)
Upanje ostaja - 74
7,8/1998 (str. 32)
Daleč od oči - 75
9,10/1998 (str. 46)
Dr. Dolittle - 76
9,10/1998 (str. 47)
Nori na Mary - 77
9,10/1998 (str. 48)
Žametne noči -7 8
9,10/1998 (str. 51)
Reševanje vojaka Ryana - 79
9,10/1998 (str. 42)
NICHOLS, Bill:
Dokumentarni načini reprezentacije - 80 zgodovina dokumentarnega filma 7,8/1998 (str. 4)
PELKO, Stojan: Kiaroscuro - 81 filmi leta 97' 1,2/1998 (str. 4) Montažna mašina
Andrej Sprah: Dokumentarni film in
oblast - 82
branje
9,10/1998 (str. 29} Auditum
Michel Chton: Le Son - 83 branje
7,8/1998 (str. 22) POHAR, Nejc:
O dvakrat treh slovenskih filmskih radostih In blaznostih - 84 slovenski film 1,2/1998 (str. 29)
Zvonko Čoh, Milan Erič - Bik socializiral Milana Čolia in Zvonka Eriča? - 85 inrervju
3,4/1998 (str. 15) Anastazija - 86 3,4/1998 (str. 50) Basquiat - 87 3,4/1998 (str. 50) Boksar - 88 3,4/1998 (str. 51) Bolje ne bo nikoli - 89 3,4/1998 (str. 51) Škratje - 90 3,4/1998 (str. 55}
Gospod Magoo - 91 5,6/1998 (str. 43) Poligraf - 92 5,6/1998 (str. 47) Rezilo - 93 5,6/1998 (str. 48) Zadnji udarec - 94 5,6/1998 (str. 51) Armageddon - 95 7,8/1998 (str. 24) Čudežni meč - 96 7,8/1998 (str. 24} Divje strasti - 97 7,8/1998 (str. 24) Krik 2 - 98 7,8/1998 (str. 26) Policaji - 99 7,8/1998 (str. 28) Riba, imenovan Sharon - 100 7,8/1998 (str. 30) Spice world - 101 7,8/1998 (str. 31) Zorro - 102 7,8/199S (str. 33) Zenitni posrednik - 103 7,8/1998 (str. 33) Blues za Saro - 104 9.10/199S (str. 40) Blondinka - 105 9,10/1998 (str. 46} Dosjeji X - 106 9,10/1998 (str. 46)
POPEK, Simon:
Zgodovina v (na) enem ekranu - 107
uvodnik
1,2/1998 (str. 3)
Popolna oblast - Brez obraza - 108
filmi leta 97'
1,2/1998 (str. 9)
Donnle Brasco - 109
1,2/1998 (str. 44)
Igra -110
1,2/1998 (str. 45)
Kitajska skrinjica - 111
1, 2/1998 (str. 46)
Kolja - 112
1, 2/1998 (str. 47)
L.A. Zaupno - 113
1,2/1998 (str. 48)
Mešanka - 114
1,2/1998 (str. 48)
Sedem let v Tibetu - 115
1,2/1998 (str. 51) ■
Ekranova avtorska politika - 116
uvodnik
3 4/1998 (str. 3)
Retrospektiva Alpe Adria v Trstu - 117 3,4/1998 (str. 29}
Puriša Dordevič, Bato Čenglč, Dušan Makavejev, Živojin Pavlovič, Lazar Stojanovič, Želimir Žilnik - 118 intervju
3,4/1998 (str. 31) Rotterdam - Amerika vs. Iran: derbl '98-119 festival: Rotterdam '98 3,4/1998 (str. 40) Odštekano življenje - 120 3,4/1998 (str. 53) Premirje - 121 3,4/1998 (str. 54)
Vem, kaj sle zagrešili lansko poletje - 122
3,4/1998 (str. 55)
30 let quinzaina - in kaj? - 123
5,6/1998 (str. 3)
Cannes '98 - 124
festival: Cannes '98
5,6/1998 (str. 4)
Vrt dobrega in zla - 125
5,6/1998 (str. 38)
G.I.Jane - 126
5,6/1998 (str. 43)
Morilci - 127
5,6/1998 (str. 45)
Pasji dnevi - 128
5,6/1998 (str. 47)
Vsi pravijo ljubim tc - 129
5,6/1998 (str. JO)
Dnevi dokumentarca v dveh delili -130 uvodnik
7,8/1998 (str. 3)
Potovanje v tretjem razredu - 131 festival: Benetke '98 7,8/1998 (str. 14) Prinesite mi glavi Smiljaniča in Štefančiča -132
branje: Zoran Sniiljanič, Marcel
Štefančič, jr.: Let's go! Why not?
7,8/1998 (str. 23)
l'ankrta- 134
7,8/1998 (str. 28)
Smrtonosno orožje 4 - 135
7,8/1998 (str. 30)
Tako je ljubka - 136
7,8/1998 (str. 31)
Veliki Lebowski -137
7,8/1998 (str. 32)
Albert in David Maysles - 138
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 26)
Iilju7. za Saro: kako parodirati
parodijo? -139
slovenski film
9,10/1998 (str. 41)
Popolni umor - 140
9,10/1998 (str. 49)
Vroče noči - 141
9,10/1998 (str. 50)
PRASSELj Igor:
Socializacija bika? - 142
festival: 1. festival slovenskega filma
3,4/1998 {str. 11)
Zagreb - 13. Svetovni festival
animiranega filma - 143
festival: Zagreb '98
5,6/1998 (str. 18)
Perspektivne perspektive - 144
festival: L1FF '98
9,10/1998 (str. 38)
STOJANOV1Č, Dušan: Katalog novega jugoslovanskega filma -145 3,4/1998 (str. 39}
ŠKAFAR, Vlado: Okus po češnjah - 146 filmi leta 97' 1,2/1998 (str. 10) Sedem stopnic do neba - 1 47 iranski film 5,6/1998 (str. 24) Louis Lumière -148 slovar dokumentaristov 9,10/1998 (str. 24) Jonas Mekas - 149 slovar dokumentaristov 9,10/1998 (str. 26) Chris Marker - 150 slovar cineastov
9,10/1998 (str. 30)
ŠPRAH, Andrej:
Herzog: raziskava razsežnosti
spomina -151
slovenski film
1,2/1998 (str. 24)
Drugačne podohe drugačnosti:
Vzhodno-zaliodna palača - 152
filmi leta 97'
1,2/1998 (str. 14)
Stari most - 153
festival: 1. festival slovenskega filma 3,4/1998 (str. 10)
Sladki poslej: na poti od tragedije do katastrofe - 154
5,6/1998 (str. 34)
Nezanesljiva verodostojnost resničnih podob - oris zgodovine dokumentarnega filma - 155
zgodovina dokumentarnega filma
9,10/19988 (str. 2)
Louis Lumiere - 156
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 24)
Joris Ivens - 157
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 24)
Dziga Vertov - 158
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 24)
Pare Lorentz - 159
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 25)
Leni Riefenstahl - 160
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 25)
Free cinema - 161
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 27)
TRŠAR, Toni:
Črni film v Jugoslaviji - 162
3,4/1998 (str. 20)
TRUŠNOVF.C, Gorazd: Amistad - 163 3,4/1998 (str. 50) Vesoljski bojevniki - 164 3,4/1998 (str. 55) Hamlet - 165 5,6/1998 (str. 44) Nič ni izgubljeno - 166 5,6/1998 (str. 47) Tisoč aker - 167 5,6/1998 (str. 49) Velika pričakovanja - 168 5,6/1998 (str, 49) Izgubljeni v vesolju - 169 7,8/1998 (str. 25) Mimik - 170 7,8/1998 (str. 27) Noro mesto - 171 7,8/1998 (str. 27) Plešem sama -172 7,8/1998 (str. 28) Preživetje -173 7,8/1998 (str. 29} Želim si tc - 174 7,8/1998 (str. 33}
VAl.F.NTINČIČ, Mateja: Brezno - 175
festival: 1. festival slovenskega filma 3,4/1998 (str. 4) Jaekie Brown - 176 kritika
5,6/1998 (str. 40} Dež za ubijanje - 177 7,8/1998(str. 24) Let bele golobice -178 7,8/1998(str. 26) Rdeči kot - 179 7,8/199S(str. 30} Elizabeta - 180 9,10/1998 (str. 47) Šepetati konjem - 18 I 9,10/1998 (str. 49)
VALIČ, Denis:
Hana-bi - 182
filmi leta 97'
1,2/1998 (str. 17}
Deklica s frnikulami - 183
festival: I. festival slovenskega filma
3,4/1998 (str. 9)
VRDLOVEC, Zdenko:
Pikapolonica in Samotna zvezda - 184
filmi leta 97'
1,2/1998(srr. 20)
Slovenski črni val - 185
3,4/1998 (str. 26)
Jean Rouch - 186
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 25)
Britansko dokumentarno gibanje - 187
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 27)
Ciuema-včritc -188
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 27)
Direktni film - 189
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 28)
Militantni film - 190
slovar dokumentaristov
9,10/1998 (str. 28)
VUČKOVIČ, Miroljub:
Atom Egoyan - Vivrc sa vie in smrt -191
intervju
5,6/1998 (str. 30)
Tsai Ming-liang - "Bil sem tam, on pa tukaj; sedaj je on na nebu, jaz pa tu" -192
intervju
7,8/1998 (str. 20)
ZAJC, Melita:
Office killer - 193
filmi leta 97'
1,2/1998 (str. 22)
Viennale - od danes do jutri - 194
festival: Viennale '97
1,2/1998 (str. 37)
Diagonale - festival avstrijskega
filma -195
festival: Diagonale '98 5,6/1998 (str. 20} Tehnike nasilja - l+po naključju" Mihael Haneke in grozljivost in privlačnost oblik -196 5,6/1998 (str. 22)
ORIGINALNI NASLOVI FILMOV
A
Absolute Power - 108
(C. Eastwood, 1997)
Akcija - 185
(Jane Kavčič, 1960)
Aldile, 1/ - 31
(Lucio Fulci, 1981)
Alien: Resurrection - 17
(Jean-Pierre Jeuner, 1997)
Alone. Life Wastes Andy Hardy - 195
(Martin Arnold, 1998)
Amistad - 163
(Steven Spielberg, 1997}
Amantcs del circulo polar, Los - 131
(Julio Medem, 1998)
Anastasia - 86
(Don Bluth, 1997)
Anthropophagous - 31
(Aristido Massaccesi, 1981)
Apostle, The - 124
(Robert Duval], 1998)
Aprile - 124
(Nanni Moretti, 1998)
Armageddon - 95
(Michael Bay, 1998)
As good as it gets - 89
(James L. Brooks, 1997)
Assassin(s) - 127
(Mathieu Kassovitz, 1997)
Atalanta, L' - 38
(Jean Vigo, 1934)
Austin Powers - 47
(Jay Roach, 1997)
Avengers, The - 69
(Jeremiah Chechik, 1998)
Aybch 119, 147
(J a far Panahi, 1997}
B
Basqiii.it - 87 (Julian Schnabel, 1997) Beatrice Ccnci - 31 (Riccardo Freda, 1956} Bible and lite gun club - 119
(Daniel J. Harris, 1997) Big Lebowski - 30, 137 (Joel in Ethan Coen, 1997) Blues za Saro - 104, 139 (Boris Jurjasevic, 1998} Boogie nights - 141 (Paul Thomas Anderson, 1997) Book of life, The - 124 (Hal Hartley, 1998) Borrowers, The - 90 (Peter Hewitt, 1997) Boxer, The - 88 (Jim Sheridan, 1997) Brezno -175 (Igor Smid, 1997) Burc baruta -131 (Goran Paskaljevic, 1998} Butcher boy - 30 (Neil Jordan, 1997)
C
Carne trcmula - 46 (Pedro Almodovar, 1997) Celebrity -131 (Woody Allen, 1998) Ceux qui m'aiment prendront Ic train - 29
(Patrice Chereau, 1998) Chinese box - 111 (Wayne Wang, 1997} City of angels - 34 (Brad Silberling, 1998} Claire Dolan - 124 (Lodge Kerrigan, 1998) Clerks - 54 (Kevin Smith, 1994) Conte d'automnc - 131 (Eric Rohmer, 1998) Cop Land - 99 (James Mangold, 1997) Corazon iluminado - 29 (Hector Babenco, 1998) Crna niacka, bcli macor - 13 I (Emir Kusturica, 1998)
D
Dance me to my song - 29 (Rolf dc Heer, 1998) Deconstructing Harry - 119 (Woody Allen, 1998) Deep impact - 94 (Mimi Leder, 1998) Deklica s frnikulami - 183 (Silvan Furlan, 1998) Devil's advocate - 57 (Taylor Hackford, 1997) Dong gong xi gong - 152 (Zhang Yuan, 1997) Donnie Brasco - 109 (Mike Newell, 1997} Dr. Dolittle - 76 (Betty Thomas, 1998)
E
Edge, The - 173 (Lee Tamahori, 1997) Ekspres, ekspres - 84 (Igor Sterk, 1996} Elizabeth - 1 80 (Shekhar Kapur, 1998) Endgame/Bronx lotta finale - 31 (Aristido Massaccesi, 1983) Ennui, L' - 131 (Cedric Kahn, 1998) Event horizon - 16 (Paul Anderson, 1997) Everybody say I love you - 129 (Woody Allen, 1996)
F
Face/Off - 108 (J. Woo, 1997) Festcn - 124
(Thomas Vintergberg, 1998} Fire down below - 59
(Felix E. Alcala, 1997)	61
Flubber - 66
(Les Mayfield, 1997) Full Monty, The - 14 (Peter Cattaneo, 1997)
G
Game, The - 110 (David Fincher, 1997) General, The - 29 {John Boorman, 1998) George of the Jungle - 48 (Sam Weisman, 1997) G.I.Jane - 126 (Ridley Scott, 1997) Gingerbread man - 30 (Robert Altman, 1997) Godzilla - 62, 68 (Roland Emmerich, 1998) Good Will Hunting - 7 (Gus van Sant, 1997) Grajski biki -185 (Jože Pogačnik, 1967} Great expectations - 168 (Alfonso Cuaron, 1997) Gridlock'd - 8 (Vondie Curtis-Hall, 1997) Gumrno - 119 (Harmony Korine, 1997)
H
Hamlet - 165
(Kenneth Branagh, 1996)
Hana-bi - 182
(Takeshi Kitano, 1997)
Happiness - 29
(Todd Solondz, 1998)
Hard rain - 177
(Mikael Salomon, 1997)
Henry Fool - 124
(Hal Hartley, 1998)
Hercules - 49
(John Musker, 1997)
Herzog - 151
(Mitja Milavec, 1997)
High art - 29
(Lisa Cholodenko, 1998)
Hiroshima, mon amour - 37
(Alain Resnais, 1959}
Historic milosnc - 144
(Jerzy Stuhr, 1997)
Hole, The - 124
(Tsai Ming-hang, 1998)
Hollow Reed - 55
(Angela Pope, 1995)
Hollywoodism: jews, Movies, and the
American Dream - 144
(Simcha Jacobovici, 1997)
Home alone 3-53
(Raja Gosnell, 1997)
Hope floats - 74
(Forest Whitaker, 1998)
Horse whisperer, The - 181
(Robert Redford, 1998)
Hurlyburly - 131
(Anthony Drazan, 1998)
I
Idioterne - 124
(Lars von Trier, 1998)
I know what you did last summer - 122
(Jim Gillespie, 1997)
[lluminata - 29
(John Turmrro, 1998)
In & out - 58
(Frank Oz, 1997)
J
Jackal, The - 61
(Michael Caton-Jones, 1997) Jackie Brown - 30, 176 (Quentin Tarantino, 1997) JunkMail - 52 (Pal Sletaune, 1997)
K
62 Kama sutra: a tale of love - 33 (Mira Nair, 1996)
Killer - 124
(Darejan Omirbaev, 1998) Kiss the girls - 19 (Gary Felder, 1997) Knoflikari - 144 (Petr Zelenka, 1997) Kolya-112 (Jan Sverak, 1997) Kurt and Courtney - 124 (Nick Broomfield, 1998)
L
L.A. Confidential - 113
(Curtis Hanson, 1997}
Ladybird - 184
(Ken Loach, 1994)
Last night - 29
(Don McKellar, 1998)
Lethal weapon 4 - 135
(Richard Donner, 1998}
Leila - 119, 147
(Dariush Mehrjui, 1997)
Letzte Mann, Der - 40
(Friedrich Wilhelm Murnau, 1924)
Life less ordinary, A - 120
(Danny Boyle, 1997)
Lone Star 184
(John Sayles, 1996)
Long kiss goodnight - 60
(Renny Harlin, 1996)
Lost in space - 169
(Stephen Hopkins, 1998)
Lou Reed: Rock and Roll Heart - 144
(Timothy Greenfield-Sanders, 1997)
Lulu on the bridge - 29
(Paul Auster, 1998)
M
Mad city -171
(Constantin Costa-Gavras, 1998)
Magic sword - 96
(Frederik du Chau, 1998)
Man in the iron mask, The - 65
(Randal! Wallace, 1997)
Man who knew too much, The - 10
(Jon Amiel, 1997}
Marius et Jeannette - 144
(Robert Gudiguian, 1997)
Marvin's room - 6
(Jerry Zacks, 1996)
Mask of Zorro, The - 102
(Martin Campbell, 1998)
Matchmaker - 103
(Mark Joffe, 1998)
Men with guns - 119
(John Sayles, 1997)
Mercury rising - 9
(Harold Becker, 1998)
Metisse - 114
(Mathieu Kassovitz, 1993)
Mia eoniotita ke mia mera - 29
(Theo Angelopoulos, 1998)
Microcosmos - 1
(Claude Nuridsany, Marie Perennou, 1996)
Midnight in the Garden of Good and Evil - 125
(Clint Eastwood, 1997) Milk - 195
(Edgar Honetschlaeger, 1997) Mimic - 170
(Gullermo del Toro, 1997)
Minuta za umor - 185
(Jane Kavčič, 1962)
Mooshak-c kaghazi - 119, 147
(Farhad Mehranfar, 1997)
Mortal kombat 2: Annihilation - 71
(John R. Leonetti, 1997)
Mosafere-jonub - 119,147
(Parviz Shahbazi, 1997)
Mousehunt - 64
(Gore Verbinski, 1997)
Mr. Magoo - 91
(Stanley Tong, 1997)
My name is Joe - 29
(Ken Loach, 1998)
N
Na papirnatih avionih - 185 (Matjaž Kiopčič, 1967) Non si sevizia un paperino - 31 (Lucio Fulci, 1972} Nosferatu - 36 (Friedrich W. Murnau, 1922) Nothing to lose - 166 (Steve Oedekerk, 1997) Notti bianche, Le - 39 (Luchino Visconti, 1958)
O
Object of my affection, The - 174
(Nicholas Hytner, 1998) Office Killer - 193 (Cindy Sherman, 1997) Orphans - 131 (Peter Mullan, 1998) Out of sight - 75 (Steven Soderbergh, 1998) Outsider - 84 (Andrej Koša k, 1996)
P
Peacemaker, The - 50 (Mirni Leder, 1997) Perfect murder, A - 140 (Andrew Davis, 1998) Pet majskih dni - 4 (Franci Slak, 1998) Ples v dežju -185 (Boštjan Hladnik, 1961) Polygraphe, Le - 92 (Robert Lepage, 1996) Postman, The - 70 (Kevin Costner, 1997) Private parts - 51 (Betty Thomas, 1997} Profonde rosso - 31 (Dario Argento, 1975)
R
Rdeče klasje - 185 (Živojin Pavlovic, 1970) Real blonde, The - 105, 119 (Tom DiCillo, 1997) Red corner - 179 (Jon Avnet, 1997) Replacement killers -133 (Antoine Fuqua, 1998)
S
Safari be diare mosafer - 119, 147
(Bahman Kiarostami, 1997)
Saving Private Ryan - 79
(Steven Spielberg, 1998)
Scream 2-98
(Wes Craven, 1997)
Seul contre tous - 144
(GasparNoe, 1998)
Seven years in Tibet - 115
(Jean-Jacques Annaud, 1997)
She's so lovely - 43, 136
(Nick Cassavetes, 1997)
Siebtelbauern, Die - 195
(Stefan Ruzowitzky, 1998)
Silence, Le - 131
(Mohsen Makhmalbaf, 1998)
Six days seven nights - 73
(Ivan Reitman, 1998)
Slam - 124
(Marc Levin, 1998}
Sling blade - 93
(Billy Bob Thornton, 1996)
Small faces - 2
(Gilles MacKinnon, 1995)
Snapper, The - 100
(Stephen Frears, 1993)
Socializacija bika? -5, 56, 85, 142
(Zvonko Čoh, Milan Eric, 1998)
Soldier's daughter never cries - 131
(James Ivory, 1998)
Spanish prisoner, The - 11, 119
(David Mamet, 1997)
Spawn - 72
(Mark A.Z. Dipp, 1997) Spettro, Lo - 31 (Riccardo Freda, 1963) Spice world-the movie - 101 (Bob Spiers, 1998) Starship troopers - 164 (Paul Verhoeven, 1997) Stari most -153 (Vlado Skafar, 1998) Stealing beauty - 172 (Bernardo Bertolucci, 1996} Stereotip - 84 (Damjan Kozole, 1997) Suburbia - 42 (Richard Linklater, 1997) Sweet hereafter, The - 154 (Atom Egoyan, 1997) Szenvedely - 29 (Gyorgy Feher, 1998)
T
Ta'm-e guilass - 81, 146
(A. Kiarostami, 1997)
Tango - 29
(Carlos Saura, 1998)
Tarh -119, 147
(Bahman Kiarostami, 1997}
There's something about Mary - 77
(Peter in Bobby Farrelly, 1998)
Thousand acres, The - 167
(Jocelyn Moorhouse, 1997)
Titanic - 18
(James Cameron, 1997) Tomorrow never dies - 15 (Roger Spottiswoode, 1997) Tranceformer: A portrait of Lars von Trier - 144
(Stig Bjorkman, 1997) Tregua, La - 121 (Francesco Rosi, 1996) Truman show, The - 35 (Peter Weir, 1998) Twin Town - 134 (Kevin Allen, 1997)
U
Uccello dalle piumc di cristalo, L1 - 31
(Dario Argento, 1969) U.S. Marshals - 67 (Stuart Baird, 1998)
V
Velvet Goldmine - 78, 24 (Todd Haynes, 1998} Veselica - 185 (Joze Babic, 1960) Vie de Jesus, La - 144 (Bruno Dumont, 1997) Vie revee des anges, La - 29, 144 (Erick Zonca, 1998)
W
Wag the dog - 128 (Barry Levinson, 1998) Welcome to Sarajevo - 63 (Michael Winterbottom, 1997} Wild things - 97 (John McNaughton, 1997) Wings of a dove - 178 (Iain Softley, 1997} Wirehead - 195
(Tim Novotny, Norbert Pfaffenbichler, 1998}
X
X files - 106
(Rob Bowman, 1997}
Y
Year of the horse - 119 (Jim Jarmusch, 1997)
Zir-e darakhtan e zeyton - 81 (A. Kiarostami, ¡994)
/
SLOVENSKI NASLOVI FILMOV
A
Akcija - 185 (Jane Kavčič, I960) Amistad - 163 (Steven Spielberg, 1997) Anastazija - 86 {Don Bluth, 1997) Apostol - 124 {Robert Duvall, 1998) April - 124
{N.inni Moreni, 1998) Armageddon - 95 (Michael Bay, 1998) (Frederik du Chau, 1998) Atalanta - 38 (Jean Vigo, 1934) Austin Powers - 47 (Jay Roach, 1997)
B
Hasquiat - 87 (Julian Schnabel, 1997) Bele noči - 39 (Luchino Visconti, 1958) Biblija in strelski klub (Daniel J. Harris, 1997) Blondinka - 105, 119 (Tom DiCillo, 1997) Blues za Saro - 104, 139 (Boris Jurjaševič, 1998) Boksar - 8 S (Jim Sheridan, 1997) Bolje ne bo nikoli - 89 (James L. Brooks, 1 997) Brezno - 175 (Igor Smid, 1997) Brez obraza - 108 (J. Woo, 1997)
C
Claire Dolan - 124
(Lodge Kerrigan, 1998)
Č
Črna mačka, beli maček - 131 (Emir Kusturica, 1998) Čudežni meč - 96 {Frederik du Chau, 1998)
D
Daleč od oči - 75 (Steven Soderbergh, 1998) Deklica s frnikulami - 183 (Silvan Furlan, 1998) Dež za ubijanje - 1 77 (Mikael Salomon, 1997) Divje strasti - 97 (John McNaughton, 1997) Dobri Will Hunting - 7 (Gus van Sant, 1997) Dobrodošli v Sarajevu - 63 (Michael Winterbotrom, 1997) Dolgčas - 131 (Cedric Kahn, 1998) Do nazga - 14 (Peter Cattaneo, 1997) Donnie Brasco - 109 (Mike Newell, 1997) Dosjeji X - 106 (Rob Bowman, 1997) Dr. Dolittle - 76 (Betty Thomas, 1998) Džankiji - 8
(Vondie Curtis-Hall, 1997) E
Ekspres, ekspres - 84 {Igor Šterk, 1996) Elitni morilci - 133 {Antoine Fuqua, 1998) Elizabet - 180 {Shekhar Kapur, 1998)
G
General - 29 {John Boorman, 1998) George iz džungle - 48 {Sam Weisman,1997) G.I.Jane - 126 {Ridley Scott, 1997) Godzilla - 62, 68 (Roland Emmerich, 1998) Gospod Magoo - 91 (Stanley Tong, 1997) Grajski biki - 185 (Jože Pogačnik, 1967) Gumbarji - 144 (Petr Zelenka, 1997) Jerzy Smhr, 1997) Gummo - 119 (Harmony Korine, 1997)
H
Hamlet - 165 (Kenneth Branagh, 1996) Henry Fool - 124 (Hal Hartley, 1998) Herkul - 49 (John Musker, 1997) Hcrzog - 151 (Mitja Milavec, 1997) Hirošima, ljubezen moja - 37 (Alain Resnais, 1959) Holywoodizem - 144 {Simcha Jacobovici, 1997) Hudičev advokat - 57 (Taylor Hackford, 1997)
I
Idioti - 124
(Lars von Trier, 1998)
Igra - 110
(David Fincher, 1997) llluminata - 29 (John Torturro, 1998) Izgubljeni v vesolju - 169 (Stephen Hopkins, ¡998)
J
Jackie Brown - 30, 176 (Quentin Tarantino, 1997) Je ali ni.1 - 58 (Frank Oz, 1997) Jesenska zgodba -131 {Eric Rohmer, 1998) Jezusovo življenje - 144 (Bruno Dumont, 1997) Jutri nikoli ne umre - 15 (Roger Spottiswoode, 1997)
K
Kama sutra: zgodba o ljubezni - 33
(Mira Nair, 1996)
Kitajska skrinjica — 111
(Wayne Wang, 1997)
Knjiga življenja - 124
(Hal Hartley, 1998)
Kolja- 112
(Jan Sverak, 1997)
Krik 2 - 98
(Wes Craven, 1997)
Krvavo obzorje - 16
(Paul Anderson, 1997)
Kurt in Courtney - 124
(Nick Broomfield, 1998)
L
L.A. Zaupno - 113
(Curtis Hanson, 1997)
Lejla - 119, 147
(Darisuh Mehrjui, 1997)
Let bele golobice - 178
(lain Softley, 1997)
Leto konja - 119
(Jim Jarmusch, 1997)
Ljubimca s polarnega pasu - 131
(Julio Medem, 1998)
Luknja - 124
(Tsa Ming-liang, 1998)
Lulu na mostu - 29 (Paul Auster, 1998)
M
Marius in Jcannette - 144 (Robert Gudiguian, 1997) Marvinova soba - 6 (Jerry Zacks, 1996) Maščevalci - 69 (Jeremiah Chechik, 1998) Merkurjev srd - 9 (Harold Becker, 1998) Mesarček - 30 (Neil Jordan, 1997) Meseno poželenje - 46 (Pedro Almodovar, 1997) Mesto angelov - 34 (Brad Silberling, 1998) Mešanka - 114 {Mathieu Kassovitz, 1993) Mikrokozmos - 1
(Claude Nuridsany, Marie Perennou, 1996)
Mimik - 170
(Gullermo del Toro, 1997) Minuta za umor - 185 (Jane Kavčič, 1962) Mirovnik - 50 (Mimi Leder, 1997) Mišji lov - 64 (Gore Verbinski, 1997) Mleko - 195
(Edgar Honetschlaeger, 1997)
Moje ime je Joe - 29
(Ken Loach, 1998)
Morilci - 127
(Mathieu Kassovitz, 1997)
Možje s puškami - 119
(John Sayles, 1997)
Mož, ki je premalo vedel - 10
{Jon Amiel, 1997)
Mož z železno masko - 65
(Randall Wallace, 1997)
N
Naga resnica - 51
(Betty Thomas, 1997)
Na papirnatih avionih - 185
(Matjaž Klopčič, 1967)
Nepomembneži - 2
(Gilles MacKinnon, ¡995)
Nič ni izgubljeno - 166
(Steve Oedekerk, 1997)
Nori na Mary - 77
(Peter in Bobby Family, 1998)
Noro mesto - 171
(Constantin Costa-Gavras, 1998)
Nosferatu - 36
(Friedrich W. Murnau, 1922)
O
Odpadna pošta - 52 (Pal Sletaune, 1997) Odštekano življenje - 120 (Dany Boyle, 1997) Office Killer - 193 (Cindy Sherman, 1997) Ognjemet -182 (Takeshi Kitano, 1997) Ognjeno obzorje - 59 (Felix E. Alcala, 1997) Okus po češnjah - 81, 146 (A. Kiarostami, 1 997) Osmi potnik: vstajenje - 17 {Jean-Pierre Jeunet, 1997) Outsider - 84 {Andrej Košak, 1996)
P
Pankrta - 134 {Kevin Allen, 1997) Papirnati avioiii - 119, 147 (Farhad Mehranfar, 1997) Pasji dnevi - ¡28 (Barry Levinson, 1998) Pet majskih dni - 4 (Franci Slak, 1998)
Pikapolonica - 184
(Ken Loach, 1994)
Ples v dežju - 185
(Boštjan Hladnik, 1961)
Plešem sama - 172
(Bernardo Bertolucci, 1996)
Pod oljkami - 81
(A. Kiarostami, 1994)
Policaji - 99
(Jaes Mangold, 1997)
Poligraf - 92
(Robert Lepage, 1996)
Poljub za lahko noč - 60
(Renny Harlin, 1996)
Popolna oblast - 108
(C. Eastvood, 1997)
Popolni umor -140
(Andrew Davis, 1998)
Popomik z juga - 119, 147
(Parviz Shahbazi, 1997)
Poslednji mož - 40
(Friedrich Wilhelm Murnau, I924)
Poštar - 70
{Kevin Cosrner, 1997)
Potovanje v deželo Popotnika - i 19, 147
(Bahman Kiarostami, 1997)
Predmestje - 42
(Richard Unklarer, 1997)
Premirje - 121
(Francesco Rosi, 1996)
Preživetje - 173
(Lee Tamahori, 1997)
Projekt - 119, 147
(Bahman Kiarostami, 1997)
R
Razsvetljeno srce - 29 (Hector Babenco, 1998) Raztreseni profesor - 66 (Les Mayfield, 1997) Rdeče globine - 31 (Dario Argento, 1975) Rdeče klasje - 185 (živojin Pavlovic, 1970) Reševanje vojaka Ryana - 79 {Steven Spielberg, 1998) Rezilo - 93
(Billy Bob Thornton, 1996) Rdeči kot - 179 (Jon Avnet, 1997) Riba, imenovana Sharon - 100
(Stephen Frears, 1993)
S
Sam doma 3 - 53
(Raja Gosnell, 1997)
Samotna zvezda - 184
(John Sayles, 1996)
Sant proti vsem - 144
(Caspar Noe, 1998)
Sam. Življenje zapravlja Andya
Hardya -195
(Martin Arnold, 1998)
Sedem let v Tibetu - 115
(Jean-Jacques Annaud, 1997)
Sedminski kmetje - 195
(Stefan Ruzowitzky, 1998)
Sirote - 131
(Peter Muilan, 1998)
Skrivnost rdeče rokavice - 31
(Dario Argento, 1969)
Sladki poslej - 1 54
(Atom Egoyan, 1997)
Slani -124
(Marc Levin, 1998)
Slavje - 124
(Thomas Vinterberg, 1998)
Slavni - 131
(Woody Allen, 1998)
Smrtonosni spopad 2-71
(John R. Leonetti, 1997)
Smrtonosno orožje 4 -135
(Richard Donner, 1998)
Socializacija bika? -5, 56, 85, 142
(Z. Čoh, M. Eric,1998)
Sod smodnika - 131	63
(Goran Paskaljevic, 1998)
Spawn - 72	Zadnji udarec - 94	Dordcvič, Puriša - 1 18	Moorhouse, Jocelyn - 167
(Mark A.Z. Dipp, 1997)	(Mirni Leder, 1998)	Eastvood, Clint - 10S, 125	Moretti, Nanni - 124
Spice world - 101	Zapleši me v mojo pesem - 29	Egoyan, Atom - 154, 191	Mullan, Peter - 131
(Bob Spiers, 1998)	(Rolf de Heer, 1998)	Emmerich, Roland - 62, 68	Murnau, Friedrich W. - 36, 40
Srce rokenrola - 144	Zbogom, dekleta - 19	Erie, Milan - 5, 52, 85, 142	Musker, John - 49
(Timothy Greenfield-Sanders, 1997)	(Gary Felder, 1997)	Farrelly, Bobby - 77	Nair, Mira - 33
Sreča - 29	Zgodbe o ljubezni - 144	Farrelly, Peter - 77	Newell, Mike - 109
(Todd Solondz, 1998)	(Jerzy Stuhr, 1997)	Feller, Gyorgy - 29	Noe, Gaspar - 144
Stari most -153	Zlomljeni glas - 55	Felder, Gary - 19	Novotny, Tim - 195
(Vlado Škafar, 1998)	(Angela Pope, 1995)	Fincher, David - 110	Nuridsany, Claude - 1
Stereotip - 84	Zorro - 102	Frears, Stephen - 100	Oedekerk, Steve - 166
(Damjan Kozole, 1997)	(Martin Campbell, 1998)	Freda, Riccardo - 31	Omirbaev, Darejan - 124
Strast - 29	Zrcalo - 119, 146	free cinema - 161	Ophuis, Marcel - 27
(Gyorgy Feher, 1998)	(Jafar Panahi, 1997)	Fulci, Lucio - 31	Oz, Frank - 58
Š	Zvezni šerifi - 67	Fuqua, Antoine - 133	Panahi, Jafar - 1 19, 147
	(Stuart Baird, 1998)	Furlan, Silvan - 183	Paskaljevic, Goran - 131
Šakal - 61		Gillespie, Jim - 122	Pavlovič, Živojin - 118, 185
(Michael Caron-Jones, 1997)	Ž Žametne noči - 78,124	Gosnell, Raja - 53	PerennoLi, Marie - 1
Šepetati konjem - 181		Greenfield-Sanders, Timothy - 144	Pfaffenbichler, Norbert - 195
(šepetati konjem, 1998)	(Todd Haynes, 1998) Želim si te - 174	Gudiguian, Robert - 144	Pogačnik, Jože - 185
Šest dni, sedem noči - 73		Hackford, Taylor - 57	Polanski, Roman - 3
(Ivan Reitman, 1998)	(Nicholas Hytner, 1998)	Ha neke, Mihael - 196	Pope, Angela - 55
Škratje - 90	Ženitni posrednik - 103	Hanson, Curtis - 113	Redford, Robert - 181
(Peter Hewitt, 1997)	(Mark Joffe, 1998)	Harlin, Renny - 60	Reitman, Ivan - 73
Španski zapornik - 11, 119	Življenje kot ga sanjajo angeli - 29, 144	Harris, Daniel J. - 119	Resnais, Alain - 37
(David Mamet, 1997)	(Erick Zonca, 1998)	Hartley, Hal - 124	Riefenstahl, Leni - 160
		Haynes, Todd - 78, 124	Roach, Jay - 47
T	REŽISERJI/OSEBE	Heer, Rolf de - 29	Rohmer, Eric - 131
Tako je ljubka - 43, 136	Alcala, Felix E. - 59	Hewitt, Peter - 90	Rosi, Francesco - 121
(Nick Cassavetes, 1997)	Allen, Kevin - 134	Hladnik,Boštjan -185	Rouch, Jean - 186
'l ango - 29	Allen, Woody - 45, 119, 129, 131	Honetschlaeger, Edgar - 195	Ruzowitzky, Stefan - 195
(Carlos Saura, 1998)	Almodovar, Pedro - 46	Hopkins, Stephen - 169	Salomon, Mikael - 177
Titanik - 18	Altman, Robert - 30	Hytner, Nicholas - 174	Sant, Gus van - 7
(James Cameron, 1997)	Amiel, Jon - 10	Ivens, Joris - 157	Saura, Carlos - 29
Tisoč akcr - 167	Anderson, Paul - 16	Ivory, James - 131	Sayles, John - 119, 184
(Jocelyn Moorhouse, 1997)	Anderson, Paul Thomas -141	Jacobovici, Simcha - 144	Schnabel, Julian - 87
Tisti, ki me ljubijo, se peljejo z	Angelopoulos, Theo - 29	Jarmusch, Jim - 119	Scott, Ridley - 126
vlakom -29	Annaud, Jean-Jacques - 115	Jeunet, Jean-Pierre - 17	Shahbazi, Parviz - 1 19, 147
(Patrice Chereau, 1998)	Argcnto, Dario - 31	Joffe, Mark - 103	Sheridan, Jim - 88
Tišina - 131	Arnold, Martin - 195	Jonas Mekas - 149	Sherman, Cindy - 193
(Mohsen Makhmalbaf, 1998)	Auster, Paui - 29	Jordan, Neil - 30	Silberling, Brad - 34
Tranceformer: portret Larsa von	Avnet, Jon - 179	Jurjaševič, Boris - 104, 139	Škafar, Vlado - 153
Trierja -144	Babenco, Hector - 29	Kahn, Cednc - 131	Slak, Franci - 4
(Stig Bjorkman, 1997)	Babič, Jože - 185	Kapur, Shekhar - 180	Sleraune, Pal - 52
Trgovci - 54	Baird, Stuart - 67	Kassoviti, Mathieu - 114, 127	Makavejev, Dušan - 118
(Kevin Smith, 1994)	Bava, Mario - 32	Kavčič, Jane - 185	Šmid, Igor - 175
Trumanov show - 35	Bay, Michael - 95	Kerrigan, Lodge - 124	Smiljanič, Zoran - 132
(Peter Weir, 1998)	Becker, Harold - 9	Kiarostami, Abbas - 81, 147	Smith, Kevin - 54
U	Bcrtolucci, Bernardo - 172	Kiarostami, Bahman-119, 147	Soderbergh, Steven - 75
	Bjorkman, Stig - 144	Kitano, Takeshi - 182	Softley, lain -178
Ubijalec - 124	Bluth, Don - 86	Klopčič, Matjaž - 185	Solondz, Todd - 29
(Darejan Omirbaev, 1998)	Boorman, John - 29	Korine, Harmony - 119	Spielberg, Steven - 79, 163
Upanje ostaja - 74	Bowman, Rob - 106	Košak, Andrej - 84	Spiers,Bob - 101
(Forest Whitaker, 1998)	Boyle, Danny - 120	Kozole, Damjan - 84	Spottiswoode,Roger - 15
	Branagh, Kenneth - 165	Kramer, Robert - 26, 28	Šprah, Andrej - 82
V	britansko dokumentarno gibanje - 187	Kusturica, Emir - 131	Štefančič, jr.. Marcel - 132
Večnost in en dan - 29	Brooks, James L. - 89	Leder, Mimi - 50, 94	Stcrk, Igor - 84
(Theo Angelopoulos, 1998)	Broomfield, Nick - 124	Leonetti, John R. - 71	Stuhr, Jerzy - 144
Velika pričakovanja - 168	Cameron, James - 18	Lepage, Robert - 92	Sverak, Jan - 112
(Alfonso Cuaron, 1997)	Campbell, Martin - 102	Levin,Marc -124	Tamahori, Lee - 173
Veliki l.cbowski - 30, 137	Cassavetes, Nick - 43, 136	Levinson, Barry -128	Tarantino, Quentiu - 30, 176
(Joel in Ethan Coen, 1997)	Caron-Jones, Michael - 61	Linklater, Richard -42	Thomas, Betty - 51, 76
Vem, kaj ste zagrešili lansko poletje - 122	Catraneo, Peter - 14	Loach, Ken -184	Thornton, Billy Bob - 93
(Jim Gillespie, 1997)	Chau, Frederik du - 96	Loach, Ken -29	Tong, Stanley - 91
Veselica - 185	Chechik, Jeremiah - 69	Lorenrz, Pare -159	Toro, Gullermo del - 170
(Jože Babic, 1960)	Chereau, Patrice - 29	Lumiere, Louis -148,156	Torturro, John - 29
Vesoljski bojevniki - 164	Chion, Michel - 83	MacKinnon, Gil les - 2	Trier, Lars von - 124
(Paul Verhoeven, 1997)	Chlodenko, Lisa - 29	Majidi, Majid - 147	Verbinski, Gore - 64
Visoka umetnost -29	cinéma-vérité - 188	Makavejev, Dušan - 118	Verhoeven, Paul - 164
(Lisa Chlodcnko, 1998)	Coen, Joel - 30, 137	Makhmalbaf, Mohsen -131	Vertov, Dziga - 158
Vojakova hči nikdar ne joka -131	Čengič, Bato - 11 8	Mamet, David - 11, 119	Vigo, Jean - 38
(James Ivory, 1998)	Čoh, Zvonko -5, 56, 85, 142	Mangold, James - 99	Vinterberg, Thomas - 124
Vroče noči -141	Costa-Gavras, Constantin - 171	Marker, Chris - 150	Visconti, Luchino - 39
(Pan! Thomas Anderson, 1997)	Costner, Kevin - 70	Massaccesi, Aristido - 31	Wallace, Randall - 65
Vrt dobrega in zla - 125	Craven, Wes - 98	Mayfield, Les - 66	Wang, Wayne - 111
(Clint Eastwood, 1997)	crnovalovci - 162	Mayslcs, Albert - 138	Weir, Peter - 35
Vrvež - 131	Cuaron, Alfonso - 168	Maysles, David - 138	Weisman, Sam - 48
(Anthony Drazan, 1998)	Curtis-Hall,Vondie - 8	McKellar, Don - 29	Whitaker, Forest - 74
Vsi pravijo ljubim te - 129	Davis,Andrew - 140	McNaughton, John - 97	Winrerbottom, Michael - 63
(Woody Allen, 1996)	DiCillo, Tom - 105, 119	Medem, Julio -131	Wiseman, Frederick - 27
Vzhodna, zahodna palača - 152	Dipp, Mark A. Z. - 72	Mehranfar, Farhad - 119, 147	Woo, John - 108
(Zhang Yuan, 1997)	direktni film - 189	Mehrjui, Darisuh - 119, 147	Yuan, Zhang - 152
	Donner, Richard - 135	Milavec, Mitja - 151	Zacks, Jerry - 6
Z	Drazan, Anthony - 131	milita ntni film - 190	Zelenka, Petr - 144
Zadnja noč - 29	Dumont, Bruno - 144	Ming-Iiang, Tsai - 124, 192	Zonca, Erick - 29, 144
(Don McKellar, 1998)	Duvall, Robert - 124	Ming-liang,Tsai - 192	Žilnik, Žcliniir - 118