Štev. 2. (Tek, račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 4. januarja 1929. - Leto V ALI LIST« — TRI K STE — LICEJSKA KN.TT2N’ J Vil. IshfOa Ti vk petek dopoldno. Iudaja konsoreij Mal epa lista. Nm.ot: Mali list, Trieste, oa* Mila eeatro 87. — Urad: Tia Valdlrivo 10-111. Odforornt areduik : dr. L. BEBCK. POSAMEZNA ftTET. 30 STOTINK. SABOC.NINA za celo leto 10 L., pol leta B L., Aetrt leta 3 L. - IZYKN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 15i L., fetrt leta 5 U MALI [AuANl TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. CENA OGLASOV IR OBJAV Za I cm višine v I stolpcu 5 L. Pri stalnih objavah se dajo primeren popust po dogovoru. Sl ALI OGLASI: 80 stotink vsaka b^Beda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda; z VELIKIMI CILKAMI SO st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 4. jan.: Tit, škof, Genovefa. —j Sobota, 5.: Telesfor, Simeon. — Nedelja,! (i.: sv. Trije kralji. — PondeLjek, 7.: j Valentin; Lucijan. — Torek, 8.: Severin,1 opat. — Sreda, 9.: Julijan. —- četrtek,] 10.: Pavel I. — Petek, 11.: Božidar. — Dan je dolg 9,ur 43 minut. Majhne novice. Novo leto v snegu. Na novega leta dan ‘je, kakor »te vsi videli, pobelil sneg dole in vrhe. Po Vipavski in v Gorici je komaj pokril tla. V Gorah in krog Postojne ga je pa na metre. Vlaki so imeli po več ur zamude. Ribijeve korijere so obtičale v srt egu sredi pota. Vlaki čez Postojno na dan po novem letu kar 24 ur niso mogli iz snega. Tudi v Trstu je snežilo v petek. Tudi od drugod prihajajo vesti o velikanskih snežnih zametih. Na Dunaju so morali kar 10.000 delavcev najeti za kidanje snega. Nove volitve. Odlok o razpustu sedanje zbornice bo izšel okoli 10. t. m. začetkom februarja . v- I bodo narodne konfederacije predložile j 1000 kandidatov za poslance. Zadnje j dni februarja bo veliki fašistovska svet j izbral 400 od teh 1000 predloženih. 23. j marca pa bo volivstvo volilo teh 400.1 20. aprila se bo že zbrala nova zbornica. ^ Za otroke. Vodja je naštel 12.000 lir za družine z dosti otroci v Novari. Ena proti trem ali skrivnostni svinčniki. Hoje kovti ostanejo v Ameriki. Pred dvomi leti se je odpravil iz Dorn-J-erga v Ameriko mož 40 let. ženi je pustil kopico nedoraslih otrok. Doma je imel že skoraj srednjo kmetijo in sosedje so mu svetovali, naj pridno dela naprej; pomagali mu bodo tudi otroci, premoženju bo lahko še kaj dokupil in družina bo lahko zadovoljno živela v domači vasi. Prijatelji so mu odsvetovali dolgo pot v Ameriko še posebno, ker ni bil po povratku iz vojne in dolgega ujetništva popolnoma zdrav. Nasvetov ni poslušal. Upal je, da bo v Ameriki našel srečo zase in za svojo družino. A njegova prva pisma niso bila vesela. Rad bi se bil vrnil, a ni imel denarja. Žena mu ni mogla pomagati. Tudi letos je pisal za praznike, tudi letos je bilo žalostno njegovo pismo: “Če bi me ne bila sram svojih sosedov, ki so mi svetovali, naj ostanem d orna., bi se takoj vrnil. A ta' o bodo moje kosti ostale v Ameriki«. V maršalov spomin. Goriški mestni svet je sklenil, da bo v spomin rajnega mar:ata (»adornc nazval eno ulico po njem. V Milanu so že en trg nazvali v «Cadornov trg«. Beograd ima po zadnjih številkah 339.280 prebivalcev. Nov list. V Genovi so začeli katoličani izdajati nov list «11 nuovo cittadino«. Sam nadškof je napisal uvodnik, kjer pravi: “Katoliški list mora biti nad političnimi strankami, a vendar ne sine nehati zasle- Ena najbolj prefriganih angleških špijonk v Haagu na Holandskem, središču Antarotinih vojnih špijonov, je bila brezdvoma ni.iss Boston. Kot danska grofica Dagmar Sorensen je marsikatero uslugo storila londonskemu “InteHigence Service« (glavni zavezniški prolišpijon-ski urad.). — Po veliki ofenzivi na Flan-drnskem so prišla v London obupna poročila. Nemci so izvohali 14 najbolj po-gumunih antantinih agentov in jih postrelili. To je bila hujša zguba kot poraz celih divizij. 1 Par tednov po nemški ofenzivi je angleški poslanik v Haagu priredil sijajen ples. Največjo pozornost v razkošnih dvoranah je vzbujala poslanikova daljna sorodnica iz Irske Grace Flah.erty. Ni čuda, če se je mladi vojni ataše francoskega poslaništva Julij Flobert smrtno zaljubil v prelestno de voj ko. Tudi Gracin varuh je Julija hvalil, ker je drzni ataše večkrat prinesel dragocena poročila o nemških utrdbah v Kielu. Nesreča za lepega Julija, da je bil zaljubljen in da je strastno igral. Ko je nekoč spet pri igri zgubil 10.000 goldinarjev, mu njegova bogata zaročenka ponudi svojo čekovno knjižico, naj se je posluži, če ji pove vso resnico. «Kaj mislite?« «Jaz sem Irka;.... dani kri za irsko stvar in sovražim do smrti Anglijo in njene prijatelje.« Zaljubljeni ataše je svoji oboževanju na kolenih razodel, da je eden glavnih ■—- nemških špijonov. Na zvite načine se je utihotapid do svojega mesta in ker je imel vse tajne listine v rokah, je z lahkp pošiljal nasprotnike na vislice. Povedal je še, da mora nemudoma v Bern na švicarsko, kjer se sestane z glavnima svojima pomočnikoma. “Ne zapustim te, J ubij, ker sovražim tirane moje Irske...« In tako sta oba prišla v Bern v neto kavarno. Tu sta že čakala eleganten gospod in mlada blondinka. Grace se je tu lahko prepričala, kako neverjetno natančno špijonsko organizacijo so imeli Nemci, še hujše so pripravljali. Elegantni gospod, Kerster po imenu, je izvlekel škatljo svinčnikov tvrdke Goliti, ki je bila v Švici zelo znana. ((Prihodnji mesec začnemo s tein«, je pričel. — Grace Flaherty so že šteli za svojo. - -kV vsakem svinčniku je 15 gramov pikrita (najhujše razstrelivo). Treba je le svinčnikovo konico odlomiti, znak se spoji s pikridom in v pol uri je najhujša explozija tu. Tu je točen popis; nevarnosti ni nobene, ker najhujši sunek ne povzroči explozije. Jutri gremo v ('<01110, da spravimo naše ljudi s temi svinčniki čez mejo.« Drugo jutro sla že brnela pred elegantnim bernskim hotelom dva avtomobila. .Še. predrno je prišel šofer, si je Grace dala opraviti okoli motorjev. Angleški konzul in obmejna stražnica v Chiasso je od -— Grace že zvedela, kdo se pelje. Blizu meje je motor začel rahlo delovati. Komaj so prišli srečno v Como v hotel. Vsi štirje so kar žareli od sreče, da •sc jim vse tako lepo steče. Naslednjo noč rso hoteli naprej. Ko vstanejo in sedejo jv avto, motor ne vžge. Bela skorja je prekrila ves hladilnik. Irka bi znala za vzrok.... še bolj pa, kako da je naenkrat četa alpincev obkolila oba voza in čemu si je Kers.tner pognal kroglo v črepinjo. Julijo je z eni 111 pogledom na svojo oboževan,ko> vse spoznal, še isti dan so ga ustrelili in z njim celo vrsto pomagačev, ki jih je zvita Grace oziroma mis Boston vjele v mreže. Dr. Robert Hlavaty, zobozdravnik za zobne in ustne bolezni Sprejema v Trstu, via S. Lazzaro 23 II od 10-13 ln od 4-7. dovati lojalno in s polno pokorščino javnega življenja«. Nov zdravnik. V Zagrebu je pomoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Angel Kralj iz Sv. Križa pri Trstu. Življenje ln smrt. V novembru se je rodilo 284 Tržačanov, v decembru 333. Umrlo .jih je 213, v decembru pa 347. Porok je bilo v novembru 1G7, v decembru pa 207. Proč z zapravljivci! V Kalabriji so poslali za dve leti v konfinacijo župana občine Terrauova di Pollino, ker je po nepotrebnem trosil občinski denar. Ljudstvo je zadovoljno s takim nastopom oblastev. Staro pero. Tržaški novinarji so preteklo soboto slavili svojega tovariša Toneta Battaro, ki že 40 let piše v liste. Pri «Piccolu» je že 25 leto v uredništvu. Papežev zdravnik, dr. Andrej Arniči je umrl. Bil je še pri jubilejni papeževi maši, potem ga je zadela kap. Rajni doktor je bil prijatelj in zdravnik tudi papeža Pija X. Hrenova ulica. Vsakdo pozna v Trstu via Coroneo; če po drugem ne, pa po zaporih, ki so tam. No, in via Coroneo je na prav čuden način prišla do svojega imena. Znauti ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je prav pridno trebil slovenske lu-lerane, je imel ondi, kjer je danes via Coroneo svoje vinograde. Ob poti, ki .e peljala do vinogradov, so jeli zidati hiše. Nastala je “Cronova ulica«. Ime Hren se je pod nemškim peresom zmaličilo v Cron. Tržačan pa je'iz tega •naredil Coroneo. Tajno Izseljevanje. Blizu H ima so zaslužni karabinerji hop-ni 11 nekega kmeta, ki je sosede nagovarjal, naj se tajno izsele v Ameriko. Sodniku je povedal, da ima visoke zveze. Res se je izkazalo, da je kmet delal po navodilih bivšega podministra za prosveto profesorja Jake Corteseja. Tudi ta že gleda ir/za egavter«. Delati je treba! Vladni načelnik je razposlal vsem ministrom in podministrom okrožnico, kjer pravi, da naj letos odpadejo vsakoletni sprejemi za častilke. S tem se le čas gubi! Napad na Ust. Neznani zlikovci so vrgli bombo na uredništvo italijanskega lista «L’Unione». ki se tiska v francoskem Tunisu. Škode je čez 100.000 frankov. „I.etteratura sovlettlsta“. i Pod teni naslovom je izdal znani slavist profesor Ettore Lo Gatto zbirko študij o ruskem slovstvu. Sploh se opaža, da se med Romani čem dalje bolj 'zanimajo za ruske reči. — če smemo ‘majhno primerjati z velikim: tudi ruski filmi bolj vlečejo ljudi v kino kot kisto-sladke ljubezenske limonade. Ubogi predsednik. Odstopivši avstrijski zvezni predsednik ' ni bogat. Ima le veliko posestvo. Za |torej nameravajo dati llainischu mesečni penzijoii 50oo šilingov ( = okoli 13.500 lir). MIHEC™ BN JAKEC. MIHEC : Sne9 v dežeii je v gosteh, mraz še nama vzel je smeh. JAKEC : Daj tako le gre naprej, midva zvoniva kot vselej. 25 letnica. Znani tržaški glasbeni zavod Tartini obhaja te dni 25 letnico svojega obstoja. Radičev trg. Staroslavni Markov trg v Zagrebu, kjer so klronali kmečkega kralja Gubca, so prekrstili v Badičev trg. Dvema sosednjima ulicama so pa dali ime ulica Pavla Radiča in ulica Jurija Basarička. Tudi ta dva sta padla kot politični žrtvi. Kraljevsko kosilo. 12. t, m. bodo pri vladarju kosili zastopniki zadnje zbornice in senata. Influenca. V Ameriki je v zadnjih treh tednih zbolelo čez miljon ljudi na infuenci. Par, desettisočev jih je že šlo za pljučnico. Tudi pri nas je dosti prhanja, ker ip pritisnila vlažna megla. Opomin narave. 28. decembra so se v Messini spomnili žrtev strašnega potresa, ki je pred 20-luti vničil Messino in Beggio Calabrio. Isti dan zjutraj ml štirih so čutili v južni Kalabriji potresne sunke, ki so trajali tri sekunde. Redek slučaj. V Londonu je nizko leteče letalo trčilo v avto. še to! Športna strast. Za božič je berlinski list “Vossische Zeitung« poslal na več odličnih mož vprašanje, kaj mislijo o športni strasti, ki se je vseh tako polotila. Sloveči profesor gospodarstva dr. Oppenheimer je odgovoril: “Postava v sociologiji in fizik* je ta, da mora spočetka sleherno gibanje prekoračiti najvišjo točko. V mojih mladih letih je bilo v Nemčiji premalo športa, zdaj ga je pa preveč. Zdaj to niti več šport ni, marveč lov za rekordi. Tudi niamonizem (strast za denarjem) se je že polastil spotita; vsak dan beremo o ljudeh, ki so si izbrali šport za poklic, ln še ena nevarnost je: ker gori vse za spont, trpi veda in umetnost. Šport nas je naredil za nogobrce in bokserje brez globlje vsebine!« Res je! Modrost. uliodite pravični, zakaj pravičnost je temelj vladanja. Hodite dobri in človeški, zakaj dobrota vsužnji srca. Predvsem pa bodite občutljivi za vzdihe bednih, bišite solze nesrečnim, odprite srca njih tožbam. Služite z gorečnostjo in ljubeznijo domovini, domovini, ki čuva sveti zaklad vaših postav, ki brani vaše svojstvdt ki varje vam najdražje svetinje, domovini brez katere ne morete nikdar biti svobodni državljani». (Iz pisem slovitega italijanskega pesnika Vincenca Montija.) Parfutnlrana. politika. Veliki pariški izdelovalec Coty je obenem tudi lastnik številnih pariških lii-slo-v. Njegovo glasilo «Ami du Peuple« (Ljudski prijatelj) je napadlo Madžare, češ, da rovarijo proti mirovnim pogodbam. Zaito so po vsej Madžarski začeli boj proti Cotyjevim parfumom, in mož je bil po par mesecih prisiljen ali spremeniti svoje pisanje ali prodati svoje zaloge parfuma na Madžarskem zai slepo ceno. Storil je slednje. Olimpijske Igre. • Prihodnje leto bo Grčija praznovala 100 letnico svoje 'neodvisnosti. V proslavo stoletnice je poseben odbor 'izbran, da v stari Olimpiji priredi olimpijske igre kot zn časa starih klasikov. „Smej ae, Pavliha!“ Širom sveta je znana opera «Pagliacci>> in motiv v njej «Smej se, bajaco!« Plačani Pavliha na odrih mora zabavati in se smejati, ker je občinstvo plačalo; kaj zato, če mu žalost gloje srce. Tak žalosten slučaj je doživel neki Pavliha ali klovn v cirkusu blizu Berlina. Za božič mu je lastnih cirkusa odpovedal službo. Ubogi Pavliha se je odpravil peš do Berlina, kljer živi njegova žena. V sveti noči je taval, lačen in premražen po snegu, on, ki se je moral za gorko skledo venomer smejati in burke uganjati. Od truda se je vsedel kraj pota in za zmeraj zaspal. Ko so ga drugo jutro našli mrtvega, so s teknili v žepih le par lasulj in oguljeno sliko njegove žen*... Ko je ubogi Pavliha od gladu in mraza umiral pred Berlinom, so pa drugi plačani burkeži, morali zabavati veli-konieslno gospodo. «Smej se bajaco!» Zračni potniki. Lansko leto je okoli 10.000 ljudi že potovalo po italijanskih zračnih progah. Komur ni treba. španski zunanji minister Alba je zadel pri božični loteriji 02 m/itjonov peset. Živi mrtvec. O avstrijskem nadvojvodi Ivanu, ki se jc oženil z deklico priprostega stanu in so ga zato okoli Habsburžani proglasili za mrtvega, govorijo vse mogoče. Francoski potovalec de Grissey je prinesel domov vest, da je videl nadvojvodo kot zdravili k la v južni Kolumbiji. Ne bo prenesel. Angleškemu kralju Juriju se je spet obrnilo na slabše. Češka luka. Celii so kupili v nemškem Hamburgu prosto tuko. Hamburg bo tako še bolj konkuriral Trstu. Lep denar. Francoska banka je izdala bankovce po 1000 frankov. Nekje, a ne pri nas v uredništvu, smo videli, da sta na bankovcu slik1! Pasteurja, najslavnejšega zdravnika in Amperja, znamenitega francoskega inženirja. Časnikarska univerza. Na katoliški univerzi v Milanu je začel ravnatelj vatikanskega glasila «Os-servatore Romano« grof Halla Torre s predavanji o novinarstvu. Novinarsko visoko šolo imaje Nemci in Čehi že prav dobro urejeno. Politično pomiloščenje. Bolgarska vlada je za novo leto pomilostila 109 političnih kaznjencev. Pozor! 11 lir! Beri! Kdor še tekom januarja poravna naročnino za celo leto (10 lir + 30 stotink za kolek) ter priloži še I liro, dobi povrhu še prelepo »Ljudsko pratiko", ki stane sicer pri razprodajalcih 2 liri. * * * Današnji številki smo priložili poštne položnice; ostale priložimo prihodnjič. Storite tfimpreje svojo dolžnost ! m u Sv. Trije Kralji. Današnji praznik je zadnji med božičnimi prazniki i,n nas uči: če se hočemo enkrat z Jezusom veseliti v nebesih, moramo že v tem življenju hoditi za njim, t. j. živeti po njegovih naukih in vzgledih. Daleč z Juitrovega so prišli Sv. Trije Kralji za čudežno zvezdo in sc niso dali oplašiti po težavah potovanja. Oni so imeli resnično voljo tudi po še tako velikih naporih in žrtvah najti Zveličarja in se mu pokloniti v živi veri. Angeli so prinesli pastirjem veselo oznanilo o ZveHčarjevem rojstvu; pastirji so veseli prihiteli k jaslicam; Sv. Trije Kralji so šli na daljno pot z ve- selo vero, da najdejo Jezusa; mi ostajamo hladni in nebrižni, ko slišimo govoriti o Jezusu, o veri, o molitvi, le nam Se ne ljubi Jezusa iskati in za njim hoditi. Hoja za Jezusom je sicer težavna, a tudi polna duhovnega vesrelja in tolažbe. Nekoč je prišel bogat mladenič Jezusa vprašat: «Učenik, kaj mi je storiti, da dosežem večno življenje?« lin Jezus mu odgovori: «Ako hočeš v življenje iti, izpolnjuj zapovedi. — Ako pa hočeš biti popoln in hoditi šc po varnejši poti za menoj, pojdi, prodaj vse, kar imaš in hodi za menoj, in imel boš velik zaklad v nebesih«. — Ko je pa mladenič to slišal, pripoveduje evangelij, je žalosten odšel. — Ustrašil se je, pre-težavna se mu je zdela hoja za Jezusom. Da mora., kdor hoče za Jezusom hoditi, imeti odločno voljo in neustrašeno srce, pričajo nam Sv. Trije Kralji. Oni so zapustili svojo domovino, šli na daljno, nevarno im negotovo pot, prišli pred okrutnega in hinavskega Heroda. Živa-vera jim je dajala moč, da so vztrajali, dokler niso dosegli zaželjenega cilja in bili s tem stokrat poplačani za prestani-trud. Pravi učenec Kristusov mora de-vati v sužnjost svoje oči, svoj jezik, usta, roke, noge, src, vse telo, mora svoje hudo poželenje križati, kakor je prav lepo povedal so Pavel: «Kateri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred». Hoja za Jezusom jc zares polna duhovnega veselja in tolažbe. Ali ni bil sv. Peter ves iz sebe od veselja, ko je videl na gori Tabor svojega Učenika izpremenjenega in je vzkliknil: »Gospod, dobro nam je tukaj biti! Ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore«. Kedaj, vprašam vas, je bite Marija Magdalena veselejša in srečineješa, ali tedaj, ko je hodila po široki, gladki cesti kot sužuja nečistega duha in so se ji razuzdanci klanj ali, — alti tedaj, ko je klečala vsa skesana pri Jezusovih nogah in slišala iz njegovih ust besede: ((Marija, ti si si najboljši del izbrala, — pojdi, tvoji grehi so ti odpuščeni?« — Sv. Peter iz Alkantare je. sklenil, svetu popolnoma odpovedati in v najostrejši spokornosti hoditi za Jezusom. Po svoji smrti se prikaže svoji sovrstni-ci, sv. Tereziji, im ji reče: «0, srečna pokora — hoja za Jezusom, M si mi pripravila toliko veselje!« Na Angleškem je živel mlad mož, lepe postave in bogat, a zagrizen krivoverec i,xi velik grešnik. Nakupil je mnogo krivoverskih knjig ter se prepeljal ž njimi na Francosko, da bi jih tam razpcčal med katoličani. A namesto da bil on katoličane zapeljal v krivoverstvo, je Marija s svojimi priprošnjami dosegla, da sc je on sam izpreobrn.il in postal katoličan. Zapustil je svet ter šel v samostan, kjer je v tesni celici pobožno ži- jvejbo še enkrat sta vrgla zdravnika uničujoč pogled na švejka, ki se je spoštljivo hrbtoma umikal k dverim ter se vljudno klanjal. Na vprašanje strežnika, kakšne neumnosti vendar dela tu, je Švejk odgovoril: «Zato ker nisem oblečen in sem nag, a nočem gospodoma kazati tistega, česar se ne kaže, da bi ne mislili, da sem nevljuden ali prostak.« Od trenutka, ko so strežniki prejeli ukaz, naj švejku vrnejo njegovo obleko, se niso zanj zmenili prav nič več. Veleli so mu, naj se obleče in eden ga je odvedel v IH. razred. Tam je imel nekaj dni, dokler niso v pisarni izpolnili njegove pismene odpustnice, priliko lepo d j c opazovati blazniško življenje. Ra-z''.'varana zdravnika sta mu napisala izpričevalo, da je »simulant medlega razu- ma«, in ker so ga odpustili pred odhodom, je prišlo še do majhnega nastopa. švejk je namreč izjavil, če ga že mečejo iz blaznice, ga ne smejo metati ven brez obeda.*. Izgredu je napravil konec vratar, ki je poklical policijskega stražnika, da odvede Švejka na policijski komisarijat v Silimo vi ulici. V. Švejk na policijskem komisarijatu. Po krasnih solnčnih dneh v blaznici so prišle na švejka ure, polne preganjanja. Policijski inšpektor Braun je priredil sestanek s Švejkom z okrutnostjo rimskih beričev iz dobe preljubeznivega cesarja Nerona.. Trdo kakor takrat, ko so oni kričali: «Vrzite tega kristijanskega lumpa levom!« je rekel inšpektor Braun: «Dajte ga za gavtre!» Niti besedice več niti manj. Le oči inšpektorjeve so se posvetite v posebnem perverznem razktošju* Švejk se je poklonil in rekel ponosno: ((Pripravljen sem, gospodje. Mislim, da gavtri pomenijo- toliko, kakor samotni zapor, kar ni ravno najhuje.« «Nič sc ne repenčite tukaj!« je odgovoril policijski stražnik, na kar je Švejk odvrnil: «0, jaz sem zelo skromen človek in hvaležen za vse, kar storite zame.« V samotnem zaporu na prični je sedel zamšljen mož. <(Kl,anja,m se, blagorodje,« je dejal Švejk in prisedel. «Koliko pa je danes že ura?« «Ura ni moj gospod«, je odgovoril zamišljen mož. «Tu ni slabo,« je navezoval Švejk razgovor; «tale j>rična ja iz uglajenega lesa.« Besni mož pa ni odgovoril; vstal je in začel hitro hoditi po malem prostoru med dverini in prično, kakor bi se mu mudilo, da nekaj reši. Nenadoma se je ustavil, upehan sedel na svoj stari prostor, naslonil glavo v dlan in zarjovel: ((Pustite me ven!« «Ne, ne izpuste me,» je govoril na to-sam s seboj, «ne izpuste me, ne izpuste me. Tu sem že od šestih zjutraj.« In vzpel se je ter vprašal švejka: »Nimate slučajno pri sebi jermena, da se obesim?« «Prav rad vam postrežem,« je odgo- vel. Čez dolgo časa je pisal svojim nekdanjim tovarišem to-le: «Nikdar nisem bil tako srečen in vesel, kakor sem sedaj, ko klečim preti podobo Marije Device ali molim pred sv. Rešnjim Telesom«. Nikar ne imejmo napačnih misli o verskem življenju in o pobožnosti. Pobožnost ni činerna, ne poveša glave, ni črnogleda, ampak vesela in vedrega duha tudi v bridkostih in nadlogah. Hoja za Kristusom je sicer res težavna, a vkljub vsem težavam vesela in polna notranje tolažbe. Ne bojte se je, ne sramujte se; saj to je pot odločnih značajev, neustrašenih sre. Hodimo torej stanovitno za Jezusom, kak tor Sv. Trije Kralji, in našli ga bomo.... Mussolini o svoji materi. Gospod ministrski predsednik je napisal klnjigo o samem sebi. Njegov ((Življenjepis« jie izšel v francoskem in angleškem jeziku; angleškega je priredil ameriški poslanik v Rimu Washburn Ghiild, izšel je v založbi Hutehinson. Mussolini piše v svojem originalnem slogu. V izražanju je kratek, k'on cize n. Zanimivo j.e, kako piše o svoji materi, ki mu je umrla med vojno, ko je bil pri vojakih. Stotnik ga jie poklical nastran in mu izročil brzojavko. «Moj oče je brzojavil, piše g. Mussolini. Moja mati umira! Kliče me domov. Tekel sem na prvi Vlak. Prispel sem prepozno. Moja mati je že umirala. Toda skoro nedojm-ljivo je zganila $avo in razumel sem, da je vedela, da sem prišel. Skušala se jo nasmehniti. Potem se je glava nagnila lahko nazaj: izdihnila je. Vsa moja moč duha, vsi moji intelektualni in filozofski viri, celo moja globoka vera niso bili v stanu olajšati strašno bolest. Več dni sem bil zgubljen. Iztrgamo mi je bilo edino živo bitje, resnično ljubljeno, ki sem ga nosil v srcu, edina duša, večno združena z utripanjem mojega srca. Izrazi sožalja, pisma prijateljev, tolažbe drugih družinskih članov so bili zaman, ni se jim posrečilo napolniti niti naj-manjšego dela tiste velikanske praznine niti za en sam centimeter odpreti zaprtih vrat. Moja mati je trpela zame na vse načine. Prebila je toliko napetih ur radi mojega vandrovskega im bojevitega življenj«. Napovedala je mojo pot navzgor, delala je im upala preveč, umrla je, prodno je dosegla 48. leto. Na tihem je zvršila nadčloveške stvari. Lahko bi še živela. Lahko bi živela in vživala s silo materinskega nagona moje politične uspehe. Ni se siuelo to zgoditi. Toda meni je v veliko tolažbo slišati, da tudi zdaj me lahko vidi in mi pomaga pri delu s svojo brezprim.enno ljubeznijo«. voriil Švejk in si odpenjal jermen; «še nikoli nisem videl, kako se ljudje obešajo na jermen. Le to jo nerodno,« je nadaljeval in se oziral, «da tu ni nobene kljuke. Kljuka na oknu vas ne vzdrži. Kvečjemu če se obesite kleče od prični. Jaz imam samomorilce jako rad. Torej le veselo na delo!« Mračni mož, ki mu je švejk potisnil jermen v roke, si je ogledal jermen, ga zalučil v kot in začel jokati, razmaza j oč si solze z začrnelimi rokami. Ob tem je divje vzkrikovai: «Otroke imam, a jaz sem tukaj zaradi pijanosti in nemoralnega življenja! Jezus Marija, moja uboga žena! Kaj mi porečejo v uradu?! Otroke imam, a jaz sem tu zaradi pijanosti in nemoralnega življenja!« In javkal jc brez konca. Naposled se jo vendar nekoliko umiril, šel k dverim ter začel suvati in s pestmi razbijati po njih. Za dverini so se oglasili koraki in glas: «Kaj hočete?« ((Pustite me ven!« je rekel s takim glasom, kakor bi bil že popolnoma sklenil s svojim življenjem. «Kam?» je bilo vprašanje z druge strani. «V urad«, je odgovoril nesrečni oče, zakonec, uradnik, pijanec in nečistnik. Odzval se je smeh, Koroščeva ostavka. Na novega teta lian jc predsednik jugosJ. vlade ur. Korošec podal ostavko iva.ivui' je znano je ostavko povzročil \ otlja uemukralov Ljuba Da vidovič, ki •je odpor radnevcev proti Belgradu sku-sai izrabiti v svojo strankarsko korist. Bacuinal je sam pri sebi: Vlada ima težave z Magrebom; to je najugodnejši trenutek, da izsilim od vlade, kar hočem, ee ne razdreiu vladno zvezo. Korošec pa ni šel naiio, marveč je dejal: Ljuba, ee ii je »Iranka bolj ljuba nego država, pa pojdi iz viade. i a Ivo je prišlo do zopetne krize v Beigradu. Kralj je že pozval k sebi na posvet politične prvake. Tudi .Mačka in Pribi-eeviea. Slednji kaže voljo za sporazum z Davidovičem magari za ceno odcepitvi* od radičevcev. Maček pa še vedno okoli vrele kaše nodi m vpije po samostanu llrvatski. če bo še nadalje vpil, bo vladarja prisilil, da poveri vlado znova Korošcu, ki bi v tem slučaju, — tako pišejo novine — vladal s trojko (.radikali, Slovenci, muslimani). Drugi izhod iz krize jo nevtralna vlada. Če se pa Hrvatje uidajo, prhle vlada vseh strank, k!i bo razpisala nove volitve. Taka stoje reči. Dokler se ne rešijo, ima pa dosedanja vlada nalogo naprej delati. . Holandski goldinarji. Holandske banke so dale Jugoslaviji na posodo lia miljonov goldinarjev. Ta dvnar bo šel zu izboljšanje' dinarja in za povišek uradniških plač. Čičerinove skrbi. čičerin si je v Nemčiji naduho zdravil. Na povratku domov je šel po kapljice še v Berlin in Varšava. Malce skrbi je povzročil, ruski diplomaciji brat Cičerinovega namestnika Lilvinova. Ta brat je namreč obdolžen sleparij. On pa pravi, če ne bodo v Moskvi tiho, bo kar Francozom povedal, kdo so tajni sovjetski agenti v Franciji in na Angleškem. Za neodvisno Indijo. Pripravljalni odbor za Narodni kongres v Kalkuti v Indiji bo predložil Ghandijev načrt za samouprava Indije. Ta načrt bo šel v London. Če ga tam lekom 1. 1930. ne sprejmejo, je veliki čehoslovaški zunanji minister Beneš je napisal v »češke slavo« novoletni uvodnik. V njem pravi, da bomo imeli odslej še 20 let sveti mir. Ln še naprej gre. Pravi, da teh 20 let nviru je jamstvo za še nadailjnih 40 mirovnih let. S takim letnim množenjem z dva, Kaj nam z dežele pišejo DIVAČA. Kakor je bilo že objavljano, je bil pred dvema mesecema in pol okraden posestnik Jakob Keša ver; pred 14 dnevi pa so hoteli preizkusiti tatje svoje zmožnosti pri družini. Sušovi, p. d. pri »Zupanovih«. Imeli pa so pri svojem nočnem pohodu smolo. Ogleduha, ki je bit naprej poslan, da izvoha, če bi se dalo nemoteno ((delati«, je pravočasno zapazil domači hlapec, ga zapodil v beg ter tako zlikovcem preprečil njihove ziobne načrte Županstvo je dalo zazidati prostor pred šolskim poslopjem. Sola pridobi s tem na lepoti. Po novem letu bo maševal divaški g. župnik ena nedeljo v mesecu tudi pri podružnici Sv. Trojice v Ležečah. Ta maša ni namenjena le Ležečanom, ampak pred vsem prebivalcem vasi, ki so spadale nekoč pod bivšo škocijasnsko /.upnijo, a so sedaj brez lastnega duhovnika. Poslužujte se te ugodne prilike ter prihajajte v obilnem številu k službi božji! Kakor vedno, lako se je pobiralo tudi minuli Božič in na Stefanovo pri službi božji, mesto za cerkvene potrebščine za cerkvene pevce. S tem skromnim, a iskrenim božičnim darom, ki smo ga poklonili pevcem, smo farani pokazali, da znamo ceniti njih trud in požrtvovalnost za čast božjo. IZPOD ČAVNA. Enkrat se moramo tudi mi Podčavenci oglasiti v javnosti (samo, če nas g. urednik ne vrže v koš). Sicer nimamo prav dosti zanimivega. Posledice letine se šele zdaj občutijo. Treba je skrajne v ar ča n osti, če hočemo naše kmetije obvarovati spon dolgov. So pa tudi taki ljudje, k’i se vdajajo malodušju in pijači; neumneži! Dekleta hi tudi morala nekaj pri oble-ivi prihraniti, ne pa se tako neumno in strahoten smeh v tišini hodnika, in koraki so sc oddaljili. «Ta gospod vas pa menda nima rad, ker se tako smeje«, je dejal švejk, ko je obupani mož sedel zopet lik njega. «Taklc stražnik, kadar je jezen, je sposoben vsega. Le mirno sedite, če se nočete obesiti, in čakajte, kako bo nadalje.... Ali veda dama, da ste zaprti, ali pa počakajo, da bo to v novinah?« ((Mar mislite, da bo to v novinah?« «Prav gotovo«, se je glasil odločni odgovor, zakaj S vej k ni imel nikoli navade, da bi kaj skrival pred drugim. »To-le a vas bo vsem čitateljem novin silno všeč. Tudi jaz rad čitam rubriko o pijancih in njih razgrajanju. Nedavno ni ,Pri kelihu’ neki gost storil nič drugega kakor da je s steklenico sam sebi razbil glavo. Vrgel jo je kvišku in se postavil pod njo. Aretirali so ga, in zjutraj smo že čitali o tem. Ali v .Bendlovki’ sem dal enkrat nekemu pogrebcu klofuto in on mi jo je vrnil. Da bi se zbogala, so naju morali oba aretirati, in takoj je bilo to v popoldnevniiku...)) «Jaz sem poslal nemogoč,« je zaihtel Švejkov 1 o variš; »gotovo me zapade iz slu&be«. borec za indijsko svobodo Mahatma Ghandi odločen bojevati boj za popolno neodvisnost Indije od Anglije. Trockij in Stalin. Nemška komunistična ((Valkswille» piše, da se bosta boljševiški vlastodržec in pregani Trockij pobotala. To pomeni nov preokret v ruski notranji politiki. Dobrooki Beneš. ((Gotovo«, je uslužno pritrdil švejk. «In ne vem, aii tak naglo najdete drugo službo; zakaj vsakdo, čeprav bi hoteli služiti pri šintarju, bo zahteval od vas, da mu pokažete nravnostno izpričevalo. Da, takale kratka zabava, ki ste si jo privoščiti, se res ne izplača. In od česa naj živi vaša žena z otroki?« Oglasilo se je ihtenje: «Moji ubogi otroci, moja uboga žena!« Brezvestni spokornik.1 je vstal in začel praviti o svojih otrokih: ima jih pet, najstarejšemu je dvanajst let in je pri skautili. Pije le vodo in je lahko vzgled svojemu očetu, ki se je takole pregrešil prvič v svojem življenju. «Kaj sem storil!« je javkal. «Moje dobro ime je uničeno.« "Bes je«, je pritrdil švejk s prirojeno iskrenostjo. «Po tem, kar se je zgodilo, mora biti vaše dobro ime uničeno za vse življenje, kajti, ko se bo o tem bralo v novinah, pri denejo vaši znaci še marsikaj. To je vselej taklo, a ne brigajte se za vse to. Ljudi, ki imajo uničeno in pokvarjeno dobro ime, je na svetu vsaj desetkrat toliko kakor onih s čistim slovesom. Sloves je res čisto brezpomembna malenkost.« lahko pride gospod Beneš do konca sveta. Da bi le res bilo! Politični sestanek. Jugoslovanski poslanik v Rimu Rakič je obiskal načelnika vlade. Jugoslovan-sko-italijanska pogodba poteče namreč že v januarju. Govori se, da se je na sestanku obravnavalo politično razmerje med obema sosednjima državama. Rothermeere jo lomi ? Znani angleški časopisni kralj lord Rothermeere je bil velik prijatelj Madžarov, ker je vedno nastopal za revizijo mirovnih pogodbo v njih prid. Za božič je mož spet pisal Madžarom, a pravi, da bi povratek Habsburžanov oslabil gospodarski položaj Madžarske. Zdaj so pa vsi proti njemu. razkošno šopiriti. Saj vsak pameten in razsoden fant gleda bolj na dekletove roke in plemenito srce, k*akor pa na kratko krilce in zvite lase. Božične praznike smo preživeli prav lepo; da bi le ne bilo toliko zavisti med ljudmi. ŠT. VIŠKA GOBA Naš preč. g. župnik Hliš je na božič močno obolel. Gospod ima namreč mašo kar v treh cerkvah. Za praznike v hudem mrazu se je pa prehladil in zbolel za luido pljučnico. Upajmo, da ne bo hujšega, OORNBERG. Naša cerkev je prejela prav lepo božično darilo. Na altarju sv. Miklavža so se prikazale jaselce; to je prava betlehemska ((štalca«. Kupil jih je g. Franjo Šinigoj, veleposestnik. Naš dobrodušni in skromni Franjo ni hotel tega povedati nikomur, a videli smo ga, ko jih je kupoval v Gorici. Otroci se kar niso mogli nagledat jaselc. Tudi nekaj novih pesmi nam je prinesel božič. G. organist in pevci so se potrudili, da bi nam dali za božič kaj posebnega. Seveda ni manjkalo kritikov. Nekateri pravijo, da so pesmi preveč uglajene, drugi zopet najdejo kaj drugega. Ti godrnjači pozabljajo, da se je treba naravnost žilavi vztrajnosti našega pevovodje zahvaliti, da smo imeli v Dornberga že dosti lepega petja in da so se naši pevci izkazali že v drugih vaseh. BOL.JUNC. Prav zares smo hvaležni »Malemu listu«, da nam je ravno za božične in novoletne praznike preskrbel tako lepega branja. Zahvaliti sc pa moramo za le svete praznike tudi obema čč. gg. iz Doline. Na sv. Štefana imamo pri nas lepo navado, da dekleta »kamenjajo sv. Štefana« z jabolki pomarančamir ali jajci. Na hodniku so se oglasili težki koraki, ključ je zarožljal, dveri so se odprle in policijski stražnik je zaklical Švejkovo ime. »Oprostite,« je rekel viteški Švejk, «jaz sem tukaj šele od dvanajstih opoldne, tale gospod pa je tu že od šestih zju-traji. Meni se nič ne mudi.« Namesto odgovora je potegnila Švejka na hodnik silna roka policijskega stražnika in ga molče odvedla po stopnicah v prvo nadstropje. V drugi sobi je sedel za mizo policijski komisar, debel gospod vedrega obličja, ki je rekel Švejku: «Tak vi ste torej tisti Švejk? A kako ste prišli sem?« «Na čisto navaden način,« je odgovoril Švejk; « prišel sem v spremstvu gospoda stražnika, ker se nisem dal kar brez obeda vreči iz blaznice.« »Veste kaj, švejk,« je rekel vljudno gospod komisar, «čemu naj bi se mi tu na Salmovki jezili z vami? Ali ne bo bolje, da vas pošljemo na policijsko ravnateljstvo?« ((Prosim, kakor izvolite!« je odgovoril švejk mirno. «Vi ste, kakor sc reče, gospod situacije. Pat na policijsko ravna- Letos smo morali svojo sitaro, lepo na-vodo omejiti. Jajčka so draga. Druga leta so jih zmetali po 100 ki; letos seveda ne. Na Silvestrovo je bilo kajpak vse veselo. še najbolj oštirji. KLANEC. Naša kmetijska zadruga namerova obnoviti mlekarno, ki jo je pred par leti opustila. Sliši se tudi, da bo občina ustanovila na Herpeljah kino. KOPRIVA na Krasu. V naši cerkvi se služba božja prav lepo opravlja. Petje imamo zvrstno. Naš vneti dušni pastir dr. Anton Požar skrha, da je vzoren red v cerkvi in pred njo. Posebno slednje je po večini naših far potrebno. Čuje se, da bomo v naše vasi dobili elektriko. TOMAJ na Krasu. Na božič smo imeli mašo že v novo poslikani farni cerkvi. Delo je izvršil širom znani umetnik Tone Kralj. Znana so pri nas zlasti njegova dela v Avberu. Cerkev nudi obiskovalcu prav prijeten pogled. Nad oltarjem srca Jezusovega je slikan Jezusov vnebohod, nad Marijinim pa slika Marijinega vnebovzetja. Na straneh na desni je Jezusovo prikazanje apostolom in podoba srca Jezusovega, pred njo moli družina. Na levem zidu je umetnik vpodobil sv. Družino v delavnici, druga slika pa kaže Jezusa pri zadnji večerji. Na nasprotni strani pevskega prostora so slike angeljcev. Strop je barvan z lepo modro barvo. Na sredi je ostala stara slika. Po novi preuredbi bo cerkev imela tri altarje. Orgel še nimamo. Pa bodo tudi prišle, Iver za vse ima. skrb naš čai-stiti gospod župnik. PREM. V naši župniji je bilo letos rojenih 45 otrok, lani 44. Oklicev je bilo 20. Doma sklenjenih porok 15, drugod 4, ena se je razdrla. Umrlo je 26 faranov, lani 30. Na da.n sv. Silvestra smo zagrebli krojača in gostilničarja Antona Franka iz Čelj 44. Bolezen je prinesel iz vojne kot nagrado za svoje 7 letno trpljenje. Bil je mož! Bog mu nakloni pravičnejše plačilo kot ga je vživalna svetu. Ob zaključku starega leta je pa umrl grajski vratar na Premu Alojz Rišner. Vživat je kot bivši finančni preglednik pokoj ter je opravljal službo vratarja. Bog daj, da bi bili njegovi računi tudi pri božji financi najdeni v redu in bi ga nebeški vratar sprejel v vrsto onih, ki vživajo večni mir in pokoj. PEVMA. Na Silvestrovo smo obhajali praznik našega drugega cerkvenega patrona. Slovesno sv. mašo je daroval preč. g. dr. Toroš. Popoldansko službo božjo je opravil podgorski kurat g. Stanič; asistiral je domači gospod. Prcsbrbljeno je bilo tudi za lepo cerkveno petje. teljstvo zdajle na večer je čisto prijeten mal izprehod.« «Veseli me, da se strinjava«, je dejal veselo komisar. ((Zmeniti se je treba, kajne, švejk?« «Da, tudi jaz se z vsakim človekom rad posvetujem in verujte mi, gospod komisar, nikoli ne pozabim vaše dobrote.« Spoštljivo se klanjajoč je odšel s policijskim stražnikom doli v stražnica, in četrt ure nato je že bilo videti na ulici švejka v spremstvu drugega policijskega stražnika, ki je imel pod pazduho debelo knjigo z napisom so pogajanja zastala, priredil izliel v staro rudarsko mesto Idrijo, šel je tudi v rudnik. Nesreča je hotela, da je zašel tudi v rove, kjer je bit zrak zelo nasičen z živosrebrnimi hlapi. Ko se je vrnil na zrak, so se mu spremljevalci začeli pritajeno hihitati. Kaj je bilo? Njegov obraz je bil umazan, besedi posebej, je stokala: , »Dali — so — mu — pred — tednom — deset — lot!« «No vidite,« je rekle 1 Švejk, «danes ima sedem dni že za seboj,« «Tako' je bil previden,« je plakala Pa-livčevka, «oeto sam se je bahal, kako je vedno oprezen...« Gostje v točilnici so trdovratno molčali, kakor bi Palivčev duh blodil nad njimi in jih poživljal k še večji previdnosti. »Ja, ja, previdnost je mati modrosti«, je dejal švejk in sedel za mizo pred vrček piva; na penah so bile luknjice, ker so jih utrle solze gospe Poli v če v e, ko je prinašala pivo na mizo. »Današnja doba je že laka, da smo vsi modrijani.« «Včeraj smo imeli dva pogreba«, je Cerkvenik hitro okrenil pogovor na drugo polje. »Res? Torej sta dva umrla?« je rekel drugi gost, na kar je dodal tretji: «Ali sta bila pogreba 1. ali 2. razreda?« »Rad bi vedel,« je dejal Švejk, »kakšni bodo na vojni zdaj vojaški pogrebi.« Toda gostje so vstali', plačali in tiho odšli, švejk je ostal z gospo Pativčcvo sam. « M A L I LIST. 5 po čelu in licih so se vlekle črne črte. Veliki državnik je bil v hudi zadregi. Razložili so mu spoštljivo, da je pojav čislo naraven, šminka nai Metternichovem obrazu je bila narejena iz neke bizmu-tove spojine. Bizmut je kovina, ki se z živim srebrom zelo rada druži. Ko je torej nesrečni Metternich zašel v živo-srebrne hlape, so ti razkrojili bizmutovo šminko in nastala je nova spoji,nia urna-zanočrne barve. Od takrat se jc Metter-nich ogibal rudnikov. Ni pa znal izvajati, da se tudi v politiki prej ali slej vse odkrije in da se pokaže resnica, pa naj bo Oepa ali u-mazanočrna. X Tolstoj in voznik ali sila kola lomi. Itanjki Tolstoj, znameniti ruski pisatelj. je bil hud nasprotnik kletvine. Nekdaj pa se mu je primerilo sledeče. Vozil se je po južni Rusiji. Njegov kočijnž je preklinjal, da so se iskre delale. Tolstoj ga jc nekaj časa poslušal, nato pa mu je obljubil obilno napitnino, akio ne bo več klel. Kočijnž je bili zadovoljen in se res vzdržal pr ek rep k ih kletvic. Ko pa se je zvečerilo, so bili še na poti. Konji so se bali teme in niso hoteli dalje. Tedaj se obrne kočijaž k' Tolstoju in ga poprosi, naj mu dovoli malo zakleti, ker se sicer konji ne bodo premaknili z mesta. Tolstoj mu je, hočeš nočeš, moral dovoliti; priporočal pa mu je največjo previdnost. Bilo je njega dni. V tridesetletno vojno se je po krivdi slavohlepnega Richelieuja zapletla tudi francoska kraljevina za 13 let. Vzhodne francoske dežele ob nemški meji so strašno trpele; domači vojaki niso- bili nič boljši od sovražnih. Po končani vojni z Nemci divjal je domači boj med vlado iin takozvano «frondo» pod Conde-jem. Poročilo iz mesta Saint-Quentin (Sen Karaten) I« 1652. j a vi ju v Pariz, da stradajoči ljudje žvečijo cunje od lastne obleke; drugi da glodajo lastne svoje roke. Poročilo iz mesta Etampes (Etamp) govori, da se .ljudje ponoči zakopljejo v gnoj, da se ogrejejo. Ta poročila niso osamljena, dostavlja zgodovinar Pastor. Richelieu je hladno žrtvoval blagostanje Francozov za slavo Francije. Iz «uspe-hov» njegove politike je zavrela. 1. 1789. velika revolucija. Iz davnih dni. Pred 300 leti je vladal Francijo slavni Richelieu (Rišlje). Delal je za povzdigo kraljeve moči in francoske slave. To je tudi dosegel. Od 1. 1635. do 1648. je imel vojsko s Španci in z nemškimi cesarji. Bil je zmagovalec. Pariz je šteli tiste čase 200.000 prebivalcev; od teh je bilo ena petina (40.000) beračev po. po-. Jeliču. Pariški berači so bili organizirani v stanovski bandi; imeli so svoje poglavarje; nočevali so na 11 velikanskih dvoriščih. Vlada, si ni mogla pomagati in jih je pustila v miru. ŠcJe sv. Vincencij Depaul (Depol, pavlanski) je začel delati red med njimi: z deli krščanske ljubezni. V tistih letih je Richelieu vlekel dohodke od 22 opatij v letnem znesku 274.653 liver, vsi njegovi letni dohodki pa so znašali okoli 3 milijone liver. (Za prehrano 12 sirot v najdemišni-ci je zadostovalo letnih 1000 liver). Nove postave Spremembe enotnega zakona o novačenju. S kr. odlokoin-zakonom od 8. novembra 1928. št. 2430 (razglašen v Uradnem listu z dne 15. novembra 1928. st. 266) .jc bil spremenjen čl. 81. enotnega zakona o. novačenju. Kaj je določal čl. 81. ? člen 81. enotnega zakona o novačenju <5. avg. 1927. št. 1417) jc določal, da imajo pravico do skrajšane vojaške jslužbe šestih mesecev: 1.) edini sin živega očeta; 2.) prvorojenec živega očeta, ki nima '.drugega sina nad 16 let starega; 3.) vnuk starega očeta, ki nima drugih -.■sinov, starih nad 16 let; 4.) prvorojenec matere, ki je vdova; 5.). prvorojenec, ki je sirota po očeta in materi. Kako bo pa za naprej ? Člen 81. odpade. Namesto zgoraj imenovanih bodo imeli pravico- do skrajšane vojaške službe: 1.) prvorojenec družine, ki šteje 10 •ali več otrok za katere mora skrbeti in prvorojenec družine, ki je imela 12 ali .več otrok in katera mora sedaj skrbeti :še najmanj za 6 otrok; pri tem sc uvalujejo tudi zakonski nezakonjeni in tudi nezakonski, a priznani otroci. 2.) prvorojenec, ki je sirota po materi in očetu. 3.) prvorojenec matere, ki je sedaj vdova. 4.) edini sin živega očeta, ki ima eno jili več poročenih hčera ali vdov, če mu ni predpisan v seznamu davkoplačevalcev obdavčljivi čisti dohodek nad 50.000 lir. 5.) prvorojenec živega očeta, ki nima .drugega sina nad 10 Id starega in če mu ni pripisan dohodek 50.000 lir. 6.) edini vnuk starega očeta, ki nima .drugih sinov nad 16 let starih. O letališčih na Goriškem. Znano je, da je goriška prefektura potom deželne uprave okupirala gotove dele zemljišč v Vipavi, Ajdovščini, Šempasu in Bovcu. Na teh zemljiščih naj bi sc zgradila letališča. Z ministrskim odlokom od 22. novembra 1928. je bilo določeno, da se gradnje letališč v Bovcu in v Vipavi opustijo. Posestniki, ki so bili prizadeti vsled zasedbe zemljišč se obračajo za pojasnila glede odškodnine in drugega na deželno upravo v Gorici. Da obvarujemo prizadete posestnike pred nepotrebnimi potmi in. izgubo časa, sporočamo, da nima goriška deželna uprava glede zasedbe zemljišč v Bovcu, Vipavi in Šempasu (Ajševica-Lijag) prav nič več opraviti, ker je celotno zadevo vzelo v svoje, roke podministrstvo za zrakoplovstvo. Goriška deželna uprava je dolžna poskrbeti le za gradnjo letališč v Ajdovščini. Prizadeti posestniki v Bovcu, Vipavi in Šempasu, naj se torej v tej zadevi ne obračajo več na deželno upravo v Gorici, marveč na «Comando Scconda Zona Aerea Territoriale Padova« ali pa na ministrstvo za zrakoplovstvo v Rimu. Koliko davka boš plačal ? Te dni- so v občinskih prostorih izlo-ženi davčni seznami. Podeštati so pozvali kmete, n'uj si 'jih ogledajo. Večinoma se kmetje za to ne zmenijo, pač pa imajo navado pozneje tarnati, da ni z davki vse v redu. Zdaj si oglej davčne sezname, zdaj imaš čas rekurirati, aklo je kaj narobe, ako se ti zdi, da si previsoko obdavčen. GOSPODARSTVO. Kmetje, pazite na dac (užitnino)! Kmet Janez je zaklal junčka, ker je obolel in bi morda poginil. Vedel je, da sme to storiti v slučaju sile (dobro je, če so na razpolago priče, ki so videle bolno žival); Janez pa je tudi vedel, da ne sme rabiti in ne prodati prav nič mesa od zaklanega junčka, dokler ni meso pregledano od živinozdravnika in ob-dačeno. Nesreča prinese mimo prekupčevalca s tako mrhovino, ki ponudi Janezu gotovo svoto za meso zaklanega junčka z ugodnostjo, da Janez ne bo imel sitnosti ne z dacom in ne živinozdravnikoin. Tak prekupčevalec (če le more) iztihotapi meso, ne da bi komu kaj naznanil. Kaj sedaj? Ko se izve, pride živinozdravnik in oblast. Zakon prepoveduje, klanje in prodajo užitnini (dacu) in živinozdravniškemu pregledu podvržene živine brez pred-naznanila in predplačila užitnine. Torej zadene Janeza globa, ki: znaša 2 do 10 krat toliko užitni na. Poleg te globe pa mora Janez plačati tudi še užitnino in še druge stroške. Kmet Juri proda gostilničarju sodček z 88 litri vina, gostilničar mora vino obdačiti. Dacar vpraša: «Kje pa ste kupil to dobro kapljico?« «Pri Juriju« pravi gostilničar. Lepega dne dobi Juri nepričakovan obisk. Preračunajo mu, k!o-liko vina ima; če nima potrebnega denarja, da bi plačal zahtevano globo, mu vse vino zapečatijo, dokler ne plača predpisanega- zneska. Če drugače ne gre, izročijo zadevo sodišču in Juri ima še stroške in pota za nameček. «Mali. liist« je take stvari že večkrat objavil, toda naročnik je raje igral karte, kakor pa čital in je prišel po nepotrebnem v navskrižje z zakonom ter drago plačal svojo nemarnost. Torej kmetje: Ne bodite kot Janezi in lepo javite užitninskemu uradu in ži-vinozdra.vnikju, kdaj boste zaklali tele, goved ali prešiča. Če pa je žival obolela in jo je treba njuno zaklati, spravite skupaj priče, M bodo pričale, da je bila žival resnično bolna. Ne pozabite pa iti takoj na užitninski urad in k živino-zdravniku ter javite izvršeni zakol. Vinogradniki: Vi pa pazite, da ne prodate ali darujete (tudi darujete!) nikomur manj kot 100 litrov vina. Če se proda ali daruje manj, mora biti vino ob-dačeno, mora biti plačena užitnina. Ne bodite Jur ji. Po čem je lira ? Dne 4. januarja si dal ali dobil: Za 100 dinarjev 33.52 L. sred. cena 100 franc, frankov 74.70 „ „ „ 100 švic. frankov 368,- „ „ „ 100 nemških mark 455. „ n ri 100 avst. šilingov 269.— „ „ 1 dolar 18.95 „ „ „ n 1 funt 92.40 „ “ „ Loterijske številke. 29. decembra 1928. BARI 39 48 37 52 71 F1RENZE 7 57 36 33 22 MILANO 10 31 55 65 26 NAPOLI 74 60 10 16 55 PALERMO 55 19 53 78 4 ROMA 73 88 7 49 58 TORINO 82 71 85 41 37 VENEZIA 60 64 78 54 67 Tipogratla Fratelli Mosettig - Trieste. Gospodarsko, posojilno in kon-sumno društvo iz Bazovice, reg. zadr. z omej. zavezo vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. januarja ob 10. uri v lastnih prostorih. DNEVNI RED: Poročilo načelstva Poročilo nadzorstva Potrjenje letnega računa za 1. 1928. Sklepanje o likvidaciji Volitev likvidatorjev Slučajnosti NAČELSTVO. 00090000090000 Velika razprodaja pri Jll’ Economia Famigliare' v TRSTU na trgu Ponterosso it. S. Rumena kotenina od Lir 1.90 i Madapolam platno Mndonna » za rjuhe 150 cm jajčasta koža piketiran fruštanj za gate fruštanj rdeč in plav križem tkan fruštanj za halje fruštanj za srajce s črtami fruštanj za halje, dvojnat cefir za perilo popelin najfinejši brisače, čisto platno meter coavver coath za površnike rigadin močni » dvojna višina srajce narejene moške površniki iz ciste volne telovniki za otroke iz čiste volne telovniki za ženske iz čiste volne maje za otroke naj finejši velut fantazija sukno iz čiste volne za obleko 140 cm Bogata izbera maj in nogavic za može, žene in otroke. Ogrinjala, robci i. t. d. po zelo primernih cenah. 00000000009000 Illlll!lll!llll(lllllll8l!lllllllll!ll!llllllll!lllllil!!ll!llll!lllll!lllllllllll!ll!ll!lllllllinillllllllllllll!i MAU OGLASI PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano iganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina. » 1.60 » » 2.20 y. » 4.50 M » 2.70 » » 2.90 M » 3.50 )) » 1.70 )) » 2.85 )) » 4.90 » » 2.50 )> » 3.50 >x » 2.90 »• » 19.50 » » 2.90 1> » 3.90 » 11.— » » 75.— * » 6.50 » » 29.— » » 5.50 » » 6.90 » » 10.— » SMILAJOD vsebuje jod in Je vsled tega priporočljiv za čiščenje krvi,težko dihanje, kronični katar ter posebno dober za osebe nad 50 let stare. -CENA STEKLENICI Lir 10.- Zavživa se vedno eno uro po jedi 2 žlici na dan - LEKARNA CASTELLANOVICH, TRST, VIA DEI GIULIANI 42. POZOR. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je premestil svojo veliko zalogo in kotlarsko delavnico s Piazza S. Antonio «Pri Zvezdi« v ulico Moreli št. 15. —• Izdeluje škropilnice najnovejšega sistema. Sprejema vsakovrstna popravila. — Toplo se priporoča ALOJZIJ LEBAN, kotlar. yig Moreli 15, GORICA TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso (mesnimi), z znanjem slovenskega in italijanskega jezika, išče službo, tudi na deželi. Naslov: Gentiiomo, Postojna 23. Usmiljena srca se prosijo, ko bi kdo bit pripravljen vzeti za svojega 11 letnega dečka, pripravnega za kmetijska dela in živino- ter 7 letno deklico močno in zdravo, zna vsai hišna delat — Naslov p-ri «Malem listu.« Stanovanja v najem v lepi novoz-idani stavbi. Kuhinja in dve ali tri sobe, vsaka s svojo drvarnico. Električna- razsvetljava, voda in pralnica v hiši. Veliko dvorišče, prog stavbe vrtovi, na Glavni cesti, četrt ure od postaje Gorica Monte Santo. Odda po ceni v najem lastnik: Ivan Doljak, Solkan. PRODA SE ali po da v najem velika enonadstropna hiša, obstoječa iz 12 prostorov, kjer sc nahaja dobroidoča gostilna, trgovina in trafika. Zelo prometen kraj v Vel. Žabljah št. 89. Zraven hiše je tudi hlev i-n dvorišče za hišo pa 1000 m2 vrta. Natančnejša pojasnila daje lastnik: M. Stubelj Podlasi 66 p. Štanjel. V AJDOVŠČINI, zraven zaloge piva, ■e je otvorila zaloga prvovrstnega stavbenega materijala opeke in drugega po najniijih cenah. - Se priporoča lastnik ŽNIDERŠIČ.____________________ NEVESTE POZOR! Za 300 Lir kupite žimnice in vzmeti za 2 postelji. Tapet-uik Viktor Jelerčič Trnovo 2 — Po- stojna 89._________________________________ POSOJILA NA VKNJIŽBO po 6% z 10 do 50 letno amortizacijo, posojila po 5i/o% za zgradbo kmetijskih poslopij, svinjakov in hlevov; agrarna posojila po 3l/„% za nakup zemljišča ter brezobrestna posojila na starostno obrabo in vsakovrstna druga posojila ter rešitev vojne odškodninske, vštevši rekvizicij-ske zadeve, preskrbi najhitreje gosp. Anton Trampuž, sod. ofic. v pok v. Go-rici — via Garibaldi št. 20/1._____________ V GORICI „Oreficeria Moderna11 -CorsoVerdi 13, kupuje srebrne krs-ne po najnižjih cenah._________ HIŠA Z MLINOM in pripadajočim posestvom je pod ugodnimi pogoji na prodaj v Podbregu št. 3 — p. St. Vid pri Vipavi. — Natančnejša pojasnila daje M. Uršič. Podbreg, p. Št. Vid pri Vipavi. PRODA SE MAJHNO POSESTVO v Policah, občina št. Viškagara, obstoječe iz njiv, pašnikov, nekaj gozda. Poslopja v prav dobreb stanju, cena zelo nizka. — Pojasnila se dobijo pri Gosp. zadrugi na Reki pri Cerknem. POSTELJA se odda v najem pošteni osebi. — Via Pasquale Revollella št. 18, vrate 15. ZLATARNA Albert Povh TB8T, VI« Ka.ulnl it. 46 kupuje krone po 1 *46 Propravlja in prodaja zlatenlno cccj00aaaic3iD00D0Daa Najboljše čevlje in»» v Trstu v zalegi M a ti j a Pahor ! Tr»t — Vin A roti 1 ti 11) — Trst I LASTNA IZDELOVALNICA ; Čevlji delani samo na roko. T vrdka znana po vseh podeželskih sejmih., Pahorje na sejmu: 8. v Podgradu, 10. v Št. Petru n.K. 12. v Sežani 13. v Labinju Istra, 16. v Trnov. -Blstr. rniC&Te-VM AMCATA 19 Naši Molitveniki. 1.) tOi5e naš», 126 strani, cena: L 2.50, 2.70, 7.—, 8.—, 8.50, 9.—; 2.) v Kam greš«, 200 strani, cena: L 3.70, 4,— 5.50, 9.—, 11.—; 3.) uAngelčekn, 192 strani, cena: L 2.50, 3.50, 4.50, <>.—, G.50, fi.80, 7.50, 8.50, 9.—, 10.—, 11.—; 4.) «Zgodi se tvoja voljan, 424 strani, cena: L 6.50, {).-, 12.-, 14.-, 15.-. 16.-; 5.) uZdrava Marija», 200 strani cena: L 5.50, 6.50, 10.-, 14.-, 15.50, 16,. 20; 6. uZa Jezusom», 256 strani, cena: L 4.—, 6.50, 6.80, 9.—; 7.) ((Reši dušo*, 396 strani velikanske črke cena: L 7.—, 8.—. Trgovcem 25 ' popust! Katoliika knjigarna v Gorici! Via Carducci 2. J j €■£>! po občinah Julijske Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnost! Ponudbe: Assicurazioni, TRIESTE -Via Valdirivo 32,1. Izšel je VEDEŽ za leto 1U29 cena Lir 3.60 Pismena naročila se izvršujejo le proti predplačilu Lir 4.20 Dobiva se v knjigarni ŠTOKA Trst, Via Milana št. 37 in pri vseh podeželskih trgovcih. KMETOVALCI!! Podpisano zastopstvo javlja poljedelcem, da je prevzelo glavno zastopstvo za Julijsko Benečijo družbe Eu-ganea", zavarovalnice za govejo živino s sedežem v Padovi. Ista nudi poljedelcem sledeče ugodnosti: 1.) Izplača odškodnino v iznosu 9Ou/0 vrednosti zdrave živine v slučaju pogina goveje živine, če je ista poginila vsled bolezni ali drugih vzrokov. 2.) Dovoli odškodnino v sledečih slučajih: aj Za splav po šestem mesecu nosečnosti L. 50.— b) Za mrtvorojeno tele L. 80.— c) Za tele kije poginilo 3 dni po rojstvu L. 100.— d) Za tele žrtvovano da se reši krava L. 200.— Za oba dvojčka se odškodnina pod a, b, c in d pomnoži za 50°/o» za enega pa zmanjša za 25%- Premijo določi vsako leto občni zbor. Plačuje se v dveh polletnih predujmih in se izplača z ozirom na čas in na zavarovalno glavnico. Nobena družba doslej ni še nudila boljših ugodnosti in ne določala tako nizkih premij kot družba ,,L'Euganea". Vsak pameten in previden posestnik, naj pred zavarovanjem zahteva od družbe pravila pogoje, police, cenik izplačanih odškodnin, tarife, pi odhodne stroške ter bo spoznal da nohtna družba ne nudi ugodnejših pogojev in da družba „L' Euganea" zasluži prednost bodisi vsled točnosti pri izplačevanju, bodisi vsled jamstev ki jih nudi. Družba „L’ EUGANEA" odškoduje tudi nezgode povzročene vsled bolezni na parkljih ali vsled kake druge kužne bolezni. Iščemo zastopnike za občine v Jul. Benečiji kjer jih še ni - Izvrstni pogoji! * Pošljite pisane ponudbe in referenze. „L’EUGANEA" Zavarovalnica za govejo živino. Glavno zastopstvo v TRSTU, Via Valdirivo 3£2 FORCESSIN Cevljarnica Med delavci najbolj priljubljena pri Sv. Jakobu Trst Mihec: Ti Jaka pa imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar? Jakec: Jaz kupujem pri Forcesslnu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko tl. Mihec:6rem pa šcjazgledat za en par k Forcessinu. Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen. □kkb Hocccaaaoaonicooaao j LAMA TRIESTE \ $€> €> ©f;; \ 9ARANTITA / LflMfl „TRIESTE“ Trst, Corso Garibaldi 19, Izredna prilika cene najnižje t Strojčki za britje, vzorec Gillette od 3.— L. dalje. Strojček za striženje 17,— L. Garniture najfinejšega orodja za vrtanje od 9.50 L. naprej. Orodje za rohodelce in profesijoniste. Posebnost: Noži, britve, škarje, znamke „Solingen“. — Vse zajamčeno in dober kup — Corso Garibaldi 19 (prej Barriera) (blizu kina Regina) Gostilna „ALLE CORRIERE" vi« »omagna -T (zraven Kavarne „Pebrls") Domača kuhinja in domača vina -Najboljša postrežba - Zbirališče ljudi z dežele in postajališče korijer na vse kraje - Priporočata se vdana ŠTRANCAR in PERIC. aHimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiriiininniiiimniiiiim ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ZOBOZDRAVNIK S Dr. L. MERMOLJA SPECIJALIST ZA ZOBNE IN j USTNE BOLEZNI SPREJEMA V GORICI Na Travniku itev 5 II. od 9-12 in od 3-5. : Na majhne obroke obleke, paletots, štajerske suknje, dežni plašči, blago za obleke, fuštanj, perilo, kape, dežniki itd. dello Borsa 7,1. nad. Dr. Delneri Gilberto v GORICI — Zdravnik — za očesne bolezni in predpisovanje očal. Sprejema vsak dan od 11-12 in od 3-4 Corso Verdi 28. Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago. D. WINDSPACH T RST Via C. Battistl 10 II. nad. vrata 16. Telefon int. 68-81. Sprejemajo se pošiljatve po pošti.