114661
„Živel mož je, od Boga poslan, Ki je Ivan bil imenovan".
Ivigni se pesni vesele mi glas, Zlati so dnevi, poleten je čas! Kres in Kerstnikov praznujemo dan, Ki je pred lučjo na svet Ml poslan. Tudi še druzega Ivana god Danes praznuje hvaležen naš rod, Njega, ki novi prinesel nam ključ, Z njim nam odklenil božanstveno luč.
Solncu podoben nebeških višin, Solncu gonitelju nočnih temin, Gutenberg zemlji prikazal se bil, Morje svetlobe je na-njo izlil. Vskopal zaklade je z dušno močj6,
V liste prikoval s mogočno roko; Vstavil besede človeške je beg,
Z davnim da vekom gov6ril je vek. Knjigo vseh knjig in modrosti vse hram, Ktero perst božji napisal je nam, On je stermečim razgernil očem, Luč je uebesko pokazal ljudem.
Južna plemena in severni brat, Kar je rodil jih izhod in zapad,
V zvezo si dušno so dali roke, Drugi operti na drugih stoje.
Proslov.
Znanstev različnih, modrosti se vir
V čaši penečej ponuja v požir; Duh se prebudil je, prej okovan, Mrak je pobegnil, in — jasen je dan! Stole nasiluikom ziblje trepet, Svoboda hoče vso zemljo objet', Vzemši krepost si iz rudnih pismen, Druži nar6de sovražnih plemen.
Ko je min61o vže toliko let, Vriska že glasno hvaležni ti svet, Tebe še, Gutenberg! slavosloveč, Tvojim darem se radostno čudeč. Blagi dobrotnik, izvoljenec ti! Imel na zemlji britkostne si dni; Ali ko smert ti zaperla oko, Dvojno nesmertnosti vzel si nebč: Bivaš z duhovi izbranimi tam, Gori, od kodar poslan si bil k nam; Zdolaj umeteljnik slaven pri nas,
V serci ostaneš narodom ves čas!
Zlasti mej nami ti serea gore, Ki smo prisegli na tvoje ime, Ki si nas v svojo družino odbral, Čast nam umeteljstva svojega dal; S tega v hvaležen spomin smo se tvoj Združili, mojster! denes pred toboj. Jeden je vendar, ki najbolj iz nas Žari se tu mu pošteni obraz, Jeden, ki let je desetkrat po pet Služil ti zvesto in služil ti vnet! — Vidite prostega tamkaj moža ? Njega za dolgo vže Gutenberg zn£, Njega, ki tudi nam ljub je in drag — Slave denešnje^e^trn-^estitak.
114661
Brate Matija, poštenosti vzor! Tebi se klanja tovarišev zbor. Ko bi mej nami se pesnik dobil, „Verlega m6ža" bi z nova slavil, Pesen prepeval bi, oznanjuj6č Tvoje kreposti in verlosti moč; Tvoje čestito ime — ■— a čemii V tla si povesil oči od strahu? Ljubljenec mojstru, nam svitli izgled, Vzdigni ponosno svoj bistri pogled! Ti trudoljub, ki zaslužil zvesto Hvalo si, kakor le malo kedo, Mož, ki je živel in bil, kakor ti, Premo sme gledati kralju v oči! Dnižnikov primi objeme sedaj, Tudi prijateljski ti jim ga daj, S polno da kupo napije ti vsak: Bog te obrani pošteni možak! Slavnega mojstra živi naj spomin, Živi Matija, najboljši mu sin!
Lujisa Pesjakova.
Tiskala in založila Klein in Kovač (Egerjeva tiskarna) v Ljubljani.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
00000421881
A00000421881A