7. Številka. Ljubljana, v torek 11. jannvarja. XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan mwr. izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v ht r i j sko - og er ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 glđ., za četrt leta 4 gld., |za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki'., z» jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mecc, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će so oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Važna interpelacija za goriško deželo v goriškem deželnem zboru. i. Kar se je prikrivalo leta in leta, kar se je dolgo kuhalo, je konečno zavrelo in vskipelo, kljubu vsej potrpežljivosti, in se je danes na vse važne strani razkrilo v deželnem zboru. Dr. Aleksij Rojic, odličen zdravnik, je kot deželni poslanec stavil danes v deželnem zboru interpelacijo do visoke vlade za stran bolnice in blaznice „usmiljenih bratov" v Go rici, ker ne odgovarja na nobeno stran javnemu zavodu, kjubu temu da jej je podeljena pravica javnosti že od 1. 1876. Interpelacija ne razkriva samo temnih stranij imenovane bolnice, ampak biča tudi z neusmiljeno logiko dejanj postop nje deželnega odbora, lehko-miselno glasovanje deželnega zbora 1. 1884 v tej zadevi, in graja v jednaki meri neopravičeno odob ravanje istega postopanja, kakor se je razglasilo v posebnem odpisu c. kr. Tržaškega namestništva na deželni zbor goriški. Vsled tega se je v bolnici in blaznici usmi Ijenih bratov tudi zadnja leta vse opustilo in zanemarilo, in nasledek je bil, da je prošle jeseni nastopila huda bolezen v bolnici ter je kriva velike škode, prizadete sosebno tudi mestu Goriškemu. Interpelacija je opozorila na vse napake ter zahteva od visoke vlade, da takoj vse ukrene, kar zahteva postava in zahtevajo ministerske naredbe, da se v bolnici zaprečijo še hujše bolpzni in hudi nasledki za vso deželo. Interpelacija podpira vsak stavek svojih trdi tev z dokumenti, spričevali in dejanskimi dokazi ter kaže vestno in temeljito preiskovanje v interesu humannosti in blagostanja dežele. Ta interpelacija je čin, ki, kakor se je nadejati, bo uplival blagodejno na naše zastopstvo, vlado in prebivalstvo, in je torej odvažna glede na postopanje odločevalnih krogov za bodočnost. Osnova interpelacije pa je tako obširna, da le trajalo njeno branje več nego 21/a ure. Nadejati se je, da jo priobči domači list prebivalstvu v pouk in tolažbo v celoti, mi pa odberemo tukaj samo glavne točke te interpelacije. Interpelant dr. Aleksij Rojic je bil stavil že 1. 1883 v deželnem zboru goriškem pretilog, da bi se preiskovala bolnica in blaznica „usmiljenih bra- tov*' v zdravstvenem, upravnem in gospodarskem oziru. Ta predlog je deželni zbor tudi vsprejel z veliko večino ter je ob jednem naložil dt-želnemu odboru, da se o tem predlogu posvetuje najprej z veščaki, zlasti tudi zdravniškimi, na podlagi česar naj bi potem stavil v deželnem zboru naslednjega zasedanja primerne priloge. V resnici je sklical isti deželni odbor jeseni 1. 1883 zdravniško enketo, katere (se je udeleževal ves deželni odbor. V enketo so bili povabljeni veščaki zdravniki, ki so bili razen dr. Rojica že vsi primariji ali večletni zdravniki v bolnici asmiljenih bratov. Ti so torej po svojih skušnjah govoiili in naštevali raznotere nedostalnosti. Dr. Perco in dr. A. Rojic sta pritožbe in nasvete izročila enketi tudi pismeno. Na podstavi teh posvetovanj v zdravniški enketi je sestavil deželnega odbora poročevalec dr. pl. Pajer poročilo za deželni zbor. To 20 velikih stranij dolgo poročilo deželnega odbora od 10. julija 1884 je prebral poročevalec dr. pl. Pajer v seji dne 15. julija 1884 v deželnem zboru. V tem poročilu opisuje deželni odbor navedeno bolnico tako, kakor da bi bile prit žbe in kakor da bi bili nasveti zdravniške enkete neopravičeni, biezpotrebni, njih izvršba nemogoča in posebno predlogi dr. Percota in dr. Rojica obrekljivega značaja. Poročilo je predložil dr. Pajer še le proti koncu zasedanja deželnemu odboru in ta ni imel časa dovolj, premišljevati osnove poročila; deželni poslanci pa so ostali še bolj nepoučeni za ta del. V dotični seji deželnega zbora od 15. julija 1884 ni poročilu dr. 1'ajerja razen dr. Rojica nihče odgovarjal ; poslednji je kritikoval samo pojedine odstavke, ker ni imel časa, da bi sestavil »kupno kritiko o poročilu. Konečno je dr. Rojic predlagal, da naj se poročilo da v pretres odseku 7 udov iz de želnih poslancev, ker se mu zdi poročilo nedostatno, posebno tudi zategadelj, ker isto poročilo zanikuje, da bi bila bolnica in blaznica javna. Di. Rujic pa je v tej seji z neoporečnimi trditvami dokazoval, da je bolnica javna, torej da so tudi zahteve zdravniške enkete opravičene in v soglasji z zakoni in ministerskimi naredbami za javne bolnice in blaznice. Dr. pl. Pajer pa v isti seji taji značaj javnosti ne samo v svojem poročilu ampak nasproti kritiki dr. Rojica, obrnen proti temu, tudi ustno. Nasledek dr. pl. Pajerjevega postopanja je bil, da je ta zmagal; deželni zbor ni poslušal veščaka dr. Rojica, ampak poročevalca deželnega odbora dr. pl. Pajerja. Deželni zbor glede na bolnico ni torej sklenil ničesar, da bi se v njej popravile nedostatnosti in napake. Dr. Rojic, spoznavši, da so glasovali proti njegovemu predlogu deželni poslanci bistveno zaradi tega, ker je tajil dr. pl. Pajer, da bi bila bolnica in blaznica javna, interpeluje v naslednji seji dne 19. julija 1884 zastran tega deželni odbor. V imenu deželnega odbora odgovori deželni glavar grof Co-ronini, da je dr. Rojic pravo trdil, da ista bolnica in blaznica je v resnici javna, deželni odbor da je torej po „nepovoljni pomoti" trdil nasprotno. Kljubu tej poplavi je deželni odbor in deželni zbor ostal pri posledicah svoje pomote in ni sklenil ničesar v zmislu poprave zavoda. Obveljalo je poročilo dr. pl. Pajerja tudi po tem popravku ! Na isto, torej krivo poročilo se je opiralo tudi c. kr. Tržrško uamestništvo in j vladni zdravstveni poroče\alec dr. Iluminato Zadro sicer prišel ogledavat bolnico, ali poročal je Tržaški vladi v zmislu poročila deželnega odbora in je našel stanje bolnice v „najboljšem reduu in vlada ni imeia ukreniti ničesar in je isti dr. Zadro celo na-vetoval, da naj se denejo pritožbe dr. Percota in dr. Iiojiea kot neosnovane ad aeta! Deželni zbor kranjski. (VIII. seja dne 4. januvarja 1 8 87.) Deželni glavar grof Thurn naznani, da je presvetli cesar potrdil zakon o provizoričnem po-birunji deželnih priklad Poročilo deželnega odbora o dovršeni zgradbi Kopačniške c ste izroči se finančnemu odseku v pretres in poročanje. Poslanec L u c k ni a n n poroča v imenu finančnega odseka o nasvetih deželnega odbora glede ra/.širjenja prisilne delavnice, o dotičnih protipetieijah in o raznih naredbah glede tega zavoda. Poiočilo finančnega odseka pravi, da je deželna vlada zaukazala, da morajo biti prostori, kateri so prisiljencem odločeni, obširneji. Ker pa to sedaj v prisilni delavnici ni, nasvetuje se od strani deželnega odbora in finančnega odseka, da se za delavnice prisiljencev napravijo barake, v poslopji prisilne delavnice izpraznjeni prostori pa naj se prirede v spalnice za prisiljenee. Prostor za take barake naj bi se kupil od Ljub- LISTEK. U n d i n a. (Spisal Aiidru Thour et; poslovenil Vinko.) (Dalje) II. Antoinetta je stala sredi sobe; v roki šopek, s svetlim očesom in mokrim licem, mej tem, ko jej je od las in obleke kapljala voda. Bila je videti, kakor kakšna povodna Vila. Evonvme nič ne reče. Videti je nevšečen in ? zadregi. Jeden hip je bilo tako tiho, da se je razločno čulo petje škrjancev v žitnem polji. Antoinetta, čuteča, da jo ostavlja sigurnost, hoče se zaščititi z drzovit ostjo. „Bila sem na izprehodu v gozdu," jeclja, poskušajoč smijati se, „dež naju je ujel in prišlo mi je na misel ... to se pravi, Celina je vsekako tukaj hotela najti pribežališča." Vanjo uprti pogled Jacquesov jo zmeša. Gozdarju je obraz potemnel, ko je slišal to malo do- godbo, katero je povedala Antoinetta. Skrivaj ga je pogledala ter čitala v strogih črtah njegovih kara joče misli. Ker ni mogla končati stavka, obrnila se je k Celini, da bi prikrila svojo zadrego. „Pojdita sem," pravi Evonvme, kateremu se je smilila, dasiravno se je smijal v pest, „posu sita se tukaj, — drugič pa poprej barometer vprašajte za svet, prodno upate v gozde Val-Cla vinske |" Pomilovalno zbadljiv glas, s katerim je govoril zadnje besede, razdraži Antoinetto. Da bi dovoljevala Evonymovo pomilovanje vpričo tega tujca, vpričo gospoda Duhouxa, to je že preveč! Kes zaradi neumnosti, ki jo je bila storila, združil se je bil s čutom notranjega ponižanja ter vzburil jej vzdražljive živec. „Hvala!" pravi, ponosno vsklonivši se, z nevoljno leskečimi se očmi. „Mokra nesem in boljše je, da grem domov, idiva, Celina, vreme se jasni." „Saj vender dežuje, kakor bi iz čebra lil!" pravi Celina začudena. „Ne, ne!" odgovori ona naglo, „idiva!tt še za Ne da bi pozdravila Jaccpiesa, ki jo je zmirom malomarno motril in ne zmeneč se prigovarjanje Evonvma, ki jo roti, naj ostane potegne Celino za sabo ter izgine v lijočem dežji. „Čudna stvarica to,u pravi Jacques Evonvmu, ki je vrata zaprl za njima. Gozdar si je zopet zapalil smodko ter hodil gori in doli. „To je hči jednega mojih prijateljev, gospoda de Lisla, razvajen otrok, ki se je norčavo vzgojeval v nekem Pariškem vzgojevališči. A ne smeš je soditi na videz; rečem ti, dobro srce ima in izborno čud." In Evonvme prične naštevati vse ljube/njive lastnosti Antoinettine. „Du,u pravi Jacques, „modernu, mlada dama. Žensk te vrste jaz ne moreni trpeti, bojim se jih." III. V silnej plohi, ki niti za hip ni ponehala, sta molče prehodili pot domov. Jedva na mestu, gro Antoinetta gori v BODOj zapre se tam ter Btoprav zvečer jako slabe volje pride doli. Ko pa vidi, da Ijanakega mesta. Tudi nove perilnice je treba. Po zakonitih določbah izločiti bi bilo tudi bolnico iz poslopja, dalje ločiti oddelek poboljšljivih prisiljen-cev od nepoboljšljivih. Za bolnico bi godilo najbolje deželno poslopje na Poljanah, kjer je sedaj oddelek deželne bolnice. Ako se hoče poslopje razširiti, treba najmanje 23.000 gld., a to bi se zgodilo le takrat, ako bi se druge dežele zavezale pošiljali svoje prisiljenee za gotovo dobo let v Ljubljansko prisilno delavnico. Tedaj bi bilo razširjenje poslopja neizogibno, a dežela teh stroškov ne bi zamogla sama prevzeti, nego država morala bi dati primerno podporo že iz tega ozira, ker prisilna delavnica, kakor je zdaj, zadostuje za kranjske prisiljenee, za druge pa dežela ui zavezana skrbeti. Vlada je nekako obljubila podporo, ako Kranjska zaradi prisilne delavnice sklene z druzimi deželami pogodbo na več let, ki bi se smela razrušiti samo s pritrjenjem vlade. Poročilo finančnega odseka konečno razgovarja o dveh prošnjah kranjskega obrtnega društva in kranjske trgovinske in obrtne zbornice, kateri se izjavlja tu proti razširjenju prisilne delavnice. Ljubljanski obrtniki se boje, da bi njim prisilna delavnica, ako se razširi, prizadevala še več škode, ko doslej in prosijo, naj bi se v prisilni delavnici ne opravljala več obrtna dela. Finančni odsek je te prošnje uva-ževal ter nasvetuje, da se deželnemu odboru naroča: 1. Deželnim zastopom tistih dežel, na katere bi se bilo ozirati, objaviti ministerski od ok z dne 31. julija 1887 in jih zopet, vprašati, če bi bili pri volji se na podlagi primernih Bklepov zavezati, kakor vlada zahteva, glede bodoče oddaje prisiljencev v tukajšnjo prisilno delavnico, oziroma v poseben poboljšanju namenjen zavod v Ljubljani. 2 Po dognanih teh razpravah in eventualnem ukrepu vlade na podlagi predloženega operata deželnemu zboru staviti primerne nasvete. 3. Ne oziravši se na zgoraj navedene razprave na račun lansko ustanovljenega kredita nakupiti vse tiste parcele mestne občine Ljubljanske, 5V2 oral obsegajoče, ki mejijo s prisilno delavnico, pod pogojem, da napravi mestna občina Ljubljanska novo cesto in da zapre dosedanjo cesto. 4. Ukreniti, da se sedanji za bolnišnico dolo- | čeni prostori in kolikor moč tudi delavnice v glavnem poslopji prisilne delavnice pripravijo za spalnice zdravim prisiljeneem. Za bolne prisiljenee in za delavnice naj se v teku leta narede barake; če bi pa te ne zadostovale, se bode postavilo še nekaj lese nih barak na novo pridobljenem prostoru. Ako bi se dala Poljanska bolnica kot bolnica deželnih dobrodelnih zavodov pogrešati, se deželni odbor po oblašču, taisto prid jati zakladu prisilne delavnice in jo tako dolgo rabiti za bolnico prisiljencev, dokler se ne reši vprašanje, ali naj se na tem prostoru postavi poboljševalni zavod ali ne. Stroški, ki bodo s tem predlogom v zvezi, naj se ustavijo v proračun prisilničnega zaklada za 1. 1888. t). Zidanje se ima kolikor moč s prisiljeuci izvrševati, za dela pa, ki se ne dajo v lastni režiji izvršiti, kakor so načiti in proračuni, razpisati po nudbeno obravnavo. 7. Pri napravi delavnic naročiti, da naj se tiste napravijo takemu delu primerne, s katerim se malim obrtnikom n e b o d e š k o d a g o d i 1 a, ob j e d n e in pa v p r a v-ništvu naročiti, da naj se odraščeni prisiljeuci v bodoče več ne poučujejo v ka teri koli stroki male obrtni je, ako njim je bila tista 'los eda j neznana. Roko delstvo na za sob na naročila naj se v bo* d oče opusti. Vsa taka dela smejo ge v bodoč*; le še izdelovati za domačo rabo, za deželne zavode in urade in pa za dobrodelna društva. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. januvarja. Štrajk nemških mestnih odbornikov v Plznu na ČeAkem ni dolgo trajal. Vsi se zopet udeležujejo sej. Nemški li^ti molče o tem, kako žalostno se je končalo kujanje Plzenskih nemških mestnih očetov. Poprej so že pisali, da bodo tudi po druzih mestih na Češkem, kjer imajo Čehi večino v mestnem zboru, Nemci izstopili iz mestnega zastopa, sedaj je pa o tem vse tiho. Povedali smo že, da so konference avnlrij-sltili in ogerslclh ministrov zaradi obnovljenja nagodbe bile brez uspeha. Pl. Dunajevski nikakor ni hotel nič odjenjati zaradi carine na petrolej. Ogerski ministri so nekda v tem ozira že bili pri pravljeni udati se, ko bi potem avstrijska polovica ustregla popolnem ogerskim željam o davku od špirita. Pl. Dunajevski je odgovoril, da je o tem pripravljen pogajati se, a obetati ničesar ne more, ker še ne ve, kako o tem sodi večina državnega zbora. Ogerski ministri sr potem neso hoteli več pogajati. Ogerski vladni listi hudo napadajo pl. Dunajevskega in mu očitajo, da mu je več za lokalne gališke, nego za občne državne interese Po njih mislih av strijska vlada hoče zavleči pogajanja tako dolgo, da og'Tskemu državnemu zboru doba poteče, nadejajoč se, da se bode p i novih volitvah omajalo stališče ogerske vlade. Tiianje države. V ć'rnogoro nekda prihaja orožje iz Rusije. Nedavno pripeljali so 600O pušk. Po poročilih iz Belegagrada, ki pa neso zanesljiva, nameravali so Črnogorci nedavno udreti skozi sandžak Novi Pazar v Srbijo. Pazljivost avstrijskih čet je preprečila ta napad. Srbija je zaradi tega pomnožila vojake na meji. Itol&ai*Mlta deputacija prizadevala si je v Londonu dobiti denarja na posodo, a brez uspeha. Angleški bankirji, ki so pripravljeni denarja posoditi vsakej še tako zadolženej južnoameriški republiki, Bolgariji nič ne zaupajo. To je dovolj dokaza, kako daleč so jo Bolgari zavozili. — Francoski mi nister vnanjih zadev Flourens priporočal je bolgarske j deputaciji, da naj se Bolgari sporazumejo z Rusijo. Njemu se ne zdi prav, da se Bolgari tako upirajo kandidaturi kneza mingrelskega. Sicer je mogoče, da Rusija popusti kandidaturo kneza mingrelskega, toda Bolgari se morajo v tem oziru obrniti do turške vlade, da bode posredovala — V Rimu bolgarske deputacije tudi ne bodo oficijalno vsprejeli. V Carigrad pa deputacija ne pojde, ker je turška vlada dala bolgarskemu diplomatičnemu agentu Vulkoviču razumeli, da bi je ne vsprejeli. Bolgarski list „Trapezica" dementuje vest, da bi bil bolgarski diplomatični agent se izjavil proti velikemu vezirju, da se zadovolje Bolgari z vsakim ruskim kandidatom, izimši kneza mingrelskega. Bolgari bodo volili samo kandidata, kateri ima kaj veljave v Evropi in daje dovolj jamstva za nezavisnost in svobodo Bolgarske. Pri druzih poročilih bodo pa Bolgari v kratkem pripravljeni voliti vsakega kneza, katerega bode priporočila Rusija, tudi Nikolaja Dadjana. Deputacija, katero so bili poslali v razne prestolnice, se je namreč preverila, da se Bolgari ne smejo zanašati na nobeno evropsko državo. Skoro vse velevlasti pripravljene so Rusiji dovoliti, kar želi, da se le ohrani mir. Posebno pa Francija podpira rusko politiko, ker se nadeja, da ima Celina v>,e ude trde in da je žalostna, pade jej okolo vratu, obsipa jo s poljubi, zavre vodo, pripravi bezgov čaj ter prisili služabnico, da ga zaužije. BAh," vzdihne ter poljubi Celino, „ od p usti mi, jaz sem res zelo hudobna." „Pojdi no, dete drago," odgovori Celina, „kaj govoriš take budalosti! Ali sem mari zato huda nate? Si li ti kriva, da je deževalo in da sva bili slabo vsprejeti v Val-Clavinu in baš zaradi tistega zarobljenega gozdarja." Antoinettini lici postaneta rudeči kot škrlat. „Molči!" pravi, roko položivši jej na usta, „ne govori mi več o tem smešnem dogodku ! Od sramote ne vem, kam bi se dejaia." Hitenje jej zamori glas; vrže sc starej dekli v naročje in solze se jej ulijo. Celini se pač po sreči, da jo z objemanjem upokoji, a da bi pozabila dogodek na pristavi, tega ne more storiti. Več dnij je bila žalostna in raztresena. Le oči jej je trebalo zapreti, da je ugledala Jnctpiesa, slonečega pri kaminu, kako jo opazuje z nekovini ošabnim ponrlovanjem. Ta motreči pogled, ki jej je bil že na pristavi vzel hladnokrvnost, preganjal jo je zdaj povsod, celo v sanjah. Ko je Evonvme zopet prišel, bila je prva njena beseda prošnja, naj očetu ne ovadi nesrečnega dogodka; potem pa je s povešenimi očmi naglo dodala: „Kaj rada bi zvedela, kaj je vaš prijatelj rekel o meni, ko sera bila odšla." „Prav niči" odgovori Evonvme, ki ni hotel njene zadrege še s tem povečati, da bi jej razodel trde opombe Jacquesove. „lvaj, niti besedice?" „Ne! Jac(iues je zelo vzdržljiv, ves živi le v svojih študijah. Uverjen sem, da je že vse pozabil." „Tein bolje," pravi Antoinetta prevarjena. To mrzlo preziranje imela je za najhujše raz-žaljenje; najostrejše zlobnosti bi jej bile ljubše, nego li taka popolna malomarnost. Sicer pa Jacques ni bil malomaren, temveč nenadni pojav ostavil mu je bil utis, kojega živost ga je vznemirjala. V mirnem patrtjarhalskem krogu, v katerem mu je doslej teklo življenje, srečavale so jej bode zato Rusija pomagala, ko bi prišlo do vojne z Nemčijo. Poslednje dni so razni ruski listi baviti se z vprašanjem, kaj naj bi Rusija storila, ko bi se Battenberžan vrnil v Bolgarijo. Novoje Vremja misli, da bi bilo najbolje Bolgarijo prepustiti sami sebi. Vojne zaradi tega ne kaže začenjati, če se nemški princ vrne v deželo, kjer bode sam poginil. Bolgarija hodi po potu, ki zanjo ne obeta nič dobrega v prihodnjosti. Javno mnenje v Rusiji se vedno manj zanima za to deželo. Ako Rusija pusti Bolgarijo, pridobila si bode svobodo delovanja, katere sedaj potrebuje, ko so st*re zveze dvomljive postale in se začenjajo nove. — Grof Peter Šu.valov, brat ruskega veleposlanika v Berolinu, prišel je v Berolin kakor se govori zaradi bolgarskih zadev. Rusija baje skuša pridobiti od Nemčije in Avstrije dovoljenje za okupacijo Bolgarske. Zavezala se bode, da čez 6 mesecev zopet ostavi deželo. ltiiNlca vlada je preverjena, da se dolgo ne bode ohranil mir, zategadelj se pa resno pripravlja za vojno, zlasti popravlja utrdbe in dela železnice. V Varšavi takoj začno popravljati in popolnjevati utrdbe. Okrog mesta bodo napravili umeten jarek, v kateri bode tekla voda iz Visle. Posebno se pa pripravlja Rusija v Aziji. Že jeseni je zbrala mnogo vojske v Mervu, Samarkandu in na afganskej meji. Pomladi namerava nekda napasti Afganistan in čez perzijsko ozemlje poslati vojske proti Heratu in perzijskemu zalivu, ter napasti angleške čete. Vojni načrt je nekda že izdelan. Angleži se že tudi pripravljajo. V Perziji so nakupili 40.000 konj. da se bodo mogli braniti pred rusko konjico, ki ie dobro oborožena in ima seboj mnogobrojno topništvo z lahkimi topovi. Sedaj ima Rusija v mrvšUej pokrajini zbranih 60.000 pešcev, 40.000 konjikov in 480 topov, vočjidelj najnovejše sisteme. Iz Orenburga in sibirskih gubernij pride pomladi še 40.000 mož. V Bohari ima sedaj Rusija 12.000, pa jih bode do pomladi pomnožila še za 8.000. Afganska vojska je slaba, zlasti topništvo se ne bode moglo meriti z ruskim. KrečniMfiilti generalni guverner naznanil je turškej vladi, da se na Kreti pripravlja ostanek. Grška vlada nekda na skrivnem prebivalstvo šunta proti Turčiji. Po vsem otoku so osnovali odbore, ki delajo za zjedinenje z Grško. Turška vlada dala je generalnemu guvernerju neomejena pooblastila in mu naročila, da naj se poslužuje vojaške sile, če treba. Angleški parlament snide se 27. t. m. Lord Churchill hoče še nadalje v parlamentu podpirati konservativce, kakor je pisal nekemu svojemu prijatelju. Konservativno ministerstvo utegne se tedaj še nekaj mesecev obdržati. Dopisi. Iz Ptuja 9. januvarja. (Slovenci in uradi.) Z novim letom dobili smo cesarsko pošto, s kojo je spojen brzojavni urad. Dasi imamo še jedenkrat več uradnikov, kakor jih je bilo pred, vender gre poslovanje jako počasi. Toda o tem še danes nečemo govoriti. Pač pa nam je govoriti o tem, koliko znajo novi uradniki od najvišjega do najnižjega slovenščine. Ptujski okraj, ki šteje sam nad petdeset tisoč duš je slo-vensk, peščica talmi-Nemcev, ki se nahaja v njom, živi v mestu. Velika večina ljudij, ki ima s pošto opraviti, so torej Slovenci in radi tega moral bi znati vodja sani in vsi uradniki slovenski. Velja pa nasprotno, vsi so Nemci. Čuditi se mora človek, kako je to mogoče, kako je mogoče, da razumeva ces. poštno vodstvo v Gradci tako slabo svojo nalogo, da se minister za promet tako malo briga, kako ustrezajo podložni mu organi javnim potrebam! ga le ženske mirne nravi in plahe, skromno vzgojene deklice. Malomestno ozračje razprostiralo jo bilo čez ves ta svet jednoliko sivo barvo; vse je bilo urejeno, odmerjeno in premišljeno: besede, kretanje in delovanje. Obleka je bila preprosta, obrazi skromni in neznatni. S temi obledelimi podobami bila je Antoinetta s svojim kavalirskim tonom, nekoliko pretirano opravo in pred vsem s svojo lasto-vito lepoto v istem nasprotji, kakor je močno dišeča krasnobarvna inostranska cvetica s cveti selškega rožnega grma. Ta mladostna krasota je bila Jacquesa zajedna oslepila in vzuepokojila. Bil je premalo odkrit, da bi pred Evonymom o tem dal kaj videti, a prizor v Val-Clavinu napravil je nanj živahen utis. V njegovem duhu je še dolgo strašil spomin na Autoinetto, žarečih lic in z lasmi od deževnih kapljic poškopljenimi stopivšo v pristavo. Ta fantastična podoba se je toliko časa urivala mej njega in pisa-renje njegovo, dokler se ni naposled, sam nad seboj jezen in nestrpljiv, energično otresel tega usiljivega spomina. Da bi ga pa z nova ne oživel, ogibal se je, iti skozi vas, kadar jo krenil v gozd. (Dalje prih.) Cesarska pošta v Ptuji obstoji za 48.000 Slovencev, mej uradniki pa ni človeka, ki bi znal slovenski, ki bi se mogel z onimi sporazumeti, ki ga plačujejo, za koje plačo od države dobiva. In pri takih razmerah predrznil se je obakuren Celjski listič pisariti „tiber die fortgesetzte Anstellung von slovenischen Beamten fiir Pettau." Tako postopanje vlade iu njenih organov mora Se tako potrpežljivega Slovenca spraviti do spoznanja, da pravice za nas ni. Konec mora tedaj biti čakanju in dremanju, glasiti se bode treba, trkati in terjati. Od slovenskega političnega društva, ki se nahaja v naši sredini, pričakujemo, da bode pri prvi priliki sklicalo shod in postavilo čudne razmere nahajajoče se pri novi cesarski pošti, na dnevni red. Ako prezira država svoje interese s tem, da nastavlja pri pošti, odmenjeni zu Slovence, trde Nemce, ne moremo Slovenci trpeti, da se nam nastuvljajo uradniki, kateri nas ne razumejo. Da navedem izgled iz praktičnega življenja, povem samo to, da je uradnik vprašal stranko, ko mu je prinesla pismo za Ormož: „Was ist das Ormož ?" Imena sosednega mesta ne pozna cesarski uradnik pri poŠti v Ptuji. Razmere pri c. kr. okrajnem glavarstvu so povsem jednake. Tudi tu ni človeka, ki bi znal pošteno slovenski govoriti. Ako se vrši razprava, mora navadno priskočiti nek diurnist kot tolmač. Politični uradniki brez popolnega znanja slovenščine pa uradujejo za več kakor 80.000 Slovencev, katerih ne razumejo. Vsaki dan lahko slišiš ljudi se pritoževati, da so bili pri političnem uradu, pa da se z gospodi nikakor neso mogli sporazumeti! Jeden teh gospodov zahaja vsaki dan h kazenski sodniji po več ur sedet, kot državnopravdniški funkcijonar, dasi ne razume, kaj in o ('era se razpravlja, ako ga sodnik proti ne informira. On stavi predloge in jih mora staviti, ako neče kot mutec sedeti poleg sodnika, pa ne razume, kaj je govoril zatoženec, kaj so izpovedale priče, kaj vpraša sodnik, kako zagovarja zagovornik itd. Ali je tako sodišče uzor ali karikatura sodišča? Tako stanje je neznosno, tu je treba pomoči. Mi bomo skušali, da si pomagamo sami, pa tudi podpore potrebujemo. Podpore pa pričakujemo v prvi vrsti od slovenskih poslancev v državnem zboru. Trditi se sme, da se je dalo vladi vse, kar jej gre in Še več, zdaj pa naj stori tudi vlada svojo sveto dolžnost! K temu naj jo prisilijo naši poslanci s pomočjo svojih prijateljev in zaveznikov, če so si jih vedli pridobiti! Mi smo povedali glasno in jasno, kje in kake pomoči potrebujemo in pričakujemo ! Iz Ija začetkom leta. (Uzroki naših neuspehov.) Gospod urednik, vrlo dobro ste rekli v božičnem članku, da smo Slovenci do sedaj opravljali Sisifovo delo. Res je, od onega trenotka, ko se je pri nas jelo gibati na narodnem polji, sledil je napor za naporom, v potu svojega obraza valili smo, in valimo še dandanes, narodno našo skalino navzgor, a komaj jo privalimo blizu vrhunca, pa se nam izvije iz rok in potrtega srca zremo, kako se se vali zopet navzdol — a mnogo hitreje, nego je šlo navzgor — dokler se naposled ne ustavi tam, kder je stala popred in pričeti nam je trudapolno, težavno delo z nova. Uzroki neuspehom našim so različni. V prvej vrsti nam je imenovati ognjevito strast protivnikov naših nemške, italijanske in madjarske narodnosti, ki dela, da nas sovražijo iz dna svoje duše. In strast ta je tem bolj neopravičena, ko po hlevni naš rod ni nikdar niti vode kalil sosedu svojemu, kamo-li, da bi mu bil delal toliko krivice, ki bi le z daleko opravičila sovraštvo, s katerim nas svet preganja. Kjer pa vlada strast, tam pravica nema prostora in tako bi zastonj iskali pravice — odvadili smo se tudi res iskati je — v proti vnem nam taboru. Tudi mej našimi rečenimi protivnici se pojav ljalo mnogokrat načelne diference, celo v lase si včasih posežejo. Ko pa je treba udariti proti nam, tedaj so kar nakrat jedini, navskrižja potihnejo takoj. Da le morejo oškodovati nas, ptizanašajo drug druzemu, delajo si vzajemno skrajne koncesije, celo na interes svoje lastne narodnosti pozabijo. V zmislu te, tako rekoč prirojene jim taktike, imajo vedno dvojno mero pri rokah. Navesti čemo par vzgledov. Proti južnim Tirolcem pišejo Dunajski listi posebno ostro; očitajo jim iredentarstvo in sovraštvo do nemškega jezika. Proti našim primorskim in dalmatinskim Labouom — in ti nemščine nič manj ne sovražijo — so pa izredno milostljivi. Le-ti smejo italijančiti nemške otroke — o slovenskih niti ne govorimo — le-ti so pregnali nemški jezik iz uradov in iz šole, le-ti smejo delati javno in s hrupom propagando za veleizdaj ske namene irre-dentarske, a Dunajski listi ne le, da ne zinejo ka rajoče besede, že hudo se razkoračijo, ako kdo iz-mej lojalnih elementov povzdigne svareč svoj glas. Zakaj je tem vse dovoljeno in Tirolcem ne V Od kod ta dvojna mera? Samo od tod, ker primorski Lahi me jaŠijo s Slovenci in nadkriljuje Južnotirolce v sovraštvu do nas. Kdor pa sovraži Slovane, ta v s e sme. Kdo n«; ve, koliko hrupa in šuma smo slišali ravnokar preteklo leto, radi one ljubeznjive stats-sprache! Kričalo se nam je: notranji službeni jezik vseh uradov mora biti nemški, državni interes tako zahteva. Če se ne zgodi tako, konec bo Avstrije, svet se bo zrušil, zvezde na nebu se bodo odtrgale, konec bo vsega. Kolik, nečuven humbug! Vprašamo le: ako je statssprache tako strašno važna zadeva, zakaj je ne branijo povsod in proti vsakemu, zakaj le proti nam? Zakaj zopet dvojna mera? Zakaj ne črh-nejo besedice, ko Italjani o državnem jeziku nečejo nič vedeti? Navesti hočemo zopet eklatanteu dokaz! C- k. okrajna sodnija v Pulji dopisuje c. kr. arse nalu izključljivo v italijanskem jeziku! Zakaj ne povzdignejo gospoda svojega glasu? Saj ni mogoče, da bi jim to znano ne bilo, ko se sicer zanimivajo za službeni jezik vsacega nočnega čuvaja po slovenskih pokrajinah! Ako je po njihovih mislih nemščina kot državni jezik res prvi pogoj obstanka naše države in ako je gospodi nemški res mari, da se država naša vzdrži, morali bi braniti državni jezik s skraj nimi sredstvi proti vsakemu, naj bo Peter ali Pavel. To bi bilo po trdnem našem prepričanji krivično in neosnovano, a bilo bi vsaj logično in konsekventno. Sedanje postopanje nemške žurnal-stike je pa, ka kor rečeno, zgolj humbug, ker ne izvira iz prepričanja, iimpak iz drugih zlobnih nagibov. Logika in konsekvenca sta sicer lepi stvari, a pri protivnikih naših nesta doma. Taki so ! In da je s takimi ljudmi boj teža ven, kdo bi se temu čudil! V tem boji trebalo bi stroge zložnosti mej nami. Te zložnosti pogrešamo in to je diugi glavni uzrok naših neuspehov. Pri nas so ljudje, ki imajo neko manijo, kazati se pri vsakoj priliki protislovji z inteligenco, tem prevažnim faktorjem v življenji vsacega naroda. Ti gospodje ne gledajo na to, je li priporoCena stvar res dobra in podpore vredna, ampak vprašajo le: kdo jo priporoča, od kod izhaja? Iu če na čelu dotičnega podjetja stoje možje, ki krogom tem neso po godu, smemo že narediti križ čez nado, da bi gospoda podjetje podpirali. Odbor »Narodnega Doma" mogel bi nam zapeti o tem interesantno pesnico. In tako pride, da pričetniki vsacega narodnega podjetja zaidejo v sotesko in so prisiljeni vzdihovati: naprej ne vem, nazaj ne sinem! Je že tako: nekatere ljudi vedno srbi koža, pa ne da bi jo drgnili ob protivnika, ob brata jo naj rajše drgnejo. Za te srborite gospode bi bil pravi „gaudium" ako bi se mej nami vnel prepir in bi se ponavljali prizori izza leta 1873. A povedano jim bodi: Tisto krat ste nas izzvali, sedaj nas ne bote tako hitro, ker se izzivati ne damo! Vsaka šola nekaj „košta!" C—t—č. 1k Ormoža 7. januvarja. (Tukajšnja kmetijska podružnica) zborovala je včeraj ter je bil dnevni red zanimiv. Na poziv podružničnega načelnika g. K. Venigerholza iz Središča prišel je tudi g. Pavel K. Vet ter, oskrbnik na Borlu, da bi o trsnej uši in o njenem uničevanji govoril. Da si je bilo malo število udov navzočnih, vender so vsi pazljivo poslušali gospoda govornika. G. Vetter pravi, da se da najbolje proti trsnej uši braniti, če se množe ameriški trsi, katerih trsna uš ne more uničiti; mej temi so najboljši Riparia in York-Ma-deira, pa tudi Tavlor in Clinton. — Gfovornik ne svetuje, da bi se ameriško trsje sadilo v ta namen, da bi se od njega naravno vino dobivalo, ker to vino pre pri nas ne bi obveljalo, temveč se mora takovo trsje cepiti ter bi se naj na cepljenje kolikor največ mogoče oziralo. Govornik pokazal nam je za tem, kuko iu kuj se da s cepljenjem doseči po primerih, katere je v to svrho g. učitelj Ketz iz Maribora seboj prinesel. Za ta poučljiv govor izrekla se je g. Vettru zahvala. Na kolikor se g. dr. Ivan Geršak, ki se že več let sem trudi z množenjem in užlahtnjenjem ameriškega trsja, ni strinjal z imenovanimi nazori g. Vettra, račil nam je on svoje nazore, kar se tiče tega, kako najbolje naše vinograde obogatiti z dobrimi ameriškimi trsi, prav zanimivo razodeti. Gosp. dr. Geršak zavrača mnenje g. Vettra, da se ne bi iz ameriških trsov naravno vino prirejalo, temveč on to priporočuje, samo s tem dostavkom, da treba pozornim biti na kakovost trsja in zemlje. O cepljenji govoreč, pokazal nam je g. dr. Geršak dva dotična stroja, ki sta na Francoskem jako priljubljena ; jeden je od A. Comte v Aubenas-u, ki ima namen, angleško cepljenje pospeševati, drugi od Oe-pujoles-a, škarje, katerih prilična konstrukcija je očivesna, ter se na Ogerskem mnogo rabi. Na dnevnem redu stoječi govor gosp. Ketza o sadjereji, moral je žalibog, ker smo se že zakasnili izostati. Za tem bila je volitev novega odbora ter bo bili voljeni: g. dr. Ivan Geršak v Ormoži, predsednikom, g.^K. Venigerholz, posestnik, in g. I. Koče v ar, župan, oba v Središči, ter g. dr. A. Žižek, zdravnik, in g. L Hauptman, učitelj, oba v Ormoži, odborniki. — Za poslanca k občnemu zboru v Gradec pa sta bila izbrana gosp. dr. Geršak in gosp Venigerholz. Novi odbor bode se trudil, svojim važnim poslom zadostiti in če se še inu posreći, tudi kmetska ljudstvo za ta namen pridobiti, je vsekako svoj važen namen dosegel. V tej nadi radostno pozdravljamo novi odbor, ker smo si v svesti, da bode delovanje kmetijske podružnice živahno Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je požarni brambi v Begunjah na Gorenjskem 00 gld. — (Ministerstvo notranjih zadev) je odločilo, da se proti deželnega odbora odredbam, izdanim v lastnem delokrogu, ni smeti pritoževati na politična oblastva. — („Rogača") 1. štev. se danes razpošilja in sicer vsem novim in nekaterim starim naročnikom, kateri še niso poravnali naročnine, a se uredništvo nadeja, da jo v kratkem poravnajo. Ker je „Rogač" brezdvojno najboljši naš šaljivi list, priporočamo ga še jedenkrat prav toplo vsem Slovencem v podproro, da bode moglo uredništvo izvrševati težavno nalogo svojo brez materijalne izgube. — (Poštenjak.) Preteklo sobolo prodal je posestnik Zajec iz Velikega Mlačevega, fara Žalna, svoje vole na semnji v Ljubljani za 244 gld. Kupoval je popoludne v g. Turka prodajalnici špecerijskega blaga in plačal z bankovci. V omenjeni prodajalnici so moža opozarjali, naj listnico dobro hrani. A Zajec potisnil je listnico mej spodnjo in zimsko suknjo in tako se je zgodilo, da je idoč proti Staremu trgu listnico z denarjem izgubil. Ves preplašen je potem denarja iskal. K sreći je izgubljene denarje našel mestni delavec Fran S'dej, kateri je najdeni denar takoj izročil mestnemu uradu, kjer ga je Zajec potem dobil nazaj. Sedej bil je še toli pošten, da se je zadovoljil s 15 gld. in ni zahteval postavno določene nagrade. — (Preniska podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda, napravila je bila dne 2. t. m. veselico s tombolo, katere čisti dohodek znaša 4 gld. 64 kr. Malo je sicer, a pomisliti je treba, da začetek je vsak težak, in komur so naše okoliščine znane, se temu ne bode čudil. Vender, zopet je kamenček k narodnej trdnjavi več, kateremu hočemo kmalu še druzega dodati. — (Bralno društvo v Dolu) imelo je dne 1. t. in. svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gg.: Predsednikom Štefan Lemut, podpredsednikom J. Kreč, tajnikom F. Pevec, blagajnikom J. Levt'C star., odborniki: župnik J. Jare, V. Krečmer in J. Brecelnik. Vsi ti gospodje so za narodni napredek vneti, posebno pa gospod predsednik, ki ima za društvo izredne zasluge, kajti on je ustanovil društvo in mu žrtvuje vse svoje moči. Za tekoče leto naročili so se naslednji listi: „Slovenski Narod", „Laibacher Zeitung", „Slovenski Gospodar", »Mir" in „Dolenjske Novice". — Po volitvi je bila veselica z malo tombolo, po tomboli ples. Zabava je bila prav živahna in v zadovoljnosti razšli so se društveniki, želeč si še več takih večerov. — (P o s t oj i n s k a Čitalnica) priredi v letošnjem predpustu 3 veselice in sicer 16. januvarja; 2. februvarja v korist društva sv. Cirila in Metoda, ter 20. februvarja. Slavno občinstvo vabi tem potoni najuljudneje, da se udeleži društvenih veselic ; vabila razpošiljala se bodo le društvenikom. — (Škofjeloškaprostovoljnapožarna bramba) napravi v nedeljo 16. t. m. v prostorih hotela „Štemarje" društveni plesni venćek s sreč-kanjem, katerih čisti dohodek je namenjen društvenemu fondu. Ustopnina za neude l gld., za ude 30 kr., dame proste. K tej veselici vabi najuljudneje vse prijatelje društva Odbor. — (Narodna čitalnica v Celji) priredi v svojih prostorih v Strauss-ovi hiši naslednje pustne veselice: I. V nedeljo dne 16 januvarja: Plesni ven ček. II. V nediljo dne 6. februvarja: Veliki ples s kotiljonom. III. Na pustno nedeljo dne 20. febru varja: Kostumiran ples. Pri vseh treh veselicah bode svirala šmarska godba pod vodstvom kapelnika g. St. Kovača. — (Prva gorenjska kmetska posojilnica v Podbrezjah) ima svoj redni občni zbor dne 19. t. m. ob 3. uri popoludne v posojilničnej pisarni. Dnevni red: 1. poročilo ravnateljstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. volitev ravnateljstva. 4. Volitev nadzorstva. 5.* Razni predlogi.! — (Redka oporoka.) V [Zadru umrl je pred kratkim kmet Paskal ^Bakmac, zapustivši poldrugi milijon premoženja. Razen cega, kar je svojim bratom in sorodnikom sporočil volil je še naslednje zneske: Za ustanovitev obrtne šole v Zadru 50.000 gld., otroškemu vrtu 3000 gld., ubožni hiši lOOOgld., ubožni hiši za ženske 1000 gld., mestnim n-vežem 200 gld, za popravila pri raznih cerkvah 600 gld. Vsem svojim dolžnikom pa je odpustil 25°/0 dolžne vsote. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Gorica 11. januvarja. V goriškem deželnem zboru je stavil sinoči dr. Rojic interpelacijo na vlado zastran hudih in velikih napak bolnice usmiljenih bratov. Sredi utemeljevanja se je seja nagloma pretrgala, najbrže iz bojazni pred drugimi razkritji. Interpelacija je jako osupnila in prebivalstvo koperni izvedeti popolno resnico. Nadejati se je, da bo deželni zbor znal varovati poslancev protest in da ne bo s kračenjem deždlne avtonomije zanemarjal važnih deželnih interesov ter delal sam sebi škode, katere bi si ne popravil zlehka več. Dunaj 11. januvarja. Danes se je slovesno po predpisanem ceremonijelu vršilo vspre-jetje nadvojvode Evgena mej viteze(Ritterschlag.) Pri slaviiosti bili prisotni: cesar, cesarjevič, ce-saričinja, nadvojvodinja Valerija, vsi na Du-naji bivajoči nadvojvode in nadvojvodinje, Ko-burska obitelj n visoko plemstvo. Gottingen 11. januvara. Mestno gledališče preteklo noč po predstavi popolnem pogorelo, no da bi bil kdo ponesrečen. London 11. januvarja. Govori se, da lord Iddeskigh še vedno hoče izstopiti iz kabineta. Iddesleigha sin odpovedal se je mestu generalnega nadzornika topničarstva. Konservativni poslance Holland imenovan ministrom za kolonije. Pariz 10. januvarja. Časniki odobravajo odgovor, ki ga je dal minister Flourens deputaciji bolgarski. Madrid. 10. januvarja. V „Alcazaru-u v Toledi nastal je ogenj in bati se je, da je poslopje popolnem izgubljeno. Več ljudi j je pri požaru poginilo. IiPlt v iIoImt kup. liolujočim na želodci in onim, ki potrebujejo kako Čistilo krvi, priporočati so pristi „Moli-o vi Sei d I it z-prit ški", kateri imajo pole« nizke cene najboljši lckarskl uspeh. Skatljiea z navodom uporabe 1 gld. h. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dimaji, Tncli-laubon 9. V lekarnah po do/želi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat B njega varstveno znamko in podpisom. 1 (19 — 1) „LJUBLJANSKI ZVON." Gld. 4.60. (988—U) Gld. 2.30. — Gld. 1.15. Darilu /n „ Narod ui bom". Prenesek . . . Nekaj neimenovanih........ Stepan Jelinok, farar v Šakvicich na Mo-ravskem........... Josip DogSa, zastopnik banke „Slavije" v Središči.......... Avgust Stanicar, uradnik banke „Slavije" v Ljubljani.......... Josip Sever, uradnik banke ,Slavijo" v Ljubljani........... Zgubljena stava zaradi volitve Notranjske ............. Fr. Kutina v Postojini povodom dr. Fer-jančićeve zmage........ Iz pušice v gostilni Permetovi .... Volilo nmrega vojaškega knrata g. Janeza Pri božica po odbitih pristojbinah Gdč. Delkot v I. j u ni juni...... Zastopnika banke „Slavije": Karol Ilofer v Čatež i . 5 gld. 07 kr. Ivan Grahar v Štebni — ,, 64 Lavoslav Urhas v Idriji...... Družba „To pa to" v Trstu .... Iz pušte: V gostilni „Nordpol" h. a ... ,pri cesarji* „ „ Čitalnice . . n n Druskovičevi Aue-jevi . . „Marzolini" . n n „Fischerjevi" „ gostilni „pri slonu" . Pri banki „Slaviji" . . 16176 gld. 25 kr. 15 .. - 2 1 5 2 5 5 1 99 22 95 25 fO 71 5 6 ., -— „ 22 — gld. 28 kr. — h 48 ,, kavami ? m Skupaj 65 90 17 28 29 25 84 16 14 16263 gld. 24 kr. loterij■■<• NreČke 8. januvarja Na Dunaji: 83, 70, 77, 17, 85. V Gradci: 52, 6, 89, 78, 50. Tulci i 9. januvarja. Pri NI« na i Herman % Dunaja. — Hamer iz Gradca. — Reiman iz Pontubl«. — Freisinger, Manhart, Eichler, Battisto iz Trsta. — Globotschnigg, Rieger iz Železnikov. — Streham z Dunaja. Pri *fc«».lf*ii Bukenmaier z Dunaja.— Behofschitz l Linca. — Ledner z Dunaja. — Jurlč iz Budimpešte. — Dobrin z Dunaja. Pri nvatrljskem ««*»ar|l: Schulier iz Krope. U - c S 5 so v Ijiiltljhege* : 7. januvarja: Helena Miculinie, gostilničarjema žena, 45 let, Sv. Jakoba trg št. 2, za sušico. — Janez Oešnovar, gostilničar, f>4 let, Poljanska cesta 6t. 27, za spridenjera jeter. 8. januvarja: Marija Dejak, mestna uboga, 71 let, Karlnvska cesta št. 7, za prsno vodenico. — Reza Verbić, kuharica, 79 let, Prečne ulico št. 6, za vnetjem pluč. — Vincenc Šircelj, kondukterjev sin, 9 dnij, Poljske ulice št. 38, za krčem. 9. januvarja: Ana Cacak, pekova hči, 4 leta, Rimska cesta št. i, za skrlatico. 10. januvarja: Julija Vovk, pnznikova hči, 7 mes., Reber 6t. 3, /a božjastjo. V deželne) bolnici: 5. januvarja: Jera Rus, gostija, 68 let, za vodenico. 6. jami varja: Ignacij Gabrfiok, delavec, 40 let, umirajoč preueSi-n. 8. januvarja: Jernej Grošelj, siromak, 81 let, za starostjo. — Marija Gruden, gostija, 78 let, za starostjo. Meteorologijo poročilo. o č"as opa-~ zevanja Stanje barometra v mui. S '*• Ajutraj *—> i 2. pop. o 9. zvečer 729-51 ■■. 729 60 mm. 7 32" 7 7 mm. 1 peratura 2-4' C Od« C Vetrovi hrezv. lil vzh.1 si. vzh. Nebo tnegla ohl. d M. Mo kritia v mm. 00 )mm. Srednja temperatura — 0'P, za 2'5'> nad normalom. ID-cinaoslsei borza dne 11. januvarja t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta ..... Zlata renta .......... 5°/0 marčna renta . . . ... Akciie narodne banke . Kreditne akcijo .... London ............ Srebro............ Napol. O. kr. cekini . ....... Nemško marko 4°/0 državno srećke h I. 1854 250 gld. Državne srečko iz 1. 1864 100 «ld. Ogeraka zlati« renta 4% Ogerska papirna renta 6Vo f)';o itajerake zemljišč, odvoz, oblig. Dunavu rog. srećke 5tt/o . . 100 gld Zemlj obo. avNtr. 4l/i0/0 zlati zast. listi prior, oblig. Eli zahodno zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke 100 Kudolfove svečke 10 Akcijo anglo-avBtr. banko 120 Tiauomway-dništ velj. 170 gld. a. v. Bfl *ld. 55 kr. B8 45 d 113 25 n 101 n — n 75 „ ji 291 n 80 n 126 n 55 i> — n — j> 9 n 98 ji 5 ji 93 n 81 n 92«/, n 131 ji n 168 ji 50 yi 103 05 H 92 85 ji U>5 j> 50 118 n 25 124 i» 25 n n — ji 100 n — n 175 n 75 ji 19 n — n 111 n 30 210 » 75 ti e in m. Najboljše in izkušouejše sredstvo za to jo rrir.tr.a francoska GA t T71 "D T1 A COsteocolle saus odeur ±\- J-j Slu IX ± ±\. pour clarifiert. Iznenadno ugoden uspeh se jamči. — Dobiva se pri .^.V. llartmami-ii v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. (840—16) Pekari j a ■ orodjem in «t»m»\aiijciu v trgu na deželi se da v naJ*'m- (9-3) Na«lov pove up avništvo ^Slovenskega Naroda". X4>preiieKlJlvo in zobe je I. Salicilna ustna voda, aromafčna, upliva okrepčujore, ovira spridenje Mb in oilstrannje smrdečo sapo. Ve ika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, uplivH nkn«\<< ujm e in uareja zobe svetlo in bole. a 80 kr Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo ,j zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih raipoAlSa S vsak dan po poŠti (49.">—23) | „LEKAUNA TRNK0CZY" zraven rotovia v LJubljani. Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoezv originalne salicilna ustno vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj rasprava o varovanji zob in ost. rtj.-A T*i--A r-H-^^r^--^^ ^-----^>T^ Razpis službe občinskega paznika. Pri mestni občini Kamnik izpraznjena je služba občinskega paznika (policaja) z letno plačo 420 gld. Prosilci, slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje prošnje s prilogami vred, in sicer tisti, kateri so v javni službi, potom svojega predstojnega urada, najdalje do 24. Jan livarju t. 1. podpisanemu uradu pošljejo. Mestno županstvo Kamnik, 10. januvarja 1887. (18—1) Župnn: Franjo Fišer 1. r. katero je anali/oval gosp. profesor dr. Kratsoh-mer in katei o s > poskusili in priporočajo gospodje: dvorni a6Vetnik in profesor pl, Bambergar, dvorni Bovctnik i n profesor Braun pl. Pemvald, dvorni Bovotulk in proto-sor dr. Th. Billroth, profesor E. Albert, Vladni sovetuik tn profeidr Sohnitzler, profesor Hofmolrl. ^fW Prospekti zastonj. O-lavna zaloga in kleti: i«*1-10) Obor-Dbbling, Nussdorferstrasse Nr. 29. i0OP~ Zalog« v vseh boljših lekarnah. ZalUKe v l.jubljHiil: .1. Ntvohoila, loknr, G. l'ice»li« lukar, i . pl. Trakocs^, latatr. 11nrtm-nr* jCACA0| in ČOKOLADA tfICTOR ScHMIDT & SoHNE ki Hta pri prvoj Dunajskej razstavi kuhinjsko umetnosti bili odlikovani S najviSjo odliko, častnim (lijjlouioin, sta pristni samo, če imata naSo uradu > registrovano varstveno znamko iu firmo. (8f)6—31) I>Ol»iva .se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v lij ubijani pri g. IVdvi l.jissiiili-u. Razpošilja so v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpoSiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). ^■i........um.......r Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk