imp GLASNIK GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA S LJUBLJANA APRIL 1979___________________________ LETO XIII.______ ŠTEVILKA 4 IMA PRAVI POTI SOZD IMP STA OBISKALA PREDSEDNIK SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE MARJAN ROŽIČ IN SEKRETAR KOMITEJA MESTNE KONFERENCE ZK LJUBLJANA MARJAN OROŽEN SOZD IMP Ljubljana je že krepko stopil v svoje drugo leto življenja. Po sicer relativno kratkem obdobju za tako velik poslovni sistem kot je IMP, ki v letošnjem letu načrtuje okoli pet milijard din celotnega prihodka in preko osem tisoč zaposlenih, je ocena o pravilni usmeritvi še kako pomembna, saj prav sedaj stopamo v obdobje, ko je potrebno zapisano čimhitreje in čimdosledneje uresničevati v vsakdanji poslovni, organizacijski in posebno v samoupravni praksi, ali pa korenito spremeniti, če tako pokaže začeto razdobje. Zato smo z zadovoljstvom pozdravili sestanek predstavnikov SOZD IMP s tovarišem Marjanom Rožičem in Marjanom Orožnom. Sestanka so se udeležili tudi sekretar komiteja občinske konference ZK Ljubljana-Bežigrad Lojze Novak, predsednik občinskega sveta ZSS Ljubljana-Beži-grad Marko Kocjan in predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Jože Bučar. Goste smo seznanili z vsemi bistvenimi značilnostmi in problemi novo nastajajoče sestavljene organizacije v slovenskem gospodarskem prostoru, in sicer o samoupravni organiziranosti, doseženih rezultatih gospodarjenja v letu 1978 s primerjavo podatkov iz prejšnjih let, poslovni politiki, razvojnih ambicijah z investicijami v tem in prihodnjih letih: o problemih interne banke in združevanja sredstev; inženiringa; dohodkovnih odnosih, zunanji trgovini in perspektivami na zunanjih tržiščih in ne nazadnje tudi o programskih (razvojnih) izhodiščih SOZD IMP, ki segajo tudi že v naslednje srednjeročno plansko obdobje in ki bodo v kratkem predmet široke obravnave tudi med delavci IMP. Naši gostje so z zanimanjem spremljali naša izvajanja o uspehih, posebno pa o problemih in bodočih ambicijah, nam dali vrsto koristnih napotkov za naše nadaljnje snovanje, posebno pa nas veseli, da smo tudi tokrat dobili potrditev naše usmeritve in graditve nove, močne sestavljene organizacije na področju gradbeništva v najširšem smislu (kajti naša dejavnost se vedno bolj širi tudi na področju kovinskopredelovalne, elektroindustrije in industrije črne in barvne metalurgije in še na nekatera področja); gradimo na pravi poti. Glede na to, da se z našo Na obisku v IMP. Od leve: Lojze Novak, sekretar komiteja občinske konference ZK Ljublja-na-Bežigrad; Marjan Orožen, sekretar komiteja mestne konference ZK Ljubljana; Stanko Krumpak, generalni direktor SOZD IMP; Marjan Rožič, predsednik skupščine mesta Ljubljana stopnjo rasti naglo prebijamo razvitih družbeno ekonom-prav v vrh slovenskih gospo- skih in samoupravnih odno-darskih velikanov, bomo ta sih. Posebno mesto pa gre se-razvoj ohranili in izboljšali veda družbenemu planiranju, samo s še celovitejšo in enot- ne samo v okviru SOZD IMP, nejšo poslovno politiko, kateremu smo posvečali močnimi in raziskanimi ra- vedno posebno pozornost in zvojnimi programi, ekonom- se že intenzivno pripravljamo sko kar najbolj smotrnimi in- na srednjeročno plansko ob-vesticijami, mnogo bogatej- dobje 1981—1985, ampak, v Šim združevanjem sredstev širšem, mestnem in republiko! doslej, dobro notranjo škem prostoru, organizacijo, aktivno kadrov- Čeprav lahko danes oce-sko politiko, vse skupaj pa ob njujemo tako razvoj kot eko-sporazumno dogovorjenih in nomski učinek IMP ugodno, pa smo opozorili na nekatere napake in pomanjkljivosti, ki nas — večina že zelo dolgo — zavirajo v naši rasti. Danes nismo zadovoljni s kvaliteto naših storitev, dolgimi dobavnimi roki, večkrat neenotno poslovno politiko, pestijo nas problemi kadrovanja predvsem na področju tehnike, razmerje med proizvodnjo in režijo se slabša, v poslovnem obnašanju smo prevečkrat majhni in zaprti, do-(Nadaljevanje na 2. strani) NA PRAVI POTI (Nadaljevanje s 1. strani) hodkovni odnosi in notranja razmerja še niso v celoti zaživela, predvsem pa se kaže premajhen interes za združevanje sredstev. Investicijska načrtovanja — tista ki so planirana, pa tudi tista, ki še niso zajeta v planih —- več ali manj poznamo, dobro pa vemo, da so izredno obsežna in zahtevna. V njih je sigurno del našega jutri. Tako široka načrtovanja pa bomo zmogli le ob mnogo večji odprtosti posameznih, TOZD, njihovem večjem interesu za večja združevanja sredstev, za akcije, ki široko presegajo njiho-velastne okvire, katere pa žiti preredko presegajo. Samo v intenzivnem združevanju sredstev je naša nadaljnja perspektiva. Zato je tvorna in idejno politično pravilno usmerjena razlaga temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, katerega poprejšnja obravnava se v naših TOZD pravkar zaključuje, posebnega in neprecenljivega pomena! Teden dni kasneje, 15. marca,pa se je Marjan Orožen sestal z vsemi sekretarji OO Z K v TOZD in delovnih skupnostih na področju Ljubljane. Sestanka sta se udeležila tudi Lojze Novak in Marko Kocjan. Tov. Orožna je predvsem zanimalo, kako je v 'temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih potekala akcija »zaključni računi«, oz. analiza poslovanja v letu 1978. Sekretarji OO ZK so goste podrobno seznanili s potekom akcije, slabostmi, težavami in koristnimi izkušnjami. Izstopalo je dejstvo, da akcija (razen njene formalne plati) za delavce IMF ni bila kakšna posebna novost, saj smo že doslej aktivno sodelovali pri spremljanju rezultatov gospodarjenja in delitvi dohodka in čistega dohodka, celo z mesečnimi analizami. Potem ko so sekretarji OO ZK izpostavili še nekatere najbolj aktualne in najbolj žgoče probleme, s katerimi se srečujejo v svojih delovnih sredinah, je tov. Orožen v daljšem nagovoru orisal bistvene elemente aktivnost komunistov in OO ZK, kakot tudi nekatere organizacijske vezi med OO ZK v asociacijah združenega dela, kot je tudi sestavljena organizacija, ki naj prispevajo k čim bolj odločujočem položaju delavca, da bo namreč resnično gospodar svojega dela in ustvarjenega dohodka (prav tako njegovega razporejanja), toda ne le v temeljni organizaciji združenega dela, temveč povsod, kjer delavci združujejo delo in sredstva Menimo, da sta bila oba sestanka, tako prvi 8. marca, kot njegovo nadaljevanje 15. marca, zelo koristna. Na eni strani smo lahko preverili ob sodelovanju naših gostov, kje smo in če smo si naše snovanje pravilno zastavili, na drugi strani pa smo dobili vrsto zelo koristnih, ohrabrujočih in uporabnih napotkov za našo bodočo prakso. Verjetno tudi naši gostje z obiska niso odšli brez vtisov — tudi zanje pogovor pomeni izkušnjo več pri graditvi družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v izredno pomembnem delu našega gospodarstva. a. Čerin UREDNIKOV STOLPEC Dvoje dejstev me je vzpodbudilo, da napišem teh nekaj vrstic. Prvo je anketa, ki smo jo objavili na osrednjih straneh v 2. letošnji številki našega Glasnika. Natisnili smo 8200 izvodov in nam jih je ob razdeljevanju skoraj zmanjkalo. Anketo smo objavili zato, da bi uredniški odbor lažje določal vsebino časopisa, da bi ugotovili tkaj nas zanima, kaj nas teži, o čem bi bilo treba več pisati in nenazadnje, kolikšen vpliv na obveščenost ima časopis. Vsi ti lepi načrti so padli v vodo, kajti do srede marca (mesec in pol po izidu številke) smo prejeli dva odgovora. Ob tem se ponuja cela kopica vprašanj. Naj zapišem le nekatera: ali je bila anketa pretež-ka?-smo zahtevali preveč, ko smo prosili, da nam jo pošljete?; ali časopis res prejmejo vsi delavci, upokojenci, štipendisti in vojaki?; če ga že prejmejo,ali ga tudi preberejo?; ali nam je res čisto vseeno, kaj pišemo oz. kaj beremo v časopisu, ki je glasilo vseh delavcev SOZD IMP in ne njim namenjeno glasilo, kot nekateri razmišljajo? Drugo pa je gradivo, ki ga je komisija za informiranje pri skupščini SOZD poslala v razpravo delavskim svetom TOZD in DS. Po mesecu dni so odgovorile le nekatere TOZD. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so gradivo obravnavali skoraj vsi delavski sveti. Torej prihaja do kratkega stika pri službah, ki so zadolžene za posredovanje sklepov na ustrezna mesta. Zato ni čudno, da potrebujemo t' celotni .S’OZD za sprejetje enega samega sklepa na vseh delavskih svetih približno tri mesece (in cel kup telefonskih prošenj za posredovanje sklepov). Posebej je treba omeniti TOZD Tl O iz Idrije. Takoj naslednji dan po seji so nam poslali sklep, ko je bil napisan paše celoten zapisnik, kar je lahko za zgled večini ostalih TOZD in delovnih skupnosti, »ki previdno molčijo«. Sprašujem pa se, zakaj smo v vse statute zapisali roke, do kdaj morajo biti zapisniki napisani, kdo je zadolžen za obveščanje in tudi sankcije za neizpolnjevanje. Je to res samo lepa podoba, ostajamo pa pri starih, lepo utečenih in preživelih načinih dela na področju obveščanja? T. ŠTRUS PODPISALI POGODBO ZA DELA NA LJUBLJANSKI TOPLARNI Konec marca je TOZD Inženiring podpisala pogodbo za vsa eiektro dela pri povečanju zmogljivosti ljubljanske Toplarne (50 MVA—električno povečanje in 100 Gcal toplotno). TOZD Inženiring bo zagotovila, da bodo vsa dela na 110 kV, 6 kV in 0,4 kV omrežju ter regulaciji in avtomatiki opravljena v naslednjih 30 mesecih. Naša kooperanta za dela, ki jih nimamo v programu, bosta Rade Končar in ATM iz Zagreba. Projektirati moramo začeti takoj po podpisu pogodbe, z montažo pa čez 12 mesecev. Vrednost del, ki smo jih prevzeli znaša 100 milijonov din, sodelovale pa bodo 1 OZD PB, TEN (visoko napetostne celice) in Elektromontaža. 1 o je novo področje dejavno- sti IMP, ki je zanimivo zaradi načrtanega reševanja energetskega vprašanja SR Slovenije. Takoj za tem objektom sledi Termoelektrarna Trbovlje (zmogljivosti 150 MVA), kije tudi za nas zanimiv objekt. Toplarna je oddala dela tudi na toplotnem delu. Nosilec del sta Jugolurbina in Energoinvest. Računamo, da bomo kot njuni kooperanti sodelovali tudi pri teh delih. MLADI TOZD SKIP ZAČELI DELOVATI Prva konferenca OOZSMSJOZD SKIP je bila 2. 2. 1979. To pomeni tudi začetek delovanja OOZSMS TOZD SKIP, ki do sedaj ni delovala, tako kot bi morala. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo, člani predsedstva in verifikacijska komisija. Na tej konferenci je bil prisoten tudi tov. Anderlič, predsednik konference mladih delavcev (KMD), ki je pohvalno ocenil konferenco in nam želel veliko uspehov posebno v začetnihkakcijah. Na sami konferenci je predsednik naše organizacije tov. Vovk Anton podal osnutek programa dela OOZSMS IMP TOZD SKIP za leto 1979, ki zajema področja od kadrovske politike pa do kulture, športa in rekreacije. Vsekakor potrebuje naša OOZSMS za začetek svojega delovanja določena finančna sredstva, ki nam jih bo zagotovila TOZD, na osnovi naše prve akcije — to je ureditve okolja tovarne. Nekaj sredstev pa bomo dobili tudi od članarine. Torej: začetno delo je steklo in upamo, da bomo ob pomoči vseh mladincev program, ki smo ga zastavili, uspešno izvedli. OO ZSMS TOZD SKIP IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 8.200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije' IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. »SIDIKALNE LISTE« NE BO VEČ Uveljavljanje novega družbenoekonomskega položaja delvcev terja, da se v vseh segmentih urejanja družbenoekonomskih odnosov zagotavlja samoupravno odločanje delavcev v vseh pogojih pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka, ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. To zahteva, da dosledno uresničujemo načelo, da je dohodek, dosežen predvsem z večjo produktivnostjo dela, edina podlaga za zadovoljevanje vseh interesov in potreb delavcev. Terja pa tudi pospešeno uveljavljanje družbene narave dohodka in zato tudi skupne odgovornosti delavcev, da zaradi skupnih interesov v proizvodnji in razvoju urejajo vsa bistvena vprašanja s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem. Vse to terja, da v Zvezi sindikatov temeljito ocenimo vse družbenoekomske in idejnopolitične razsežnosti in posledice dosedanjega oblikovanja »sindikalne liste«. »Sindikalna lista« je nastala iz potreb prakse in zahtev, da bi ob neurejenih pogojih pridobivanja dohodka ter pomanjkljivem družbenem usmerjanju razporejanja dohodka in čistega dohodka zagotovili večje poenotenje teh izplačil med različnimi temeljnimi organizacijami. Tako so sindikati doslej s »sindikalno listo« vsako leto opredeljevali pogoje, osnovo in višino nekaterih izplačil, ki bremenijo sredstva za osebne dohodke, oziroma predstavljajo zadovoljevanje določenih potreb delavcev iz sklada skupne porabe in osebne prejemke, ki bremenijo materialne stroške. V začetku oblikovanja »sindikalne liste« so bila izplačila med posameznimi temeljnimi organizacijami zelo različna, ki pa niso bile vedno rezultat boljšega dela in gospodarjenja, temveč pogosto predvsem neurejenih odnosov v pogojih pridobivanja dohodka, nerazvitega samoupravnega sporazumevanja in neodgovornega odnosa do gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Nesprejemljivo je dejstvo, da so »sindikalno listo« tudi nekateri jemali kot »zakon«, ki se uporablja neposredno in ki daje delavcem določene pravice ne glede na ustvarjeni dohodek. Miselnost delavcev seje vse preveč preko »sindikalne liste« usmerjala k delitvi dohodka in vse premalo krepila delavčev interes do boljšega gospodarjenja. Pogosto je bilo tudi prisotno dejstvo, da »sindikalna lista« po svoji nor- mativni vsebini daje vtis, da za urejanje družbenoekonomskih vprašanj niso odgovorni samoupravno organizirani delavci, temveč sindikati. Ob vsem tem je »sindikalna lista« nehote zavirala krepitev lastne samoupravne organiziranosti delavcev in ohranjala zavest, da lahko nekdo namesto delavcev konkretno ureja njihova najpomembnejša 'družbenoekonomska vprašanja. Ugotovljene pomanjkljivosti »sindikalne liste« so zahtevale nov pristop, ki bo usklajen z nameni zakona o združenem delu. Zaradi teh razlogov ni več mogoče pristajati na to, da bi republiški svet ZS Slovenije predpisoval pogoje in osnove, predvsem pa določal višino posameznih pravic delavcev. Sindikati bomo morali svojo dejavnost usmeriti v oblikovanje družbenih kriterijev, ki naj bi jih delavci upoštevali, ki se v odvisnosti od ustvarjenega dohodka ter svojih ciljev in interesov samoupravno dogovarjamo o načinu uresničevanja svojih pravic. Obenem se bomo sindikati zavzemali, da bodo osnove in merila pa tudi pogoji za uresničevanje vseh pravic in interesov glede delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo opredeljeni v pravilnikih o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela in v skladu s skupnimi osnovami in merili, ki jih moramo za vse te pravice in interese opredeliti delavci v samoupravnih sporazumih od delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V teh aktih morajo biti v celoti uveljavljeni kriteriji, ki so opredeljeni v družbenem dogovoru. Dokler ne bodo v skladu s kriteriji v novem družbenem dogovoru o uveljavljanju načel delitve po delu uveljavljene nove osnove in merila v samoupravnih splošnih aktih se predlaga, da se v letu 1979 še uporabljajo določbe sedaj veljavnih pravilnikov, ki povzemajo stališča »sindikalne liste«. Pri tem naj se kot osnova za izračun posameznih pravic upošteva povprečni osebni dohodek SR Slovenije gospodarstva za devet mesecev preteklega leta. Pri tem pa moramo vsekakor izhajati iz tega, da je oblikovanje, višina in poraba teh sredstev odvisna le od USTVARJENEGA DOHODKA. BARBARA KOCMUR lllllllfllllllll!llll!llll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIWIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW Bodoči delovni prostori TOZD Dvigalo v Črnučah X______________________________________________________ • TOZD DVIGALO INVESTI- CIJA KASNI V TOZD Dvigalo, ki gradi nove proizvodne in poslovne prostore v Črnučah, so načrtovali preselitev oziroma začetek proizvodnje v novih prostorih že 1. septembra lani. Dejansko pa bo proizvodnja stekla v novih prostorih 2. aprila, ostali delavci se bodo preselili v maju. Ta zakasnitev ni samo podražila investicije (po izračunih se investicija podraži vsak mesec za 2 %),ampak je bila vzrok, da TOZD ni uresničila lanskega plana (realizacija 87 % v letu 1978), letošnji »obračun« pa bo zmanjšanje za približno 1,5-mesečno realizacijo. Kje so vzroki za takšno stanje? Na vprašanje odgovarja direktor TOZD Dvigalo Ciril Kurent takole: »SGP Slovenija-ceste — TOZD Visoke gradnje ni delala tako, kot so nam ob podpisu pogodbe obljubljali. Roki so bili kratki, dogovorili smo se za dvoizmensko delo in delo ob prostih sobotah. Tega niso izpolnili. Poleti, ko so obnavljali letališče na Brniku, so z našega gradbišča preselili 50 delavcev in vodjo gradbišča. Precejšnje težave smo imeli tudi v TOZD OV (sosedom na isti lokaciji — op. pisca), ki nam je vgradila instalacije. Problem ni samo izpad naše proizvodnje, ampak zadeva tudi TOZD Zastopstva, ki ne more uporabljati prostorov na Aljaževi, ki so nam jih v celoti plačali, delovna skupnost DO EMOND ne more v Smoletovo, Cankarjeva založba pa nam bo zaračunala najemnino za Zadobrovo, ki bi jo že morali izprazniti. Od izvajalca bomo poleg pena-lov zahtevali tudi povračilo škode zaradi izpada proizvodnje.« — Kako pa je z dobavo opreme za vašo proizvodnjo in kako je z uvozom delov za dvigala? »Nekaj opreme je že postavljene, nekaj jo še dobimo, vse pa mora biti do začetka proizvodnje pripravljeno. Uvoz delov za dvigala poteka še dokaj nemoteno. So pa težave s pridobivanjem deviznih pravic. Naša TOZD ni izvoznik, devizne pravice pri ostalih TOZD v IMP pa so zelo drage in se nam postavlja vprašanje konkurenčnosti na tržišču. Tako bomo tudi sami primorani izvažati, kar predstavlja eno stran reševanja problema, na drugi strani pa moramo pospešeno osvajati proizvodnjo elementov za dvigala. Ob tem pa zadevamo ob vprašanje kadrov. Specializiranih kadrov ni, dvigalo-tehnika pa zahteva zelo ozko specializacijo in delavci se zato neradi odločajo. Edina pot je pridobivanje kadrov, ki jih sami vzgajamo (pri dvesto zaposlenih imajo 60 učencev — op. pisca) in pa s štipendiranjem. Prostorsko vprašanje bomo imeli rešeno, vendar pa se že danes zavedamo, da dolgoročna rešitev to ni,« je zaključil tov. Kurent. T. ŠTRUS KAKŠNA NAJ BI BILA NAŠA POČITNIŠKA SKUPNOST? Že nekaj let nazaj v prvih mesecih leta na sejah skoraj vseh organov upravljanja razpravljamo o cenah letovanj v naših počitniški domovih in najetih zmogljivostih. Doslej smo razliko med dejansko ceno in ceno, ki jo je plačal delavec, solidarno pokrivali iz sklada skupne porabe. Tudi letos se je večina delavskih svetov odločila za sedanji način, le delavski svet TOZD Montaža Maribor, TOZD Inženirski biroji in Delovne skupnosti PMI so se odločili, da bodo razliko pokrili le delavcem, ki nimajo 3.100 din osebnega dohodka na družinskega člana. sob ne bi veljalo posebej razglabljati, recepcija se trudi, da bi bile kar najbolje zasedene. Pri hrani ne velja pritrgovati, pri vzdrževanju tudi ne in tako se vrtimo v navidez začaranem krogu. Nenazadnje lahko tudi usluge naših domov primerjamo s hoteli. Trdimo, da bi se pri marsikaterem hotelu tehtnica nagnila v njuno korist. Vprašanje, ki izhaja iz prejšnjega pa je: Kakšno počitniško skupnost potrebujemo? Odgovor se ponuja kar sam. Nekoliko nepričakovan sklep omenjenih delavskih svetov je vzpodbudil marsikatero vprašanje okrog naše počitniške skupnosti. Prvo čisto načelno: ali bomo našo počitniško skupnost razvijali naprej in povečevali naše počitniške zmogljivosti glede na povečanje organizacije ali bomo letovanje prepustili stihiji? Pri odgovoru na to vprašanje kaj hitro zadevamo ob vprašanje cene, ki je v naših počitniških domovih enaka kot v hotelih. Toda odgovor ni tako preprost. Res je, da so bili časi takrat, ko sta bila zgrajena oba naša domova, drugačni od današnjih. Za njuno zgraditev so bila potrebna sorazmerno visoka družbena sredstva, ki so omogočila marsikateremu delavcu dopust na morju. Zakaj je cena tako visoka, tudi vemo. Največje postavke so: amortizacija, osebni dohodki zaposlenih in pa hrana. Vemo, da sta domova odprta le dobre tri mesece in ne polno zasedena. K temu pripomorejo tudi naše navade, da hočemo julija in avgusta vsi na dopust. Z nekoliko drugačnim razporedom dopustov hi podaljšali »obratovalno « dobo in zmanjšali stroške na en penzion. Delovno silo iščemo, ko je povpraševanje največje in jo je treba ustrezno nagraditi. Glede zasedenosti POČITNIŠKI DOM V FIESI BO ODPRT ZA 1. MAJ Vse, ki bi radi preživeli prvomajske praznike v našem počitniškem domu v Fiesi, obveščamo, da bo dom odprt od 26. IV. do vključno 2. maja 1979. Letovanjp začnete — 26. aprila z večerjo in končate 2. maja s kosilom (6 polnih penzionov). Cena paketa: za odrasle 1.200,00 din, za otroke od i. leta do 10 let 800,00 din. Kdor ne bo letoval celih šest dni, plača dnevni penzion 220,00 din, otroci od 1 do 10 let imajo 30 % popust. Pismene prijave sprejema tov. Jožica Hren, Titova 37, Ljubljana, do vključno 20. aprila 1979. Verjetno takšno, ki bo našim delavcem omogočila ceneno letovanje. Na drugi strani pa se pojavljajo mnenja, da naj počitniška skupnost nastopa z ekonomskimi cenami in začne sama iskati goste in skrbeti, da ho imelazmog-Ijivosti zasedene. To pa najbrž ne bo sprejemljivo, ker bi bili naši delavci prikrajšani. Prav pa je, da se v tem času dogovorimo, kaj hočemo in to tudi zapišemo v samoupravni sporazum o počitniški skupnosti, ki je prav sedaj v javni razpravi. Če se povrnemo k sklepom mariborskih delavskih svetov, moramo poiskati odgovor še na nekatera vprašanja. Prvo je vprašanje zasedenosti. Ali ne bomo imeli sedaj nezasedenih postelj, ker se utegne skoraj sto mariborskih delavcev odločiti za drugačen način letovanja? Počitniška skupnost pa za reševanje nastalega položaja še ni ustrezno organizirana. Naslednji problem pa je obračunavanje oziroma določanje cenzusa za delavce omenjenih TOZD oziroma DS, kajti zanje cenik, objavljen v tej številki, v glavnem ne velja in so torej v neenakem položaju nasproti ostalim delavcem. Reči je treba še nekaj o razliki, ki jo morajo TOZD plačati počitniški skupnosti. To prispevajo vsi delavci za tiste, ki so letovali — zaenkrat drugače ne gre. Pustimo ob strani vprašanje ali gre za dvojen regres ali ne. Vprašanje se postavlja drugače: ali smo pripravljeni slehernemu delavcu omogočiti letovanje pod enakimi pogoji, kakšna pa bo njegova odločitev, prepuščamo njemu samemu. Vedeti moramo, da počitniška skupnost ne ustvarja dohodka. Lani ji je ostalo 190 tisoč dinarjev, ki jih letos vrača temeljnim organizacijam. Temeljne organizacije vse pogosteje kupujejo prikolice. Tako omogočajo letovanje delavcem, ki imajo nižje osebne dohodke in številčnejše družine. Verjetno se bo ta oblika že razvijala in tudi tu bi moral nekdo načrtovati potrebe in možnosti. Nosilec takšnih akcij mora biti sindikat in na tem področju ga čaka še precej dela. Naj za konec navedemo še sklepe 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki govorijo o oddihu delavcev. Zavzemamo se za načrtno povečevanje možnosti za letni oddih delavcev in njihovih družin. Zato bomo odločneje spodbujali ustanavljanje samoupravnih počitniških skupnosti na naslednjih izhodiščih: — skupnosti morajo postati mesto, kjer delavci samoupravno planirajo povečevanje možnosti za svoj oddih, združujejo sredstva, da bi hitreje povečevali in modernizirali počitniška naselja in domove ter z izmenjavo zmogljivosti zagotavljali njihovo boljšo izkoriščenost; — v počitniških skupnostih moramo doseči večjo usklajenost in sodelovanje s turističnim gospodarstvom, ponudbo turističnega gospodarstva pa prilagodili potrebam delavcev. Nasprotovali bomo sprejemanju takih prostorskih in urbanističnih načrtov turističnih območij, ki neupravičeno zmanjšujejo ali celo onemogočajo možnosti za razvoj in posodabljanje počitniških domov delavcev, in si prizadevali za poenotenje politike razvoja počitniških zmogljivosti prihaja do različnih tolma-| čenj. Upoštevati moramo tudi I tendence občinskih sindikalnih svetov v ostalih dveh občinah. Res pa je tudi, da zunanji TOZD nista pokazali veliko zanimanja za sodelo-I vanje. Odločiti se bomo mo-| rali za nekoliko drugačen način dela in se jim približati. Težave so se pokazale v predkongresnem obdobju, ko smo organizirali javno tribuno v Murski Soboti. V razpravi se je potem pokazalo, da so nekatera vprašanja nerešena ali pa premalo dorečena. Gre tudi za vorašanja informiranja. Doslej smo se največ obveščali v ustni obliki. Omenim naj še odnos koordinacijskega odbora in naše konference. Težave nastopajo, ko gre za enotne akcije. Izhodišča v Ljubljani sc drugačna kot v Mariboru in ti zopet drugačna kot v Mursk Soboti, zato včasih tako težke ali pa sploh ne najdemo skupnega imenovalca.« Ivan Herga: »Na področju obveščanja smo naredili bolj malo. Moramo razširiti krog sodelavcev naših »Vesti«. Služba, ki je prevzela nalogo ima premalo časa. Ugotavljamo tudi, da uredniški odbor ni najbolj ustrezno sestavljen.« Roman Kučej: »Več bi morali obveščati o gospodarskih rezultatih, o življenju in delu na posameznih gradbiščih. Zelo dobro je tudi, če gredo poročevalci, oziroma skupina na gradbišče pred zbori.« Vlado Novak: »Postavlja se vprašanje, kakšne informacije delavcu. Če bo dobil celoten sporazum, ga ne bo prebral. Če bodi pol ali eno stran dolg zapis o tem aktu, bo to gotovo prebral.« NEKOLIKO ODMAKNJENI Vladimir Ulčar: »Delovna organizacija se čuti malo odrinjeno. Pri različnih razgovorih v Ljubljani ne sodelujemo, pa bi želeli, ker vemo, da so to pomembni pogovori tudi za nas:« Ivan Herga: »Naša delovna organizacija se srečuje s problemom dislociranosti na dveh nivojih. Oddaljeni smo od sedeža SOZD, na drugi strani pa sta naši TOZD oddaljeni od sedeža DO. Mogoče zaradi tega tudi nismo drug drugega dovolj razume- li. Najti moramo skupne rešitve in skupne poti. Na drugi, strani se srečujemo s posledicami, ki so povezane z marsičem tudi v preteklosti. Večkrat se je že zgodilo, da v Ljubljani niso dovolj upoštevali naših problemov.« Roman Kučej: »Še ko smo bili TOZD in smo bili združeni v delovno organizacijo, ki je imela sedež izven Maribora, so nas tu večkrat obravnavali kot tujek — pa ne samo nas — tudi ostale TOZD z enakim statusom. To smo občutili pri pridobivanju naših poslovnih in tudi proizvodnih prostorov na Teznem. Reči pa je treba, da so se odnosi začeli spreminjati in da gredo v pravo smer.« Dotaknili smo se tudi odnosov z delovno skupnostjo SOZD. Posebnih pripomb ni bilo. Janez Rupnik pa je svojo oceno takole zaokrožil: »V glavnem težav ni. Probleme imamo edino pri obračunavanju osebnih dohodkov na računalniku, in z nerazčiščenimi saldokonti, ki se vlečejo že od delitve premoženja naprej.« Takšen je utrinek iz življenja delovne organizacije PMI. T. ŠTRUS DO IZIP — TOZD INŽENIRING OBJAVA Glede na potrebe po dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo, adaptacijo ter nakup stanovanj, objavljamo razpis zaradi ugotovitve potreb delavcev TOZD. Vse zainteresirane prosimo, da do 30. IV. 1979 oddajo pismene vloge v tajništvo TOZD Inženiring, Titova 37. Vloge morajo vsebovati naslednje podatke: 1. Ime in priimek ter rojstne podatke 2. Stalno bivališče 3. Zaposlen v IMP od... 4. Kratko opisane stanovanjske razmere 5. Število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu 6. Namen kredita (novogradnja, adaptacija, nakup stanovanja) 7. Stanovanjski status. Na osnovi prošenj in dobljenih podatkov o prosilcih, bomo razdelili razpoložljiva sredstva. Mirko Doric Ivan Heroa J FAKTURIRANA REALIZACIJA - FEBRUAR 1979 Real. Plan v 10 ^ din Izvršitev Indeks TOZD 1979 2 mes. februar februar 2 mes. 79 2 mes. 78 let.pl (5:1) pl.2 m. (5:2) pl.feb. (4:3) izv. 79/78 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ' OV SFRJ 468.900 54.900 34.900 35.259.555 56.646.273 52.623.137 12 103 101 108 OV inoz. 6.800 - - 4.751.266 9.502.532 565.134 140 - - 1.681 MK SFRJ 248.619 32.300 21.300 21.774.469 32.775.876 25.756.117 13 101 102 127 MK inoz. 781 - - 121.991 1.132.265 16 - - 11 Proj.biro 25.000 3.47 3 2.198 2.806.061 4.034.639 - 16 116 128 v - Samski domovi 1.901 246 167 103.170 204.155 157.809 11 83 62 129 PROMONT 744.420 90.919 58.565 59.943.255 93.660.943 78.537.063 13 103 102 119 PROMONT skupaj 752.001 - - 64.694.521 103.285.466 80.234.462 14 - - 129 MM SFRJ 399.000 55.500 35.100 42.608.211 68.061.434 36.170.959 17 123 121 188 MM inoz. 29.521 - 204.865 3.427.804 1.404.896 12 - - 244 IB 38.500 5.300 3.300 3.334.768 5.660.281 2.638.524 15 107 101 215 BLISK 145.300 20.200 12.800 12.941.382 18.823.214 7.212.012 13 93 101 261 EKO 162.000 22.600 14.300 11.384.051 16.484.051 13.117.257 10 73 80 126 PMI SFRJ 744.800 103.600 65.500 70.268.412 109."028.980 59.138.752 15 105 107 184 PMI skupaj 774.321 - - 70.473.277 112.456.784 60.543.648 15 - - 186 EM SFRJ 378.000 52.540 33.200 30.957.664 49.932.239 47.628.846 13 95 93 105 - projekt 18.000 2.500 1.580 1.005.190 1.005.190 558.070 6 40 64 180 EM inoz. . 62.300 - - 7.586.034 18.015.287 980.188 29 - - 1.838 DVIG 147.500 19.840 12.300 5.991.810 12.197.125 12.401.540 8 61 49 98 TEN 315.000 43.770 27.680 23.204.913 45.110.841 27.915.869 14 103 84 162 ISO 98.000 '13.600 8.610 6.011.928 12.875.754 6.601.988 13 94 70 195 CK 14.500 2.010 1.27 0 945.219 1.786.256 : 1.332.780 12 89 74 134 EMOND SFRJ 953.000 131.770 83.080 67.111.534 121.902.215 95.881.023 13 93 81 127 EMOND skupaj 1.015.300 ' 74.697.568 139.917.502 96.861.211 14 i - 1 144 Plan v 10 din Izvršitev Indeks izv. TOZD 1979 2 mes. februar februar 2 mes. 79 2 mes. 78 let.pl (5:1) pl.2 m. (5:2) pl.feb (4:3) izv. 79/78 1 • 2 3 4 5 6 7 8 9 10 KM SFRJ 171.000 24.100 15.100 17.772.039 28.830.585 17.952.603 17 120 118 161 KM inoz. 18.105 - - 3.891.532 7.783.063 - 43 - - - KP 222.000 31.400 19.800 20.445.146 32.845.301 22.682.942 15 105 103 145 TIO 150.000 . 21.200 13.400 13.074.680 21.148.963 14.435.506 14 100 98 147 PAN 318.000 49.800 29.000 31.463.332 46.259.295 27.993.165 15 93 108 165 KLIMAT SFRJ 861.000 126.500 77.300 82.755.197 129.084.144 83.064.216 15 102 108 155 KLIMAT skupaj 879.105 - - 86.646.729 136.867.207 83.064 .'216 16 - T 165 TRATA 357.000 49.900 30.300 29.840.278 50.056.327 14 100 98 ITAK 95.000 13.300 8.100 8.438.729 15.022.519 16 113 104 145 SKIP 290.000 34.000 21.000 24.647.409 44.737.340 27.677.244 15 132 117 162 IKO 742.000 97.200 59.400 62.926.416 109.816.386 72.456.481 15 113 106 152 LSNL 240.000 27.809 19.489 21.638.831 31.146.642 23.639.754 13 112 111 132 HVA 79.900 11.446 6.812 7.006.810 11.872.724 7.457.015 15 104 103 159 LBK 42.000 6.064 3.528 3.835.963 6.484.051 4.213.968 15 107 109 154 LIVAR skupaj 361.900 45.319 29.829 32.481.604 49.503.417 35.310.737 14 109 109 140 IP 253.213 37.980 18.990 22.519.000 42.459.000 31.994.000 17 112 119 133 MM 140.000 20.998 10.499 12.063.000 22.611.000 15.923.000 16 108 115 142 KLIMA skupaj 393.213 58.978 29.489 34.582.000 65.070.000 47.917.000 17 110 117 136 INŽ 40.338 6.292 3.388 4.382.540 8.215.052 4.158.000 20 131 129 198 PB 51.000 7.956 4.284 4.512.496 8.526.880 5.376.021 17 107 105 159 ZAST 90.000 12.330 7.470 9.850.880 15.475.793 8.477.969 17 126 132 183 IC 8. 977 1.732 1.068 813.844 1.270.614 861.459 14 73 76 148 IZIP skupaj 190.315 28.310 16.210 19.559.760 33.488.339 18.873.444 18 118 121 177 PD 6.900 - - - - - - - - - IMP SFRJ '.4.997.548 682.596 419.383 429.628.178 712.148.121 490.648.013 14 104 102 145 IMP skupaj |5.115.055 " 446.061.875 750.405.101 495.261.199 15 152 ZLATA PUŠČICA ZA BAGARIJA Strelsko društvo Panonija je organiziralo tekmovanje v streljanju z zračno puško za zlato puščico. Tekmovanja se je udeležilo 30 strelcev. Prvi trije strelci so se uvrstili takole: 1. Alekander Bagari (537 krogov) 2. Jože Kovačič (530 krogov) 3. Ivan Draškovič (528 krogov) Pet tekmovalcev si je pristreljalo pravico do udeležbe na občinskem tekmovanju za zlato puščico. Želimo jim dober uspeh! F. KUHAR STRELCI, STRELKE! Dne 7. aprila bo v Celju tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo organizirano med TOZD in DS. Udeležite se tekmovanja v čimvečjem številu! Obenem obveščamo, da bo tekmovanje v streljanju 14. aprila v okviru ŠIG. Organizator bo SGP Primorje iz Ajdovščine, kjer bo tudi tekmovanje. S KAMERO V ČRNUČAH Tokrat objavljamo nekaj posnetkov iz Črnuč, kjer gradita svoje prostore TOZD OV in TOZD Dvigalo. Poslovna stavba z jedilnico za TOZD OV in delovno skupnost DO Promont (zgoraj) Poslovna stavba TOZD Dvigalo (zgoraj desno) V TOZD OV so že organizirali prevoz svojih delavcev z avtobusne postaje v Črnuče (spodaj) Agregat na »servisu« v TOZD OV (spodaj desno) Ogradili smo se dobro, pa čeprav je na nasprotni strani tudi IMP! Vendar imata TOZD OV in TOZD Dvigalo še nekaj skupnega, sicer si delavci čez ograjo ne bi pomagali s tole lestvijo. (desno) • PREDSTAVLJAMO VAM • PREDSTAVLJAMO VAM • PREDSTAVLJAMO VAM • PREDSTAVLJAMO VA FRANC MODIC Dolgoletni član kolektiva Franc MODIC, KV monter vodovoda, odhaja s 1. 4. 1979 v pokoj. Rodil se je 8. 3.1919 v Dolin pri Novem mestu kot sin revnega kmeta, ki je poleg dela na skromnem posestvu tudi čevljarji po posameznih kmetijah. Pri hiši je bilo 6 otrok in premalo kruha. Osnovno šolo je obiskoval v Dolin in dokončal v Stopičah pri Novem mestu. Zaradi pomanjkanja v hiši je moral še kot otrok zapustiti dom in iti služiti kruh bogatemu kmetu v Orehek. Delo je bilo trdo in kruh grenak. Še kot mlad deček je imel željo, da hi se izučil za kakšen poklic. V ta namen so ga s skupino dečkov poslali v samostan Stična, kjer je v začetka opravljal najrazličnejša dela. Bil je veseljak in poln življenja. Pri delih na poljih je srečeval brhka dekleta in srce mu je poskakovalo. V mislih je imel Prešernov verz Rožice oeto vesele le ob času letne mlade, leto pošlje piš in strele, lepo cvetje jim odpade. Samostanski zidovi so mu postali pretesni in v strahu, da ho moral obleči meniško uniformo, je pobegnil iz samostana. Pot ga je pripeljala v Novo mesto, kjer je taval in skušal najti zaposlitev . Končno je dobil službo pri pe-kovskem mojstru, kjer si je tudi pridobil kvalifikacijo. Toda nemirni duh v njem ni počival. Pekarski poklic mu ni ugajal, napotil se je v Ljubljano in se zposlil kot gradbeni delavec pri privatni gradbeni firmi. Franc se imena ne spomni več. Leta so minevala in nastopil je čas. ko si je Franc zapel: »Pet čevljev merim, palcov pet adijo, ljubca, starši, in zbogom vi, tovar’ši! Leta 1940 je bil vpoklican na odsluženje vojaškega roka, in sicer v Crikvenico. Ob izbruhu vojne leta 1941 je odšel domov v Novo mesto, toda že po kratkem času so ga s številnimi rojaki s transportom poslali v Nemčijo na delo. Delo je bilo težavno in v tem času je moral marsikaj pretrpeti, saj je bil nacistični škorenj trd. Pod strogo kontrolo je bil leta 1943 poslan v Maribor v TAM. Tukaj je dočakal konec vojne in takoj pomagal pri obnovi tovarne. Za tem se je zaposlil pri »Sekciji za vzdrževanje prog v Mariboru«: Delal je pri remontu in vzdrževanju vodovodnih inštalacij. To je bilo njegovo prvo srečanje z inštalacijskimi deli. Pri tem delu mu je bil prvi učitelj tov. Božič Jože (kasneje tudi zaposlen pri 1MP). Na remont-....... ;• ■ •■>r \ Tudi tukaj je na lastni koži občutil krivico. Zaradi pomanjkanja dela je moral zapustiti podjetje in si iskati novo zaposlitev. Leta 1954, in sicer 19. maja,se je oglasil v zastarelih prostorih bivšega podjetja TOPLOVOD. Tedanji in sedanji direktor tov. Ulčar ga je prijazno sprejel in mu ponudil možnosti, da Se dokončno postavi na lastne noge in z delom dokaže, kaj zmore. Pri tem je še potrebno omeniti, da je Franc v času službovanja pri prejšnjem podjetju opravil kvalifikacijo za KV vodovodnega inštalaterja. Pri Toplovodu mu je bil prvi delovodja tov. Žumer (sedaj že v pokoju, vendar še vedno čil in zdrav). Prvo delo v novem podjetju so mu bile inštalacije pri izgradnji nove železniške postaje v Mariboru. Nadaljnji objekti, ki so še sledili, so bili razni stanovanjski objekti v Mariboru, Kidričevem. S svojim znanjem in kvalitetnim delom je dokazal, da je sposoben samostojno voditi dela na objektih. Tako je leta 1958 dobil svojo skupino in prvo samostojno delo so mu bili stanovanjski bloki v Rušah. Sledili so objekti: tovarna sanitetnega materiala v Domžalah, stanovanjski bloki Kranj, stanovanjski bloki v Izoli, Ankaranu, Valdoltri, itd., kdo bi jih še našteval. Leta 1959 se je vrnil v Maribor in tukaj delal na različnih objektih, poleg ostalih tudi halo C na mariborskem sejmišču. Po dolgem pogovoru je Franc malo predahnil, da zbere spomine. Grla so se osušila. Popili smo kozarček dobrega vina in zopet je tekla debata naprej. (Opomba: Razgovor ni tekel v službenih prostorih, ampak v prijetni sobici v njegovi lastni hiši na Pragerskem.) Po potresu v Skopju je s svojo ekipo reševal, obnavljal ter na novo inštaliral razne objekte v porušenem mestu. Dela je izvajal hitro in kvalitetno v splošno zadovoljstvo. Po povratku iz Skopja je ponovno prevzel dela na različnih terenih na Koroškem, Slovenski Bistrici in nekaj let v Ljubljani. Nobeno delo mu ni bilo težavno, bodisi v stanovanjski izgradnji, industriji ali na drugih objektih splošno družbenega pomena. Zadnji objekt, kjer je delal pred odhodom v pokj. je bil funkcionalni trakt Splošne bolnišnice v Mariboru. Želimo mu seveda, da mu teh prostorov ne bi bilo nikoli treba koristiti. Vprašali smo Franca, kako kaj z vzgojo učencev v gospodarstvu. »Ja,« pravi, »bilo je dobrih, poslušnih in problematičnih.« Pri delu z učenci je vložil mnogo truda, saj so danes ti fantje še z dopolnilnim šolanjem dosegli dokaj visoke položaje. Njegova specialnost je bila delo s svincem, oziroma s svinčenimi cevmi, ki je pomemben element pri sanitarnih inštalacijah. Pomanjkanje takšnih strokovnjakov na tem področju se čuti še danes, zlasti ob posledicah, ki nastanejo zaradi nestrokovnega dela. V družbenopolitičnem življenju ni nosil vidnih funkcij. S svojim vestnim delom, marljivostjo in disciplino je opravil vse tisto, kar so nekateri posamezniki samo govorili. Pri razširjenih sejah, zborih delovnih ljudi ali razgovorih na gradbiščih pa je aktivno sodeloval in je s svojimi pripombami ali predlogi pomagal pri reševanju določene problematike. Pri vprašanju o prijetnih in slabih spominih seje Franc namršii in prosil za predah. Zopet je sledil kozarček vina in kratek (neuradni) razgovor z ostalimi člani družine. »Veste,« pravi Franc, »bom pa začel z najslabšim in sicer z dogodkom, ki ga še danes ne morem pozabiti, to je prvi dan neopravičenega izostanka (plavi).« Pripomba: Ta je bil edini ves čas službovanja. »Malo smo ga polomili, se zgodi,« nadaljuje Franc, »kar po montersko smo ga ušpičili. Ne spominjam se, ali je bil rojstni dan ali pa kakšen drugi vzrok. Naslednji dan mi je takratni predpostavljeni neusmiljeno napisal PLAVI.« »Moram pripomniti, da je bila takrat disciplina strožja, vsako zapravljeno uro smo vestno nadoknadili z nadurnim delom — seveda brez plačila. Toda v mojem primeru ni bilo milosti, nisem smel nadoknaditi z dodatnimi urami, pa tudi dopusta mi niso dali za dan nazaj. Tako je pač bilo, ni se dalo nič pomagati.« Zelo rad se pa spominja raznih družabnih srečanj, kjer so se zbrali vsi stanovski kolegi, prav tako pa vodilni uslužbenci podjetja. Takrat se je lahko v prijetni in sproščeni atmosferi razpravljalo o raznih stvareh. Nadalje navaja, da je ves čas službovanja pri 1MP (Toplovod) čutil pristne in prijateljske odnose z vsemi svojimi predpostavljenimi. Vedno je naletel na razumevanje ob reševanju službenih ali privatnih problemov. »Kako pa kaj zdravje?« sem vprašal Franca. :>f>, fr: -3 {v S' . *:3 • *r r~ pe- stila revma, sedaj pa je že bolje. Zato se imam zahvaliti zakonski družici, ki me je kar dobro masirala in pa seveda aktivno kegljanje, kjer se temeljito preznojim, tako, da gre vse slabo ven.« Prava korenina, vam pravim, saj je zdravstvena knji- žica skoraj prazna. S tem ko se je upokojil, ne bo prenehal s svojim ljubljenim športom — kegljanjem, zato opozarjam mlajše kegljače, da je konkurent ostal med njimi in jim bo še močno mešal štrene. Ob koncu bi omenil, da je tov. Franc še vedno zdrav in čil ter pravi veseljak. Čeprav je odšel v zasluženi pokoj, bo ostal še vedno v naši sredini in spremljal vsa dogaja-nja. Vsi člani kolektiva mu želimo še mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva — naj še mnoga leta uživa sadove svo- jega dela. Razgovor vodil: ROMAN KUČEJ V SPOMIN MIROSLAVU PILKU Vsako slovo je grenko, še grenkejše je, če mora mlado življenje oditi, oditi po tihem, kot si ti odšel. Nihče od tvojih in od nas ni slutil, da se bo usoda tako poigrala s teboj, saj bi v juniju mesecu štel komaj 27 let. Res, da si bolehal, toda mislili smo, da bo tvoje mlado življenje premagalo klice bolezni, saj nisi nikoli kazal, da ti je hudo. Le dobro leto si bil med nami, želel si, da bi šel dalje v šolo, toda usoda, ki ti je bila namenjena je prišla s prehitrimi koraki. Dragi Mirkol Ohranili le bomo v lepem spominu. Naj ti bo lahka zemlja na tvojem tihem grobu. SODELAVCI PMI MARIBOR ZAHVALE Ob smrti mame se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Elektromontaža za darovano cvetje in izrečeno sožalje. STANE TURMAN Ob izgubi mojega očeta se zahvaljujem za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti, sodelavcem in Osnovni organizaciji sindikata TOZD Klima — montaža CITA SEMENIČ Ob boleči izgubi našega sina in brata Draga PREGRADA se iskreno zahvaljujemo sindikatu, članov TOZD Elektromontaža in pevskemu zboru, za darovano cvetje in vence, izrečena sožalja in poslednji govor. vci vn?rov/i Vsi, ki jih veseli biti gorski stražar, ko hodijo po gorah in imajo smisel za pravilno opozarjanje ljudi za varstvo narave, se lahko udeležijo tečaja o GS s predavanji in študijskimi pohodi v razne smeri ter nato opravljen izpit. Tečaj se je začel 13. marca ob 19. uri na Trdinovi 8. Ostala obvestila o tem daje F. Vodnik, tel. 553-241, int. 50. NALOGE DVIGAJO NAŠO MOČ Občni zbor planinskega društva IMP je 26. januarja pokazal, koliko nam je bila ta organizacija potrebna, saj se je zbora udeležilo mnogo več članov, kot je po Pravilniku PD potrebnih za sklepčnost. Zato smo s še več zaupanja pregledali delo in si zadali nove naloge. Ker smo ugotovili, d se športno-rekreativnih dejavnosti v IMP udeležuje okrog 13 %, nam to dokazuje, da smo še premalo storili za množičnost, zato smo celo upali reči: vsak planinec naj pridobi še enega člana za društvo. Zbor je tudi ugotovil, da smo premalo storili za stike planincev v vseh delovnih skupnostih in TOZD. Tako imamo še dosti primerov, kjer nimajo nikogar v naših vrstah. Razveseljiva je bila udeležba družin na planinskih izletih, ni pa prav, da je premalo mladine. Da bomo kos nalogam v društvu, je potrebno tudi letos nadaljevati s strokovno vzgojo članov, ki po opravljenih izpitih dobijo naloge v društvu. Planinci morajo še naprej sodelovati pri raznih spominskih pohodih in prireditvah, kar ima tudi politični pomen za dvig obrambne moči. Nič manjša tudi ni dolžnost članov za varstvo narave in našega okolja, ki je marsikje že kritično. ČLANARINA ZA PLANINSKO D RUŠTVO Blagajniško poročilo na občnem zboru planinskega društva IMP je pokazalo, da smo s članarino krili velik del stroškov organizacije, \števši tudi cenejše prevozne stroške na Slavnik, proti Triglavu, na Raduho, v neznano. Ker nameravamo tudi letos v naravo, vsaj za polovico več kot preteklo leto, spet zavisijo naši uspehi od sredstev, ki jih bomo dobili za svoje načrte. Zato se moramo obrniti na člane in one, ki se bodo letos vključili v naše vrste, da s članarino pripomorejo k moči našega društva. Pobiranje članarine je ponekod že lepo organizirano s pomočjo poverjenikov in drugih zavzetih planincev. To opravimo v prvih treh mesecih leta, za nove prijavijence pa je možnost vse leto. Zato pa sedaj člane društva prosimo, da čimprej plačajo članarino. Občni zbor je za leto 1979 potrdil naslednjo članarino: za zaposlene 8(1 din (od tega se odšteje PZS 24 in 1 din) mladina plača 3(1 din (od tega se odšteje PZS 5 in 1 din) pionirji prispevajo KI din (od tega se odšteje PZS 3 din) Lestvica članarine Občni zbor planinskega iruštva v IMP je sprejel višino ilanarine za leto 1979, ki maša za odrasle — 80 din za mladino — 30 din in za pionirje — 10 din Ker članarina pomeni za društvo pomemben vir dohodka, ki ga potem razdelimo za materialne potrebe, prosimo člane in tudi ostale, ki bodo stopili v društvo na osnovi prijavnice, da uredijo to s poverjeniki PD ali neposredno pri PD IMP, Vojkova 58 (Jelačič Marija), lahko tudi po kurirski poti (priložite izkaznice in denar). Planinci sporočajo ninci v svoji sredini poskrbijo za vključevanje v društvo vseh tistih, ki delajo in živijo v neprimernih okoljih in so zaradi zdravja potrebni svežega gorskega zraka. Preteklo leto smo namreč ugotovili, da je bilo zdravje planincev dosti boljše od tistih, ki si ne privoščijo rekreativne dejavnosti v društvu ali kaki športni panogi. Kdor komu pomaga v tej smeri, je storil veliko za zdravje sodelavcev in ti mu bodo z leti hvaležni. Vsi, ki zbirajo obveznice cestnega posojila kot darila za gradnjo prizidka na Kredarici, naj s to akcijo ne prenehajo in vodijo evidenco o tem, kdo, kje in koliko je dal za te namene, da še jim javno zahvalimo. Primorsko srečanje planincev Želimo, da v omenjenih krajih o tem srečanju razmislijo, da bomo tako res zadovoljni sklenili tisto, kar nam bo koristilo. Zasavsko pot smo že zastavili na Kumu, nadaljevali pa jo bomo 7. aprila v novo smer, čas in kraj bomo objavljali sproti na oglasnih mestih, ker za dalj časa vnaprej ne moremo predvideti prilik za našo pot. Društvo se je oskrbelo tudi z lastnimi značkami, in kdor ima opravke v Ljubljani, naj se oglasi na naslovu društva, kjer je mogoče dobiti tudi izkaznice in urediti vse ostalo glede članstva v društvu. Upravni odbor želi, da pla- ža 14. april pripravljamo veselo pomladno srečanje s planinci iz Idrije in Kopra, zato bo ekipa Upravnega odbora društva 4. aprila obiskala sodelavce iz teh krajev, da se dogovorimo o vsem, kar je potrebno za takšno snidenje, ki naj bi izkazalo našo planinsko povezanost in skrb za zdravo rekreacijo. Obenem bomo ta obisk izkoristili še za druga opravila, ki zadevajo društvo, urejali -bomo članarino, sprejeli tudi nove člane ter se obenem dogovorili o vsem, kar zadeva naše odnose, pravice in delo. IZLET NA KUM! Planinsko društvo IMP je organiziralo izlet na Kum. Zbor je bil ob 5.30 na železniški postaji v Ljubljani. Iz Ljubljane do Zagorja smo se peljali z vlakom. V Zagorju smo dobili avtobus, s katerim smo se peljali do vasi Pod-kum. Preostali del poti smo šli peš. Hodili smo skozi gozd, v katerem je bilo vse polno teloha in zvončkov. Vreme je bilo megleno in pihal je rahel mrzel veter. Vzpenjali smo se vse vipe, dokler nismo zagledali kočo. Megla, ki nas je spremljala od Ljubljane do Kuma, je ostala za nami v dolini. Zaradi megle nismo imeli lepega razgleda. Videli smo Ljubljansko kotlino, ki se je ovijala v gosto meglo. Dobro pa se je videlo Samoborsko hribovje. Koča, ki je bila na vrhu, je bila prijazna in topla za izmučene in prezeble planince. Postrežba je bila hitra. Upravnik koče nam je postregel s toplim čajem, ki se nam je prilegel. Ogledali smo si cerkev iz leta 1662. Po počitku v koči smo se odpravili proti Ljubljani. Pot nas je zopet vodila skozi gozd. V Trbovljah smo stopili na vlak, s katerim smo se odpeljali v Ljubljano. Zaradi poletov v Planici nas na izletu ni bilo veliko, le nekaj več kot desetina. Danes nas je bilo desetina, drugič jih bo več in vsako leto bo večja skupina. RENATA KRŽIŠNIK, učenka 8. razr. P£i'jftvktcft MM'Mto D£xa/tvo i>ip ------- odrežite -------------------------------------- PRIJAVNICA Priimek in ime......................roj.leto......poklic bivališče.......................št..........pošta...... kraj .(TOZD itd.) ..................................... članarino bom poravnal(a) ob prevzemu planinske izkaznice. Podpis NAMIZNI TENIS 17.3. 1979 so se zbrali ljubitelji namiznega tenisa v Mariboru in pod pokroviteljstvom TOZD iz Maribora odigrali turnir za ekipno med TOZD in posamično. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik konference sindikata DO PMI tov. Roman Kučej in jim zaželel mnogo športnega uspeha in prijetno počutje v Mariboru. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in do konca negotovo, katera ekipa bo osvojila pokal kot najboljša. To je uspelo ekipi TOZD Trata, njena predstavnika Cvetkovič in Fiolič pa sta tudi kasneje med posamezniki zasedla 1. in 2. mesto. Pohvaliti .moramo tudi številno zastopstvo žensk kar smo do sedaj pogrešali. * REZULTATI: Ženske posamezno: EKIPNO: 1. Kramarič Neža DS PMI 2. Močnik Vera TIO 3. Dikavčič Marjeta DS PMI 4. Petru Zdravka DS KLIMA 5. Frank Breda IB 6. Pfoder Anka DS KLIMA 7. Hribernik Ivica DS KLIMA 8. Rusjan Hermina IB ŽENSKE: 1. DS PMI 2. TOZD IB 3. DS KLIMA I® ŠIG 79 0 ŠIG 79 O ŠIG 79 O ŠIG 79 O ŠIG 79 0 ŠIG 79 9 ŠIG 79 Naši smučarji so osvojili pokal za tretje mesto OSVOJILI SMO TRETJE MESTO Letošnje tradicionalne športne igre gradbenih delavcev (ŠIG) so bile od 1. do 3. marca na smučiščih Zatrnika. Udeležba je bila rekordna. Nastopilo je 1778 tekmovalcev iz 100 organizacij združenega dela gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Naša »reprezentanca« je tako kot lani osvojila 3. mesto. Premoč smo morali priznati smučarjem SGP Gradbinca iz Kranja in SGP Gradisa iz Ljubljane, le malo pa so za našimi zaostali smučarji SGP Slovenija-ceste. Moški posamezno: 1. Fiolič Marijan TRATA 2. Cvetkovič Drago TRATA 3. Vujin Branislav SKIP 4. Balent Stanko EM 5. Troha Rudi TIO 6. Poljanšek Miloš TIO 7. Ramulič Velid EM 8. Krmpotič Janez DS PMI Moški: 1. TOZD TRATA 2. TOZD TIO 3. TOZD SKIP 4. DS KLIMA 5. TOZD Panonija 6. TOZD KLIMA Proizvodnji 7. TOZD IB 8. TOZD Montaža 9. TOZD EM 10. TOZD Industr. proizvodnja 11. TOZD OV 12. TOZD TEN 13. DS PMI Na »vrhu« nič novega. Tak vrstni red ali pa le malo različen je že nekaj let. Organizacija je bila zaupana delavcem EM Hidromontaža iz Maribora. izvedba tekmovanj pa Smučarski šoli Pohorje pri Smučarskem klubu Branik. Oboji so delo dobro opravili, kolikor ga pri tako množičnem tekmovanju še lahko. PRAVILA OSTAJAJO NESPREMENJENA »Tekmujemo po pravilih iz leta 1971, ko je nastopilo 25 organizacij, z mnogo manj nastopajočimi. Okoreli sistem ŠIG zahteva reorganizacijo. Samo en primer: tisti, ki jim je žreb dodelil zadnje štartne številke,morajo voziti po razriti progi, ki je ni mogoče pripraviti, da bi vzdržala 300 ali 400 tekmovalcev,« je dejal tov. Jože Naglič, vodja naših tekmovalcev, ko je ocenjeval letošnje tekme. Brez dvoma lahko njegovi oceni pritrdimo. Nimamo tolikšnega smučarskega centra, ki bi poleg vsakodnevnega vrveža sprejel še toliko tekmovalcev. Zato so bili letos raztreseni od Kranjske gore — preko Bleda — do Bohinja. O družabnem srečanju, kar naj bi bil tudi eden od namenov ŠIG, ne moremo več govoriti. Reorganizacijo napoveduje tudi dejstvo, da letos ni bilo uradne otvoritve. TEKMOVANJA V STANDARDNIH DISCIPLINAH Tekmovanje je bilo organi# zirano v veleslalomu in tekih, drugič pa so se letos tekmovalci pomerili v patruljnem teku. Moški so v veleslalomu tekmovali v treh starostnih skupinah — vsaka na svoji progi. Zenske so bile razdeljene v dve starostni skupini in so tekmovale na isti progi. Podobna je razdelitev tudi pri tekih. V skupno uvrstitev štejejo trije najbolje uvrščeni. Zato je pomembno, da ima ekipa enakovredne tekmovalce v vseh skupinah. NAŠI: PO PRIČAKOVANJIH Naše zastopstvo je bilo sestavljeno na osnovi rezultatov izbirnih tekem, nekateri pa so prišli v ekipo kot nekdanji in sedanji aktivni športniki. »Če bomo imeli ambicije, bomo morali reprezentanco sestaviti tako ko: letos. Sicer SAMO 12 EKIP IZ TOZD TOZD ISO iz Slovenskih Konjic je bila organizator tekmovanja med TOZD in DS IMP v šahu. O izvedbi tekmovanja so se navzoči izražali zelo pohvalno, le o majhni udeležbi ekip je bilo dosti pripomb. Pogrešali smo nekaj poznanih naših šahistov, spoznali pa smo nove, kar je garancija, da imamo v IMP številčno in kvalitetno šahovsko moštvo. TEKMOVANJE MED TOZD. DS - SOZD IMP Š A H 7? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 T M 1. D0 PKI-T0ZD MONTAŽA ' 2,5 . 3 's Tj 2 '| 3 3 4 3 ! 3 3 32,5 I. 2. DO KLIKA - DS 1,5 S i 1 «! 2 4 3,5 2 4 3 i 4 3,5 32,5 II. 3. DO PMI - TOZD EK0 1 3 P 2 3 3,5 3 3 2,5 2 i 4 4 31 III. 4. DO KLIMA-TOZD IP 1 0 2 7' . 2 2,5 3 4 H 2,5 4 27,5 IV. Lil DO EM0ND-T0ZD ISO i ; 2 1 1 i’ / 3 ‘ 4 3 3 3 3,5 25,5 V. 6. SOZD - DS 2 0 0,5 I c* //. 3 3 1 * 2 3 23,5 VI. 7. DO EM0ND-T0ZD TER i 0,5 1 1.5 1, 1 7 3.5 3 2 3 2,5 2o VII. 8. DO LIVAR i 2 1 1 0 1 o,5 3 3 4 3 19,5 VIII. 9. DO EN0ND-T0ZD EM 0 0 1,5 O 1 3 1 1 7/ 4 2 2 15,5 IX. 10. DO IK0 - TOZD ITAK 1 1 2 0,5 1 o 2 1 o 2 2 12,5 X. 11. DO KLIKAT- TOZD PANONIJA 1 0 0 1,5 1 2 1 ° 2 2 / 2 12,5 XI. 12. DO PR0M0ND-T0ZD 0V 1 °>5 ° 0 °>5 1 1,5 1 2 2 2 1h 11,5 XII. • ŠIG 79 9 0 ŠIG 79 • ŠIG 79 • ŠIG 79 O ŠIG 79 9 ŠIG 79 O ŠIG 79 • ŠIG 79 • ŠIG 79 O ŠIG 79 9 ŠIG 79 0 ŠIG Diploma za osvojeno 4. mesto: Rudi Geršak pa menim, da bi morali okrepiti tekmovanja med TOZD in delovnimi organizacijami in v »finale« naj pridejo tisti, ki so na izbirnih tekmah največ pokazali,« je dejal vodja naše ekipe. Naši tekmovalci so izpolnili pričakovanja. Moški so v vseh skupinah veleslaloma tekmovali zelo dobro, približne enako so se odrezali tudi tekači. Težje pa je sestaviti žensko reprezentanco — problem, s katerim se srečujemo že vrsto let. Tov. Naglič je takole komentiral: REZULTATI UVRSTITVE ČLANOV IMF VSL ŽENSKE DO 30 LET 27. Jemec Mirjam 61. Vodnik Ida 100. Mrak Marta Nastopilo 137, DISKVALIFICIRANIH 5, odstopilo 16 VSL ŽENSKE NAD 30 LET 3. Rusjan Hermina 33. Frank Breda 40. Blatnik Marijeta Diskvalificirana: Košorok Ivana Nastopilo 1 13, diskvalificiranih 3, odstopilo 5 VSL MOŠKI DO 33 LET 14. Zafred Andrej 20. Horvat Vojko 28. Oitzl Niko 46. VVildinann Borut 63. Širaj Jože Nastopilo 342, DISKVALIFICIRANIH 5, odstopilo 67 VSL MOŠKI OD 33 LET DO 40 LET 9. Puh Ervin 16. Šmuc Miha 22. Šafarič Alojz 40. Vodenšek Janez 164. Izda Marijan Nastopilo 243, diskvalificiranih 6, odstopilo 31 VSL MOŠKI NAD 40 LET 4. Geršak Rudi 8. Naglič Jože 18. Ferjančič Ivan 42. Ogrič Alojz Diskvalificiran: Štrucelj Alojz Nastopilo 203, diskvalificiranih 6, odstopilo 7 REZULTATI TEKI ŽENSKE DO 30 LET 15. Pušaver Ida 26. Horvat Šarika Nastopilo 52, diskvalificirana 1 ||| »Kljub sorazmerno zelo močni administraciji, nimamo deset žensk, ki bi vsaj približno enako uspešno zastopale naše barve kot fantje. Ne smemo misliti, da naše ženske ne smučajo — hodijo celo v tujino, ne udeležujejo pa se tekmovanj V okviru IMF. Omeniti pa je treba še eno vrzel, ki smo jo že večkrat občutili. Nimamo poklicnega športnega referenta, ki bi imel veliko dela in ravno njegovo delo bi se odrazilo na takšnih tekmovanjih.« T. ŠTRUS ŽENSKE NAD 30 LET 6. Frank Breda 11. Jurša Majda 21. Jelačič Marija Nastopilo 52, odstopila 1 PATROLNI TEK — IMF 9. Ekipa IMF MESTO (VELIKAJNE STANKO) NASTOPILO 36 MOŠKI DO 33 LET 5. Cvajner Bojani 6. Vidmar Marijan 9. Grad Emil 21. Dornik Pavel 28. Bajt Branimir Nastopilo 186 MOŠKI OD 33 DO 40 LET L Alič Ivo 4. Oven Anton 7. Hren Friderik 65. Šmuc Miha 74. Hribar Rihard Nastopilo 108 MOŠKI NAD 40 LET 37. Jereb Emil 38. Dovč Miha 57. Borec Janez ■ 75. Lah Anton Nastopilo 91 REZULTATI EKIPNO: 1. SGP Gradbinec Kranj — 2.597,25 točke 2. GIP Gradis Ljubljana — 2.344,06 točke 3. 1MP Ljubljana — 2.239,26 točke 4. SGP Slovenija ceste, Ljubljana — 2.165,00 točke 5. SGP Grosuplje, Grosuplje — 1.884,12 točke 6. SGP Kograd, Dravograd — 1.615,69 točke 7. Tehnik Škofja Loka — 1.584,86 točke 8. Nivo Celje — 1.432,86 točke 9. ŠGP Gorica, Nova Gorica — 1.399,57 točke 10. GP Tehnika Ljubljana — 1.369,66 točke Bojan Cvajner Naše smučarke (od leve): Marjeta Blatnik, Ivana Košorok, Oba dobro uvrščena: Hermina Rusjan in Prvič na ŠIG: Alojz Šafarič (levo) in Janez Breda Frank Ervin Puh Vodišek NAŠI GASILCI PREGLEDALI DELO V petek, dne 2. 3. 1979. je bila v jedilnici centralne kuhinje IMP v Vojakovi ulici redna letna konferenca industrijskega gasilskega društva IMP Ljubljana, ki je bilo ustanovljeno pred enim letom. Konferenci so poleg 26 članov društva, prisostvovali še zastopnik Mestne gasilske zveze tov. Čertanc Jernej, zastopnik občinske gasilske zveze Bežigrad tov. Gorjup Milan, ter zastopnik sektorskega poveljstva Stožice, tov. Kaše Bojan. V imenu upravnega odbora društva in poveljstva, je podal poročilo predsednik društva. Iz poročila je bilo razvidno, da je društvo, čeprav se je ubadalo z začetnimi težavami, opravičilo svoj obstoj. V začetku so se sestajali bolj poredko, ko pa šo se dogovorili o dnevu, ki bi članstvu najbolj odgovarjal, so imeli redne sestanke ob torkih, po končanem delu. Na teh sestankih so polovico časa porabili za predavanja iz programa za naziv »gasilec«, ostali cas pa za vadbo praktičnih vaj in polaganje tlačnega cevovoda na 105 m. V vseh proizvodnih in skladiščnih prostorih so zamenjali »C« cevi na zidnih hidrantih. Cevi so bile namreč stare in preležane, pa so /ato puščale. Ob tednu požarne varnosti, so izvedli več predavanj za zaposlene delavce v TOZD, ter prikazali delo z ročnimi gasilnimi aparati. V zimskem času so zaščitili vse podtalne hidrante. Trije operativni člani se udeležujejo gasilskega tečaja za naziv »nižji gasilski častnik« v Trnovem, ki ga je organizirala Mestna gasilska zveza Ljubljana. Za leto 1979. so si zadali dokaj obsežen program dela. Nadaljevali bodo s sestanki ob torkih (dvakrat mesečno), na katerih bodo nadaljevali s predavanji po pro-.gramu za naziv »gasilec« in vadili praktično. S sektorskim poveljstvom so se dogovorili, da bodo izvedli s sodelovanjem s sosednjimi teritorialnimi društvi tega sektorja večjo praktično vajo na objektih v Vojkovi ulici. Nadaljevali bodo s preventivnimi pregledi delovnih prostorov in skladišč ter izobraževanjem vseh zaposlenih v TOZD v Vojjcovi ulici. Sodelovali bodo tudi pri akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. Na prvi seji bodo imenovali posebno komisijo, v kateri bodo zastopane vse TOZD z nalogo posebne preventive v celotnem kompleksu Vojkove ulice. V tej komisiji bi bilo zaželjeno tudi sodelovanje službe za varstvo pri delu. Naloge, ki so si jih zadali, niso majhne in bodo terjale veliko zavzetost vsega članstva, posebno pa še poveljstva, zato upravičeno pričakujejo pomoč, tako finančno, kakor tudi moralno. Slednja je vsaj tako pomembna kot prva! Iz poročila in tudi razprave je bilo razvidno, da je članstvo voljno delati. Žal pa jim manjka osnovnega, to je prostor in delovne gasilske obleke. Nekaj ostale opreme imajo, ker jo je nabavila civilna zaščita, (varnostne pasove, čelade, hidrantni nastavek, ročnik in nekaj metrov »C« cevi, pa še te so v glavnem sposobne samo za vaje in to suhe, ne pa mokre, saj so ostale od stenskih hidrantov). Zavedajo se, da vsega naenkrat ne bo mogoče na- Poročilo o delu je prebral predsednik Gasilskega društva Franc Ciuha baviti, vendar pa bo le potrebno kupiti vsaj cevi in obleke, za kar so že dali potrebo referentu za civilno zaščito in SLO. Ko so razpravljali o svojem delu in načrtih za bodoče delo v IMP, pa niso mogli mimo dejstva, da se nobeden od odgovornih v TOZD ali DO, da se nobeden od članov delavskega samoupravljanja v TOZD in DO, da se noben zastopnik DPO v TOZD in DO ni čutil dolžnega, da bi prisostvoval tej konferenci in dal mogoče kakšno vzpodbudno besedo, če že drugega ne, ali pa da bi se vsaj eden od 35 (toliko so jih namreč povabili) čutil dolžnega, da bi se vsaj opravičil. Da, niti to ne. To je bila res žalostna ali še kako resnična ugotovitev. Mogoče je bil res napačno izbran dan, bil je petek, smučarsko tekmovanje in drugo pa vendar? Vkljub tej moralni »klofuti« je konferenca uspela in zaključki, ki so bili sprejeti, bodo tudi uresničeni. . pc Naši gasilci Naši delavci na Zavodu za transfuzijo Janez Zalar je daroval kri 52-krat SAMO KRI LAHKO NADOMESTI KRI Drugega marca je bila v občini Bežigrad krvodajalska akcija, ki se jo vsako leto udeležijo tudi naši delavci. O dajanju krvi je bilo že veliko napisanega, eno je nesporno— samo kri lahko nadomesti kri. Vsak dan mora v Sloveniji dati kri dvesto občanov, da jo je za potrebe naših bolnikov dovolj. Vsak zdrav Slovenec bi jo moral darovati le nekajkrat in bi jo bilo dovolj. Ker pa je nekateri iz takšnih ali drugačnih razlogov ne darujejo, jo morajo drugi večkrat. Navsezgodaj zjutraj so se naši delavci zbrali na Zavodu za transfuzijo, kjer so pred dajanjem opravili vse potrebne preglede. Če drugega ne, je tak pregled vsakomur koristen. Pogovarjal sem se z dvema delavcema iz TOZD TEN, ki ima glede na število zaposlenih največji odstotek krvodajalcev med bežigrajskimi TOZD in verjetno v IMP tudi. Janez Zalar, ki dela v pripravi dela, je kri prvič daroval leta 1953 v Karlovcu. »Nagovarjali so me drugi, pa sem se odločil. Nič posebnega, ne takrat, ne danes. Ko je kri potrebovala mama, sem se odločil dokončno. Dokler in kolikor mi bo zdravje dopuščalo, bom krvodajalec.« In to ga do danes še ni izdalo. Krvodajalskih akcij se je udeleževal vsako leto, poklicali so ga tudi vmes. Rekord je dosegel leta 1973, ko je daroval kri kar šestkrat. »Prepričan sem, da dajanje krvi nima negativnih posledic. Prav je tudi, da krvi ne plačujejo. V tistih letih, Ko smo se imeli takšen sistem, se je dogajalo rriarsikaj. Med prostovoljci marsikaterega prejšnjega ni bilo več.« Doslej je kri daroval 52-krat. Tokrat so ga samo pregledali in ga naročili nekaj dni pozneje, ko je bila predvidena srčna operacija. »Prišli so me iskat tudi domov. KRVODAJALSKA AKCIJA V OBČINI BEŽIGRAD Največ sem jo dal šest decilitrov, šel nato domov in naslednji dan v službo.« Nekateri, ki so dobili njegovo kri so se mu zahvalili, mu poslali fotografije. Dobil je številne diplome, plaketo mesta Ljubljane in značke. To ni plačilo za njegovo kri, to je pozornost družbe do človeka, ki žrtvuje za sočloveka največ, kar ima. Tridesetletni Franc Južnik je prvič daroval kri pri vojakih, do konca roka jo je dal štirikrat, doslej pa sede-mintridesetkrat. »Dajem redno vsako leto, vmes pa me še kdaj pokličejo. Počutim se normalno, nikoli še nisem občutil kakšnih neprijetnosti.« Doslej še ni nikdar izvedel, kdo je dobil njegovo kri, kar ga tudi ne zanima. »Nikoli ne veš, kdaj boš tudi sam potreboval.« To je tisto, kar ljudi vzpodbuja, da se odločajo za to humano dejanje. Rdeči križ mu je dal Vse značke, ki jih lahko prejme krvodajalec. Spregovorila sta dva izmed mnogih. Verjetno bi bile tudi pripovedi ostalih podobne. Kaj pomeni kri pa vedo povedati predvsem tisti, ki so kdaj potrebovali. T. ŠTRUS