171
Novice.
Deželni zbor.
V seji dne 9. maja stavi posl. baron Schwegel nastopni predlog: „Visoki dež. zbor naj sklene: „Podjetnikom za zgradbo glavne železnice II vrste od kake primerne postaje na državni (nekdaj Eudolfovi) železnici čez Tržič in do primernega kraja v Sentanski dolini, kjer bi se zvezala s projektirano lokalno železnico, se zagotovi od dežele kranjske subvencija, to je, dežela se zaveže prevzeti glavinskih delnic v znesku 50.000 gld. pod pogojem: 1.) Da interesenti in podjetniki prevzamejo glavinskih delnic za 80.000 gld.; 2) da za ostali del zgradbenega kapitala, kateri se pridobi z izdajo   prijoritetnih    zadolžnic,    prevzame   država  jamstvo   za
172
letni čisti dohodek, kateri ima znašati toliko, kolikor štiriod-stotno obrestovanje in amortizacijska svota vkupe; dalje se odboru naroča: Visoko c. kr. vlado nujno prositi naj radi naprave druge neposredne zveze s Trstom — ker se mimo drugih že študira tudi projekt železniške proge Škofja Loka-Cirkno-Gorica — skrbno preštudira projekt o progi od zapadnih državnih železnic (Endolfova železnica) skozi Bohinj — Zajedno izreka dež. zbor, da je pripravljen kolikor moči podpirati nadaljevanje Eudolfove železnice od primernega kraja na progi Trbiž-Ljubljana v Trst. Ta predlog, katerega so podpisali vsi poslanci po korenitem utemeljevanji posl. barona Sehvvegla podpira prav toplo tudi posl. S u ki je. Pri glasovanji se predlog vzprejme ednoglasno. Posl. Murnik in drugovi stavijo nastopni samostalni predlog: „Z ozirom na to, da so v tako-zvani reformni tarifi c. kr. priv. južne železnice postavki večinoma višji, kakor v prejšnji, z ozirom na to, da je vsled tega promet na Kranjskem zelo otežen in da bode morala marsikatera industrija ponehati, ako se kmalu ne premeni tarifa, se stavlja nastopni predlog: Visoki dež zbor naj sklene: Dež. odboru se naroča: a) da se obrne do ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice, da prenaredi reformno tarifo i b) da se obrne do visokega c. kr. trgovinskega rninisterstva, da ves svoj vpliv uporabi v to, da se reformna tarifa c. kr priv. južne železnice brž ko mogoče premeni; c) da se obrne do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, da prevzame država promet po južni železnici, ako bi ta ne predru-gačila tarife in da vse potrebno ukrene, da se svoječasno podržavi južna železnica." Predlog utemeljil bode predlagatelj v edni prihodnjih sej. Na to rešilo se je več prošenj, o katerih so v imenu finančnega odseka poročali razni poslanci Patri-jotičnemu dež. pomočnemu društvu Rudečega križa za Kranjsko za podporo občinam za bolnice, ko bi morda nastala kolera, dovoli se 600 gld. Prošnja Helene Zarnik, soproge umirovlje-nega učitelja, za podporo se odkloni; istotako prošnja nad-nčitelja J. Lebana v Begunjah za podporo v literarne namene; učiteljski vdovi Karolini Hočevar podaljša se miloščina za tri leta; prošnja krajnega šolskega sveta v Hrenovicah za podporo za ograjo šolskega vrta in županstva v Prevojah za podporo za pogorelce izročita se dež. odboru v rešitev; Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani dovoli se 300 gld. podpore. Posl. Povše poroča v imenu upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom lovskega zakona in z načrtom zakona o potrebščinah za potrdbo in zaprisego stražnega osobja, postavljenega v varstvo zemeljedeljstva ter v imenu upravnega odseka nasvetuje, da se predloženi načrt zakona, predloži dež. odboru, naj se z interesenti posvetuje in na podlagi teh poizvedovanj predloži novi načrt zakona. Voditelj dež. vlade baron Hein zagovarja načrt zakona, posl. pl. Langer in Kavčič pa ga kritikujeta in priporočata nasvet upravnega odseka, ki se na to tudi vzprejme. Vsled tega izroči se tudi prošnja kranjskega društva v varstvo lova za spremembo nekaterih določil načrta lovskega zakona dež. odboru. Posl. Grrasselli poroča v imenu odseka za letno poročilo o letnem poročilu dež. odbora in sicer o točki L: Posebni prigodki in o točki II. : Deželni odbor in stavi nastopna predloga in sicer k točki I. : „Deželni zastop draga volje jemlje na znanje, da je o veselih prigodkih v presvetli cesarski hiši deželni odbor izražal čutila neomejene udanosti in vernosti, navdajajoča vse prebivalstvo vojvodine Kranjske za vladarstvo dinastijo. Deželni zastop navdušeno pritrjuje patrijotskim tem pojavom dež. odbora"; K točki II.: Deželni zastop izreka hvaležno priznanje gosp. dež. odborniku ces. svetniku Murniku, da je od 1883. do 1892. leta trudoljubno in uspešno zastopal dež. glavarja v dež. odboru in za te dobe požrtvovalno sam vodil dež. odbora opravila vsega nad 18 mesecev." Posl. dr. Tavčar graja mlačnost dež odbora v narodnem oziru in stavi nastopni predlog: „Dež odboru se nalaga, da naj vse v njegovo oblast spadajoče javne napise brez odloga tako  predrugači,   da pride
slovenščina na prvo mesto; posebno se mu tudi nalaga, dav stori takoj vse potrebne korake, da se napravi na vojašnici dež brambe, kjer se vidi samo nemški naspis tudi slovenski napis." Odgovarjala sta dež. vlade voditelj baron Hein in dež. glavar Detela, ki se je opravičeval zaradi samo nemškega pozdrava pri dohodu novega voditelja dež. vlade. Konečno-vzprejmeta se predloga poročevalca in predlog posl dr Tavčarja. Na to vzamejo se na znanje poročila dež. odbora in sicer §. 1: Potrjenje zakonskih načrtov, § 2 : Davki in §. 4 : Dež podpore. Pri §, 2. vzprejme se na predlog poročevalca Stegnarja nastopna resolucija: Vis c. kr. deželna vlada se vnovič naprosi, da dobrohotno uvažuje težavni položaj zelo obremenjenih hišnih gospodarjev, vsled katerega z dosedanjimi odtegljejj 15°/0 na korist stroškov za popravljanje in vzdrževanje poslopij nikakor ne morejo izhajati, in da izposluje na visokem mestu primeren povišek od 15 na 30°/0 — Posl Hribar utemeljuje obširno svoj samostalni predlog glede drugovrstnih žehznic, katerih graditev naj bi dežela pospeševala. Grovornik toplo priporoča graditev nastopnih lokalnih železnic na Kranjskem in sicer v I. vrsti: 1.) Novomesto - Metlika in do hrvatske meje; 2) Kamnik Motnik in do štajarske meje, kot zveza s progo Polzela-Motnik; 3) Kamnik-Kranj, kot zveza mej državno in kamniško železnico; 4.) Postojina-Raz-drto- Ajdovščina. V II vrsti: 1) Rakek-Cerknica-Lož; 2) Skander-Vrhnika; 3) Trebnjo-Mirna-Mokronog in v III. vrsti: 1.) Vrčiči-Črnomelj ; 2) Hudo-Žužemberk; 3.) Novomesto-Brežice oziroma Kostanjevica. Stroški bi znašali kakih 7 milijonov goldinarjev in naj bi se vzelo dež. posojilo. Predlog" izročil se je združenemu finančnemu in upravnemu odseku.
V seji dne 10. maja poroča posl. Klun v imenu finančnega odseka o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke. Ker bo premoženje dotičnih zakladov koncem tega leta znašalo 466 270 gld., stavba z notranjo opravo vred pa bode stala okoli 150.000 gld., preostaje torej Še precejšnja svota za vzdržavanje zavoda. Poročevalec v imenu odseka nasvetuje nastopne predloge: 1. Zavod za gluhoneme in slepe otroke na Kranjskem ustanovi se kot deželni zavod. 2. Pri napravi tega zavoda naj se gleda na to, da bode v njem približno za 100 gojencev prostora. 3. Ta zavod se napravi na deželnem zemljišču: njivi pare. štev. 107, zemljiškoknjižna vloga št. 147 katastralne občine Kapucinsko predmestje, in njivi pare. štev. 450/2, ^zemljiško knjižna vloga št. 288 katastralne občine Spodnja Šiška, v skupnem obsegu 6 ha 21 a 5 m2. 4. Deželnemu odboru se naroča, sporazumeti se s c. kr. vlado: a) Kako bi se dala na najprimernejši način izvršiti posvetitev in zemljiško-knjižni prepis tega zemljišča; b) da se napravijo podrobni načrti in proračuni stroškov za novo zgradbo in da se kar najhitreje mogoče prične z nasajevanjem za vrt odmenjenega prostora; c) da se brez odloga store primerni koraki za pridobitev obema oddelkoma potrebnih učil in učnih pripomočkov; d) da se v deželno upravo prevzamejo vsi vzgoji gluhonemih in slepih otrok na Kranjskem namenjeni, pa dozda) tej upravi še ne izročeni zakladi, in da se preskrbi pravočasna izplačitev za zgradbo potrebnih denarjev, ki jih bo treba po napredovanji dela izplačevati iz zakladov, ki bodo v ta namen stali na voljo; e) da se sestavijo za napravo in vzdrževanje^ zavoda potrebna pravila, ki jih mora pa pr>d veljavnostjo potrditi deželni zbor, in se sploh še vse drugo potrebno ukrene. 5. Dalje se deželnemu odboru naroča: a) da si ogleda zavod za gluhoneme otroke pri ubozih šolskih sestrah „De Notre Dame" v Šmihelu pri Novem Mestu v pedagogičnem in upravnem oziru in eventualno ž njimi stopi v dogovor, ali bi hotele proti pogodbi in pavšalni letni plači v pouk, vzgojo in oskrbovanje prevzeti za uk sposobne gluhoneme deklice ? b) da o vseh teh rečeh deželnemu zboru poroča, oziroma svoje predloge stavi v prihodnjem zasedanji. — Vsi predlogi sprejmo se brez debate. Posl. Šuklje utemeljuje svoj samostalni predlog glede pre-skrbovanja kraških pokrajin z vodo. Govornik apeluje na vlado,
173
da kaj stori iti meni, da je v to potreben posebni zakon, po katerem bi država plačala za nastale stroške 50°/0, dežela 30% in udeleleženci 20%. Govornik Dasvetuje nastopni predlog, ki se brez ugovora izroči upravnemu odseku: „Deželnemu odboru se naroča izposlovati pri visoki vladi, da kar hitro mogoče predloži državnemu zboru načrt zakona o preskrbovanji kraških pokrajin s pitno vodo, in sicer na tej podstavi, da se pokritje vrši po prispevkih države, dežele in udeležencev. Posl. dr. Papež poroča v imenu finančnega odseka o samostalnem predlogu posl. Sukljeja glede nagrade kiparju Granglu. Dovoli se mu nagrada 500 gld. in izreče priznanje. Prošnja občin Studenec, Iškavas in drugih za izločitev iz zdravstvenega okrožja se na predlog poročevalca upravnega odseka posl. Kersnika izroči dež. odboru v nadaljno poizvedovanje. Eešilo se je na to več prošenj, o katerih so v imenu finančnega odseka poročali razni poslanci. Okrožnemu zdravniku dr. Emilu Klimeku na Bledu dovoli se podpora 100 gld. Podobčinama Selšček in Begunje se je od finančnega odseka nasvetovala podpora za napravo vodovoda 300 gld., a se je na predlog posl. dr. Vošnjaka, katerega je podpiral tudi posl. Kavčič, dovolila višja svota in
Sicer   30 %   Vseh   Stroškov.                                 (Konec seje prihodnjič.) .