IV 7S!)O5 GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV ’ 16. JANUARJA 1963 — LETO XIII. ŠTEVILKA 1 REORGANIZACIJA SINDIKATOV SKUPŠČINA ZVEZE PEDAGOŠKIH DRUŠTEV SLOVENIJE PEDAGOŠKA DRUŠTVA SO D0KAZA1A Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je pred kratkim sprejelo predlog o reorganizaciji sindikatov. Iz dosedanjih štirinajst strokovnih sindikatov bodo formirali 6 sindikatov po posameznih področjih. Eden teh šestih sindikatov je tudi sindikat delavcev družbenih služb. Novi sindikat družbenih služb bo razen sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev sestavljal še Seja sveta za šolstvo Člani sveta za šolstvo LRS so se 28. decembra zbrali na 6. redno sejo sveta, ki ji je zaradi odsotnosti prof. L. Gabrovška predsedovala Slavica Zirkel-bachova. Na dnevnem redu so imeli tri poročila: o delu sveta za šolstvo LRS v 1. 1962, o delu zavoda za napredek šolstva LRS in pa poročilo zavoda za napredek šolstva o izvajanju reforme osnovne šole. Podrobneje so se člani zadržali na nekaterih ugotovitvah posameznih poročil. Lanskoletna akcija »Leto telesne kulture mladih« ni izpadla, tako, kot je bila zamišljena. Vprašanju financiranja šolstva bi bilo potrebno posvetiti tolikšno pozornost, da bi bilo zagotovljeno nemoteno delo izobraževalnih in vz,gojnih ustanov, zlasti še. strokovnih šol. V ta namen bi morali — po mnenju nekaterih članov sveta — precizneje določiti vire sredstev za sklade za šolstvo. Zelo smo še zaostali pri izdajanju modernih učbenikov, ki bi bili ceneni, a kvalitetni; z njimi bi lahko bistveno izboljšali pouk in tudi verbalizem zmanjšali na minimum.' Pri razpravi o poročilu zavoda za napredek šolstva so bili člani sveta mnenja, da ne daje dovolj globalnega pregleda dela zavoda, ocene dela pri vsebinskih vprašanjih izvajanja šolske reforme. Poročilo zavoda za napredek šolstva o izvajanju reforme šole vsebuje mnogo dragocenih podatkov in statističnih poročil; globlja vsebinska analiza le-teh bi pokazala šele popolno sliko stanja našega osnovnega šolstva. Za to pa bodo potrebne temeljitejše študije. sindikat zdravstvenih delavcev, sindikat kulturno-umetniških delavcev in sindikat državnih uslužbencev. Tako bi štel novi sindikat družbenih služb 450.000 članov. Mimo ostalih razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi predloga reorganizacije glede na značaj in funkcijo sindikata delavcev družbenih služb, govori za takšno reorganizacijo tudi njihov podoben odnos nasproti proizvodnji, oziroma nekoliko drugačen odnos do formiranja in delitve dohodka v teh službah kot v ostalih sindikatih. Tudi principi družbenega samoupravljanja v teh službah, ki bodo sestavljale sindikat delavcev družbenih služb, imajo svoje specifičnosti, ki pridejo do izraza v družbenem upravljanju. Dosedanja organizacijska struktura teh sindikatov, ki bodo zdaj združeni v enega, je bila take narave, da je bilo težišče dela na centralnem in na republiških odborih, manj pa na osnovnih sindikalnih organizacijah v komuni. Prav to je namen reorganizacije: okrepiti sindikalne organizacije v komuni in okraju. SVOJO UPRAVIČENOST Za novega predsednika Zveze pedagoških društev Slovenije znova izvoljen Franc Strmčnik Preteklo soboto je bila v prostorih Trgovinskega centra za blagovni promet v Ljubljani skupščina Zveze pedagoških društev Slovenije. Razen delegatov so Skupščini prisostvovali ugledni gostje, med njimi: sekretar sveta za šolstvo LRS Boris Lipužič, član CK-ZKS Marjan Lah, predsednica Zveze DPM Olga Vipotnikova, predsednik Saveza pedagoških dru-štava Jugoslavije dr. Dragotin Frankovič in sekretar Saveza dr. Ljubo Krneta, predstavnik književno-pedagoškega zbora Hrvatske dr. Mihajlo Ogrizovič in drugi. Pred začetkom skupščine se je prof. dr. Stanko Gogola spomnil v preteklem letu preminulih članov Zveze in vidnih pedagoških delavcev Franca Zgeča, Ernesta Vranca, Gustava Šiliha in Jožeta Hainza. Njihovemu spominu se je skupščina oddolžila z minuto molka. Franc Strmčnik je imel uvodni referat: Naloge ZPDS z vidika nekaterih aktualnih problemov naše pedagoške prakse in teorije. Zelo stvarno in kritično je osvetlil najvažnejša vprašanja vzgojno-izobraževalnega dela v trenutni situaciji našega družbenega razvoja. Tajnik Zveze Roman Oberlintner pa je poročal o delu Zveze pedagoških društev v preteklem obdobju in nekaterih nadaljnjih nalogah. Njegovo poročilo objavljamo v nekoliko skrčeni obliki. 0 delu Zveze in nekaterih nadaljnjih nalogah Mariborsko društvo je bilo aktivno ves čas. Poglavitno delo članov se je odvijalo v 7 sekci- jah, ki so popolnoma opravičile svoj obstoj. Sekcija za psihologijo je najprej raziskovala interese mariborskih pubertetnikov, nato pa šolarjev. Zbrano gradivo so obdelali in uredili v primerne, študije. Posebno uspešno je bilo delo sekcije za didaktike in metodiko. Pripravili so v teh dveh letih 41 strokovnih predavanj in diskusijskih večerov ter pogovorov bodisi v okviru DU, na seminarjih in samostojno v društvenih večerih. Podrobno je bilo hvale vredno delo te sekcije prikazano v Prosvetnem delavcu in lahko služi kot spodbuda ter zgled, kako lahko uspešno delajo člani PD, če jih znamo pridobiti in sistematično organizirati. Mariborsko društvo je bilo edino, ki je več pozornosti posvetilo tudi problemom strokovnega šolstva. Sekcija za strokovno šolstvo je obdelovala metodiko praktičnega pouka v šolskih' delavnicah kovinske industrijske šole. Njeni člani pa so redno sodelovali na občinskih, okrajnih pa tudi republiških posvetih strokovnih združenj, kadar so obravnavala problematiko strokovnih šol. Pripravili so tudi nekaj predavanj z gosti iz Pedagoškega centra za strokovne šole z Reke. Sekcija za telesno' vzgojo je delala v tesni povezavi s Srednjo fizkulturno šolo in zavodom za prosvetno pedagoško službo. Zanimivo je bilo delo sekcije za svobodne dejavnosti. Organizirali so seminar o svobodnih aktivnostih v osnovni šoli za učiteljiščnike; za učitelje pa podoben seminar v petih občinskih centrih. Člani so aktivno sodelovali v okviru ZPM in sicer so pomagali pri izdelavi programa JPI, pa tudi v prihodnje imajo začrtane nekatere skupne akcije, (Nadaljevanje na 2. strani) Vse to pa nikakor ne pomeni, da bodo specifični problemi posameznih skupin, ki pridejo zdaj v sestav novega sindikata delavcev družbenih služb, zanemarjeni. Združitev sindikata — tako je bilo rečeno na seji predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov FLRJ — nikakor ne sme imeti za posledico zapostavljanja tistega, kar je specifično za vsako sindikalno skupino, ki pride v okvir sindikata družbenih služb. Reorganizacija ne bo zajela samo centralnega in republiških vodstev. Osnovno vprašanje, od katerega zavisi uspešna dejavnost sindikata v celoti, sta mesto in vloga sindikata v komuni. Predvideno je, da se bodo tam, kjer so pogoji za to, osnovali tudi občinski odbori posameznih sindikatov. S tem bo doseženo to, da bodo delavci — ne glede na to, kateremu •sindikatu pripadajo — laže prišli v j družbenem življenju komune do izraza in laže vplivali na njeno politiko. Na seji centralnega sveta Zveze sindikatov so razpravljali še o predlogu za plačevanje članarine: člani bi plačevali v odstotku od svojih prejemkov. Za prihodnji plenum Centralnega odbora so določili dan 25. januarja. Na zadnji skupščini ZPDS, ki je bila 9. oktobra 1960 na Bledu, niso bile nakazane in določene smernice za nadaljnje delo pedagoških društev. Zato tudi ni bilo mogoče takoj izdelati programa dela izvršnega odbora. Novi izvršni odbor je najprej posvetil vso pozornost izdelavi okvirnega programa dela PD Slovenije, ki so ga člani plenuma ZPDS pretresli, dopolnili — nato pa soglasno sprejeli. Plenum je ugotovil, da daje novi program dela PD in njegovim članom napredno orientacijo v pedagoškem udejstvovanju in smernice, na osnovi katerih naj posamezna društva izdelajo svoje konkretne načrte. Ti programi dela naj bodo izraz živih potreb pedagoškega terena in kadrovskih možnosti, ki jih imajo društva. V luči tega programa, ki smo si ga skupaj zastavili, moramo prikazati in oceniti delo posameznih PD in ZPDS v preteklem obdobju. Koliko in kako smo upoštevali in realizirali naš program društvene dejavnosti? Kakšne uspehe smo pri tem dosegli in katere pomanjkljivosti so se pokazale? Zlasti je pomembno, da ugotovimo tudi objektivne pogoje, v kakršnih delajo naša PD in ZPDS, torej naše težave in subjektivne slabosti v preteklem obdobju. Približale so se zimske počitnice, spet bo veselja na pretek... luiininiiuini, nnnin illlll!!llllll!lllllll!ll!lllll!llll!lllllllllllllllllll>lllll!lll!l!lllll!!l!llllllll!lll!!llllll!lll!lllllll!llll|ll!l|||||!llll!ll|||!l!||||!l!!!llll!!lll!!l!llll!l|l!l|!|||| «11:3 Priporočilo Ljudske skupščine LR Slovenije o šolstvu obvezuje prosvetne delavce in celotno družbo za hitrejše reševanje šolske problematike in kvalitetno zboljšanje šolskega dela. Skupščina Zveze pedagoških društev LRS sprejema priporočilo kot neposredno nalogo pedagoških društev in zveze. Spremembe v sodobni družbi nasploh in v socialistični družbi še posebej zahtevajo korenite premike v vzgojno izobraževalnem procesu. Vzgoja postaja vse pomembnejši element tako proizvodnje kot družbenih odnosov, postaja vse zahtevnejša in kompleksnejša. Med spremembami v naši družbi, ki bistveno vplivajo na vzgojno izobraževalni proces, moramo omeniti predvsem naslednje: družbeno aktivnejši položaj vsakega človeka, kar zahteva njegovo širšo družbeno orientacijo; naraščajočo delitev dela, ki povzroča porast števila poklicev in čedalje večjo specializacijo; znanstveni in tehnični napredek, ki širi obseg znanja, potrebnega vsakemu proizvajalcu, in nudi hkrati nove možnosti za hitrejše in smotrnejše osvajanje znanja; hitro naraščanje mestnega prebivalstva, naraščanje pomena intelektualnega in visokokvalificiranega dela v industriji, družbene spremembe na vasi in prodor moderne proizvodnje v kmetijstvo; zelo hitro naraščanje povprečne izobrazbene ravni vsega prebivalstva; spre- llllll!llll!!llllllllll!llllllllll!lllll!llllli!lllllllll!l!ll!llllllllll!!lllll!!lllll!lllll!!l!llllllll!l!!l!inill Sklepi in priporočila skupščine Zveze pedagoških društev Slovenije membe v družinskih odnosih in globlja individualizacija človeka že od mladih let; širjenje tehničnih pridobitev v dnevno življenje človeka; razvoj sodobnih sredstev informacij in množične kulture; razvoj sodobnih sredstev pouka. Od tod spremembe v psihofizičnih lastnostih otroka; od tod močnejši in nenehno spreminjajoči se vpliv okolja na mladega človeka v dobi šolanja. Uspešno šolsko delo je v teh razmerah možno samo z večjo afirmacijo učenca ter razrednega in šolskega kolektiva kot aktivnih faktorjev v vzgojno izobraževalnem procesu, kar zahteva od vzgojiteljev, da razumejo in upoštevajo interese in motive mladega človeka. Vzgojitelj mora biti potemtakem pedagoško in psihološko usposobljen, da bo lahko ustregel vse bolj zahtevnim razmeram v šoli. Ugotoviti pa moramo, da temu ni tako. V višjih razredih osnovne šole poučuje veliko število učiteljev, ki so usposobljeni le za razredni pouk. V gimnazijah in zlasti v srednjih strokovnih šolah poučujejo učitelji, ki nimajo nobene peda- goške izobrazbe ali pa imajo le minimalno. Večina šol je brez strokovnega pedagoškega vodstva. Se težji je položaj v domovih. Pedagoško raziskovanje ni dovolj razvito. Počiva na individualnih naporih posameznih pedagoških delavcev, čeprav zahteva problematika dobro organizirano skupno delo, pri katerem bi morale sodelovati vse vzgojne ustanove, predvsem pa vse pedagoške službe. Hkrati ugotavljamo, da se vzgojiteljski kolektivi po ustanovah premalo ukvarjajo s pedagoško problematiko, da ne obravnavajo in ne upoštevajo že formuliranih in objavljenih rezultatov pedagoške znanosti. Skupščina Zveze pedagoških društev LRS nalaga zato vodstvu zveze in vsem društvom predvsem naslednje naloge: 1. Aktivno sodelovanje v šolskih organih komun, okrajev in republike ter v ustreznih pedagoških službah. Posebno je treba skrbeti za pedagoško strokovno rast delavcev v teh organih. Društva in člani morajo v njih odpirati vzgojno problematiko in se truditi, da bodo vzgojiteljski kolektivi na posameznih šolah in drugih vzgojnih ustanovah strokovno obravnavali pedagoške probleme, ki se pojavljajo. Vsaka šola bi morala samostojno raziskovati pedagoško problematiko in uspešnost vzgojno-izobraževalnega dela na svojem območju. Pri tem morajo društva pomagati z nasveti, z organizacijo posvetovanj, z opozarjanjem na objavljena pedagoška dela in podobno. 2- Zveza pedagoških društev sodi, da je VZgoja prosvetnih delavcev nezadostna in se v skladu s priporočili Ljudske skupščine LRS zavzema za postopno odpravo učiteljišč in formiranje pedagoških akademij. Izvršni odbor zveze naj prouči že vprašanje pedagoške usposobljenosti učiteljev, ki jih formirajo visoke šole. 3. Zveza pedagoških društev na) se trudi za širše sodelovanje šol in prosvetnih delavcev s pedagoško službo pri Zavodu za napredek šolstva, ki naj poma-gn vzgojiteljskim kolektivom ter zbira in ureja njihove izkušnje pri pedagoškem delu. 4- Zveza pedagoških društev se zavzema za formiranje pedagoškega instituta na univerzi, ki bi bil sposoben organizirati pedagoško raziskovalno delo in pritegniti k temu čimveč vzgojiteljev. Ustanovitev takega instituta terja še zlasti potreba po načrtnem raziskovanju neštetih odprtih problemov na področju raznih vrst šol, predšolskih ustanov, izobraževanja odraslih itd. Posebne pozornosti je vredno vprašanje vrednotenja dela in vloge prosvetnega delavca. 5. Zveza pedagoških društev naj čimprej skliče posvetovanje o pedagoškem tisku. Tako za Sodobno pedagogiko kot za druge pedagoške publikacije naj velja načelo, naj ne upoštevajo le slovenskih avtorjev ampak naj seznanjajo prosvetne delavce z vsemi naprednimi spoznanji in stališči. 6. Zveza pedagoških društev priporoča tako sodelovanje med šolami in raznimi družbenimi organizacijami, da pri tem ne bo prizadeto samo pedagoško delo šot. Hkrati pa poudarja, da mora pedagoški delavec izkoriščati vse nove in širše družbeno-vzgo jne činitelje, ki bistveno liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip dopolnjujejo podobo šolske izobrazbe in vzgoje ter tudi bistveno prispevajo k novemu osebnostnemu razvoju našega otroka in mladostnika. 7. Zveza pedagoških društev poudarja, da je treba tudi v bodoče posvetiti vso pokornost raznim družbenim priznanjem našim najbolj delovnim in najuspešnejšim pedagoškim delavcem na področju prakse in teorije, bodisi v obliki posebnih nagrad (Žagarjeva nagrada), bodisi v obliki določenih nazivov (pedagoški svetnik). 8. Zveza pedagoških društev bo najtesneje sodelovala z Zvezo pedagoških društev Jugoslavije, z republiškimi pedagoškimi društvi in s pedagoškimi ustanovami v Jugoslaviji, Izredno odgovorne naloge, ki jih v sedanjem času morajo opraviti vzgojitelji, zahtevajo hitro In odločno ukrepanje ne le pedagoških delavcev, ampak tudi drugih družbenih organov, organizacij in ustanov. Le tako bodo priporočila Ljudske skupščine LRS pomenila dejansko novo stopnjo v razvoju socialističnega šolstva. Zveza pedagoških društev pričakuje, da se bo delovanje njenih društev in članov lahko vključilo v široko akcijo občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih šolskih organov, ker je lahko uspešno le kot del splošne družbene zavesti za to pomembno področje družbenega življenja in razvoja. Ljubljana, 12. januarja 1963. lllllll!lllll!!lllllljlll!ll!lll![|!llll!llllll!llll!INIII!lllll!lll!!llllllllll!!IIIIIUIIIII|ll||lll!|l|li;!ll IM Pedagoška društva so dokazala svojo upravičenost (Nadaljevanje s 1. strani) sredstev niti upravnega aparata takt s pedagoškimi delavci na teza tako delo. Če k temu prišteje- renu izven središča društva. Precej dela je opravila sekcj- mo »e preokremenjenost in do- Težav ima ljubljansko društvo za poklicno usmerjanje mla- kajšnio nezainteresiranost članst- kar precej. Predvsem so pogre- dine. Imeli so predavanja o po- va, se je pojavila miselnost, ali šali v preteklem obdobju večjo sedaj, ko se bosta utrdila zavoda Ljubljana I. in Ljubljana II. Že večkrat je bila izražena želja, naj bi v Ljubljani dobili prosvet- Pomoč staršev pri delu krožkov je lahko zelo koristna Tudi praktični pouk skrb šolskih centrov klicnem usmerjanju v Mariboru . ’ loh ge potrebno PD, saj nima pomoč in sodelovanje zavodov in Dravogradu ter na seminarjih Up0lV za uspešno delo in razmah. PPS, upajo pa, da se bo nujno v Mariboru, Žalcu, Ljutome-ru m K1jub temu smo svoj program v potrebno sodelovanje okrepilo Murski Soboti za učitelje. glavnem izvedli.« Podobno vpra- Predšolska sekcija je zbirala sanje odpira tudi ljubljansko PD. gradivo za 3 priročnike in sicer Rešitev tega vprašanja je zelo po-Pravljica, pesem in recitacija v membna za nadaljnje delo in ob-predšolski dobi, drugi za vzgojno stoj pedagoških društev. Pretekla ni delavci svoj klub, kjer bi ime-delo z občasnimi oskrbovanci in skupščina ZPDS na Bledu je del- lo svoj prostor tudi PD. tretji zbirka iger za razvijanje no že odgovorila na to alternati- psihičnih sposobnosti predšolske- vo. Če si PD prizadeva in dosega, v KOPRU SO DOBRO ZAČELI ga otroka. . da njegovi člani delajo na višji „ , . . strokovni ravni, kjerkoli že de- Koprsko društvo je naj- Omemti pa ^moramo se po- la;j0j tem je uspeh p0sarne7,ni- m ajse toda z delom si je pndo-membno pomoč društva Peda- ka hkrati tudi za svoje pedagoško bll° ze kar lep ugled. OLO Koper goski akademiji v njenih začet- deIo v drugtvu. Razen tega pa ie društvo finančno dobro podprl, nih težavah in uveljavljanju. vsaj£0 ,jruštvo 'najde še dovolj lako da društvo nadaljuje s " y—-j-- “““““““ mina rja pa 40. li ravnatelji ter zastopniki šolskih vnaprej bo praktični pouk v po- sporazumu med Šolskim centrom takimi pedagoškimi večeri in se pedagoških vprašanjih ter teko- p p, dobro Suuciun; centrov za blagovni promet Slo- samezp,lh Poslovalmcan trgovskih za blagovni promet in okrajno poveže z DU, ki bi jim lahko nu- celTl društvenem delu. Organizi- za pps in Svetom za šolstvo venije na delovno konferenco. tifei pouk^^šSskih c^ntriTpo Trgovinsko zbornico v Celju je dila pomoč. Zaradi dobrega kon- ^li so^vrsto^predavanj^ skupno^ OLOj kjer ima svojega predstav Na njej so predvsem obravna- predvidenem predmetniku in uč- Upravni odbor ljubljanskega PD se je redno sestajal in raz- . ........... pravljal o važnejših aktualnih •’a. se ?e udeležilo 20 elanov, se-. +™. mmarja pa 4U. sodeluje z zavodom za V '-crj.j Ul *—" t^tt -Rr^rica TTi^-rf^p ca Jina ovčjega culo l-ci v - .......... bil najprej pri slednji nastavljen takte s sekedjo s^tei^ taft- ^ ^ ' nika. Društvo škuša doprine- vali reformna prizadevanja šols- nih načrtih, se je vajenčevo nadzornik praktičnega Pouka, z lo«>tov so nekatera predavanja v kih* kolektivov ^ v "šrrhšiu ^ zahtev, praktično znanje prkzkušalo pred ^ ItoSno^ČlVpD^o redn^soS- vidni pedagoški delavci in zdrav- sSvno" toštvo^nai ka|a Srfr]Ee\HS“SI Izmed^ vlžni" p^ef poSe' flHcSS dedcev. Pedag°Skih' teSnanp(Tv^TvamedeteJretičardm zora razen v izjemnih šote VaZm P°S0JeV P° 10116 1^^°^arejše^pftud^samostoj-* flstva, o družini v socialistični Ugotavlja pa upravni odbor, v.’',™™!, optantih tor družbi, o izkustvih eksperimen- Kaže, da je bil s celjskim no na roditeljskih sestankih ter in obiskana. Predavali so sti svoj delež k razčiščevanju" in reševanju perečih šolskih vpra- in praktičnim učnim programom! prto^h- ^uvedba zapiskov da sta delovni polet članov in društvena dejavnost v zadnjem te hn r>hm;rnr^«teVlialo rolntn 0 Poteku praktičnega pouka ni tiaze, da je bil s celjskim . talnih šol v Vojvodini in pri nas, ^sivena nejavnost v zaunjem govni promet mnogo težav, saj Zato so bili v zadnjem času iek sklep, na vseh šolskih cent- sodelovanja z Zavodom za zapo- B ljubljanskega.okraja m po imajo prav malo izkušenj .in. no- storjeni nekateri poskusi, kako rih za blagovni promet-^odpreti tovin. dTskuSovV vrst pr^'- Drobne iz ostalih republik Sušak: Člani aktiva Rdečega križa gimnazije Mirko Lenac predvajajo za dijake zdravstvene filme, organizirajo razgovore z znanstvenimi in socialnimi delavci, se prijavljajo za prostovoljne dajalce krvi, organizirajo obiske v domu onemoglih in podobno. Sedaj bodo iz svojega življenja v šoli poslali fotografije podobni šoli v Pakistanu. Beograd: Po podatkih zavoda za učila in šolsko opremo ima v Srbiji od 1400 popolnih osemletk 961 radioaparat, 630 gramofon, 439 magnetofon, 252 televizor in 321 diaprojektor. Le petina osnovnih šol ima sodobno opremljene laboratorije. Kragujevec: V bližini parka so zgradili dve impozantni stavbi, eno za pedagoško akademijo, drugo za fakulteto strojne stroke. Tako izgrajujejo študentski center. Hercegnovi: Šolski odbor je skupaj s profesorskim zborom sklenil, da uvedejo v tretjem in četrtem letniku gimnazije družbeno-jezikovne smeri predmet turizem s tremi* tedenskimi urami. Učni načrt- so sestavili skupno z višjo turistično šolo in gimnazijo v Dubrovniku. Učni načrt obsega kulturno in turistično zgodovino. Za te učence bodo organizirali proizvodno delo v večjih gostinskih podjetjih. Sarajevo: Republiški svet za prosveto je vnesel v pravilnik o zaključnem izpitu določene spremembe. Po teh spremembah je v . gimnazijah pismeni izpit iz srbohrvaškega jezika pogoj za nadaljnje opravljanje izpita. Poleg tega se razgovor o domači nalogi, razširi na predmet, iz katerega je dijak napisal domače delo. Menijo, da je to le še del izpopolnitev pravilnika. Zagreb: V začetku decembra je bila v Zagrebu zanimiva revija filmov, ki so jih posneli otroci. Prikazali so 27 filmov, ki trajajo od tri do deset minut. Med njimi sta bila dva risana filma. Do sedaj so v Jugoslaviji posneli otroci okoli 46 filmov. Kot posebnost omenjajo takšno filmsko vzgojo iz vasi Pitomača, kjer je okoli sto učencev od šestega do osmega razreda osnovne šole izdelalo osem filmov. Beograd: Po podatkih Centralnega komiteja mladine Srbije v . Beogradu ni nobena šola v preteklem letu izpolnila 210 delovnih dni. Vsaka šola je povprečno izgubila sedem delovnih dni za sestanke in podobno, ki niso imeli neposredne zveze s šolo. Nikšič: Nedaleč od tu so nedavno proslavili stoletnico šole, ki so jo med boji proti Turkom ustanovili kot svojo prvo šolo pripadniki črnogorskega plemena Banjanov. Trogir: V Segetu so odprli novo zgradbo za trgovinsko ekonomsko šolo. Šola ima šest učilnic, pet prostorov za kabinete in so zanjo porabili 56 milijonov. Split: Kapacitete varstveno vzgojnih ustanov ne zadoščajo. Med posebno zgledne primere navajajo Jugoplastiko. To gospodarsko podjetje je znotraj svoje tovarne zgradilo moderno opremljen vrtec za 120 otrok in dalo ljudskemu odboru še deset milijonov ža gradnjo vrtcev izven tovarne. Reka: Na Reki so odprli visoko industrijsko šolo, edino te vrste v državi. Šola se je razvila iz višje strokovne pedagoške šole, ustanovljene pred desetimi Jeti. Sedaj bo ta višja šola kot prvostopenjska šola visoke industrijske šole izobraževala strokovne učitelje za predmete raznih strok, visoka pa bo izobraževala profesorje kovinske, kasneje tudi elektro stroke. Slavonska Požega: V vasi Ramenski Vučjak so med vojno zgradili partizansko šolo. Sedaj bodo v tej obnovljeni šoli uredili muzej, saj je menda ta šola edinstven primer v partizanih zgrajene šole. Beograd: Politika je objavila polemičen članek o pouku slovnice v naših šolah. Po mnenju avtorja so didaktični principi sholastični in zaradi tega učenci zasovražijo slovnico. Med drugim pravi člankar, da je pri urah slovnice potrebno posredovati pojme, recimo o sklanjatvi ipd., in ne tako, da začneš z obliko besede, temveč s pomenom besede ali z njeno funkcijo v stavku, ker je oblika odvisna od funkcije.. Zavzema se predvsem za analize izražanja sodobnih pisateljev, za obvladanje ustnega izražanja in šele nato pismenega. Banja Luka: Šolska zadruga banjaluške gimnazije je sklenila pogodbo z nekim beograjskim grosističnim podjetjem, da uo temu podjetju dobavila tisoč televizijskih anten, izdelanih v šolski delavnici. Reka: V decembru so učenci eksperimentalne osnovne šole Nikola Tesla pripravili dramatiziran odlomek iz Andričevega romana Most na Drini. S to uprizoritvijo je. skupina učiteljev poskušala uresničiti sodobno obliko šolske kulturne dejavnosti, ki naj povezuje zgodovino, glasbo, literaturo itd. Predstava je uspela doma in v Zagrebu in so ji časopisi odmerili precej prostora. Zagreb: Naslednje leto bodo začeli z dvoletno višjo tehnično šolo za varnost pri delu. Vpišejo se lahko vsi, ki so zaključili srednjetehniško šolo. Sarajevo: V Bosni in Hercegovini so od 10. do 15. decembra opravili obsežen popis učnega kadra za osnovne in srednje šole. Obdelano statistično gradivo bo pokazalo kritičnost in deficitarnost učnega osebja za posamezne predmete, obremenjenost, usposobljenost ipd. Beograd: Na razširjeni ple- narni seji zveznega sveta za znanstveno delo so ugotovili, da je v državi v preteklem šolskem letu na tridesetih fakultetah bilo 2325 slušateljev na postdiplom-skem študiju. Zagreb: Učenci srednjetehni- ške kemijske šole so ustanovili klub za likovno umetnost. Klub je zajel okoli polovico vseh dijakov te šole in razvil precejšnjo dejavnost. Njihovo izjemno zanimanje za likovno umetnost je pri slikarjih naletelo na odobravanje. Za simbolično ceno en dinar so prodali svoja dela umetniški galeriji tega kluba. Galerija ima dvajset likovnih del za dvajset dinarjev. Mostar: V tem mestu lahko varstveno-vzgojne ustanove sprejmejo samo 220 otrok. Iz najrazličnejših razlogov so te skromne kapacitete polovično izkoriščene, čeprav se cene sučejo od 1000 do 3000 din mesečno za otroka. Ludvik Rebeušek to, ker je bil odbor premalo delaven in prizadeven. TUDI V NOVEM MESTU USPEŠNO delovno mesto nadzornika prak- skrb za vzgojni svetovalnici v Ce- SJ.,1/1 J? Z veseljem ugotavljamo, da je tianega pouka *e v naslednjem taki pedagožkiveSeri potrebni. / meznih članov. V sezoni 61/62 je društvo pri- prav novomeško društvo je naj- Bilo je torej kar precej oprav- p5avlj0 skuPn° z DPM terena doumelo nove pogoje dru- ijenih nalog v okviru PD, vendar redno solo za starse na štvenega delovanja. Uspeli so so bili to le nekateri posamezni- ?. t00®*3 Čufarja m Ledini, svoje delo približati resničnim ki. PD kot celota je kljub veli- k'le^ 80 .lzYedb ciklus vzgojnih potrebam svojih članov. Izdelali kemu prizadevanju predsednika PrsdaY.anl _m razgovorov. Obisk so konkreten delovni program, in še nekaterih redkih članov r°uiteijev je bil prav dober. ustanovili svoje glasilo Pedagoški Kadrovska zasedba v 17 za- bolj životarilo in ni imelo tiste Posebnih stalnih sekcij niso vestnik, organizirali so vrsto pe-vodih prosvetno pedagoške služ- vl°ge> ki bi jo lahko. Upravni imeli, vendar je posebna skupina dagoških aktivov na terenu, si-ho v r -R=i te te 5-ihkp temtei odbor je bil namreč nedelaven, proučevala naglušne učence v os- stematično so spremljali delo Na nedavnem občnem zboru so novnih šolah. Zbrane podatke so Sveta za šolstvo OLO in pomaga-sklenili zmanjšati število članov obdelali in objavili v posebni li s svojimi predlogi, redno so Prosvetno-pedagoški službi več pozornosti 120 prosvetnih svetovalcev in ostalih zaposlenih strokovnih so- Odbora od 17 na 9 članov. Drugi publikaciji. V načrtu imajo, da se sestajali in obravnavali vse delavcev je le 27 oseb z ^visoko vzrok, da je bilo delo društva bi v tem letu izdali posebno pub- tekoče delo svojega društva in IH ^nterate ^ ^ 100.000 din. manjkanju finančnih sredstev, za pripravljanje in izvedbo kva- uih uspehih in problemih v Sodobno pedagogiko — skratka PD Novo mesto se je dobro afirmiralo po zaslugi zelo delavnega odbora. Zato so tudi uspeli dobiti potrebna sredstva za delo in želi na občini in okraju. Matično PD v Novem mestu je organiziralo 5 pedagoških ak--tivov v Trebnjena, Metliki,' »Pedagoška sobota« v Celju poglavitnih vzrokov, ki zavirajo Glede na nove smernice ple- realizacijo vzgojno - izobraževal- Na koncu poročila postavlja numa ZPDS je ljubljansko PD nih nalog. Potrebno bo izboljšati odbor vprašanje mesta in vloge ustanovilo pedagoški aktiv v tudi materialno stanje teh zavo- PD danes — ali so potrebna ali Trbovljah, o katerem pa žal ni nrosirc+nih ra-Mnmr dov. Vsakršna ponovna reorga- ne: »Zavod za prosvetno pedago- kaj več poročalo. Menimo, da bo n;i nhnini in ou-rain ° nizacija sedanje mreže prosvetno- ško službo v Celju je s svojim imel ta pedagoškiaktiv lepe pedagoške službe ali ukinjanje obširnim programom in dejav- perspektive za delo, posebno če posameznih zavodov bo samo še nostjo ter ustreznim aparatom se bo naslonil na tamkajšnji za- bolj kompromitiralo to pomemb- zajel marsikatero pedagoško ak- vod za PPS. Vloga pedagoškega Hrnnmlte no službo in povečalo brezper- cijo na terenu, neposredno vzgoj- .aktiva neposredno na terenu je 7 ; ln spektivnost med prosvetnimi sve- no dejavnost pa so zajela DPM lahko zelo pomembna, ker na ta „„Atir.vari1 „ tem Vter iim tovalci. itd., medtem ko PD nima niti način uspejo PD dobiti živ kon- V ^eST Sgojen skromen načrt dela. V Novem mestu samem imajo 3 sekcije in sicer za didaktiko in metodiko, za proučevanje in za andragogiko — edino zadnja je bila manj uspešna. V sekcijah so priredili nekaj predavanj. Na pobudo zavoda za prosvet- vrste vzgoje. Predavanje je peda- razi objektivno stanje in tudi hospitacij in razgovorov ter po- no-pedagoško službo Celje smo v goško zelo močno učinkovalo. Ob služi vzgojni praksi. svetov o nekaterih pedagoških soboto 22. dec. 1962 doživeli v Ce- soočenju naše vzgojne prakse v Pozne popoldanske ure je iz- problemih. lju pomemben pedagoški dan. V moralno-etičnem oblikovanju mla- polnil s predavanjem »Nekateri Težava društva je predvsem naši sredi so bili nekateri vidnejši dine s teoretičnimi zahtevami, na problemi našega vzgojnega dela« v tem, da so člani raztreseni na pedagogi iz Ljubljane, ki so nas katerih bi se moralo graditi v naši še docent prof. Franc Pediček. širšem območju in je bolj težko preko odličnih predavanj sezna- družbi, smo se poslušalci močno Nanizal in razčlenil je posebnosti aktivizirati prosvetne delavce za nili z novejšimi dognanji in raz- zamislili. Zaradi obilice admini- duševnega profila otroka današ- pedagoško strokovno problema- iskovanji na pedagoškem pod- strativnih in drugih nalog, ki če- njega časa, ki mu nagel ritem živ- tiko, ker je prehod na nov naročju. sto nimajo neposredne zveze z Ij en j a in tehnične pridobitve spre- čin financiranja šol in delitev Tovarišica dr Milica Bertah- vzgpjo in katere morajo prosvet- minjajo standardizirano podobo, osebnih dohodkov začasno malo tova, docentka na ljubljanski trni- mjetevci dnevno reševati, dosti- ki jo^ poznamo iz mladinske psi- zavrl strokovno in idejno ‘po-verzi, je v temi »Nekateri proble- ^*nte u T? T -l Je te hologije. Vzgojitelji bi morali te glabljanje. Podobno je bilo šemi nedasoške socioloaiie« razsr- sc®n]e bogate družbene vsebine iz spremembe poznati m jih pri svo- veda opaziti tudi drugod, nila noslušalcem širino oroble- nase Preteklosti in sedanjosti ter jem delu upoštevati. Spoznanja je Lahko zaključimo, da je bilo mov ki jih v tujini proučuje pe- Za ,lskanie psihološko učinkovitih predavatelj konkretiziral z mno- precej dela opravljenega v pedagoška ^sociologija in so odraz melIlvan3e Pa redno živahnem stilu, so poslu- dela v precej težavnih okolišči- drugih faktorjev. Predavanje je Se v e^bnrOVal"t ^ šalcikljab Poznim uram do konca nah. Zato menimo, da je prav,- vzbudilo mnogo zanimanja, saj se 7^°^ naslh d™zb+e?lh ^P^0/6^11-. . . da smo, čeprav bežno, prikazali pod vplivom nagle industrializa- vrednot fa bi jo prav socialistična ^ Predavatelji niso bili prepn- njihova prizadevanja in dejav-Hte i-etete rWOter.e crmemomhe momlna vzgoja marala imeti. ^ cevalm samo zaradi aktualnosti nost v minulem obdobju. Seveda vrsto aktualnih nalog in nači- problemov in dovršene tehnike po- bi želeli, da bi se tista društva, cije kažejo podobne spremembe tudi pri nas in pora j ajo vrsto no- !KS£ ISSlSil SS—mS ISaSHii pri nas š' utira pot discipline. zavod že opravil, koliko novih samo zadeva intelekta, temveč in vzgojne prakse na terenu. SS3SS SSITSS3S ~ S=i SSH zavod že opravil, koliko novih samo zadeva intelekta, temveč in vzgojne prakse na terenu. Univerzitetni profesor dr. Stan- problemov se z reševanjem enega tudi srca. V tem pa je bil še po- Smernice za nadaljnje delo PD ko Gogala je v temi »Psihološke odpre ter kako mora biti empirič- seben pomen pedagoške sobote v v prihodnjem obdobju so v bi-osnove moralnega vzgajanja« opo- no raziskovalno delo metodološko Celju. Upamo, da bo prvi sledila stvu enake, kakor jih je določil zoril na silno družbeno pomemb- precizno zastavljeno in vestno še druga! 1 zadnji plenum v okvirnem pro- nost in psihološko subtilnost fe opravljeno, če naj resnično od- V. Kavčič gramu ‘dela. Samoupravna področja učencev v osnovni šoli S pričujočim sestavkom, ki nam ga je poslal naš sodelavec na podeželski šoli, bi radi predvsem začeli razpravo o tako pomembnem področju dela med mladino, kot so razne oblike samoupravne dejavnosti na naših šolah. Te dejavnosti so na različnih šolah različno razvite, nekje bolj nekje manj; o njih se 'ostikrat slišijo različna mišljenja — vsaj o neka- Svobodne aktivnosti kretne naloge, kot so urejevanje no dejavnost človeške družbe, tj. in razmnoževanje lista, distri- v produkcijo in se s tem v zvezi bucija, reševanje finančnih in seznanjajo z nalogami proizvod- materialnih problemov, s čimer nega procesa. Poleg samouprav- Svobodne aktivnosti kot po- vanja itd. so razne oblike za se razvija samostojnost, sposob- Ijanja in planiranja v šolski zasebno področje udejstvovanja dvig interesa. Samoupravljanje nost organiziranja, družbena od- drugi je po svoji funkcionalnosti šolske mladine so nastale pri nas v organizaciji pa jim daje večje govornost, širi se kulturno obzor- zelo važno delo delitev dohodka, - - - _ - „ „ -- p0 osvoboditvi. Prvotno so imele terih, ki so dobile ponekod tudi izkrivljene oblike (primer 0gje delovno torišče in niso bile šolskih zadrug), ali pa morda niso našle ustreznih oblik zaradi kakih posebnih razlogov. Gotovo je s tega področja med šolniki, ki delajo z mladino, že dokaj izkušenj, zato si želimo več prispevkov za naš list, ki naj bi osvetlili posamezna področja otroške samouprave in posredovali pozitivne izkušnje. Posebej pa bi bilo treba obdelati vlogo pedagoškega zbora pri tem, pa tudi razrednika in starešinskih svetov. Manifestacije družbene zave- Ija s posebnim ozirom na splošno sti in mišljenja, ki so dovedle pedagoškodidaktične zakonitosti, __ _ .............. do •sedanje stopnje socialistične upoštevajoč tudi izsledke mladin- demokratične precizno formulirane. Bolj zaznavno in konkretno obliko dobijo po predlogu reformirane šole 1953., sankcioniral pa jih je Splošni zakon o šolstvu. Ta zakon je seveda nujna posledica danih pogojev našega družbenega razvoja v šolstvu. S svobodnimi aktivnostmi se odprejo velike možnosti ugoditi učencem v njihovih težnjah, kjer pa moramo upoštevati njih pozitivna nagnjenja in interese, uporabljati pa oblike delovanja. možnosti za vse naštete panoge in spodbuja njihovo samoiniciati-vo. Pedagoška pomoč jim je potrebna, posebno v tehničnem pogledu izvedbe. Kulturno-prosvetne sekcije zajamejo pri svobodnih aktivnostih literarno, dramsko, likovno, folklorno, filmsko in druga področja, v katerih šolska mladež pokaže svojo ustvarjalnost, sposobnost reprodukcije, se nauči je in pismenost učencev. Mladi prirodoslovci imajo na šolah največ pristašev, ker imajo povsod več ali manj ugodne pogoje za obstoj in razvoj. Proučevanje prirodnih pojavov, ogledi rastlinjakov in vrtov, izleti, zanimiva literatura itd. so stvari, ki pritegnejo učenca. Izdelek programa za celo leto ali pa samo za neko obdobje je stvar iz- ki bi ga v malem lahko vzporejali z narodnim dohodkom v gospodarstvu. Prav tu je važna vzgojna naloga, dati učencem osnovne pojme za pravilno razdelitev dohodka po fondih in pri njih vzbuditi zavest,' da se v zadrugi pridobljena sredstva koristijo predvsem za blaginjo celotnega kolektiva. Šolska zadruga naj vodi tudi osnovno knjigovodstvo, iz kate- _ . voljenega vodstva, seveda pod _ _ ceniti in ocenjevati razna umet- strokovnim vodstvom izkušenega rega mora biti razvidno vse sta- niška dela. S tem si. širi kultur- pedagoga. V vzgojnem pogledu nje zadruge ob vsakem času. no obzorje in se obenem uspo- je ta oblika svobodne aktivnosti Tam pa, kjer ni mogoče orga- . a— sablja za pravilno interpretacijo izrednega pomena, ker lahko do- nizirati šolske zadruge s kmetij- stopnja To (jeiovanje pa mora biti v skla- in podobno. Te sekcije skrbijo za polnjuje pouk, vaje in eksperi- sko proizvodnjo, naj se organi- demokracije, nam šolnikom na- ske psihologije, kot so ____________^ ^ _________ ______ ^ VQ|<_ ___j —= lagajo nove naloge. Šola, ki je razvoja, mišljenja, zrelost skl®- du s splošnimi nameni socialistič- kulturno in zabavno življenje na mente, to še posebej, če ni bilo zirajo zadruge z obrtno vsebino odraz družbe in dela za družbene---------'1"*- ... , . - ^ ...................... cilje, pripravlja mladino za izvrševanje bodočih nalog v življenju. Pripraviti mora mladega člana družbe za reševanje odgo-voriiih nalog, ki stojijo pred njim kot upravljalcem. S pripravljanjem učencev za upravljalce pa panja, zavesti ter še vrsto drugih objektivnih in subjektivnih činiteljev. Tem načelom je prilagoditi vzgojo otrok v smislu samoupravljanja. Skladno z otroškim razvojem in umsko zmogljivostjo je treba večati in širiti oblike učenčevega vključe- imamo na pedagoškem področju vanja v samoupravljanje. S tem specifično nalogo, da se bo mlad človek zmožen vključiti v produkcijski proces z že čvrstimi osnovnimi pojmi o družbenem samoupravljanju in da bo sposoben tudi v tem samoupravljanju sodelovati. Odgovorna zahteva naše družbe je, da doraščajoči' učenec absorbira v svoji zavesti temelje družbenega samoupravljanja. Za to vrsto pedagoškega udejstvovanja pa mora imeti sam vzgojitelj svojo zavest prežeto z marksističnim konceptom družbenega razvoja in s svojo dejavnostjo po najboljših močeh in metodah vplivati na šolsko mladino, da si trajno prisvoji sposobnosti bodočega upravljalca v socialistični družbi. Odveč bi bilo Pripomniti, da to dolžnost oprav- pa so že dane dispozicije ustvaritev nekega sistema, ki ob ne vzgoje in pouka, mora torej biti povezano s cilji vzgoje in izobraževanja ter zadevnim delom v šoli, dana mora biti prostovoljnost včlanjevanja po interesnih skupinah, pri tem pa je treba gledati, da so vanje včlanjeni vsi učenci. Upoštevati je nadalje telesni in duševni raz-za voj posameznika, organizirati " jim samoupravo na že podanih šoli, pomagajo pri proslavah, dovolj časa pri sami učni uri v dela. Pri tem je stremeti, da se svečanostih itd. Organsko pa mo- razredu. Posebno zanimivost nu- razvije taka proizvodnja, ki ima rajo temeljiti na principu samoupravljanja. Učenci si radi organizirajo tudi šolski časopis. Le-ta ima svoj ustvarjalni pomen, ker prinaša literarne zvrsti izpod rok mladih pisateljev in pesnikov. Tu ima vlogo samoupravnega organa uredniški odbor, ki so mu priključeni še sodelavci. Po svo- jekt naše premišljene in zavestne temeljih, zagotoviti pomoč peda- jem pomenu lahko kvaliteten vzgoje navaja^ in usposablja za goškega kadra in končno vse to cilje socialistične družbe. aktualizirati ž ekonomskim in po- Po nekajletnem delu in izkuš- mičnim življenjem v komuni. S njah na tem področju sta družba tem ciljem se organizirajo razne in moderna pedagogika pri nas sekcije, ki jih zahteva šolsko izoblikovali večstopenjsko orga- ^elo posredno ali neposredno. K nizacijsko obliko učenčeve dej a v- siednjim spadajo tiste sekcije, ki šolski časopis mnogo doprinese k razvoju otroka v polno socialistično osebnost. V vzgojnem pogledu jih ta oblika svobodne aktivnosti postavlja pred kon- di mikroskopiranje, seciranje itd. Pri zbirkah v kabinetu si lahko organizirajo vrsto dejavnosti s tega področja. Za proučevanje flore in favne svojega kraja dela taka skupina biološke izlete, o čemer lahko potem na sestanku referirajo in poročilo prediskuti-rajo. Pri delovnih akcijah se bavijo s pogozdovanjem, urejajo parke, posebno okoli šole, gojijo in negujejo cvetlične grede itd. Pri dobro organiziranem delu ima lahko ta veja svobodnih aktivnosti izredne uspehe. nosti, ki bi jo smeli razporediti v naslednje skupine, ki ustrezajo otrokovemu razvoju in veljajo za učence osnovnih šol ter se v njih lahko uveljavljajo elementi samoupravljanja: 1. pionirska organizacija, 2. razredna in šolska skupnost, 3. svobodne aktivnosti in 4. mladinska organizacija. so v neki meri podaljšek šolskega dela in večajo obzorje predvsem učencem višjih razredov osnovne šole. Sem spadajo mladi fiziki, matematiki, kemiki, geografi, zgodovinarji, jezikovne sekcije (za materin jezik in tuje jezike) itd. Tu omogočimo poseb- Šolske zadruge učencev • Poseben pomen na vzgojnem področju pa imajo šolske zadruge učencev, ki se prav tako organizirajo v okviru svobodnih aktivnosti. Ta vzgojni moment izhaja Važen voljen or^an, ki vodi zadrugo med dvema rednima občnima zboroma, je upravni odbor, ki naj bo sestavljen in najbolj zavestnih in stopnji primer' zagotovljeno prodajo. Da morajo biti v tem slučaju izdelki res kvalitetni, ni treba posebej poudarjati, ker sicer se kopičijo v skladišču in učencem ubijajo voljo do dela. Materialno osnovo za tako produktivno delo naj nudijo šolske delavnice. Samouprava teh zadrug pa naj bo organizirana podobno kot so ostale šolske zadruge. Kot smo videli iz teh kratkih podatkov o raznih vrstah svobodnih aktivnosti v osnovni šoli, lahko ugotovimo, da so te zelo pomembne po svoji vsebini dela in po organizacijski obliki samoupravljanja, lahko pa imajo reproduktiven ali pa ustvarjalen značaj. Navzven izražajo to z delovnimi akcijami, proslavami, tekmovanji, izleti, itd. Bazirajo na samoupravljanju in so prostovoljne . v pogledu članstva. Učitelji in drugi organi šolstva no zrelih učencev. Ti naj prevza- morajo nuditi učencem, angažira- Pionirska organizacija r>rvi elementi samouprave se kažejo že v nižji stopnji osnovne šole, kjer se organizirajo pionirji po razredih. Res; da je to še lahna začetna oblika samoupravne organizacije, ker pač njihov razvoj ne dovoljuje zahtevnejšega dela. Vendar pa je pomembna, ker pomaga in dela na organizaciji pozitivno usmerjenega raz- nega kolektiva. V njej se razgo-varjajo, dogovarjajo in oblikujejo vse tiste vrste dela, ki so koristne za otroke in ki pozitivno vplivajo na njihovo vzgojo. Učitelj lahko sam razdeli posamez-. nim učencem dolžnosti kot n.pr. vodja čete, dežurni itd. Seveda so te funkcije veljavne'le za krajšo dobo, skladno z njihovim hitrim rednega kolektiva, za razred kot menjavanjem interesov in — i __— A ,^4-- st I ^ /~l /■vv* T~ V celoto. Pri tem je nujno, da izhajamo iz interesov, ki ga učenci pokažejo za svoj razred, za skupne akcije in za življenje v razredu. Temu prilagodimo in izberemo obliko organizacije razrednega dela pač po tem, kar jim v danih razmerah najbolj ustreza. Tako vidimo, da se v prvih razredih zmožnostjo daljše koncentracije. Na srednji stopnji osnovne šole že pokažejo učenci svoje interese za posamezna področja (šport, tehnika, kultura itd.) in to z močnejšo težnjo, da zadovoljijo svojim interesom. Pionirska organizacija ima tu nalogo, da organizira ustrezne oblike dela. Pri tem pa mora imeti pred očmi mejo posamezne funkcije s polnim čutom odgovornosti pred vsemi člani zadruge. Seveda jih je treba k temu stalno navajati in ne pozabiti, da je naš končni smoter predvsem vzgoja v smeri samoupravljanja. • Pomembna je tudi izbira nadzornega odbora, v katerem pa so izjemoma lahko odrasli. Za praktično izvajanje del v šolski zadrugi je potrebno organizirati delovne skupine, čete, brigade itd., ki naj temeljijo na načelih samouprave. V skladu z našo družbeno stvarnostjo je, da svoje delo v zadrugi natančno planirajo in konkretizirajo. V produkcijskem načrtu naj kolikor mogoče natančno precenijo in predvidijo svoje proizvajalne možnosti in kapacitete, da je realnost osnova in da, se pri tem navadijo držati planskih nalog in odrejenih terminov. Člani zadruge so tako vključeni v osnov- nim v svobodnih aktivnostih, strokovno, organizacijsko in pedagoško pomoč. Njihova samouprava se odraža v tem, da si postavijo organizacijo in sprejmejo pravila, volijo in razrešujejo vodstvo, pripravljajo in izvajajo delovne načrte itd. Povezujejo se s šolo in družbenimi organizacijami, ki prvenstveno skrbijo za šolsko mladino (DPM in druge). Tako dosegamo namen naše vzgoje, tj. direktno (neposredno) demokracijo, ko si učenci osnovne šole sami organizirajo življenje. V teh organizacijah dobi vsak učenec svoje mesto in funkcijo. Navadimo jih pa tudi na demokratske oblike družbenega življenja, da vedo dati besedo govorniku, da se ne mešajo v besedo sogovornika, da svobodno izražajo svoje misli, da kritizirajo in sprejemajo kritiko itd.; v tem cilju gre vzgoja otrok za enakopravne, demokratične odnose. učenci najraje zbirajo okoli svo- skupni interes razreda kot kolektiva in delo usmeriti na aktualna vprašanja (šolski uspeh, delovne akcije, odnosi med učenci, družabno življenje v razredu itd). Take pionirske skupine v razredu pa imajo že na tej stopnji stalne organe samouprave, kot so jega učitelja, ki jim v neki meri celo nadomešča starše. Včasih se zbirajo tudi v malih grupah za igranje, pa je že tu tisti temelj, kjer si malčki izberejo svojega vodjo in ga kot takega tudi priznavajo. Na tej stopnji otroci pač ne ločijo natančno razredni odbor, razredni sestanki, učenja od igre, ali pouk od svo- vodje sekcij in podobno, hodnih aktivnosti. Interesi otrok V zadnjih dveh razredih os-so silno labilni, kot je delo z novne šole preraste pionirska Pod mikroskopom se odpira očem čudovit svet no zainteresiranim učencem, da še posebej iz dejstva, da pri šol-se intenzivno bavijo s svojim skih zadrugah dominira ekonom-»hobbyjem«, slabšim učencem pa ska in delavska komponenta, v pripomoremo, da bodo zadostili njej je temelj kolektivna lastni-učnemu programu, ki mu v red- na, izrecno delavsko samoupravnem šolskem delu ne morejo Ijanje, kjer skupno planirajo in uspešno slediti. V teh sekcijah je določajo, opravljajo delitev dela, Mladinska organizacija V mladinski organizaciji imajo svoje mesto učenci, ki so že stari nad 14 let, kakor to določa statut LMS. Na osnovni šoli zajame učence osmih razredov, ki si za ustrezne družbene organizacije izdelali program za to obliko samoupravljanja v otroških organizacijah kot delu splošnega učnovzgojnega programa. Zato je nujno potrebna pedagoška po- vodijo evidenco in kontrolo, jav- svojo solo ustvarijo to organiza- potrebno vse dobre izkušnje na moč in vodstvo ustreznega uči- no polagajo obračun, naučijo se cijo s svojim programom in sa- tem področju popularizirati, da-telja. Ne bi se na tem mestu kritike, pravilno volijo zadružne moupravmmi organi. Razen dela jati priporočila in izdelati ustrez- njimi treba pogosto menjavati, da organizacija v razredno skupnost spušča! v podrobno analizo dela organe itd., s čimer se najbolj politične vsebine se ostale veje ss s tem obdrži pestrost in zani- z večjimi in bolj kompliciranimi posameznih sekcij tehničnega in približajo praksi v naši družbi, njihove dejavnosti močno skla- branje. Ta pionirska skupina, režemo ji tudi četa ipd., nam predstavlja družbeno organizacijo učencev, družbeni organ razred- nalogami in cilji, s še bolj izdelanimi oblikami samouprave, ki pa še vedno potrebujejo pomoči in podporo razrednika. Razredna in šolska skupnost programskega značaja, ker jih sprejemajo posamezne sekcije same. Število teh učnih sekcij ali krožkov je vedno večje in se pojavljajo ter uspešno delujejo tam, kjer pedagogi učence z zanimivo vsebino in delom znajo pritegniti in navdušiti. Na osnovi vsesplošne analize pogojev ustanovimo zadrugo. Pred seboj moramo imeti predvsem dejstvo, da je to zadruga dajo ali vsaj prepletajo z delom razredne skupnosti in svobodnimi aktivnostmi. Zato je tudi ne gre obravnavati izolirano od osta- učencev, ki jim moramo pomaga- navedenih oblik organizirane- Razredna in šolska skupnost je del demokratičnega mehaniz-baa v splošnem družbenem upravljanju šolstva. Na sedanji stopnji razvoja socialistične de-baokracije se je pokazala potreba, skih ustanovah (pionirska knjižnica, čitalnica, šolska delavnica, šolska kuhinja itd), hišni red, splošni delovni program _ šole itd. Iz nakazanih nalog šolske skupnosti pa izhaja potreba, da da tudi višji razredi osnovne šole imajo te skupnosti svoje delegate društvom inženirjev in tehnikov, vila zadruge, sodelujejo pri reševanju nekate- v šolskem odboru, učiteljskem kjer dobijo strokovno pomoč Vodstvo učencev v zadrugi je rih -----x__i » 1_ i__. i+rl clrrntVn v VSph in- itd Za učene rih vprašanj šole kot družbene kolektivu itd., skratka v vseh in institucije ža vzgojo. Svoj pravni stitucijah samoupravljanja, izraz je našla v splošnem zakonu 0 šolstvu. Zato smejo šolske in razredne skupnosti dajati pred-lo§e, o katerih naj razpravljajo šolski organi. Do organiziranja šolskih in razrednih skupnosti je Razredne skupnosti kot osnovni sestavni del šolske skupnosti lahko za potrebe svojega razreda zgoraj navedene dejavnosti še razširijo in detajlizirajo, n.pr.; izboljšanje discipline, kulturno ti, ker nimajo še nobenih izkušenj. Nikakor ne smemo prepustiti otroke samim sebi. Vse delo Precejšnje število učencev v šolski zadrugi moramo prilago-osnovne šole že zanima tehnika, diti njihovemu razvoju, v samo-Za te najdemo v svobodnih ak- upravljanje pa moramo vnesti tivnostih svoje mesto in jih lahko otroški duh z ustrezno stopnjo povežemo s tovrstnimi organi- resnosti. Učenci sami, pod ne-zacijami Ljudske tehnike, Letal- vsiljenim vodstvom starejših, ske zveze, avto-moto društvi, z sprejemajo program, plan in pra- dinska organizacija tista, ki za-, , ,, - :1 — — - jame učenca v osmem razredu in ga potem, brez ozira kje je, itd. Za učence osnovnih šol lahko v tem, loni.. bi 2brall spodinjski tečaj, šola za odrasle, predvsem duševno povprečno razvito «1,1 začel je delovati mladinski klub, otroke z brainimi motnjami, in sicer področja Miklavža negodujejo rad učiteljskih vrstah, čeprav ima ve- d omenimo deistva. da učite- tiste, ki že obiskujejo osnovno šolo ... Selje do pedagoškega poklica pa Iji delujejo v večini odborov druž- pogojih^em^e, d^Tostali^pred- tudi sposobnosti zanj. Koliko na- beno-političnih organizacij v kra- metih povprečno napredujejo. Ne gre ših ljudi s pomanjkljivo izobrazbo jevnem in občinskem merilu. t°rei za duševno nerazvite otroke, Z ozirom na članek in nerazumevanje, na katero smo naleteli pri občinskih političnih forumih, smo sklenili naslednje: 1. Tov. Rudi Ziernicki odpoveduje službo s 1. 1. 1963 (pogodbe ni podpisal). 2. Tov. Irena Ziernicki zapusti tov. je na visokih vodilnih mestih! (Morda celo somišljeniki članka, pa se nekateri niti ne trudijo, da bi izpopolnili svojo izobrazbo.) Zakaj pa naj ne bi bili, če so sposobni?! Prav take ljudi naša druzoa podpira in jim daje možnosti in sredstva, da izpopolnijo Kolektivu osnovne šole Mi- pouk. Mimo tega pa je bil . klavž pri Ormožu se zdi potrebno, Ziernicki voljan pomagati šoli v da izrazi svoje ogorčenje nad ne- vseh stiskah, v katere je prišla socialističnim tretifanjem člana spričo pomanjkanja učnega kadra, svojo izobrazbo. Tudi maršal Tito službo” s koncem šolskega leta. našega kolektiva in nad grobim Tako je prva Jel- 'oučeval teh- je bil nekoč ključavničar, danes potvarjanjem resnice o razmerah nični pouk in tek i;;o. pri če- pa je človek, ki uživa našo Ijube- na šoli, kakor jih je prikazal Ptuj- mer je dosegal zavidljive, uspehe. Zen, naše zaupanje in ugled vsega ski tednik v članku Grabež po ho- Izredno aktivno pa je vsa Ma sveta, norarju, z dne 21. decembra 1962. deloval pri družbeno-političnih Istega mnenja kot avtor članka so organizacijah, nekateri občinski funkcionarji, ki katere bi bilo treba prešolati v ustrezne sole, ampak za učence, ki bodo ostali v osnovni šoli, kjer do sedaj v branju niso napredovali skladno z drugimi predmeti. Vse osnovne šole, ki imajo take učence, naj pošljejo na naslov: Pedagoško društvo Ljubljana, Čufarjeva ul. n.• naslednje podatke: Občina: Cola: Datum: Razred: so dali piscu moralno podporo. Zato vas želimo s tem pismom seznaniti z dejanskim stanjem na šoli. Avtor članka navaja, da je kolektiv osnovne šole odklonil namestitev tov. Bežan Vilija zaradi »grabeža po honorarju«. S prvim decembrom 1962 je zaprosil za mesto matematika na , . PRIJAVNI LIST 3. Kolikor bo nerazumevanje ^ Ujience z brainimi motnjami še trajalo in ne dobimo zadošce- ime in priimek:............. n ja za prizadejane žalitve, bo ko- Datum rojstva:...• • • .• lektiv ob razpisu iskal mesta v hodi° v šolo?' (letnica). . A drugi občini. Kako je obiskoval pouk? redno, 4. S prvim januarjem 1963 se Katere^az^ke^^poiiavljal 'in' k0: naši šoli tov. Vili Bežan, tudi iz- Logika računa kaže, da se hono-reden študent pedagoške akade- rar ne more spremeniti, če pride mije za isto skupina Učiteljski ena učna moč, a druga zapusti kolektiv se je vprašal, kje je bil golo. Naša družba res vlaga pre- Iz gornje obrazložitve je razvidno, da tu ne gre za »grabež po _ _ ^ _ jvarere i honorarju«, vendar pa v nadaljnjo podpisani odpovedujemo vsem ho- hkokrat? norarnjm uram Povprečna srednja ocena (iz vseh do- , sedanjih ocen) branja: ............ 5. Kolikor Ptujski tednik ne bo računstva:.............. splošnega ilustracijo o tem še nekaj besed. objavil našega članka in preklical žaljivke »Grabež«, bomo iskali liuieivuv ac JC vpiasai, ivjc jc uii solo. masa arUZDa res viasa pie- „_j_xxon-in nn endišču tov. Bežan ves ta čas, da si išče cejšnja sredstva za šole. (Čeprav ‘ ‘ sredi šolskega leta službeno mesto, da ne omenimo, da je po stro- Osnovna šola Miklavž je obja- ko’n]akih matematike veliko po. vila v rednem m ponovnem raz- aševanje. Poleg tega pa je on pišu za učno vzgojno osebje v ^ i ljen ostati na žoli samo fnT.?-»o . ! aVCU za+š° sk0 le ° tekoče šolsko leto. V primeru, da 1962/63 med drugim tudi prosto mesto za predavatelja matematike-fizike. Na prvi in drugi razpis se ni javil nihče. Ker ni bilo strokovnjaka, je poučeval ta predmet ‘iskatiTlužbo drugje ^Ker učitelj z enoletno prakso do konca 81 moral 1Skatl sluzbo drugje- i Cr septembra, ko je odšel v JLA. je neki višji občinski funkcionar izjavil ob neki priložnosti na se- Miklavž, 26. 12. 1962. bi naša šola nastavila tov. Be-žana, bi tov. Ziernicki moral prevzeti spet predmete, za katere tudi ni strokovnjak, oziroma bi Opozarjamo na novo številko tekočega računa »Prosvetnega delavca«: 600-14/600-161 Tov. Ziernicki Rudi, v članku »ključavničar«, ki poučuje na zavodu že tri leta, se je zaradi veselja do tega predmeta in da bi zadovoljil potrebam naše šole, ki je bila že vsa jpovojna leta brez strokovnjaka za matematiko, vpi- bi mu prvo ali drugo oviralo študij, se je odločil, da s svojo ženo zapusti naš zavod. S tem izgubi šola dve stalni učni moči v zamenjavo za eno začasno. Ali more novo nastavljeni učitelj, ki mu zatrdno mine več mesecev, preden spozna dvesto, tristo otrok, v pol leta nuditi učencem več kakor učnega uspeha: ............. Končno pripišite še vaše mnenje o tem, zakaj prijavljeni učenec ne zna brati! Rubriko o podatkih obiskovanja Podpisi članov kolektiva,- ^SvUev^e' Učene^slabo bere zaradi nerednega obiska pouka ali zaradi bralne motnje. Da bi si bili o stvari bolj na čistem, je nujno, da se zamislimo v položaj otroka, ki je postavljen pred dejstvo, da se nauči brati. Znano je, da se je govor razvijal samostojno in naravno po neki notranji zakonitosti v skladu z razvojem človeka samega in njegovega okolja. V naravi soglasnikov je, da se prilagajajo drug drugemu in se tudi delno iz- “l 2« « tika-fizika, za katero je uspesno /izmere učencev’ položil sprejemni izpit, s čimer ne razmere učenčev. mu je bilo priznano, da obvlada O nastavitvi tov. Bežana je srednješolsko snov obeh predme- razpravljal šolski odbor 1. 12. 1962 tov. Zaradi tega je učiteljski ko- na svoji seji brez vednosti šol-lektiv videl najboljšo rešitev pro- skega kolektiva (ker so bili praz-blema v tem. da tov Ziernicki niki) in sprejel sklep, da ga na-prevzame pouk matematike v viš- mesti. S tem sklepom se učitelj-jih razredih. S to rešitvijo bi pri- ski kolektiv ni strinjal zaradi dobili tudi za bodoča leta strokovnjaka za omenjeno predmetno skupino. Žena tov. Ziernickega je odlična elementarka in poučuje že devet let v kraju. Oba poznata gornjih dejstev. Učiteljski zbor je na svoji konferenci predlagal, da se skliče skupni sestanek šolskega odbora in učiteljskega zbora. Ta skupen sestanek, katerega torej mentaliteto otrok, kar je pri člankar ne omenja, je bil 3. de-pouku in vzgoji velikega pomena, cembra 1962. Učiteljski zbor je Oba imata dobre pedagoške pri- utemeljil razloge, zaradi kate-jeme, učenci ju snoštujejo in ima- rih se ne strinja s sklepom soljo radi. Ker sta bila oba pri volji skega odbora. Po razpravi je^ bil ostati še nadalje na našem za- sprejet sklep, da se v korist učen-vodu, je to za šolo, kjer je fluk- cev ne menja več. učni kader. S tuacija učiteljstva vsako leto tako tem sklepom se ni strinjal samo akutna, samo koristno. Da bi za- en član šolskega odbora, ki- je vrli večno menjavanje učnih moči in si ustvarili lasten strokovni kader, smo sklenili, da bodo mladi in snosobni učitelji izredno študirali (kar tudi vestno vrše), da šola iz svojih ustaljenih učnih moči dobi kader za predmetni menil, da je bolje izgubiti dve učni moči v zamenjavo za eno »strokovno«. Ali ne kaže ta izjava na osebno sovraštvo? Razvoj dogodkov je pokazal, da njegovo mnenje ni osamljeno. Kje so bili. ti ljudje, ki danes točijo kroko- Strme gledajo oči mladih v čudoviti svet pravljic preminjajo ter tako vplivajo na bla-goglasje jezika. Pisava je pa vedno težila za tem, da s čim preprostejšimi znamenji in čim manjšim številom črk jezik pismeno uredi. Zato je pisava le nekak netočen in približen zapis živih glasov, katenh je neprimerno več, kakor jih zajamemo z našim rokopisom. Zato pisava zaostaja za govorom in je le nepopoln odsev žive besede. Razumljivo je, da otrok, ki je imel do vstopa v šolo -opravka z živim govorom, težko preide na branje mrtvih črk, ki se oddaljujejo od njegovega dojemanja jezika. Sčasoma sicer premaga vše te težave in oživi črke s svojim živim govorom. Toda vsi otroci tega ne zmorejo zaradi prirojenih dispozicij za motnje 'branja in nimajo te sposobnosti, da bi se na običajen način naučili brati. Nekateri'trde, da so temu vzrok he-dostatki v nekaterih možganskih zavojih in središčih. Ti so bodisi prirojeni ali pridobljeni pri možganskih krvavitvah ob porodu, toda to ni nesporno znanstveno dokazano. Vendar so pri mnogih otrocih z bralnimi motnjami ugotovili, da so imeli tudi njihovi predniki težave z branjem in je torej motnja v nekaterih primerih v resnici dedna. Važni činitelji za dobro branje so: kakovost vida, sluha in kineste-tičnih občutkov, nadalje stopnje praktičnosti ali bolje otrokove motorike itd. Za uspešen pouk branja mora biti otrok duševno primemo razvit, imeti mora že precejšen besedni zaklad, dobro razvito slušno pozornost za glasove in zveze ter dobro razvito vidno pozornost za dojemanje enot, da jih točno in hitro veže. Tudi čustveni in socialni vplivi igrajo pri tem važno vlogo, posebno, če so zavzele težave pri branju že precej resno stopnjo. Take težave se posebno porajajo pri otrocih, ki jecljajo, ker zaradi svoje motnje navadno ne morejo brati brez krajših ali daljših zastojev, čeprav se precej trudijo. Dosti teh motenj gre na rovaš neprijetnega vzdušja pri začetnem pouku branja, posebno v domačem krogu, zaradi česar nastajajo pri prvih in drugih psihološki bloki. Med slabimi bralci so v precejšnji meri zastopani tudi tisti otroci, ki so ob vstopu v šolo imeli težave z izreki nekaterih soglasnikov in so zaradi te pomanjkljivosti slabše ali manj razumljivo govorili. Ti le neradi govore, še manj berejo, ker jih ovira neprijeten občutek, da ne bodo mogli dobro izreči prebranega in da se bodo zato osmešili. Nujno je, da pri teh otrocih uredimo izreko pa bodo potem same od sebe odpadle vse omenjene težave. Ker otrok z bralnimi motnjami ni mnogo na osnovnih šolah, ne bodo prijave težka obremenitev, pač pa bodo otrokom nudile precejšnjo verjetnost. da jim bomo lahko pomagali ali vsaj olajšali njihovo stanje, zato pričakujemo skorajšnjih prijav na prej omenjeni naslov. Za pripravljalni odbor PDL: Zdravko Omerza, logoped Vedno več nesreč učencev Naraščanje prometnih nesreč učencev osnovnih šol, večanje nezgod pri šolskem delu — zla-• sti pri telesni vzgoji in tehničnem pouku — ter utopitve učencev opozarjajo vedno znova, da bo potrebno dopolniti učne načrte za prometno in varnostno vzgojo. Sekretariat sveta za šolstvo LRS je o tem že razpravljal in bo v prihodnjem šolskem letu predlagal ustrezne ukrepe. 80 osnovnih šol v LRS ne dela V LRS v letošnjem šolskem letu ne dela 80 osnovnih šol. Vzroki: pomanjkanje učnega kadra, reorganizacija šolske mreže •sli premajhno število učencev. Na območju posameznih okrajev (še po stari razmejitvi) ne dela naslednje število šol: celjski 4, koprski 39, ljubljanski 27 in mariborski 10. Učenci s teh šol obiskujejo zdaj najbližje sosednje šole. Od skupnega števila osnovnih šol (1206) je 180 enooddelčnih in 233 dvooddelčnih; največ teh šol je v koprskem in ljubljanskem okraju. »Včasih mi je težko...« v razredu je tiho in mimo. Učenci rešujejo uporabno nalogo. Drobne glavice iščejo rezultat, jaz se ukvarjam z mislijo, kaj hočem pri uri doseči. Tišino preseka trkanje. Petindvajset parov oči se odtrga od zvezkov in se prilepi na vrata. Tudi moj par je tam. Nato se vrata od-pro in v razred stopi upravitelj matične šole. Učenci vstanejo, pozdravijo. Upravitelj pobliska z očmi, preceni situacijo in mi namigne : »Nadaljuj.« ' Torej — dobil sem inšpekcijo. Učenci sedejo in pouk teče naprej. Nič nas ne moti. Niti to, da v dnevniku ni priprave. Toda upravitelj si nekaj beleži. Učenci sodelujejo s polnim zagonom, v meni pa je nemir. Tiho sem si očital: Zakaj nisem napisal priprave? Sinoči sem se pozno vrnil s sestanka. Vsak dan ti vražji sestanki. Moram pa biti povsod. Ura je bila že skoraj polnoč, pa se mi ni dalo misliti na pripravo. Sicer pa: to je samo enkrat, dvakrat v letu! Potem smo nadaljevali, ne da bi otrokom povedal, kdo nas je obiskal. V predstavljanju sem sploh velika neroda. Zato je napako odpravil upravitelj sam. »Prišel sem pogledat, kako delate. Jaz sem ...« Povedal je, od kod je prišel in kdo je. Obrnil je dva, tri zvezke in me pogledal. »Prav, videl sem, slišal, zdaj pa grem še v druge razrede.« In je šel. Tudi jaz sem se že umiril in pozabil na pripravo, ki je ni bilo. Pohvalil sem otroke, da so se dobro odrezali, in jim dejal, naj tudi v bodoče pazijo, da bodo tako razgibani. »Pride še kak drug nadzornik?« je vprašal nekdo. »Pride,« sem rekel. »In vi tudi hodite po razredih,« se oglasi drugi. »Lani ste hodili, letos še ne.« pravi tretji. Uganili so. Lani sem hodil, letos ne. * »Saj ste vi tudi upravitelj!« reče četrti, kakor da me hoče opomniti, naj se tudi jaz malo izprsim. »Tudi,« sem rekel in zasukal pogovor na drug tir. Z obrazkov sem bral, da nekaj ugibajo. Kaj, tega nisem mogel ugotoviti. Po pouku sva šla z upraviteljem enkrat okoli šole. Nato sva se ustavila pri plotu. Med latami so poganjali šopi zelene trave. Gleda te šope, potem se hitro obrne k meni in pokaže s prstom. »To mora takoj stran!« Toliko in nič več.Nobene besede o tem, kako živim, kako dela naš kolektiv, kakšne so težave, kaj je slabo, kaj dobro. Poslovila sva se, ne da bi vedel, pri čem sem. O inšpekciji sem še dolgo premišljeval. Nisem mogel doumeti, da se dva komunista, dva učitelja in družbena delavca lahko tako suho poslovita. Polaščal se me je dvom v iskrenost. Nato priroma listič z doseženimi točkami za gibljivi del, ki daje sliko učiteljskega prizadevanja. Iščem svoje ime, svoje točke. In ko se najdem, izbuljim oči: Je to mogoče? Ocenil me je kot najslabšega učitelja na šoli! še enkrat pogledam: Je mar pomota? Ne, kar vidim, je stvarnost! Precenil sem naše moči. Nobeni ni kaj reči. Vse so prizadevne, trudijo se, da je delo v razredu pravilno in življenjsko. In v to luč sem postavil tudi sebe. Poleg vsega pa sem moral opraviti še mnogo tihega, skoraj neopaznega dela. Čistil sem šolsko okolico, urejal notranje življenje šole, opravil na desetine fizičnih ur. Pisal sem igre »enodnevnice« za otroke in odrasle. Mnogo noči so moje somoči že davno bile v postelji, ko sem jaz še vedno sedel pri pisalnem stroju. Potem so prišle režije, vsakokratne skrbi za dobro izvedbo predstave. Zdaj sem imel v roki pero in svinčnik, pa kladivo in klešče, pela sta kramp in lopata, škripala je samokolnica. Bil sem zidar in pleskar, bil ključavničar in izdelovalec ročnih lutk. Spominjam se, kako me je našel vaščah vsega opacanega z malto. Dolgo me je motril, nato pa dejal. »Kdaj pa pride tisti upravitelj?« »To sem vendar jaz!« »Res?« je razpotegnil obraz. Nekoč sem na podstrešju podtikal opeko. Bil sem prepreden s pajčevino, ko me nagovori prileten možak. »Kaj upravitelja ni doma?« »Stegnil sem roko in se mu predstavil. Potem pa me j’e čisto od blizu pogledal in vprašal: »Kaj pa ste bili prej, preden ste prišli k nam?« Sele ko sem mu napisal prošnjo in jo prebral, je počasi povedal: »Pa ste res pravi.« Ne, ne morem biti pravi. Niti tak nisem, da bi bil enakovreden drugim. Kaj mislijo o meni moji soto-variši? Jaz njihov vodja, najslabši učitelj na šoli! Cas se je sicer odmikal, v meni pa je tlelo, skelelo je in vedno znova sem si zastavljal vprašanja: Kdo me je priporočil? Zakaj sem padel v nemilost? Ali je možno v pol ure oceniti učiteljevo delo? Morda kdo prinaša podatke? Kdo? Saj ne živimo v času vohunov! Nato sem se odločil. Kar na ulici sem stopil pred upravitelja in odločno zahteval: »Zakaj si mene najslabše ocenil?« »Kdo to pravi? Ne bodi neroda!« »Točke tako govorijo!« »Kakšne točke?« »Točke naše stimulative!« Ni mi takoj odgovoril. Ko je zbral misli, je rekel: »Z razrednim delom ni nekaj v redu.« Na hitro citiram besede okrajnega svetovalca: »Tovariš si prizadeva, da je v razredu življenje; z njegovim delom v razredu in izven šole sem zelo zadovoljen .. .« Spet kratek molk in nato upraviteljev odgovor: »Ne spominjam se točno. Sicer pa — tokrat tri točke dol, drugič tri točke gor. Tako je pač življenje in kdor ga ne razume, ga pohodi.« Hvala. Zdaj mi je postalo jasno. Sem pač poskusni kunček. Prav. Obstajata nekako dva pojma: učitelj in šolarček. Nekako tako. Primerjava je sicer groba, vendar drži. Obnašaj se tako, da boš nekomu dopadljiv. In dobil boš lepo oceno. Ravna hrbtenica ni zaželena. Treba jo je malce upogniti. Pokoriti se je treba za grehe, ki jih nisi napravil. In da je red in mir v hiši — molči! Molk je zlato. Ne obešaj zaslug na zvon, ko pa drugi udarjajo na gong, ki lepše zvoni. Koliko je ljudi, ki imajo večje zasluge, a vendar molčijo. Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi žito je pomešano z Ijuifko. Pa daš žito na rešeto, ljuljka odpade, žito ostane. In kaj si ti: ljuljka? žito? Sicer pa: tudi netopir ni ne ptič in ne miš, a vendar živi. In to z močno priostrenimi čuti! V spomin se mi vriva sestanek učiteljev-komunistov. Tam sem stokrat slišal besede: iskrenost, tovarištvo, pomoč, iz oči v oči, plemenitost, srce, dobri odnosi. In neki mlad učitelj je dejal: »Danes je čestokrat tako: nekateri vse preveč govorijo, delajo pa razmeroma malo. Toda — pri »vrhu« so dobro zapisani. Zakaj? Zato, ker so besede gladke in sladke! Imajo veze. Pro lekcija, lep obraz, simpatija, tiha pokornost so del neumrljive materije.« Omenil je tudi drugo skupino. V nji so bili garači. Povedal je celo primer. In mnogi so se mu smejali. Morda tudi jaz. Ne vem. Vem le to, da je bil primer podoben mojemu. Sicer pa:, podobnost ima svoje muhe. Vsakdo ima dvojnika. Morda tudi moje delo, moje prizadevanje. Toda, če molči moj dvojnik, pa bom molčal še jaz. Vendar mi je pri vsem tem pa le včasih malo težko. Nekje v prsih tišči, peče, skeli. A v tej boli se oglaša skromna pedagoška ugotovitev: POŠTENO DELO SI SAMO NAJDE PRIZNANJE! (?!) Strokovne knjižnice ne ustrezajo Izšel je splošni tehnični mo, da pedagoška knjižnica še ni ni T* 1 Ct pil | A, g | ‘ v polni meri izkoriščena, da ima kjl.VJ' V dl. W-Wi. J še vse premalo obiskovalcev, čeprav njih število že dosega prvo Prvi del slovenskega splošne- slej izdane terminološke publika-tisočico. Med temi obiskovalci ga tehniškega slovarja je izšel cije in prav posebej slovar, ki je „ , . --------- ---- ... .u«»w j.ouu 4.Sic»ujuji. so za sedaj najštevilnejši in naj- prav v ča-su, ko se pripravlja iz- pred nami. Iz teh publikacij je if. x riSIjaK Pr®P{os:Ca ugotovitev o teh knjižnicah ne bi posebej Pedagoška knjižnica Zavoda zvestejši dijaki z učiteljišč, štu- daja velikega slovarja slovenske- razvidno, da je naša materinšči- •L, e P0*6™10 vazna za pedagoške razpravljali, le to bi lahko pove- za napredek šolstva LRS ima tudi denti VPŠ, filozofske fakultete in ga jezika, kar gotovo ni nepo- na tudi za tvorbo najzahtevnej- Ki ^opravljajo dcM-ikatno dali, da niti po količini niti po svoja pravila (glej »Poročilo«, šolniki ter strokovnjaki iz zavo- membno. Stara je resnica, da nahajamo ^ knjižnih delih povečini vse, kar potrebujemo v življenju za svoje različne poklicne dejavnosti, le tr6ba njih us^ezni nicah in učiteljskih knjižnicah v pedagoško delo, dobi vse to tekst m ga smiselno usvojiti. posebnih šolah in zavodih. Zato isti zgradbi. svojemu namenu delavce, družbeno delo, ko učijo in vzga vsebini svojih del te knjižnice ne informativno glasilo Zavoda za d°v za PPS, ki proučujejo do- Prvi zbir slovenskih strokov- ših tehniških strokovnih izrazov vsaj toliko sposobna, kakor je- jajo, ali ko spremljajo, prouču- ustrezajo povsem svojemu name- napredek šolstva LRS, leto VII, ločene pedagoške probleme. nih izrazov je plod dolgoletnih ziki drugih narodv. probleme b^isikS0šolnfkfv0šo- k?r žrtvujemo Se vseTStev. 5—6), ki pravijo, _da jc^na- Pedagoška knjižnica Zavoda prizadevanj posameznikov ^ in v Razvoj sodobne tehnike posta- lah ali na kot stmkovmiaki oicuaacv. pa pui.icria, mcu ivujizmce avigau m pogiau- za napredek soistva LRS je ure- zamijeui času sui/n-ovimi iciuii- ja tudi jezikovno čedalje zantev- Drosvetno noHnaoSkih cln^hah in aa mo,ra,mo čimprej in čimbolj Ijati strokovno usposobljenost pe- jena po decimalnem sistemu in noloških komisij. Njih delo je nejši. Predvsem se je treba za-unravnih oreanih za šol A/n razvi.ti osrel:iP;|e —.ta!t0 dag0ških in javnih delavcev, ki izdaja občasne sezname svoje zbirala in koordinirala tehniška vedati, da se iz dneva v dan po SnloSi^ako^o^stv^v no1^?: pri šolah! ki vP«vezujejo več__ Šol delajo z zavodom. S takšno ob- knjižne žalogePza'leto 1963 “sTje sekcija ju o cm n tri h vvp-oip in ivtS-vra v Svc>-Je 0^>m0^je (sistem matičnih razložitvijo je torej knjižnica knjižnica zadala med drugim tudi Pri Slovenski akademiji znanosti v p.rav takem tempu, v kakršnem ževania nrav B J in pod-ružniških šol), kot pri za- praktično na voljo vsem tistim to nalogo, da bo od časa do časa in umetnosti. Poseben uredniški tehnika napreduje. Ti izrazi pa voiijd vodih za ppS) UprEwnih organih pedagoškim delavcem v LR Slo- obveščala pedagoške delavce o odbor je pripravil izdajo. di narašča! rla hn ^vSA aa" za !°lstv0 in pri Zavodu za na- veniji, ki tako ali drugače sode- najnovejših pedagoških knjižnih v«, naraščaj, aa oo s svojim ae- predek soistva LRS. ’ ' ' “ " ----- lom, slonečim na prido'bitvah lujejo z terminološke^ komisije javljajo potrebe po novih izrazih v prav takem tempu, v kakršnem tehnika napreduje. 'Ti izrazi pa morajo biti enotni. Vsako samo-Minilo je dobrih sto let, odkar voljno kovanje škoduje, saj ote-Zavodom za napredek delih, ki jih dobiva sama ali pa so naši veliki predniki Prešeren, žuje razumevanje in sporazume- sodobne znanosti in tehnike Kratka anketa o zavodih za šolstva LRS in z njim rešujejo, so jih posredovali v obliki biblio- Levstik, Jurčič, Stritar dokazali vanje. Prav težnja po enotnosti Sloveniji, ki jo je izvedel Zavod Pedsgosike^ probleme. Pedagoška publiški. S znanosti prispeval k družbenih proizvajalnih tehnike Kratka, anketa o zavodih za m ^ ujmi iccuajcjvj, jih pubacu.uvciii v odiiki ijidiio- j_ievt>LiK, jurcic, otniar ucuvdzidii vdnje. jrictv it:z.iijd pu t:nuuiu razvoju prosvetno pedagoško službo v LR Proučujejo, raziskujejo aktualne grafij drugi zavodi — zvezni, re- Slovencem in svetu, da slovenski terminov je rodila ta slovar. j-—c, ~ takšnim delom bo jezik ni samo jezik hlapcev, Strokovne termine sprejemajo krepitvi socialističnih odnosov k za napredek šolstva LRS v letu knjižnica jim za takšno aktivno pedagoška . knjižnica opravljala ampak je mogoče v njem pisati jn na novo oblikujejo lahko naraščanju gmotne blaginje in b .ie med drugim povedala, da ^delovanje _niMi dragoceno srro- koristno informativno^ ^službo, in pesniti. To je pomenilo tedaj, samo dobri strokovnjaki, filolog skupnosti kot celote ter k oseb- kai preko 1600 knjižnih del v ni blaginji in napredku delovne- svoji strokovni knjižnici (peda-ga človeka; goška in politična dela, učbeniki), in še naprej, da je treba mlade- vsi drugi zavodi pa veliko manj niu naraščaju: ali celo nič — tako zavod v Celju — dati podlago za znanstveni okrog 550;'v Murski Soboti — Pogled na svet, razvijati v njem 397; v Postojni -—- 360; v Dravo-zavest o ustvarjalni moči člo- §radu — 246; Kranj —- 150; Je-veškega uma in materialne de- Senice — 66; Videm-Krško — nič javnosti, v spoznavanju in spre- itd. Vsi zavodi za prosvetno pe-minjanju narave in družbe, v dagoško službo v LR Sloveniji ustvarjanju gmotne blaginje, imajo skupaj 3860 tiskanih stro-kulture, civilizacije ter sociali- kovnih del, tako da pride 246 na stičnih družbenih odnosov... posamezni zavod za PPS. Hudo Solniki in drugi strokovnjaki je> da imamo celo zavode, ki niza razvoj in napredek vzgoje in mai° nič strokovnih knjig v svoji bližini. Kako naj v svoji' vsakodnevni praksi rešujejo različne važne pedagoške probleme glede na že dognane izkušnje v svetu? Še slabše je stanje strokovnih knjižnic pri upravnih organih za šolstvo. Kakor so ti v anketi navedli, si, ponekod takšno ■— vsaj priročno' knjižnico — šele ustvarjajo, drugod se poslužujejo knjižnic zavodov za PPS ali knjižnic v okoliških šolah in študijskih knjižnic. Ponekod dobivajo uslužbenci upravnih organov za šolstvo strokovne knjige zgolj v uradu občinskega tajnika. Skratka — vprašanje strokovnih knjižnic v upravnih organih za šolstvo še ni uspešno urejeno. Ena najbolje urejenih in naj- ' ' bogatejših pedagoških knjižnic v LR Sloveniji je knjižnica, ki jo ___ ima Zavod za napredek šolstva „ LRS in ki je nastala s spojitvijo »Pedagoški rad«, revija za peda- strokovnih knjižnic Sveta za šol-gcska in kulturno-prosvetna stv0 LRS> samega Zavoda za na-vprašanja, izhaja v Zagrebu že predek šolstva LRS in Zveze pe-17. leto; revija prinaša zanimive dag0ških društev Slovenije (1960). razprave s sodobno vzgojno pro- pedag0|ka knjižnica Zavoda za blematiko napredek šolstva LRS šteje da- nes skupno 11.817 knjižnih del, Izobrazbe imajo res težke in bd- od katerih jih zajema njen po- ^ni IJNESCO knjižni fond - z novega slovenskega Podoben primer je v Fiziki za hi mogla dati, se manj kasnejši 739. Knjižnica ima 22 domačih -r v Disa mo noleff živahnp no- VII razred- na straneh 4>i do 49 ----- viviarsiKao do v slovarju zaman kratkotrajni strokovno-izpopol- časnikov, 134 domačih revij, 54 JL - kaz^ee z^em knza- ^odRvi smo podali priče vebkan- i9kal kak izraz. Tega se zaveda Vladimir Makuc: Požgani dom, barvna jedkanica in akvatinta, 1962 Še o uporabi SP v šoli da je 'slovenski jezik postal ena- jim je ie svetovalec. Pri tem se ravnajo po ustaljenih zakonih, od-katerih so najvažnejši; termin mora zajeti funkcijo predmeta, mora biti določen z definicijo in, če je le mogoče, analogen izrazom v jezikih tehnično razvitih narodov. Osnova je tudi za tehniško terminologijo ljudsko besedišče. V novem slovarju je našel prostor marsikateri izraz, ki se je iz vsakdanjega govora že izgubil, tehnik — terminolog pa ga je bil prav vesel, ko ga je odkril v Pleteršnikovem slovarju, in ga je s pridom uporabil. Seveda je bera v ljudskem, besedišču za različne stroke različna: agronom se je obogatil, elektrotehnik pa je ostal praznih rok. V strokovnem slovarju je vedno dosti tujk. V njem so zlasti grške in latinske tujke* ki so mednarodne, čeprav je znanje klasičnih jezikov pri mlajši generaciji že prav bomo. Tujke, za katere pa poznamo prav lepe domače izraze, seveda niso bile sprejete v to družbo. Novi izrazi so oblikovani po zgledu ljudskih. Preprosti ljudje so orodje in posamezne dele kaj radi poimenovali z imeni iz rastlinstva (koren, steblo) ali živalstva (kozica, konjiček) in po delih človeškega telesa (ročica, glava). To poimenovanje sloni na sorodni funkciji, le včasih na podobnosti. Pogosto pa je treba izoblikovati nov izraz. ,Y takem primeru mora terminolog dobro poznati zakone slovenskega besedotvorja, katerega moč je v priponskih in pred-ponskih tvorbah, ne pa v sklopih. Posebej mora paziti, da je nova beseda razumljiva, da se ni preveč oddaljila od svoje osnove. Pri teni delu mu je dober filolog prav dobrodošel. V slovarju, ki kovreden jezikom z davno kul- je pred nami, je prisoten jezi-turno tradicijo. Podobno prelom- kovni posluh prof. dr. Rudolfa nico preživlja slovenski jezik v Kolariča in prof. Ivana Tominca, današnji dobi tehnike. Po osvo- Marsikdo bo v slovarju zaman hjevalni seminarji, tečaji ipd. tujih, 30 domačih enciklopedij, naleteli na oreceišnie te- lec Prav tako tlačivka in tla- ‘““T'- ^vuja, xuai ureanisKi oaoor. .Predsednik, Kot najzvestejši prijatelj jim je 23 tujih in 11 domačih leksiko- ^^1^1 v šolah Zm.nA e da čUka gradnje novih tovarn in drugih univerzitetni profesor ing. Albert vselej ostala in ostane strokovna nov ter 52 tujih. Kakor kažejo 'fj6 A!Sa d0D„^0 industrijskih objektov ter pospe- struna, je na drugem simpoziju Priročna ali javna knjižnica — številke, je knjižnica dokaj bo- - . di , . p S takimi primeri, navedel sem senega znanstvenega raziskoval- tehniške besede dejal: »Sestav- tako ali drugače založena z gata. Ce povemo še to, da vsebu- takoi nrešli le dva’ se' mi zdi, da ustvarjamo nega in razvojnega dela na vseh ijavci se zavedamo pomanjklji- skega_ industrijskega . razvoja, tudi uredniški odbor. Predsednik, Ustreznimi knjižnimi deli. u-czimm liiijiznmu ueu. je samo novejša strokovna dela, način nonekod na nnn- "“v’/—t aucma j---—.1*“ — Naš namen je spregovoriti ne- ker so vsi starejši tiski bili iz- ‘ Mia- -e starP oblik 1 J namreč že take stvaii opazijo in tem smo dokazali svetu, da sinu je vsega. .Nekatere stroke so že kaj besed predvsem o pedagoških ločeni iz knjižnice in oddani bo- * , „ .se upravičeno sprašujejo, kaj se naglo povzpeli na raven mo- zelo obogatile svoje izrazje te so strokovnih knjižnicah, ki so na diši strokovni 'knjižnici Šolskega v sodah je bilo rečeno, da naj je pravilno. Tako tudi čutijo, da. derne industrijske države. Vse to tudi močneje zastopane, druge so yoljo učnemu in vzgojnemu oseb- muzeja za Slovenijo bodisi ne- B® uporablja se stari način,.do- je stališče neenotno in da si pa je tehniškim znanstvenikom in dokaj zakasnile šele kopljejo le- Jh v šolah in drugih ustanovah katerim študijskim knjižnicam, kmr ne Doao izšli učbeniki — jjudje, ki pišejo učbenike, niso drugim strokovnjakom naložilo dino. Poglavitna nepopolnost na Za vzgojo in izobraževanje ter v postane še bolj pomembna, saj P1«3111 Po I’u?voApiSu‘ TaA° popolnoma na jasnem, kako naj nalogo dokazati, da je mogoče je v tem, da enotnost tehničnih zavodih za prosvetno pedagoško je izrazito samo pedagoška knjiž- sn}'° sf tum odločili. A ob izidu pišejo. Slab vzgojni vzgled. . • pisati tudi v slovenskem jeziku izrazov Službo tol pri upravnih organih niča Povedati moramo, da dela vSOte^r^gledat1^ Zdi Se mi napačno, da dela- strokovne tehniške sestavke in šolstvo. O strokovnih učitelj- knjižnica Zavoda za napredek , L.111 .P^sieau ®kih knjižnicah v osnovnih šolah šolstva LRS v isti zgradbi, v ka- llko zmedo. Nekaj primerov: le Zavod za napredek šolstva teri je tudi knjižnica Šolskega oblike navdušili, so zmedo.^ Na tej stopnji učenci področjih tehniške dejavnosti. S vosti. Slovar še zdaleč ne vsebu- tudi v tem slovarju ni brezkompromisna.« ----- „„ napredek šolstva teri je tudi knjižnica Šolskega v učbeniku Spoznavanje na- ■ neka, , t kHs izdal že posebno publikacijo; muzeja za Slovenijo, ki ima pre- rave za VI. razred na str. 49 be-prav tako je y podobna težno samo starejša pedagoška remo v naslovu ščipavec, v tekstu Publikacija, ki bo .... ogovorila o dela. Tako lahko pedagoški dela- ščipalec, prav tako drsavec in gimnazijskih učiteljskih knjiž- vec, ki želi takšno ali drugačno drsalec na isti strani. mo. tako. Trdimo: da bodo učbe- Nekaj pa je gotovo; prvi teh- ki jih trenutno izdajamo, J ... p J jejo tudi do niskj Eiovar je vzor in spodbuda Slovenska jezikovna vadnica za V. razred osnovne šole v veljavi. In če lahko to trdimo, bi morali tudi pri teh stvareh biti bolj pazljivi. Slučajne napake,' drugače tega ne morem razumeti, bi ne smeJe biti izgovor za tak način pisanja. MED OCEANI IN KONTINENTI Kdor rad v radiu prisluhne od- za nadaljnje bogatenje jezika z novimi izrazi in je izhodišče za enotno poimenovanje predmetov in pojavov. Pravi pomen bo delo seveda dobilo šele v rokah strokovnjakov in vseh, ki imajo s . -- - - ——^ Aoinnue -- ------- Menaa ni prav, da bi poskušali daji za naše pomorščake, bo segel tehniko opravka. Ta priročnik ne . i . _ m — ... Im-iiri; 7\/r;i i ^ _-n» , .... • . . _ J tako neopazno preiti na nov način. J. K. po knjigi Milenka Šobra Med oceani hj smel mantkat,; ir nnVior,; „s;i in kontinenti. Reportažni zapisi s D1 ,Smel manjkata V nobeni UCll-treh oceanov so zaokroženo pisanje mci za tehniški pouk. Moral bi slovenskega popotnika, ki prvikrat biti dragocen učni pripomoček srečuje pisano podobo raznih celin vsa,komur ki nnnriHo in dežel. v vsei m m,, i i L, , arnžKe- ’ poučuje ton n.ene in dežel, v vsej raznolikosti družbenih raznorodnosti, zemljepisnih kontrastov, individualnih srečanj in bogatih impresij. Vendar, Sobrove reportaže niso ne impresivno zanosne, strokovne predmete. D. P. DOKUMENT IN ZNANOST Knjiga Lojzeta Krakarja in Milana Kumarja Od tod so bežale še ptice, je pretresljiv dokument, težak NOGI IN VIHARJI planinska literatura — bodisi pri- _____ ____ ....... _____ ______, x Zaradi šolske reforme so mnogi gib sem pogosto slišal tožbo, da se no povezovanje stavkov, zlasti slabo rof“Aar„uJlory,blje vsebine ali opisno- ne faktografsko obložene bralec se “Cbeniki zastareli TiMteMi smo bili učenci ne znalo izražati Učence pač razlikujejo med seboj pomen besed memoarska dela — ima svoj krog jim prepusti zavoljo pritegujočega Prisiljenj da samost^no zbirlSo era- poltevlialo Sržd tlžko nalogm ne da ko, ki, ker, kjer, kako. Za sklanjatve bratcev Predvsem in skorajda izključ- sloga In) ne nazadnje zavoljo objek- ?>ve Žn išč^o^SStode Tako vsa- bi iim3 daliPkako oporo Mislim pa, pa se mi zdi, da so vse preveč na- n,° mVL .hnbolazci, Prijatelji planin- tivne mere, ko gre za zapažanja in Vellki°VO šolsko fcnligo sprejemamo z da po tako sistematičnih vajah, kot tančno obdelane, a vendar neučinko- f^ature ra olajšanjem,obenem jo pa tu primerjamo s svojimi dos —izkušnjami. Zato je prav, da J e Zavod " ““ kritično primertanob^^"vojimf^o^e- more "izostati.' " J bi znal' pravilno sklanjati mati, žali- Izjemno delo s tega področja pa . . , , , Jiknjimi izkušnjami Zato ie prav, da Težie knt tekste r določenim be- tev’ pastir, ime, kolo, tele; te stvari bo i™1®3 Marjana Keršiča-BelaCa. Ci- se?.' Pr imel drugega namena, kot da Kusmami. zato .1 p aT?Ve.„kot. U55!?,.* “FlFVUH.,.! soboti zanimive za primerjalnega je- rila Debeljaka-Cica ter A. Mahkote prijetno m stvarno postreže s svoji- — “ osebnimi doživetji. S knjigo je "«isom-k6nng. 'v^^svoj em*J članku * bi iSTrlčfo^roko^ven^ar^ne"™^ & ^ Wrevo’je visok!) in v^j-pre- p« osvajali Trisul,'je vsT'od"šolarjev ad pokramljal o Slovenski jezikovni Tako se n pr ob odlomku iz Can- Prosto razlago analogij (učenci naj do upokojencev sledilo živo spisanim vadmei 2a v. razred osnovne šole, ki ^vih Suhih hrušk d^ lepo ra zlo- vzporedno sklanjajo pljuča in polja). Pokorn v dnevnem časopisju. Je sestavila Marija Jalen. žiti kvaliteto samoglasnikov ob Stri- v va3ah na^ bl bil edinstvenem vzponu Predvsem k- stvarnega razlago velika za^pfoinp ^ai v niem kočljivih sklonih. domačin planincev, ki so ponesli ju- zanj3 in 3111 jezikovne zakonitosti ne razen velikih črk v začetku stavkov ni z0novrim11SlovensMmkIpraI?nniqnm" ° Zastavo na vrh Tnsula' aa>majo preveč. Zato Je pouk slo- nobenih drugih velikih začetnic. Raz- 7~ nekoliko poenostavljena sen — ta zloveščh imena povedo vse. Avtorja sta obiskala nekdanja nacistična taborišča — zdaj muzej in vest — da bi izpričala tisto, kar se pozabiti ne sme, naj je še tako zgrozljivo, z besedo nedopovedljivo in obupno tragično; to je memento, pred katerim se mora človeštvo bodočnosti obvarovati. Četudi ima knjiga naslovljeno: dokumenti iz na-Študijskega značaja je Dolenjska cističnih taborišč, je celota le boren, zemlja in ljudje, zbornik študij in nebogljen drobec tistega, kar je do-lazprav, ki je izšel pri Dolenjski za- živelo 11 milijonov ljudi, ki se niso ložbi v redakciji dr. Ivana Gamsa in povrnili. Mladinska knjiga je želela. DOLENJSKA ZEMLJA IN LJUDJE VSSSiPiiH precej razbita. pravl končnl soglasnlk: (Matjaž, Matja- v marsičem izpopolnila. Posebno bi 1; 3e Potret,en- da knjiga tekstov prehaja avtorica na eni ža), opažati izpadli polglasnik (nizko, bilo treba posvetiti kar največio po- FLrvpč rezultatov pomembna, jraiu k bogatenju besednega zaklada, nizek), pojmovati izvor besed (razsta- zornost tistim jezikovnim področjem, Fltiab nruJ, FF sl°Su kot ostalih kva----- ' ' - - • ■ iz- na katerih učenci običajno odstopajo Mnoge fotografske da nd kniižnpgo iovika __ repxuww^ije 1 znanosti v Indiji EtrS£HS?°iSSSeii: homA FSotavljajo antonime, razlagajo je avtorica obdelala stavek pred be- števanje tega je gotovo eden izmed FU so sIovH!FFna odmaknjenost, od- t0> keri sta avtorja zg05(;eno, v bi- stnirFnime’ tolmačijo predgovore in sednimi vrstami,saj moramo pri po- glavnih vzrokov, da je pismenost na n0to-ii=FSkI Planincl osvojili Tri- y Madrasu v Indiji SO letos slvu ilustrativno, a natančno in za- tešorii„rekla.’Jvor130 Fove besedne ka- pravi vsake naloge opozarjati učence naših šolah na tako nizki stopnji. Ze- pi EnkratnoFF.Y£SdnoSt de?a. FF „ ustanovili Institut matematičnib nimlvo soregovorila o fizikalnih po- ce {JI5- Potikajo pripone in končni- na to, kakšna ločila terja stavek. Sko- lel bi tudi, da bi bila knjiga natis- dadviga ob f~vkšTega Avtističnega ustanovni msmut matematični n jav.h 0ci zahteva precejšnio ščiin v0 t)strezne besede, nadome- ro bl pa zaslužila natančnejšo obrav- njena v prikupni obliki. Točke, pod- SF slutiti rta°kJ?ži?n0 sPlsanl knjigi znanosti. Njegova naloga bo po- koncentracijo, a je bogato poplačan, krenko?«IFF13ene j?raze s pomensko navo podredja. Učenci v petem razre- točke, tabele učence odbijajo, radi pa utegnejo ’ v7h„a-vOČi SF vlbarii<< ne Spe3evati raziskovanji na visoki saj sledi razlagi, ki mimo formul in razvrščajo stavke v smi- du so ravno na prehodu med sliko- imajo lep tisk, ilustraciie in zazna- zanimanja le v , v vseh veiah matematike obiSaine učne razlage daje vpogled . ..... v prirodne »skrivnosti«. In to je m teoretične fizike. F. Ahlina spregovorila Einstein in InfeJd o Razvoju fizike od Newtona do kvantne teorije. Drobna knjižica zahteva določeno predziranje s področja fizike. Delo ni zanimivo le za- selrfi razvrSčajo stavke v smi- du so ravno na prehodu med sliko- imajo lep tisk, ilustracije in zazna- akviru si0 “f„bVdltl zanim do?J , ed- sestavljajo opise in končno vitim in vzročnim mišljenjem, zaradi movanje z barvami. okviru slovenskih bralcev, tvijajske spise, v učiteljskih kro- tega jim dela velike težave medseboj- ir ■Zarar F. Žagar l. G. mnogo. STRAN 6 »Leto telesne kulture mladih« je bilo uspešno Očitno je, da bodo lanske ju- tc-rega načelo naglasa med dru- število društev naraslo na 209, a ziološko stanje posameznih sta-IZtZ * Pionirske igre, _ za gun ravnotežje med umsko in te- članov na 42.082. rastnih obdobij mladine v najde- daIa ,p^?u- *6sn.° ,V2S?^> harmoničen vzgoja intenzivna dejavnost v tej likatnejših razvojnih letih, kar mladine t.o-izotorazevalni proces. obliki izvenšolske aktivnosti ni s<> dokazali prav v preteklem le- doprinesla do Zveza prijateljev ve^nadSinh ra^vot tel^n^kul3 d 'h -164*1 Pionir- samo doprinesla k množičnosti tu, pomeni, da je tudi na tem 3 ^ / f 3 les - *'x- “iUh 18er-se Je tudl gle<3e denai- in kvaliteti samega telesnovzgoi- področju treba preiti na pot znan- ture naše šoloobvezne mladine, nih izdatkov v prid telesni vzgoji Ta enoletna akcijami le na ši- „„ tr 4.„-------- Pouka , TT ^ - -msc v šolah, marveč je stvenega proučevanja. . obrnilo na bolje. V ta namen so obenem v znatni meri prispevala 2e ta del uspehov akcije iz vzgojne Droblemotu-e nt^rlriev f'ls® 1 ob*toJe?,ln'ustanoviJl k spremembi pedagoških odnosov 1- 1962 je pomemben. Nedvomno L mladine temveč ie hkrad n sMadi Tudi sole so odmerja- do telesne vzgoje in k spoznasnju je to tudi sad široke podpore in dala vrsto vienetliivfh rezrll ^ „ ®ledst^ 12 svojin prora- njenih moralno vzgojnih vrednot, neposrednega sodelovanja druž-P 03 rezu1'* S ? .^Za 1nabatvo If®pot^ebni.h Odraz tega dejstva se je pokazal benega zaledja šole, političnih in cuobnih rekvizitov, tako da je ,, vnvžnni., ruHc+nikn /^HnnrJlih ur družbenih organizacij, roko osvetlila pereče tatov. POVEČANJE MATERIALNE OSNOVE Lani so pionirji in mladinci .snovnih šol zgradili kar 263 in izdatkov za nabavo rekvizitov dni v resnejših pripravah učite- sMh organov, učiteljskih kolek od 7.1 do 4:1, medtem ko je 1;jev na tovrstai pou.k in že v tivov, šolskih vodstev in še po- marsičem. prej bilo 15:1 in tudi več! Z nabi-večjih in manjših telesnovzgcj- talnimi akcijami so v prejšnjem nih^ objektov, v gradnji pa jih letu pionirji in mladinci osnov-je še 161. V ta namen je 85.091 nih šol sami zbrali v denarju in članov pionirskih in mladinskih v raznem materialu 34,040.515 delovnih brigad žrtvovalo 514.695 dinarjev, medtem ko so vse šole udarniških ur prostovoljnega de- izdale za funkcionalne izdatke v razvoj, telesno zmogljivost . in la, katerega vrednost gre v de- šolskem letu 1961/62 samo 8 mi- zdravstveno stanje otrok obvez- ZDEAVSTVENO VREDNOTENJE TELESNE VZGOJE Doslej je bila skrb za telesni setjne milijonov dinarjev. Kaj pomenijo nova igrišča in rekreativni prostori ob šolah in v krajevnih središčih, si ni težko predstavljati, saj je še pred dvema letoma n. pr. le 68 % naših šol lahko vadilo na igriščih, ki lijonov 360.536 dinarjev. VSEBINA TELESNE VZGOJE JE POSTALA BOLJ PESTRA IN BOGATA Zlasti to velja za učence pr- šele vsekakor premajhna. sebej družbenih telesnovzgojnih delavcev, učiteljev telesne vzgoje. Nova akcija jugoslovanskih pionirskih iger v letu 1963, ki namerava razvijati področje tehnike med mladino, ne sme zaustaviti dejavnosti v telesni vzgoji. Dosežene uspehe iz lanskega leta je treba utrditi in na- PREŠEBJOVH DRUŽBA LJUBLJANA — GRADIŠČE 12 a kicl velikega nagradnega žrebanja 10. januarja 1963 so poverjeniki Prešernove družbe: Ida Lukežič, Mira Prijatelj, Jože Košorok, Jovan Takač, Ivan Bartol in Viktor Čeč opravili nagradno žrebanje. DOBITKE PREJMEJO: Tudi v tem pogledu pomenijo četi ali dalje razvijati vzgojo in jugoslovanske pionirske igre pre- izpopolnjevanje strokovnega ka-lomnico. Ustanovljeni so bili no- (Jj-a, ustanavljanje novih pionir-vi centri za korektivno telovad- sjlih in mladinskih telesnovzgoj-bo otrok, ki se je udeležujejo v njjj organizacij, poglabljanje avto Citroen — spaček 10020 televizijski aparat 37695 moško kolo 17328 žensko kolo 28798 transistor 35821 radijski aparat 4665 klubska garnitura 9610 električni bojler 30055 foto aparat 20957 zapestna ura 22841 in še deset praktičnih nagrad — številke srečk: 5203, 30608, 20247, 18337, 12131, 7536, 38673, 2689, 6687, 13506. Knjižne nagrade: Vse srečke, ki se končujejo na 692 ali 244. Lastniki izžrebanih srečk naj prevzamejo nagrade v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Gradišče 12 a, najkasneje do 10. maja 1963, ko bo srečkam potekla veljavnost. PREŠERNOVA DRUŽBA vih štirih razredov osnovnih šol, vse večjem številu, kar' ni nič mladinske samouprave, uvajanje so jih nekatera šolska vodstva ki so z veseljem pristopili k tek- čudnega, saj se giblje odstotek .novih oblik in vsebine in še vr- morala celo jemati v najem. ' movanju za kipec »kurirja Jovi- deformitet pri mladini med 40% £,t0 drugih vprašanj, ki zahtevajo Glede telovadnic pri gradnji ce«. Pri tem ne mislimo le na do 50 “/o. čas ;H sredstva, novih šol se žal stanje ni mnogo PO Hudinje pri Celju in šolsko Vsekakor bi najnovejši po- Zato je prav, da sta Zveza za spremenLo. Po popisu Zavoda športno društvo Žiri, ki sta si datki od 119.735 zdravstvenih telesno kulturo Slovenije in naprede.v ^ soistva LPiS je le priborila zvezno nagrado, in tudi pregledov učencev osnovnih šol Zveza prijateljev mladine Slove- 128 od 11-12 sol v naši republiki ne na ostalih 26 šol oziroma PO, (število pregledov, ki ga še nik- rdje dali ob zaključku »Leta te- imelo lastne telovadnice, kar po- ki so se uvrstili med najboljše dar doslej nismo dosegli) marši- lesne kulture mladih« iniciativo meni, da samo 31 % sol lahko v republiškem. merilu, temveč kaj osvetlili. Zanimanje šolskih za nadaljnje akcije tako v letoš- izvaja pouk telesne vzgoje v sla- tudi na vrsto pionirskih odredov vodstev, učiteljev, zlasti telesno- njem kot tudi v prihodnjih letih, bem vremenu, medtem ko za in mladinskih aktivov, ki so v vzgojnih, za telesni razvoj in fi- V. K. ostale tedaj odpade. tem ,letu množično pristopali k Materialne možnosti so danes telesno-vzgojni dejavnosti v par- pri nas že takšne, da ne bi tizanska in športna telesnovzgoj- smeli zidati šol brez telovadnic, na društva. Razen tega so v letu ki so ne samo nesodobne, ampak »Telesne kulture mladih« usta- tudi onemogočajo izvajanje so- novih 115 pionirskih in mladin- dobnega reformnega pouka, ka- skih športnih društev, tako da je Jože Šimenc - šestdesetletnik Strokovno šolstvo v Celju S šolskim letom 1862/63 so Vrtnarsko šolo v Medlogu pri nastale v strokovnem šolstvu v Celju, Poljedelsko ih srednjo Celju nekatere spremembe, ki kmetijsko šolo v Vrbju, dajejo pečat novemu razvoju. Bivša šola za trgovske vajence 3'3?v ,^e sn',ski center Borisa se je spremenila v Center za Kidriča, ki je sprejel vase bivšo blagovni promet, ki bo v dogled-Prehcdil je burno pot šestih deset- imetja v državno svojino. V povsem Vajensko šolo za kovinarsko času sprejel tudi gostinsko letij človek, ki se je s svojimi izku- novih okoliščinah je podjetje vodil, stroko, svojo za razne stroke ter g0lo stvi razdajal sprva in dolgo vrsto let ga na novo organiziral in usposobil vajenski Šoli V Veleniu in Žalcu. v gospodarskih organizacijah, a sedaj za obratovanje. Bil je tu nekaj časa „ , 5 , pnpvn Industrijske sole, to SO rudar- že nad 10 let kot strokovni učitelj pri tudi direktor. ia Združitev vajenSKin sol v enem v yeien-jU steklarska v Ro- kovinarjih na Viču. Med vojno ga je okupator aretiral, samem centru je imela določene v,. > ; motaliirštn v Rojen v Kamniku je končal strojno interniral m izgnal z družino v Bos- razloge: pocenitev vzdrževanja, I* , me .urs>' . . delovodsko šolo na TSS v Ljubljani, no, v Dvor na Um. Hkrati so mu za- „ ^UrlolVn iotoca Štorah, SO Obdržale SVOJO pozici- hkrati že pa se je založil z višjim plenili vse premoženje — za utrditev delitev učenčev v OOClelKe -Stegd - popolnoma ustrezajo strokovnim tečajem, elektromojstr- nemštva na Spodnjem Štajerskem. ali vsaj najsorodnejsega poklica • skim tečajem in še prav posebej s Trdih preizkušenj in krutosti tedaj jn primerno izboljšanje pouka svojemu namenu, poglobitvenira tečajem za predavate- več kot dovolj. Toda ni ga zlomilo. Triinh idealnim cmntrnm zrini- Poseben status uživajo srednje Ije na strokovnih šolah. Strojniški, Predal se je novi Jugoslaviji z vso „ Kljub .deaimm smo.rom ZCiru . s i rlnme stnnnip- to kurjaški in šoferski izpiti so ga se ustvarjalnostjo, zopet v Slovenski Bi- zevanja Učenčev V,skupen center, biiOKOviie suiti uiu^t. siupnje. dalje izpopolnjevali v njegovih priza- strici, tokrat pri industriji metalnih g0 ostala še nekatera nerešena tehnična in ekonomska sred- svoiZtoovOVpmsavkeata S#oičevaMe sp?™ vprašanja. Ker je nekaj oddelkov nja šola. Njima se je pridružila v industrijski metalurški šoli napo- centra nameščenih v Žalcu, se še Administrativna sola, ki jo je la, ko pn jo bila lo-t.a razformiranu, rnorsio neksteri učenci in pre— dveh letih ze zupustilo 75 3.D-fiitffifkjene1^ da vatel ji voziti v Žalec na skup- solventinj. poln organizacijskega duha še danes, no delo v šoli, kar^ povzroča Poleg navedenih rednih stro-Počitka ne pozna. Ako nima dela s nekaterim težave. Oddaljeni kovnih šol deluje v Celju še več za SstroZcovno°risanj™^k^ga todi;01? učenci so nameščeni v dijaškem izobraževalnih centrov v podjet-ekoncmr.tom in še s tem in" onim, kar domu Poljedelske šole v Vrbju jih. kjer se delavci izobražujejo terja šolsko življenje iz dneva v dan, prj Žalcu. S koncentracijo vseh za ožje profile in usposabljajo za potem se ^s™.io™ oddelkov v Celju bodo rešili tudi družbeno samoupravljanje. Pre- to nevšečno vprašanje. cejšen delež prispeva tudi Delav- Nov je tudi Kmetijski izobra- s^a univerza, ževalti; center s sedežem pri Ko gledamo na razvoj stro-Okrajni gospodarski zbornici v. kovnega šolstva v celjskem Celju. Ta združuje Kmetijsko in okraju, se nam vsiljuje upanje, gospodinjsko šolo v Šentjurju, da bo ta razvojni proces strokovnega šolstva kmalu izoblikovan in bo nastalo stalnejše obdobje za izobraževanje strokovnih kadrov. Ob tesnem sodelovanju med izobraževalnimi centri, gospo- Draštvo za modeme tuje jezike LIS bo imelo dne 17. februarja 1963 ob TO. uri v gimnaziji v Šubičevi ulici 1 — svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. strokovno predavanje 2. poročila predsednika in odbornikov UO 3. poročilo nadzornega odbora 4. volitve 5. razno. Vsi člani in prijatelji društva vabljeni! Odbor Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov pri OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU ZAGORJE OB SAVI razpisuje mesto upravnika Delavskega doma in delavske univerze Zagorje ob Savi Pogoji: visoka strokovna izobrazba in dve leti prakse na kulturno-prosvetnem področju ali srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso na kulturno-prosvetnem področju. Ponudbi je treba priložiti kratek življenjepis, dokazila o strokovni izobrazbi in zaposlitvah. Pravilno kolkovane prošnje pošljite komisiji do 31. januarja 1963. Če se do izida razpisanega roka ne prijavi primeren kandidat, ostane razpis odprt do zasedbe delovnega mesta. Razpisna komisija vrtom v Stožicah. Skrben, vesten in natančen je delavski mladini kar naj-pozornejši vzgojitelj in učitelj. Zlasti se odlikuje kot organizator strokovnega risanja, kateremu se posveča še s posebno brigo. Zdravemu in delovno sproščenemu eta! tovarišu: še na mnoga leta! V. D. devanjih, da zna in ve čim več. In potem? Združene opekarne, Strojne tovarne in livarne, Tovarne kovinskih izdelkov v Tacnu, Pivoyarna Union in še katero podjetje so imele v svoji sredi Šimenca, ki si je pridobil kakopak v njih najrazličnejše nazive od Urška Natagoj-Fielerjeva se poslovila Dne 13. oktrobra 1962 se je učitelj- priznanja izročil praktično darilo. .. _ _ - stvo občine Dravograd uradno pošlo- Svojo življenjsko pot je jubilantka darskimi organizacijami in javni-vilo od zaslužne učiteljice tovarišice Urška pričela 27. maja 1891 v sloven- jnj službami bo trQba izdelati praktikanta, asistenta, do obratovod- Urške Nabergoj-Fielerjeve, ki odhaja skl kmečki družini v Grabštanju pri , je, samostojnega referenta, višjega in- po 52 letih službovanja v zasluženi Celovcu. Šolala se je v Celovcu in do- pioine za posamezne strOKe m dustrijskega tehnika, medtem ko je pokoj. končala učiteljišče 1910. leta. Službo- poklice, hkrati pa tudi Ugotoviti po osvoboditvi prejel funkcijo dele- Na slavnosti je spregovoril tudi vala je najprej v Skofičah, nato v merila slede na notrebo kadrov sata pri Tovarni perila v .Slovenski predsednik ObLO tov. Kanduč Franc, Traminu in Aldajnu na Južnem Ti- L ^ KcluIUV Bistrici spričo prehoda sovražnega njen nekdanji učenec, ter ji v znak rolskem ter v Sent Jakobu v Rožu. CMUSO Doaocnost. V plebiscitni dobi je službovala v Dobrli vasi. V tem času je vneto sodelovala pri propagandnem delu za plebiscit in £e je s tem močno oso-vražila pri avstrijskih oblasteh. nesrečno izgubljenem plebiscitu za Sindikalna podružnica prosvetnih službeno mesto na zelenem Pohorju njo ni bilo več mesta med koro-uelavcev v Vojniku se je dne 10. na- v prijazni vasici Kunigundi. Tu je ško mladino. Avstrijsko-nemškim šo-vembra poslovila od tov. Vide Stru- začela orati ledino ter se z vso pri- vinističnim krogom so bili največji kelj, ki je v letu 19S2 nastopila za- zadevnostjo posvetila vzgojno-izobra- trn v peti slovenski učitelji, zato so -nik UPRAVNI ODBOR farsiveno-vzgojne ustanove Liboje razpisuje delovno mesto vzgojiteljice Pogoji: srednja vzgojiteljska šola z diplomo. Nastop službe 1. marca 1963 ali po dogovoru. UPRAVNI ODBOR Vida Štukljeva odhaja MRTVA ŠOLA siuzeni pokoj. ževalnemu delu. Kljub težavam je si morali iskati kruha izven ožje do- Tov. ‘Vida se je rodila 1. decem- voljno delala ter premagovala vse bra 1900 na Frankolovem v učiteljski ovire. Ljudje so jo vzljubili in bila je prava ljudska učiteljica. Tu je službovala do leta 1926, ko ji je umrl oče in je bila premeščena v rojstni kraj Frankolovo, kjer je službovala do upokojitve v letu 1962. Življenje in delo tov. Vide je tesno povezano s krajem Frankolovo in z ljudmi, ki jim je posvetila vse svoje življenjske sile. Tov. Vido poznamo kot odlično vzgojiteljico, ki je med svojim učiteljevanjem vzgojila vrsto generacij FrankoIčanov. Ze pred vojno je bila tesno povezana z ljudmi v kraju. Njeno mesto ni bilo samo v šoli, ampak je znala pomagati in svetovati vsakomur, ki se je zatekel k njej in je cenil njene izkušnje in njeno pripravljenost. To svoje delo je še bolj poglobila in razširila po vojni. Povsod je sodelovala, najraje pa pri kulturno-prosvetnem delu in pri družbenih organizacijah. Tovarišica skup- Nekje na Dolenjskem je šola. da so se prišli sem pripravljat potrudi le toliko, da lahko v miru Popolnoma nova zgradba, z veli- za bodočnost, ko bodo morali na- pove učencem tisto, kar morajo kimi okni, prostornimi razredi, s daljevati naše delo. Kako se bodo vedeti, in da jim zapiše ocene. v tej pusti zgradbi pripravili? Redkokdaj se kdo od njih spom-Mar je res, da mora otrok v ni, da so ‘ prostori za kabinete, za zbornico, Sjr*.*-*.«1 Sk^a‘ki'• i0 tt&FSJLg SESSi ^ mo mimo te sole, se nam zdi, nice, nekaj matematike in morda bodoči borci za mir in srečo člo- aa je tista majhna m zakonita ge življenjepis kakega pesnika? veštva. Nekateri so še mladi a vas marsikaj pridobila, da je na- Saj tak ne bo postal socialisti- zdi se, da tudi njim MANJKA pravila velik korak naprej, da je čen človek, saj bo robot. Ne, jaz MLADOSTI, za nekaj sežnjev bliže socializmu, nočem, da bi bil moj sin robot. Pa ni. Res ni. Stopimo na hodnik! Ne bi Vprašamo za pionirski odred na šoli. Nekdo od učiteljev ima nekaj zvezkov in v njih je zapi- Hočem, da postane človek. Nato izvemo, da so šolo zgra dili vaščani in okoliški kmetje sano članstvo, članarina in drobne mogli najti nečesa, kar bi .nas sami. Brez števila prostovoljnih opombe z raznih tečajev in se-zbodlo v oči. Ni ravno umazano, delovnih ur je vloženo v to minarjev, kjer se je usposabljal Kljub vsemu trudu, da bi našli zgradbo. Mnogi so prispevali svoj nekaj pomanjkljivega, se bomo material: kamenje, pesek, les. nazadnje zedinili v tem, da je šola Hoteli so, da bi njihovi otroci ži- ravno za delo v pionirskem odredu. Šola je mrtva. Ne izvršuje aiužini. Že v rani mladosti je tov. Vida je odbornica Krajevne Vida občutila težko življenje urad- nosti, aktivna sodelavka firn/inc 7. 7 otroki. Otroška le- ^13 NOV nosti, aktivna sodelavka pri organ, niške družine z 7 otroki. Otroška le- NOV in RK, socialna delavka, ta je preživljala na Frankolovem NOB je sodelovala s partizani I • ; __________________________________ r. v,. . ______________________ „v movine. Dolga je bila vrsta učiteljev, zanemarjena. Cista je. Svetla je, Uda ^bm11 nbhnvi SVOjega poslanstva' Žalostna, ki so našli svnip nrwn nnHr-nčiP dela a v njej se ne počutimo udobno. otroci ’lni mladosti in u3tva^_ _ Upamo, da je to edina takšna Dalpp rial op cm p r>rl fooa Ha 'hi • i___ur ^~ ki so našli svoje novo področje dela _ _ „ »p«8 Daleč; daleč snToTd tega, da~ bi ^nostLZdi Slabšo zdaj “ šola V nali ^upnostl' ^oinVafeghoiŽif’ aeilS 3feboč?iue in ^u^vo^^nSve^1/enf K se je f ^ čaranj. Kot tujri gredo mimo tega Makarenko je nekoč ter se je tudi ona odločila, da po- rišico Vido in se še danes rado obstane učiteljica in vzgojiteljica naše raca k njej po pomoč. Mnogi mladine. Kes je tov. Vida odšla v 15 Maribor na učiteljišče, kjer je leta 1923 maturirala in nastopila prvo vrg^aVnImšo™ko0inni?idsk?-prosvetno ^ier na steni ni nobene slike, ni- svojega dela. Nihče se s svetlimi Vse šole>. vse otroške ustanove delo. Sodelovala je v orkestru, hiia česar, nad čemer bi se samo za očmi, ki bi se spominjale dolgih rnorajo biti vzorne! Povsod vzga- ^v.v-ct k njej po pomoč. wjwvuwwv«i.c«. je v Ul Ut, v-eoax, Tlet d CCiliCl UT bČUllU Z. Čl V^eTiTT, TVT TJT O C CjJCUillTilJclit: d Ul g, lil u~ ---- . _ w in^reskrbela1 socialm^^mncS? jPoseb- jfustS' tum^druftoo3 trenutek ustavilo in spočilo naše noči dela na tem gradbišču, ne ^mo ljudi za socializem, no so ji pri srcu otroci padlih bor- Leta okupacije je preživela izven oko. Nekaj časa strmiš v prazne ozrQ v velika okna. Solo so zgra-jim je štipendije^ ali prosvetne službe med sorodniki v Vet- in puste stenej nato se žačneg ^ili, zdaj pa jim je postala tuja. ■ra- cev. Uredila j.... jv. preskrbela učna mesta. Napisala je ljudem na stotine prošenj. Nesebična Avgusta 1945 se je vrnila v Dravo- prestopati proti vratom in poča- tt Da’ MLADObTI ljubezen do ljudi je osnovna pote- grad, kamor se je pred tem vrnil iz si -r,MANJKA. za Vidinega značaja. Frankolčani to taborišča njen mož. Spet je službo- ves poparjen zunaj. FomiSlI§ Tri« -ipi, Snlp? Doma njeno globoko humanost znajo ceniti vala v ljubljenem Dravogradu. Po le- na otroke, ki se morajo v takih „„ ' J ."f ^ a . in so ji hvaležni za vse, kar je sto- tu dni sta si z možem z|radila prije- J Sa ne najdemo. V gostilni je. nia za njih. ten dom v Crnečah, kamor sta šla tu- p storm pripravljati za svoje Tudi njemu manjka mladosti. sM&gS&&£ šSSm^S^B "Xni£“ ST£S delo, se ji tovariši iz prosvetnih vrst nasvetu učila le še dve uri dnevno, visela vsaj kakšna slika, vsaj vsakega državljana in kar hoče-iskreno zahvaljujemo. Bila je iskre- z zaključenim šolskim letom 1901/62 kakšen lonci- čn m vin nc hd mo vzsoiiti tudi v vsakem našem na, dobra in delovna tovarišica. Vsa- je torej dopolnila 52 službenih let, 52 *vaKSen iePa^. ce bi kje na hod- mo vzgojra tudi v \saKem našem ko delo je temeljito opravila in ni- let' dela za našo slovensko mladino, niku stal kakšen kipec, Če bi ne- &°laL)U- Manjka mu odgovornosti. k°a J11 /.nala reci: NE! Svoje bogate Vsa se je razdajala v službi za na- kte • ■ , ■ x ' v Te ne manjka samo njemu. Manj- pedagoške izkušnje ni ljubosumno še ljudstvo v dolgih letih učiteljeva- .J Pionirski stencas. V ka je vsem tistim ki stonaio vsak hranila, ampak jih je bogato delila nja. Za to ji - ob redkem jubileju - času pouka nas V tej šoli sprem- rtan 'iž •• P 3 7 ml a.i sim kolegom. v imenu treh generacij, ki jih je j-ia ip „ Član pred ucence m jim predava- Hvala ti, tovarišiča Vida, za vse! vzgojila, res prisrčna hvala. , ir^ razbijanje učen- j0 slovnico, matematiko, vse tisto, »PROSVETNI DELAVEC List izdaja republiški odbor sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije — Izhaja vsakih štirinajst dni med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Kam — Naslov- uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva; 33-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII — Letna naročnina znaša 400 din, za šole in ustanove 700 din — Štev. tek. računa 600-14/608-16 W-Tisk: CZP »Ljudska pravica« UVCUCl. A A A toC i J. 1U A lA riž, V O Lil Jože Praper cev, naših otrok. Ne zavedajo se, kar zahteva učni načrt. Vsak Obvestilo Bralce, ki so v našem listo vsak mesec zasledovali preglede zvezdnatega neba, obveščamo, da ne bomo več objavljali teh pregledov. Kogar zanima ta problematika, bo lahko našel take preglede v drugih strokovnih revijali in listih.