Stabilizacija iz fotelja
Včeraj so prišli oni te pisarn in nam tlačili v roke nekakšne papirje, ba-je je šlo za stabilizacijo. Ker to pesem poslušam 'včasih bolj umirjeno, vča-sih pa na ves glas že ne-kaj let, me novo besedilo na stare note ni preveč za-nimalo. Za vsak primer sem jih vzel domov, da me ne bi zmerjali z one-snaževalcem okolja, če bi ga kar pred tovarno vrgel proč, pa Se za Rdeči križ bi ga lahko dal, ko že vsak teden zvonijo in prosijo za papir.
A ni vrag, da jih je do-bil mulec v roke in je svo-jo brucovsko pamet zapi-čU vanje in me zvečer za-čel med nogometno tekmo nekaj moriti.
»Oče, kaj to pomeni, več-ja disciplina pri delu; jaz sem mislil, da si ti di-scipliniran, ker to vedno od   mene  zahtevaš!«
»Mulo, bodi tiho, tistih mojih pet minut zamude ni nič, tisti v pisarnah pri-dejo po pol ure kasneje, pa nikomur nič!«
Daj no, meni ti vedno poješ Htanije, če dobim neopravičeno zaradi petih minut. Ti, kaj pa tole — držati se časa malice?«
»Veš, to pomeni, da se ne bo več hodilo dopoldne na trg in k frizerju ali pa v »osednjo pisarno na fco-vico.«
»Daj no mir, pa ja ne boš trdil, da ti nikoli ne cukneS iz »žepnega priroč-nika« in ne vržeš taroka med malico. Da veš, safno meni so v šoli dali ukor, ko sem po zvonenju pri-šel v razred, ker se mi je zdelo >škoda celo cigareto vreči v WC, ti si me pa do-ma malo po sedalu. In kaj je tole — zmanjšanje reprezentance — a vambo odslej vratar »šepne pri-ročnike« jemal, ali kaj?«
»To ni zame pisano, to je za tiste zgoraj!«
»A je to tudi za tiste zgoraj — boljša organizaci-ja dela, dvig produktivno-sti, zrnanjianje odpadnih surovin, zbiranje odpadnih surovin itd. ?«
»Sine, slne, ko boš v slušbi, boš videl. Kako naj si delo bolje organiziramo, ko se nobenemu nič ne da. Če pa kaj predlagaš, pa vsi nate; saj imamo tiste s šolami, ki mislijo za nas, kaj boš ti brez šol. Čemu bi v istem času več nare-dil — če preveč presežem normo, ml jo takoj dvigne-jo. Raje kako naduro use-kam, če je potrebno — do-bim precej več. Odpadne surovine — če konstruk-tor sedi samo v pisarni je normalno, da so načrti eno, kako se pa stvar dd izdelati. je pa drugo. Zbi-ranje odpadnega materiala — ga imamo Se nekaj časa lep kup na dvorišču in se nihče ne spomni, da bi or-ganiziral odvoz, papir pa od časa do časa za&gemo.«
»Kaj pa stimulacija. ra-cionalizatorstva, inovator-stva?«             __
»Veš, to je pa takole. Zadnjič si je neki pob ne-kaj zamislil, pa smo mu ta stari povedall, da še dvaj-
set let tako delamo in nam gre še kar v redu in da pišče sega petelinu komaj do ostroge. Potem je nekaj trmoglavil in se silil in smo ga na komisiji lepo zavrnili. Potem se je pa nekaj zmenil z direktorjem in sta zadeva skupaj pred-ložila in smo normalno vse potrdili. Sicer je pa bolje naredil kot tisti zelenec pred leti, ki je dobil patent so lasten denar in ga fino prodal v tujino, mi smo ga pa nekaj let kasneje . kot licenco stokrat drašje ku-pili. So tudi take barabe med nami.«
»Kaj pa tole piše — v pogojih, fco fluktuadja de-lovne sile presega 15 od-stotkov, je težko realno predvidevati vidnejši dvig produktivnosti, ker nam fluktuira zlasti delovna si-la s protzvodnih delovnih mest, in sicer predvsem nekvalificirani in kvalifici-rani delavci?«
»To je takole — vsi gre-jo raje tja, kjer podjetje organizira večerne osnovne in poklicne šole — če pri nas SeliS itudiratt, ne do-biš ntč povrnjeno, zlasti če si mlad, ker se lahko zgodi, da bi ob reelekciji kdo od mlajših bolje ustrezal. Po-leg tega pa si stanovanja delijo zgoraj. če jaz ne bi »fušal« Čez vlkende, tudi mi ne bi imeli hišice, bodi prepričan.«
»In tole — stabilteaeija je akcija vsakega posamez-nika, da zavestno izpolnju-je svoje obveze, ki izhaja-jo iz tega programa.«
»Veš kaj, zdaj pa dovolj, dokler bo tak program se-stavilo pet Ijudi in ga ta-koj poslalo na višje foru-me in se potem hvalilo, da so ga sestavili med prvimi in da je eden boljših v na-šem mestu, toliko časa se jaz osebno po&vižgam nanj, zlasti še, če ga dobim dva meseca kasneje, ko je še bil razposlan kot nekaj, kar so sprejeli vsi delovni Ijudje naše TOZD in s tem pokazali visoko politično zavest. Mene kar v neza-vest sili.«
»Veš, oče, vseeno nimaS prav! Zakaj ne poveš tega, kar si meni, na zboru de-lovnih Ijudi? Zakaj si tiho in komaj čakaš, da prideš domov 10 minut prej, fct jih potem zabiješ v gostil-ni. Moji kolegi, ki ne grejo študirat, se mi povedali, da so enkrat na zboru delav-cev začeli postavljati vpra-Sanja in da so kot mladin-ci dajali svoje mnenje, pa so jim Ijudje zaploskali. In so program dopolnili in je sedaj njthov, tak, da se vsak dan po njem ravnajo in stalno mislijo, kaj bi se vse dalo storiti. To bi lahko H naredil. saj si v sindikatu vendar!«
Potem sem ga naandl spat. Naj bere Karla Maya, kar smo mi počeli v nje-govih letih in nai se ne vti-ka v gosnodarstvo ...
... Amvak mulec le ni neumen. Nekaj bi se pa vseeno dalo storiti.
»Sine, daj mi tiste papir. je nazaj!!«
Gorazd Marinček