Leto 1927. Izdaja: Župni urad v Tržiču. Za november. CERKVENI GLASNIK ....................................................iiiMiimf. ______V V V .Milim......I............................................. : Izhaja zadnji teden v mesecu: ^ ^ TRZISK^) iZ U P N 1 J O i Posamezna številka stane 2 Din.: Cerkveni pogreb. Cerkveni obredi za ranjkimi so izraz naše sv. vere, znamenje krščanske Hjubezni in zveličavna pomoč vernim dušam. Vsi obredi pri pogrebu in črnih sv. mašah imajo dramatičen značaj. Duhovniki, ki izvršujejo obrede, molijo molitve nekaj v svoji osebi, nekaj v osebi umrlega, kakor da bi umrli molil, deloma pa tudi v osebi Kristusovi — kakor da bi govoril Kristus. Pri obredih si morama torej predstavljati, da nastopajo mrtvi sami, v njihovi osebi molijo duhovniki in pojejo, kaikor da bi iz onega sveta iprihajale prošnje ranjkih, ki prosijo usmiljenja in sililkajo v pretresljivih besedah svoja čustva, strah in grozo. Pri pogrebih imamo pred seboj mrliča, pri črnih slovesnih svetih mašah pa postavimo v cerkev črno pogrnjeno krsto, k"i naj nas spominja na umrlega in nam nekako dramatično predstavlja smrt pokojnega, njega sodbo, pa tudi njegovo posmrtno živJljienje. Ker se obredi ob pogrebu in slovesna mrtvaška opravila vrše v latinskem jeziku, bo gotovo vse vernike zanimalo, kakšne vsebine so te molitve. Pri pogrebu odraskga mrliča izražajo vse mobtve žalost in pokoro in zato je obredna obleka črna, pri pogrebu nedolžnih otrok pa izražajo vse. molitve neko tiho radost sv. cerkve, da je nedolžna duša šla k Bogu in zato se vrši obred pri pokopu otroka v beli štoM. Pri pogrebu odraslega pokropi duhovnik mrliča pred hišo z blagoslovileno vodo in moli: »Z nebeško roso naj napolni tvojo dušo Bog, Oče in Sin in Sveti Duh.« Amen. Nato pokadi s kadilom krsto rekoč: »Z nebeško vonjavo naj pase tvojo dušo Bog, Oče in Sin in Sveti Duh.« Amen. Nato moli po-kopovalec antifono — nekako predmolitev, ki se glasi: »Ce boš na grehe gledal, o Gospod. Gospod, kdo bo ostal.« Nato pa molijo vsi duhovniki menjaje se oni pretresljivi psalni 129. Kakor da bi umrli klical iz onega sveta, tiToiiijo: Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod! Gospod usliši moj glas! Naj poslušajo tvoja ušesa glas moje prošnje. (jospod. če boš na grehe gledal: o Gospod, kdo bo ostal? Toda pri tebi je odpuščanje, in zavoljo tvoje postave čakam na tebe, o Gospod! Moja duša se zanaša na njegovo besedo: moja duša v Gosipoda zaupa. Od jutranje zore do noči, naj Izrael (človeštvo) v Gospoda zaupa. Ker pri Gospodu je iisniiljenje in pri njem je obilno odrešenje. In on bo Izrael rešil vseh njegovih hudobij. (iosipod, daj nm večni mir in pokoj; in večna luč naj mu sveti. Nato zopet pokopovalec pokropi in pokadi truplo, kakor v začetku. Nato sc razvrsti p(%rebni sprevod. V ipogre4mem sprevodu gre najprej križ kot znamenje zveličaiiija, pod katerim se je umrli boril za nebeško kraljestvo. Nato gre po pravilih duhovščina. Ce se kaka korpora-'^iia, kako društvo, »deleži pogreba korporativno in morda z zastavo, more iti ta skupina takoj za križem, kakor je pri "as navada. Najprej možki in nato ženske. Pri tea priliki naj omenjam, da je v cerkvenem zakoniku prepovedano udeležiti se cerkvenega pogreba z zastavo, ki nosi kake protiverske znake, jasno je tudi, da cerkvena oblast ne more dovoliti, da bi se pri krščanskem pogrebu vršile kake manifestacije z zastavo ali kakorkoli za kaka društva alr organizaciijei, ki imajo očividno protikrščansika načela. Cerkveni poigreib je verski obred in pri tem pač ne more cerkev dovoliti, da bi se pri cerkvenih obredih nosili proticerkveni znaki ali pa da bi se pri cerkvenem O'pravilu celo na kak način manifestiralo za protikatoliška načela ali za protikato-liški boj! To je ijasno! Kjer bi se kaj takega hotelo storiti, tam se pač duhovščina ne more udeležiti sprevoda oziroma pogreba. Ob takih prilikah večkrat beremo potem prav grde napade na duhovščina, ki še bolj jasno pokažejo, da je bilo vse imscenirano le zato, da se deimonstrira proti cerkvi in krščanstvu. Duhovščina gre tik pred krs'to in moli ali poje med potjo v cerkev oni pretresUjivo lepi psalm: »miserere«, ki se glasi v slovenskem prevodu sledeče: Usmili se me, o Bog, ,po 'Svoji veliki milosti; in po obil-nosti svojega usimiljenja izbriši mojo hudobijo. Operi me vedno bolj od moje krivice in očisti me od molje pregrehe. Ker spoznam svojo hudobijg in moj greh mi je vedno pred očmi. Zoper tebe samega sem grešil in vpričo tebe sem hudo storil; si opravičen v svojih besedah (sodbah) in premagaš one, ki te obsojajo. Glej namreč v hudobiji sem sipočet; in v girehih me je spočela moja mati. Gleij, resnico ljubiš; neznane skrivnasti svoje modrosti si mi razodel Pokropi me s hizopom (kropilom) in bom očiščen; operi me in boRi bom bel kot sneg. Daj, da bom slišal veselo in prijetno besedo in potrte kositi bodo poskakovale od veselila. Obrni isvoje obličje od mojih grehov; in zbriši vse moje hudobije. Cisto srce vstvari v meni, o Bog; in obnovi pravega duha v mojem srcu. Ne zavrzi me izpred svojega obličja; in svojega svetega duha mi ne odvzemi. Vrni mi veselje svojega zveiličanja; in v dobrem duhu me potrdi. Krivične bom učil tvoja pota; in hudobni se bodo k tebi spreobrnili. Reši ime krivde krvi o Bog, Bog mojega zveličanja; in moj jezik bo z veseljem hvalil tvojo pravico. Gospod, odpri moje ustnice, in moja usta bodo oznanje-vala tvojo hvalo. Ako bi bil hotel daritve, seveda bi ti jo bil dal; nad žgavnimi daritvami nimaš vesel'ja. Dar Bogu je skesan duh; potrtega in ponižanega srca, o Bog. ne lx)š zaničeval. Stori milost, Gosipod, po svoji dobri volji Sijonu; da se sezidajo zidovi Jeruzalema. Str. 2. .CERKVENI GLASNIK" Stev. 38. Tedaj boš sprejemal darove pravice, žPtve in žgavne darove; tedaj bodo pokladali na žgavni altar darilne živali. Gospod, dalj mu večni imir in дзокој in večna luč naj mu sveti. Ko stopajo v cerkev, moli diuhovščina: »Pridite na pomoč božji svetniki, prihitite angeli Gospodovi, sprejmite njegovo dušo, iprivedite jo pred obMje Najvišljega. Naj te sprejme Kristus, ki te je poftdical in v naročaj Abrahamov naj te privedejo angeli.« Ko pridejo v cerkev, poleže mrliča sredi cerkve in duhovnik moM za poikojnika sledečo molitev: »Ne obsodi svojega siltižaibnika, Gosipod, ker pred teboj ne bo nihče opravičen, če se mu od tebe ne podeli odpuščanje vseh grehov. Naj ga torej ne teži tvoja sodba, ki ti ga priporoča resnična prošnja krščanske vere, temveč naj s pomočjo tvoje milosti uide obsodbi tvoje pravice, ki je bil v življenju zaznamovan z znakom svete Trojice. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen. Nato se poje ona veličastno pretresljiva molitev: »— Libera.« »Reši me'. Gospod, od večne smrti oni strašni dan, ko se bo gibalo nebo in zemlja, ko prideš sodit z ognjem svetovje. Groza me pretresa i rt bojim se, ko pride preiskava in grozi tvoj srd, ob uri ko se bo treslo nebo in zemlja. Oni dan, dan jeze, groze in gorja, veliki dan in nad vse grenki, ko prideš sodit svet z ognjem. Gospod, daj mu večni mir in pokoj, in večna luč naj mu sveti.« Nato zapoje duhovnik piretretslijivi: »Kyrie, elelson — Gospod, usmili se; Kristus, usmili se; Gospod, usmili se! Za tem moli očenaš, pokropi krsto z blagoslovljeno vodo in jo pokadi s kadilom. Nato moli prošnje: »Peklenskih vrat, reši Gospod, njegovo duša Naj počiva v miru. Amen. Gospod, uslišt mojo molitev in moje klicanje, naj pride k tebi. Gospod z vami. In s tvojim duhom. MoHimo: Gospod, kateremu je lastno, da vedno usmiljenje skazuješ in prizanašaš, ponižno te prosimo za dušo tvojega služabnika N.. ki si jo danes poklical iz tega sveta, da je ne izročiš v roke sovražnika, da je ne pozabiš vekomaj, ampak daj da jo sprejmejo angeli in jo pripeljejo v domovino raja, da ne trpi kazni pekla, ampak uživa večno veselje, ko je v tebe upal in veroval. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.« Na poti iz cerkve na pokopališče pojejo duhovniki: »V raj naj te privedejo angeli, pri tvojem prihodu naj te sprejmejo mučene! in te pripeljejo v sveto mesto Jeruzalem. Kori angelov naj te sprejmejo, in z ubogim .Lazarjem imej večni ipokoj.« Pokopovalec pokropi grob z besedami: Naj bo posvečen ta grob v imenu (ičeta in Sina in Svetega Duha. Amen. Ko denejo krsto v jamo, jo duhovnik pokropi in pokadi i» z besedami, ki jih govori že pred domačo hišo ob blagoslovu. Po obredu, ki ga diuhovnik govori v slovenskem jeziku, moli še latinsko sledečo molitev: »Stori, Gospod, tvojemu umrlemu služabniku to usmiljenje, da ne prej*ne plačila v kazni za svoja dejanja, ki je bil pripravljen vršiti tvojo voljo; da ga, kakor je bid tu v pravi veri združen s trumo vernikov, tako pridruži tvoje usmiljenje z angelskrmi kori. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. Gospod, daj mu večni mir in pokoj. In večna luč naj mu sveti: Amen. Njegova duša in duše vseh vernih umrlili naj po milosti božji počivajo v miru. Amen.« Nato moli še znano slovensko molitev in en očenaš za umrlega, enega za vse, ki počivajo na tistem pokopališču in enega za vse verne duše v vicah. In končno pokropi duhovnik vse verne in mriliča zagrebejo. Tako svečano pretresljivo poikopuje cerkev verne kristjane, ki um rjo združeni is cerkvijo. Duhovnik moli v imenu pokojnega, objednem prost za njega pa tudi v imenu vse cerkve. zato ima njegova molitev pri pogrebu še posebno moč. ker z njim moli vsa cerkev. Cerkev in stanovanjsko vprašanje. Nadškofijski ondinariat v Freiburgu v B. je izdal oiklic na vse duhovnike in laike, ki se zanimajo za stanovanjsko bedo, da se udeleže zboirovanja, na katerem naj bi se posvetovali, kako najti sredstva in najboljši način, da se odipomore stanovanjski bedi in da bi se zidala posebno mala stanovanja za ddlavske sJo'je. Danes je eno najbolj perečih — socialnih vprašanj: stanovanjsko viprašanje. Kdor pomaga ljudstvu v stanovanjski bedi, izvršuje telesno delo usmiiKjenja v najizdatnejšr meri, zakaj med vsemi potrebščinami človeka je pač vprašanje stanovanja eno nafvažnejših. Stanovanjska beda — družina brez zdravega stanovanja — je skoro tako veliko gorje, kakor brezposelnost — pomanjkanje zasltižka. Ko Gospod govori o sodnem dnevu, obljublja večno plačilo onim, ki so v življenju točne nasičevali jednako, kakor onim, ki so tujce sprejemali pod streho, to je onim, ki so brezstanovanjcem oskrbeli stanovanje. Pogubljenim pa bo govoril, da so tudi radi tega pogubljeni, ker niso tujcev — onih. ki so brez stanovanja — s,prejemali pod streho! Kajti: »karkoli ste storili komu mojih najmanjših bratov, to ste meni storiH; in karkoli niste storili komu mojih najimanjših bratov — tega meni niste storili!« Skrbeti bližnjemu za stanovanje je predvsem deJo krščanske ljubezni, ki smo jo dolžni izkazovati svojemu bližnjemu. K iJajišanju stanovanjske bede nas pa mora tudi nagibati skrb za moralo našega ljudstva, skrb za zveličanje duš. Stanovanjska beda je v veJiki meri kriva nemoralnih razmer po družinah v mestih in industrijskih krajih. Koliko nečistosti je kriva stanovanjska mizerija! V tesni sobi leži skupaj mladina obojega sipola; v eni sobi neredko po več družin — Koliko parov bi rado sklenilo zakon, a ga ne morejo, ker ne dobe stanovanja —! In vsled tega koliko nevarnosti za »reih in koliko greha! Zle posledice stanovanjske bede se morda najiiujše kažejo v moraJnem oziru —! Tako je skrb za dobra stanovanja ne samo telesno delo usmHjenija, amipak tudi duhovno delo usmiljenja. VsJed tega je v stanovanjskih stiskah, kakor so danes, naša krščanska dolžnost, da po svojih močeh skrbimo za olajšanje stanovanjske bede. Tudi v Tržiču je stanovanjska beda velika. Priznati mo-ramio, da je zadnjih pet let »Predilnica« mnogo storila za olajšanje stanovanjske bede v Tržiču in ko bi bila vse t>odjet!ja v Tržiču in okolici tako skrbela za stanovanje svojim detov-cem, kakor je predilnica in tkalnica, bi pač pri nas ne bilo danes nikake stanovanjske bede! Mnogo delavcev mora daleč hoditi v naše mesto na delo, ker tu ne dobe stanovanja: mnogi stanujejo v slabih in nezdravih stanovanjih: so pa tudi obrtniki in uradniki, ki zdilmjejo vsiled pomanjkanja stanovanj. Pred par tedni sem dobil delavsko družino s 4 družinskimi člani.'ki je bila pirimorana stanovati na — skednju! Potreba je velika, dolžnost pomagati jasna! T(xla — kako?! To je vprašanje! Dolligo časa smo premišljevali, kako bi mogK kaj storiti v olajšavo stanovanjske bede. Iskali smo cenenih kreditov in stavbišč, pa nismo mogli priti do kakega uspeha. Sedanji minister za socialno poitiko dr. Gosar pa nam je dal upanja, da bi bilo mogoče dobiti po ceni denar za zidavo stanovanjski ji hiš, zato smo se odločili, da ustanovimo »Stanovanjsko zadrugo v Tržiču«, ki bo skušala svojim članom zidati stanovanjske hiše in jim osikMiela priliko večletnega odplačevanja ali amortizacije. Stanovanjska zadruga je že registrirana pri sodišču. Njena prva skrb bo, da si pridobi cenen kredit in pa 'primerna stavbršča. Poskusili bomo storiti, kar se da! Obetamo nič ne! Zavedamo se velikilt težav, ki nas čakajo In tudi (exa, da se bodo morda gotovi krogi smejali, če se nam poizkus ne bo posrečil. Mi pač ne razpolaguiiiio z državnim ali občinskim denarjem, ampak bomo morali vse pač storiti; s svoljimi močmi in z lastno organizacijo. Ce bi se nam poizkus ne posrečili bomo imdi vsaj zavest, da smo hoteli storiti dobro! Stev. 38. .CERKVENI GLASNIK" Str. 3. če pa bečemo, da bo stawovainska zadr-uga v Tržiču uspela, aas pač mora podpirati vsa naša — iavnost — vsa naša žiipmga! Akcija, ki jo bomo začeK >e strogo dobrodelna! Ји eato se v našem listu obračamo do vseh dobrohotno čutečih, da ipodipirajo Stanovanjsko zadrugo s tem, da priisto-paijo k njej kot člani zadruge. Kn delež znaša 100 Din, vsak lahko vzame več deležev. Denar ne bo izgubljen! Vsak, ki postane član zadruge, postane solastnik tudi njenega premoženja. če bi se nabralo doveij članov, bi mogila zadruga zidati Tia svoj račun •stanovanjske tiiše in jih oddajati v najem. Priznam, da je možno, da padejo cene in bodo hiše manj vredne in tako manj vredni tudi deleži, toda v dobrodelne namene, kakor je lajšanje stanovanjske bode, bodo pač vsi do-broTtrrsleči radi tudi kaj žrtvovali, oziroana riskirali. Vsied tega vabimo najširšo javnost, da se udeleži v naj-* večjem Številu te akcije in da se oglas] kolikor mogoče mnogo tržičanov kot članov te nove zadruge. Pokažimo, da je med nami pravi trSČanski duh požrtvovalne ljubezni, ki pomaga bližnjemu v njegovi bedi. Priglase k zadrugi siprejema nje predsednik Janez Ma-jeršič, oblastni poslanec, pa tudi žiipni urad. Cerkev In delavstvo. Med socialističnim in konTunističnim delavstvom se kaj rado Bdrflia ipo katojišM cerkvi, njihovo časopisje neprestano širi razne laži, kakor da je katoKška cerkev proti delavskim interesom in da so edini, ki kaj store za delavstvo, sociaiMsti in "komimisti. Neki francoski časopis ugotavllia napram tem sledeče: »Prvi zalcon, ki je odpravil nedefljsko delo, je bil sprejet v trancoskem ,parlamentu od katoliške večine N. nov. 1814. Prvi zakon za varstvo del'avk in otrok so predlagali francoskemu parlamentu trije katoliki, med njimi sloveči graf Mon-tailembert, dne 22. decembra 1841. Misel za mednarodno tralrOTrttev varstva delavcev je sprožil leta 1857. veren katolik Daniel le Grand. Prvo kreditno zadrujgo je ustanovil leta 1880. katoiličan Mkwnt. Prvo podeželsko hranilnico je ustanovil župnik Rajn. Prve vrtne kolonije za delavce je ustanovila dobra katoličanka gospa Hervieu; leta 1891. pa jezuit p. Vopette. Za gluhoneme se je prvi zavzel duhovnik dc Г Rpee. Prvo delavsko ministrstvo v Kvropi je bilo ono v Belgiji, ki se je začelo 25. maja 1895 pod katoliško vlado. Največ .socialnih zakonov na Francoskem je predlagal katoliški vodi-tdlj Afbert de Mun, v Nemčiji pa Katoliški centrum. Zahtevo po pravičnih fn zadostnih plačah je stavil paipež Leon XIII. v svoji cncfkliki. Uamlljene sestre in drugi redovi so v enem samem letu na Francoskem oskrbovale 150.000 siromakov in bolnfkov. Kaj je storila duhovščina in katoliški redovi med svetovno voj^o, pa vse veste in ste vsi čutiš.« Tako francoski list. In na Slovenskem?! Je pač podobno! Katoliški javni delavci umiriijo bfez beliča, da jim morajo drugi plačevati pogreb, sociali.stičaii pa žive kot milijonarji--! Dobrcydehie ustanove v SHovenijii v ogromni večini izvirajo od zavednih katolikov in zlasti duhovnikov. Kdo edini dela pri nas za dobro delavsko zakono'dajo?! Le katoliki! Ko pridejo na odločilna mesta razni delavski nekrščanski voditelji, jim je prva s'krt), da sknbe za sebe in da pod,pirajo protikatoliški boj, skrb za Magor delavca pride na zadnje ali pa sploh je ni! Poglejmo v T.ržič! Mi se ne maramo bahati, toda resnico pa lattko pove,mo: edino od katoliške strajii se resno in nesebično deila za delavski blagor, samo od te strani se dobrodehiost praktično izvršuje. Seveda z javnim denarjem vsak lahko dobrote deli; katoliško misleči moramo našo dobrodelnost vzctrževafi pred vsem s privatno dobrodelnostjo —. Kdo ima torej srce га reveža hi delavca?! Preganjanje katolHiov v MehHtl. Najnovejša poročila sporočajo o preganjanju katolikov v Mehiki po socialistično-(komunistični vladi Callesa sledeče: V državi Jalisco je dal' predsednik CaMes pregnati 30.000 — trideset tisoč — katolikov iz njihovih hiš. Vso to pokrajino, ki spada med najrodovitnejše v vsej državi, je dal opustošiti. Na vasi in mesta so s topovi streljali vojaki in porušili vse; kar ni zbežalo, je našlo smrt ipod razvalinami; 30.000 ijudi pa tava sedaj brez strehe in hrane po gozdovih. V mestu Gua-najnato je bil ustreljen neki mož Rafael Chovel, ker so ga smatrali za duhovnika, z njim vred so ustrelili tudi čevljarja Janeza ChagoOa, ki je prejšnjega imel pod streho. Neprestano po noči strelljajo duhovnike. V mestu Guadalajara so duhovnika Saba Reys polili z bencinom in ga nato zažgali, da je umrl v plamenih v strašnih mukah. V Zacatecas so vojaki Callesa prijeli duhovnika Correa, ko je ravno delil bolniku sveto popotnico. Najprej so ga hudo pretepali, nato so ga pa pripeljali k vernikom, ki so bili obsojeni v smrt in so jih ravno hoteli ustreliti. Rekli so mu, naj te obsojence izpove. Ko jih je spovedal, so zahtevali od njega, naj pove, kaj so se mu izipovedalL Ker jim tega ni mogel in ne hotel izidati, so ga na mestu ustrelili. V mestu Panteon de Dolores so na robu groba ustrelili 17 duhovnikov. Del teh je bilo še živih, a so so-cialistično-komunrstični vojaki prisili grobarja, da je vse za-grebel v jamo žive in mrtve. Grobokop je pri tem znorel od gre z:. Drugod poročajo, da so pokopali 4 žive duhovnike. V imestu Parras so ustrelili 5 članov katoliške mladeniške organizacije, med njimi 15-letnega dečka, v mestu Arandas so ustrelili 13-letnega dečka! V kraju Toiuca so vjeli mladega Mannela BoniUas-a, ki je poučeval mladino katekizem. V Mehiki je od predsednika republike prepovedano poučevati krščanski .nauk. In tega mladega učitelja so nato na veliki petek privezali na križ in so ga ob 3. popoldan ustrelti--- To so sama dejstva, imena in kraji, kjer se 'je to zgodilo. Vse to je dognano po zanesljivih pričah, vatikansko uradno glasilo je priobčilo vse te podatke in vse svetovno časopisje, ki ima le količkaj še čuta pravičnosti, obsoja ta zverinska grozodejstva. • V Mehiki imamo jasno pričo, kam pride država in kako se dela s katoliki, če pridejo do Wade protikrščanske socia-listično-komunistične stranke. Tržliki vzorniki. Lahov a Franca (Frančiška Drukar) opravljala je v očeh sveta sicer majhne reči, toda na izboren način, t. j. z veliko vnenw), lijubeznijo in vstraj.nostjo. Ljubila je Boga in se ajemu v čast posvetila okpšavi župne cerkve. Pred vsako nedeljo in vsakim praznikom je prehodila od hiše do hiše celo mesto naibirajoč sveže cvetlice za okrasitev oltarjev v župni cerkvi. Kaj zato, da so jo radi tega na živali hudomušneži z »Rožnato Franco«, saj svet celo za Zveličarja ni imel druzega kot za-smeh. Nič manj pa ni ljubila bližnjega in ker je ni obdaril Bog s časnim blagostanjem, je delovala za županov dušni blagor z razširjanjem dobrega čtiva, pobožnih bratovščin in mistjonov. Posebno se je zavzemala za kongregacijo svete hišice v Loretu, za katero je nabrala mnogo udov in izdatne vsote za popravo loreške bazilike, taiko, da jo je imenovalo predstojništvo kongregacije posipešiteljicam in ji podarilo časten križec, ki ji je diičil prsi še na smrtnem odru. Vsako leto je marljivo pabirala naročnike za razne nabožne časopise, zlasti za Cvetje z vrtov sv. Frančiška, Bogoljuba in Glasnika najsv. Srca in to časopisje med letom točno dostavljala po hišah svojim naročnikom. Koliko je pa storila za misijone, tega bajde še sama ni mogla več preceniti, to ve le ljubi Bog saim. Nadvse so ji bili pa pri srcu od vsega sveta pozabljeni umrli siromaki. Bolj ko je bil kak grob zaipuščen, bolj ga je leipšala s cvetlicami, pri tem pa tudi pridno molila za dnšni pokoj ondi poči v a joči h. Od rane spomladi do trde zime nisi prišel noben popoldan na pokopališče, da ne bi naletel na str. 4 »CERKVENI GLASNIK" ^tev. 38. iflll If [ I • lil • T Franco; "ki je ,bila v ptayem pomenu besede vrtnarica tržiške božje njive, dokler niso ondi nje same leta 1919 na praznik Marijinega Oznanjenja položili k večnemu počitku. Vse kar je delala je nosilo na sebi znak spokornosti, ponižnosti, preprostosti,- zato upžmo, da se je nje duša združila v nebesih z Bogom, plačnikom dolgoletne neumorne vstrajnosti. Pri tej priliki se spoiminjamo še druge blage, požrtvovalne,osebe, Jurova Micka so jo nazivali. (Marija Šara bon) jo bila preiprdsto'dekle. Njenega obraza menda ni poznal noben tržičan, kajti zafidt hude bolezni, ki jo je mučila celo življe-•nje,- na očeh je imela zgornji del obraza vedno zastrt, skoraj ■ tako 'kot-ka'ka turklnja. Vendar jo je pa poznal ves Tržič po tern, kčr jo nisi nikoli srečal, ne da bi ne nesla po dva in še ■ več lončkov cvetlic v svojih rokah. Nešteto cvetlic vsako- ■ yrstnih'barv, razvrščenih po vseh štirih letnih časih je gojila ■leto'za' letoim, d asi ji pri gospodinjstvu ni -preostajala obflica ■ prostega časa. Pa tudi druge je spodbujala' k temu sar/o zato, "da je krasila oltarje v župni cerkvi. Kakor je z veseljem prinašala vsako soboto cvetje v cerkev, tako skrbno ga je zopet odnašala v pciKleljek, pazeč, da bi njenim ljubljen',am sopara v cerkvi preveč ne škodovala. ■ Delala pa je vse tako neusiljivo, skromno in tiho, a z največjo vztrajnostjo, da se je moral sleheren čuditi r.ad njenim požrtvovalnim delom, le Micka kaj tacega ni opai la. Vse za Boga, za sebe nič! , 1. Praznik vseh sveinikov, ob 6. in 10. maša z dvema btaKOs.lGVoina, ob 8. z euhn blagoslovom, ob 10. peta sv,- maša. Popoldan ob 2. rožni venec in litanije M. B., nato je prl-xdiga, pete večeriiice, odliod na pokopališče, kjer je libera z;i umrle iarane iu zborovo petje žalostink. Po Ave Mariji se mqljjo v župni cerkvi vsi trije deli sv. rožnega v-enca ra duše „v.vicah .in nato poje moški zbor pred vojnim spomenikom v .sip^Jijin vojnim žrtvam: Oj.Doberdob. Oj ta soldaški boben. .Vigroci se.povrne. Ta dan je pred 6. sv. mašo skupno sv. obhajilo za apo-stolstvo mož. , , 2, Spomin vernih duš. Sv. maše se prično ob 5. zj., ob 6. je orglana sv. maša, ob 7.15 se prično velike bile,, nato je slovesna_p_eta sv.jiuiša za verne duše, po tej je odhod na .po-%oi)^iršeiy,' kjčf je pri kapeli libera za umrle farane. Zvečer ob 7. je v župni cerlIovoui in zahvalno pesmijo. -I,', ,,.I3fi23. nedelja, po Binkošiih, ob K. sv. maša za ccvljar-jiko Kč)dniK() mojstrov/ • >; ; 2(K ''2-J; liedel'a po Hinkoštih. 27: 1. ariVentna nedelja, ob 6. sv. maš:l z blagoslovom. Vfcs'advent'ije však dan sv. maša z blagoslovom. 1. i T 3^, Sv. Andrej, ob 6. farna sv. maša, ob 10. sv. maša pri SV; Ant^reju. ; , Oeklišku iVlai'uina družba: Shod Ki.nov., skupno s\. obhajilo, 27. nov., ura molitve 20. nov.; dekliški \ ečeri: V. in Ki. novembra; .111. red: shod 6. nov., vesoljna odveza 1. novomlira. Ženska Marijina dht/ha: Shod 20. novembra. Fantovska Marijina družba: Shod 1. novembra^ Šolska mesečna spoved: za meščansko šolo 5. novembra; za dečke osnovne šole 12. novembra, za deklice osnovne šole 19. novembra, prihodnji dan pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Mrliška kronika. 31. Žontar Barbara, rojena Rozman, vdova, delavka, Tržič št. 10, rojena 4. decembra 1854, umrla 7. avgusta. 32. Golmajer Ivan, zakonski sin čevljarja, eno leto star, Tržič, umrl 12. avgusta. 33. Napret Marija, zasebnica, Tržič št. 227, rojena 24. avgusta 183S, umrla 8. septemibra. 34. Debevc Janez, čevljar, Tržič št. 170, rojen 31. julija 1863, umni 8. septemibra. 35. Ahačič Blaž, kovač, Tržič št. 237. rojen 3. februarja 1857, imirl 16. septembra. 36. Kalan Jožefa, zakonska hči delavca, Tržič št. 358, rojena 3. marca 1920, umrla 23. septembra. o7. Klemene Damijana, nezakonska hči delavke, en dan stara, umrla 28. septembra. 38. Megiič Marija, iposestnika žena, Dolina št. 59, rojena 17. maja 1871, uimrla 29. oktobra. 39. Mali Frančiška, posestnika žena. Spodnje Veterno, župnija Križe, rojena 2. oktobra 1889, umrla 5. oktobra. 40. Debevc Helena, žena delavca, Tržič št. 7, rojena 3. maja 1870, umrla 6. oktobra. 41. Tišler Marija, vdcva zasebnica, Tržič št. 163, rojena 25. januarlja 1848, umrla 10. oktobra. 42. Zupan Viktor, kovač, Tržič št. 140, rojen 14. aprila 1898, umri! 14. oktobra. 43. Urbane Marija, posestnica, vdova, Bistrica št. 22, rojena 4. aiprila 1859, umrla Ifi. oktobra. N. v m. p. K. P. PiBdče s Trsata. 1,1. Огика noč na tujcni. Kokcr so liolt Idjo, aiii previdne, lo druj pa lalikoživčče, toko je bo tud per nas. Ani so s žc ziitrej jerpržc za zvečer preskrblc, dost jeh je pa bo, kso še pozen okol hodil, jen h bli vohk rekle; Lslce imajo soje brloge, tičce soja gnezda, jest pa nimam kraja, kamer b Rvavo povožu. Aden se je kar ii cerkel u spovdnic ajnkvartirov. Ta je trdn de so to ta najbelj po een jerperže. Samo o t gaj ženi-rovo, k je spredej finrk nianjkov. — Ta firbčna grlca je cev boži dan okol grgrava, zvečer je pa od hiše do hiše prosiva, nej jo poll streho nzamejo. Nazadnje so se jo le neč usmille in je pod mizo majhen prestora odkazale. JeSt« je rekva vsa vesjva — nisem misluva de bom še ankat »pod baldalnnani spava«. To previdnem sej pa vse levš godivo. Oh, vedu b Vam še velik Ipga povedat, prov zaiiipne rči. Pa jeh na povem. fioh na dej. de bo kej pregrešenga. nkoker ne; pa je vsegliii levš če movčim, de na bo poke! kakšneh ferdrifsov. Za jezice se rnkatc ni moj fidiic. Rajš videm, de od firbca popokate. ■14. Usmiljene tržčane. Tiid ta noč je prešva. Sam od Matere božje je bo šc treba svovo nzete. Kder gre nii bAžjo pot na sme pozabit na berače. Tud naš Idje so se revežev 'ismille. U nahrftinčeh je bo še velik dobreh rči, te si, f:-ej-volen inotibc rače rstalaTe. de jem bo Matbožja belj gnadlju-va. Sej res, ipočmu jen; bo brešiijh. zej k se preče dom obračajo. 15. Post pod zeniljio. Rajža nazajj je bva precej glih taka kokeri če . . . Samo (elk je bo spremembe, de smo ii Postojn veiistopil, in se jamo ogledal. Anfrihteg povedan, smo mislel se tam tud an mav pokrostat. .lamo smo vidle, pokrcftanje je pa izostavo. Ni švo. .le boiir eniav cajta in pa premav je-stime. Neč pralga ni bo dobite, pa še to je preklican drago. Vačen jen žejn smo hodile po jame, al hamur nas pa vseglih štev. 38. .CERKVENI GLASNIK" Str. 5. ni zapustu. U plesne dvorane, ki ima to največ velb na sveto, smo žingal stovenšče pesme, de sej deleč po jamah okol raz-Ifegovo. Zraven smo pa še vse na okol pretknil, toko de smo več ur ponucal jen je biv to zadenj cajt, de smo spet perlezle na sonce. 16. Domek je le domek, če gaj prov le za an bobek. K smo s Postojne odrini je po vagoneh nekej tih gratal. Tja use os imel dost teh štrapacov. No, pa b že še bo, sam ta pre-kvata žeja jen vakota. Koker Izraele u pušave, so zdihvale po tisteh dobreh rčeh, k so jeh na gore meh berače stalale. Kelk z masvam pomazaneh štrukelcov je tam beračem u roče padvo, k b zej kar po drč zginle u ževodec. Oh, je jamrov aden: Ce so moje rebrca, tok so ble mstne de nkol tga, pa sem jeh preč šenkov---. Tok je švo jamranje če naprej. Boh pa ni posvov ne jerebic ne mane. Pokora j mogva bite za vse bresanje, če ne b pa na biva to prava božjapot. Zej pa spremimo romarje s kolodvora preče domo, de s mav počijejo. Ce Vam bo všeč, Vam pa per an druj legnat še kašne piMče pokažem. Krtafeva Špeva. To treč Kapitel. Špeva se umoži. 1. Predgovar. Sej rečem, z ženskam je an križ — križ brez Boga! Zej, k be naša storja mogva bit to najbelj zanimiva. k se za olicet hondla, zej k ženšče oh samga flrtoca ko-mej sline požirajo, me gre pa ta pkvata Speva aufkindate. N'koker pa nkoker noče sojeh derlebnisov naprej prpovdvate. »Zakonšč stan mej preveč ugalfov, deb samo ano samo besedo mogva o njem spregovarite. Kar per gmah me puste, če vočeš de te še kirkat pogledam.« Tokist sej u mne zadeva. Kva sem votu! Per gmah sem jo pustu, nej truca če na-pre"], dokler jo na bo ihta ipopstiva. K grem tokle skajfan če ■po gase, m pride nasprote Zimerlajov Jaka, vem de ste ga poznale. Boh mod ej dobro, je že daven na pravice. Holt Jaka! Sem zaklicov. Lejga! A se ti poznov Krtačovo Špevo? Kaj jo nam poznov, sej smo ankat z njeno materjo nkep u an hiš stanvale. Za kva me pa prašaš? I no, sem reku, rad be zvedu koko je bo z n'jeno ohcetjo. Jaka sej nekej čirov. K sem mo pa an ohtelc heruša oblljubu, se moj pa kuj ježek cdvezov. Začev je prpovdvat, koker an strgan dohtar. Komej sem mo folgov. Kelker sem zamerkov, telk Vam bom povedov. Če sej pa res use toko zgodvo koker je zapisano, tist Vam pa na stojimd ober, zakaj Jaka je biv Jaka, se moj večkrat kej uli-vo, poseben če gaj imu kej poh kapo. No, Vam je to vse ano, de se le pounterholtate, Spele se pa prov zgodi, zakaj pa rivc kuha. K sje Zimerlajov Jaka usta do doberga z šnopcam po-pvaknu, sej za Virjam po dovjem u travo usedu jen začev prpovdvate: 2. Špelca per sprašvanjo. K je slišov Zana, dej to stara Krtačarca dava derlaubnost za zenitu, koker smo konc to prejšenga kapitelna ipovedale, je Žana kuj to druj dan u fa-rovž suil dob uklice napovedov. Al se moj Spelca ankat za vselej .po rob postauva. Ta b bva to lepa! Al m že nis dost škandalov po svet našpilov, zej me boš še per gsipod fajmo-štro sramoto devov. Nkamer navš hodu brez mne! Lejga, pomisel no, če te kej s keršanščga nauka pobarajo. Sem firb-čna kašno antvert b jef dav. Prov gvišen b gspod mislel, de stoji pred njim an Tur'k, pa ne an pošten kršen čvovk. Ti sevS preh molit nauču, pokel bomo šle šel u uklice. Žana je an cajt godrnjov, na zadnje je pa sam previdu, de ima Speva iprov jen sej udav. Kuj te druj večer sej sefci-renga začeva. Per šest rsnicah sta perčeva. Kuj per ta druj sta se ustauva, Zanet ni švo nkoker pa nkoker u gvavo, deb Boh te dobre kli povonov, te Imde pa poštrafov. Pojno avša, je djav preče Špelce.'a res misleš, de nima Boh drujga opravka, koker Mi za ušesa uleče pa za vase rukate. Na to sorto sta se zmirej gankovo. No po ane po ure je Žana že še usak večer zgverov, pokel je biv pa zmirej belj stresen. Speva sej jeziva, Zane jej pa nagajov. Ce gaj iprašava kelk je Bogov, jej dav za antvert trje; čej pa pobarova kelk je pršon je pa trdu, dej ana sama. Na zadnje sta se po vorenž skregova. Žana je u Ift poskoču jen jo u uštarijo polakirov. vesev, k je najdu uržoh dej ohšu oh doma. Tolkle je švo skoz štir tedne vsak dan glih,rpreden sta vero skozuzeva. K je Špelca spovd u misu uzeva jen začeva oh grivenže govarite, je pa Žana čist pokoršno ohpovedov. Ni kazav drujga, koker de je Špelca gmah dava in sta se po-govariva, kdaj de pdeta u farovž. Sam telk je še prtrucova, dej Žana obljubu, de na bo ano noč po an dan preh sprašva-njam ubene uštarišče pijače pokusu, zato de na bo peršov preh fajmoštram do košenga prekucijuza. Use to j bo po celem Tržič znano. Natirleh so ble gspod fajmošter že naprej o v smo podučen, preden sej Žana u fa-rovško kanclijo permolu, al bolj rečen preden gaj Špevca u čimer perphava. Zakaj Žana je imu preh gspodam fajmoštram tak rešpeht, dej reku: »Rajš desetkrat na rihto, koker ankat u farovš. Na riht se saj žiher mav zvažeš al pa permejzeksaš, u farovš je pa to najbolš des tih, pa kobuk u rokah sučeš.« K gspod fajmošter to nov par ugledajo, so samo an mav z učmi pomžiknlte, u tobakiro segle jen ane trikat prov počas jen z andohtjo tobčeč u nos potegnile, pokel so šele uprašale kašne perteženže so jeh u farovž prpeljale. Žana je rihtek samo kobuk po rokah svaljkov pa pokašljivov, dokler ga ni špelca poh rebra duzenva. Pokel je začev nekej cecvate: »Q g g gg s po po po pod fajf fajf fajf fajf mo mo šter, mo mo mo mom ja ma ma ma ma — ne, je je jest m m m m Ježeš, kok je Spevo pogrevo, oh same sramote se j u žnable grizva, na zadnje jo jeza popade, porine Žaneta u stran, pa začne sama prpovdvate, de se mislta poročite, zato prosta de b gspod to reč skomendiral, koker se gepira. Gspod fajmošter so posušal, Žana joj pa naprej vomu. Koker je Špelca gova-riva, tok je von zmirej prtrdvov. »Ja,« je devov, »res je toko. Špelca ima prov. Žiher vrjamejo gspod fajmošter . . .« Gspod jen Špelca se nista zanjga zmeniva. Fajmošter so krstne bukle gor vrgle, Špelco vse sorte sprašvale, pokel pa an protkol napisale. K je bo use gotovo, so jima pa ano vehko pridgo na-redle oh svetga Zakona. Tok Ipo so govorle, dej začev Žana kar debev požirate jen se usekvate, majhen je manjkovo, de ni jok na gvas sipustu. K je bo use per konc so pa rekle: »No zej bo vaja mogu še sprašat, koko sta u verskeh rčeh kej podučena, pa jest že dober vem, dej Spelca dober pohkvana. Ti Zanček pa le še naprej posušej sojo ženko, de boš notpr-nesu, kar te še manjka in se nis mogu to zadnje tedne naučite. No zej pa pojta u božjem imen damu. ter se u strah božjem na svet zakrament prpravljajta.« (Dalje prih.) Razno. Mašne ustanove: Tu in tam dobimo vprašanja, kaj so to ustanovne sv. maše in kako se sv. maša ustanovi, zato nekoliko pojasnila o tem. Nekateri verniki žele, da bi se po njihovi smrti ali že prej brale ali pele vsako leto ob določenem dnevu sv. maše. V ta namen založe gotovo vsoto denarja, da se potem iz obresti vsako leto opravljajo sv. maše za umrle ali sploh v namen, ki ga ustanovitelj določi. Denar se je v Avstriji nalagal v državne papirje ali pa v kako pupilarno hranilnico, podobno bo tudi v sedanji državi. Avstrijske državne papirje v naši državi je prevzefe naša država, toda tega vprašanja, kako te dolgove urediti, še niso pri nas reših, zato se za dotične ustanove, katerih denar je bil naložen v državnih paipirjih, nič ne dobi še obresti, in se tudi one maše ne morejo oipravljati; enako se tudi ne morejo opravljati sv. maše za one ustanove, katerih glavnica se je naložila v vo-jno posojilo. V Tržiču je .bilo zelo mnogo ustanov; samo žuipnik je moral opravljati v župni cerkvi 186 sv. maš, pri sv. Andreju 74, prt sv. Jožefu 7. Drugi so pa v ta namen, da bi se brale sv. maše. str. 6. .CERKVENI GLASNIK" Stev. 38. zapustili zemljišče, ki ga župnik uživa in mora radi tega vsako leto opraviti nekaj sv. maš. Te maše se tudi danes opravljajo, kakor slišite oznanila. Tako je Ivana Ahačič zapustila župni nadarbini nekaj tposesti leta 1860 in se za njo in v nje namen opravlja vsako leto 6 sv. maš. Podobno ustanovo je napravila leta 1921 (pokojna Marija Zeme. Kdor bi danes hotel napraviti ikako tako ustanovo, bi moral za eno letno mašo založiti Din 1500. Od obresti bi dobil mašnik vsako leto za sv. mašo polovico, dve šestini cerkev, eno šestino cerkovnik. Ker so pa danes še precej neurejene razmere, bi se najbolj priporočal ta način, da se naloži denar v kako varno hranilnico, n. pr. v Ljudsko posojilnico v Ljubljani in bi se hranilna knjižica izročila žuTjnemu uradu, ki bi iz obresti vsako leto opravljal določeno število sv. maš. Izstopila je iz katoliške cerkve Berta Kobal, rojena God-nov dne 7. junija 1883 kot hči Jožefa, mesarja v Tržiču. V zavodu na Skali smo dobili še eno sestro več. Stanje na Skali je sedaj: 7 čast. sester, ena kandidatinja, 14 gojencev iz meščanske šoJe, 17 iz osnovne šole, 4 v otroškem vrtcu, 12 dojenčkov. Skupaj je v zavodu na stanovanju in v vsej oskrbi 47 otrok. Dnevno zavetišče pa poseča dnevno 46 otrok; tako imajo sestre vsak dan 93 otrok v oskrbi. Znamenito spreobrnjenje. V Rigi je prestopil v katoliško cerkev ataše finskega poslaništva G. Isei Hovelainen. Bil je protestant. V katoliško cerkev ga je sprejel papežev nuncij Zechini'. Deset let se je boril ta konvertit sam s seboj; kakor sam pravi, brez kake pomoči kakega katolika. Bog sam ga je po njegovi izjavi očividno vodil' iz protestantizma v naročje prave Kristusove cerkve. »Le ena cerkev je —« tako piše — »kjer najde razdvojena duša mir.« Gospod Hovelainen je sin čislanega protestantovskega pastorja na Finskem . Oče sam je sinu časti tal ob prestopitvi v katoliško cerkev. Zopet se je uresničilo, kar je nekoč zapisal neki protestant, da najboljši sinovi protestantovske cerkve prestopajo v katoliško cerkev, kar pa prestopa v protestantizem iz katoliške cerkve, je pa moralno najslabše, tako da s takimi protestantizem nič ne pridobi. Nravnost in zdravje. Predsedstvo nemške zveze zdravnikov za sipecijalno in socialno etiko, na katerega čelu stoji profesor - zdravnik Abderhalden, se je pred kratkem pečal s vprašanjem o vplivu nagote na zdravje in nravno moralo. Ugotovili so, da je ena najzgodnejših znamenj duševne bolezni — izguba sramežljivosti. V svoji resoluciji pravi: »Nemška zdravniška zveza za socijlano etiko — nravoslovje — smatra za svojo dolžnost, da kliče vse nemške zdravnike, da se energično ustavljajo izrodkom kulture nagote in razgallje-nosti. Treba je ljudstvu pojasniti, da tu narodu groze resne nevarnosti na moralneim kakor tudi na zdravstvenem polju. Naša dolžnost je, opozoriti, da je mogoče smotreno in zadostno s^krbeti za higijeno — za zdravje telesa, ne da bi bilo treba popolnoma razgaljati telo. Opozarjati moramo, da se mora na vsak način varovati sramežljivost v svoji naravni in upravičeni obliki, kajti v sramežljivosti gledamo mi izraz samospoštovanja osebnosti. Uničevati sramežljivost se pravi pokončati podlago osebnosti.« \ Potreba spovedi. Med mlačnimi katoliki se neredko slišijo ugovori proti spovedi. To jim je preveliko breme! Martin Luther je odpravil spoved, kakor vsi drugi protestantovski reformatorji. Toda med vernimi protestanti in anglikanci pogosto privre hrepenenje po sipovedi na dan. Spoved grehov je nekaj, kar odgovarja potrebi človeškega grešnega srca. In tako so začeli nekateri protestantovski pastorji na svojo roko uvajati v njih cerkev — spoved. Tako je v New Yorku imel predavanje pastor babtistovske iprotestantovske verske občine rektor Harry Kmerson Fosdick o tem predmetu, V govoru je pred mnogimi babtistovskimi pastorji in pred več kot tisoč drugimi poslušalci izjavil, da že več kot šest let spove-duje v svoji cerkvi. To svoje početje tako utemeljuje: »Zdravniki imajo svoje ordinacijske sobe. Zakaj bi ne imel take go- voriMce tudi pridigar za bolne duše? Ne strašim se tega, pridobiti nazaj to, kar je zavrgel protestantizem, spovednico in lepoto službe božje.« Celo judovski rabinec Samuel Thurmann v St. Louis v državi Missouri je uvedel v svoji shodnici spoved. Med vojsko so pogosto protestantovski vojaki prosili na bojišču ali v bolnicah katoliške duhovnike, da bi jih sipovedali. Neki protestantovski častnik, sin protestantovskega pastorja v Monakovem, je pripovedoval katoliškemu duhovniku, da je pogosto v strelnem jarku sprejel spoved protestantovskega tovariša, ki je bil smrtno zadet. Pravil je, da so mu ranjenci pogosto trdili, da ne morejo mirno umreti, če si ne olajšajo vesti s spovedjo. Tako cenijo sipoved celo mnogi nekatoMki in se spovedo grehov celo takim, ki nimajo oblasti od Boga, da bi odpuščali grehe. Nekateri katoliki imajo pa tak strah ipred spovedjo, da bi bilo kmalu treba ipar konj, ki bi jih s težavo pripeljali za veliko noč k sipovedi —! So tudi, ki_ nič več ne prihajajo, ker jim je grešno življenje in materialistični svet u'bil naravno hrepenenje duše po opravičenju pred Bogom. Drobtinice iz Tržiča. Leta 1852 se je poživila v Tržiču škapulirska bratovščina Karmelske Matere Božje. Od prejšnjega društva se je še ohranila »truma« mož in žena, ki je skrbela za to, da so se kvaterne tedne opravljale sv. maše za mrtve ude in je še imela svoje črno društveno bandero in svoj črni mašnr plašč. Ti so vsi vstopili vnovič v bratovščino in priglasilo se je še več novih članov. (»Zg. Danica«, 1852,184.) Leta 1859 so otvorili v Tržiču glavno šolo s štirimi razredi. Iz Tržiča in okolice je bilo všolanih 258 otrok. Tudi nedeljska šola je bila dobro obiskovana. (»Zg. Danica«, 1859, 14.) Leta 1863, dne 2. julija, je v frančiškanski cerkvi v Ljuib-Ijani pel novo mašo Tržičan Karol Klinar, kateremu je pridi-■goval stolni pro št Anton Kos. (»Zg. Danica«, 1863, 181.) Leta 1864 je župna cerkev dobila v kapeli rožnivenske Matere 'božje tri podobe, prva prestavlja Marijo čisto devico, druga Jezusa dobrega pastirja, tretja pa Marijo pomočnico. Slike je napravil Janez Šubic v Loki. (»Zg. Danica«, 1864,232.) Leta 1868 je poročala »Danica«: Po darežljivosti neke že pokojne gospe se je že več let obhajala o pustu 40-urna pobožnost. Letos so imeli pridige: šmartins'ki župnik, tržiški rojak L. Klofutar in predoški župnik Jožef Kerčon. — Ob tri-dnevnici za sv. očeta je bilo 1000 obhajancev. — V cerkev sv. Jožefa hodijo ljudje v nedeljah molit in prepevat. — Dne 13. julija 1868 se je poslo.vil od Tržiča zelo priljubljeni župnik Alojzij Košir. Bil je v Tržiču 17 let, kakor njegov prednik. Zapustil je lep spomin, ker je zidal novo cerkev sv. Andreja na trgu. Pasijonske igre v Tržiču. V 17. in 18. stoletju je bila po mestih navada, da so se na veliki petek napravljale pasijonske igre po javnih trgih. V živih podobah se je kazalo Kristusovo trpljenje, in sicer v Ljuibljani in Kranju v nemškem, v Loki in Tržiču pa v slovenskem jeziku. Predstava je bila razdeljena v več nastopov. Delujoče osebe so se vrstile primerno oblečene po mestu v sprevo'du ali peš. ali pa v skupinah na vozovih in so recitirale svoje verze. Kristusa je v Tržiču predstavljal mož, kateremu so še pozneje rekli Bogek. Na zgornjem koncu Tržiča se je kažalo Gospodovo trpljenje v vrtu Gecemani. Sodba je bila na trgu, kjer ima več hiš po-molje ali balkone, na katerih so sedeli sodniki, križanje je bilo pa na drugem koncu trga na nekem griču. Razen skupin, ki so kazale trpljenje in smrt Gospodovo, so bik tudi podobe, ki so bile s trpljenjem v zvezi, kakor: »Adam in Eva v raju, potrpežljivi Job, zadnja večerja itd. Za ta del igre so se nosile v sprevodu na odrih postavljene podobe. Na koncu sprevoda so prišli bičarji in križenosci. Sprva so bili ljudje, ki so gledali pasijonske igre. tako ginjeni, da so se solzili, pozneje so se pa vmešale v igre ne-dostojnosti, ki so IjiKli silile v smeh. Zato sta leta 1783 cesar in škof igre prepovedala. (Zgodovinar Hicinger je tržiške pasijonske igre opisal! v »Zg. Danici« leta 1859, str. 73.) Odgovorni urednik Matija Skerbec. Za ,Zadružno tiskarno* Srečko Magolič v Ljubljani.