KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p„ p. jg.
LETNIK xxn. / ŠTEVILKA 13	CELOVEC, DNE 26. MARCA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
KRIŽA TEŽA IN PLAČILO
To je bilo geslo slovenskega škofa, ki je na vrhuncu trpljenja in ponižanja priznal, da je bila njegova duša v slavnostnih dneh škofovskega posvečenja zavita v vihar temnih slutenj in da si je zaradi tega izbral prav to geslo.
Križa teža in plačilo sta tisti dve rojenici, ki se sklanjata nad zibelko slehernega deteta ter spremljata slehernega zemljana od prvega do poslednjega vzdiha. Ena mu ponuja križ, mu ga vsiljuje dan na dan, iz leta v leto. Druga mu branečemu in otepajočemu se obeta plačilo, če bo naloženo breme voljno sprejel in potrpežljivo nosil.
Križa težo in plačilo nudi Kristus vsakemu, ki hoče biti njegov učenec, ter mu naroča, da naj vsak dan vzame svoj križ in ga nosi za njim. Kot plačilo mu obeta zmagovito vstajenje in večno življenje.
Kristjani smo se v postnem času skušali poglobiti v dejstvo križa, njegov pomen in smisel. Storili smo to ob zgledu Kristusovem, njegovem križevem potu, ob njegovi Kalvariji. Nekoliko bolj smo spet spoznali, kako neizbežno se naše življenje odigrava v znamenju križa. Kako se sicer nekaterim križem moremo izogniti, se nekaterih celo od-križati, a nam vseeno še ostane cela vrsta takih, ki so postavljeni v naše življenje kakor kamnito znamenje na polju, mimo katerega pelje sleherna pot izpod varne strehe.
Spoznali smo pa tudi, da neizbežnim križem moremo olajšati ali celo vzeti težo bremena samo s tem, da jih zavestno primemo, objamemo, nesemo od prve do zadnje postaje, da jih torej potrdimo kot tovariše, ki jih nam je božja previdnost poslala na pot, ter tihoma upamo, da pač naša žrtev ne bo čisto zastonj, da nas na koncu poti le čaka neko plačilo. Dostikrat se zdi, da upamo povsem proti upanju. A zgled božjega Trpina nas vedno iznova prepričuje, da križ vendar ni nesmisel, ampak pozitivna vrednota v našem življenju.
+
Težki in grenki so osebni križi, a mnogo težji in grenkejši je križ, ki je naložen celemu občestvu: družini, narodu. Tu pregovor v deljenem bremenu ni na mestu, ampak je križ tolikokrat pomnožen za poedinca, kolikor ramen ga mora nositi.
Tolažilno je znala teologija rešiti Problem osebnega križa. Dala je veselo upanje vernim trpinom, neozdravljivo bolnim, vse žive dni ponižanim in tepenim, vedno zapostavljenim in nikdar sitim, nedolžno obsojenim in zaradi Pravice preganjanim: „Veselite se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih!"
Ni pa teologija še znala rešiti problema občestvenega križa. Kajti Jezus
sam pravi, da v onem veku, po vstajenju od mrtvih, niti oženjenost in omo-ženost ne veljata več, ampak samo še otroci božji. Potemtakem je zaslužnost ali nezaslužnost občestvenega križa, merjena z večnim merilom, pač edinole v tem, ali ga posamezni ud občestva osebno prenaša z dobro voljo ali z ne-
voljo, ga zavestno potrdi ali godrnjaje zavrne kot svoj osebni križ. Za zgolj naravno občestvo, kot sta družina in narod, ki se na onem svetu ne nadaljuje, se torej neha zaslužnost križa na mejah tostranstva in tega veka.
To je malo tolažilna ugotovitev zlasti za narode, ki so v celoti verni in za-
sidrani v onostranstvu, pa jim je zgodovina brezsrčna mačeha, ki jim življenje kar se da greni, jih zapostavlja, jim ne privošči sreče, jih peha iz trpljenja v trpljenje. Po pravici jim je hudo, ko vidijo, kako je usoda mila in prijazna drugim, manj značajnim, manj vernim, morda celo veri in nravi sovražnim narodom, kako jim vse gre po sreči. Težko uvidevajo, zakaj so ti veljavni in mogočni, se z lahkoto dvigajo iz neuspehov in zasluženih porazov ter nikdar ne zgubijo docela iz rok gospodovanja nad drugimi. A kaj jim je storiti, ko pa svoji usodi ne morejo ubežati? Spričo dejstva, da jim kot zgolj naravnim občestvom zaslužnost križa ne sega preko tega sveta in te časnosti, je edino ustrezno, da se križa poslužujejo kot zapreke, ki jo je treba v teku za ciljem preskočiti. Samo tako si ga napravijo koristnega ter ga vprežejo v svoj prid in tako dosežejo križa plačilo.
Zlasti male narode pa poleg od drugod naloženega križa, še posebno občutno tare križ lastnih narodnih napak, ki jih kakor Sisifova skala vedno iznova vržejo nazaj na začetek truda ita rešilne poti. Kajti napake, ki velikanu komaj kaj škodujejo, male lahko tirajo v pogin. Tako jih nesloga v važnih zadevah lahko po starem pravilu „Divide et impera — deli in vladaj!" napravi plen sovražnim močnejšim in složne j-šim sosedom. In vsaka sebična neiskrenost v vodstvu lahko docela ohromi narodno dejavnost in življenje. In vsaka nezvestoba ter vsak odpad občutno, da celo nevarno rani narodno telo. Enake rane pač različno učinkujejo na malem in velikem telesu. Tu pa ni na mestu preskakovanje, ampak take križe je treba preprečiti ali odstraniti.
+
Iz groba vstali Kristus koraka v velikonočno jutro. Premagal je hudobijo sovražnikov, premagal je krvave roke svojih morivcev, premagal je nakane izdajavcev in hinavcev svetovavcev, premagal je smrt, na katero so ga bili obsodili krivični sodniki. Njegovo plačilo je večna slava pri Očetu, a tudi zavest večno svetlega vzgleda, ob katerem se bodo do konca sveta krepili njegovi učenci, ob katerem bodo vztrajali mučenci, ob katerem bodo vedno zopet vstajali grešniki in pod lastnim križem obupaj oči, na katerem se bo gradilo neminljivo občestvo v njega verujočih božjih otrok.
Da, tudi v tem je smisel in plačilo križa: v zgledu za druge, za bodoče rodove. Narod, ki pod križem klone, se je sam obsodil na smrt. Od nekdaj je bilo naše geslo, ki nas je reševalo obupa in pogina: Umreti nočemo! In velikonočno zmagovit je vedno bil in bo naš napev: Naš je vstajenja dan! lkh
fOelikon&hui pesem
Prepevajo zvonovi slovesno in veselo. — Kako nam ti glasovi sladijo trud in delo!
Prepevajo zahvalo za milost odrešenja, za svete rešnje rane, za slavni dan vstajenja.
Molitev in češčenje — vseh grl najlepši ave — pomladna pesem slavca, odmevi večne slave.
Molčijo pevska grla in srca so strohnela, a pesem m umrla, ki je iz njih kipela.
Visoka pesem zmage, na Golgoti začeta, vse dni do konca časov ostane neizpeta.
Limbarski
OD TEDNA DO TEDNA
NEKDANJI CIPRSKI
NOTRANJI MINISTER UMORJEN
Teden po neuspelem atentatu na nadškofa Makariosa je bil Ciper zopet prizo-, risče dejanja političnega terorizma: bivši notranji minister Cipra in dolgoletni sodelavec ciprskega predsednika Georga d j is je bil umorjen. Kot je znano — naš časopis je poročal o neuspelem atentatu na Makariosa v 11. štev. — so Georga d j is a osumili, da je bil vpleten v atentat na predsednika.
Poročilo, ki ga je objavila ciprsika vlada, obvešča, da so neznanci 15. marca ponoči telefonirali Georgadjisu ter ga pozvali, naj pride takoj v neki samotni kraj, nekaj kilometrov daleč od Nikozije, kjer naj bi dobil važne vesti o nedeljskem atentatu na Makariosa. Nekaj ur pozneje je policija našla truplo ministra, ležečega v avtomobilu v kraju, kamor so ga neznanci privabili ter mu pripravili smrtno past.
Po neuspelem atentatu na nadškofa so grški listi sprožili proti Georgadjisu hudo gonjo ter ga obtoževali, da je bil pobudnik atentata. Ciprska policija je preiskala njegovo stanovanje ter našla dva revolverja. To je bilo dovolj, da so mu prepovedali
slovaškega notranjega ministra generala Josefa Pavla. List pripominja, da je bil Pavel odgovoren za »razpad državnega varnostnega aparata leta 1968,« da se ni držal tajnih predpisov, ter da ni upošteval odredb državnega predsednika .po vkorakanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško.
Razen tega očita »Rude Pravo« generalu Pavlu, da je bil pobornik desno usmerjenega oportunizma in protisovjetsko razpoložen. Pavel je bil od marca leta 1968 do napada na Češkoslovaško v avgustu istega leta notranji minister. Po mnenju političnih opazovalcev, je pripadala temu ministrstvu zelo važna vloga, kajti Pavel je hotel reorganizirati »socializem z bolj humano noto«.
KURDOM PRIZNANA
AVTONOMIJA
Po devetih letih nenehnega 'boja med Kurdi, ki živijo na severnih ipodročjih Iraka, in vlado, oziroma vladnimi četani, je končno prišlo do sporazuma. Iraški predsednik maršal Ahmed Hasan el Bakr je objavil besedilo sporazuma. Kurdom je iraška
niti 914 milijonov dolarjev (ali približno 23 milijaird šilingov).
Že oktobra minulega leta je Laird odredil, da ukinejo 307 vojaških oporišč, ki je osvobodil 38.000 vojakov in 27.000 civilnih nastavljencev. Minister je utemeljeval te varčevalne ukrepe z zmanjšanjem proračuna, ki ga je sklenil kongres za štiri milijarde dolarjev (okoli sto milijonov šilingov) v tekočem finančnem letu. Katera pporišča hi prišla v poštev, bodo objavili šele tedaj, ko se bo 'posvetoval z vladami, na katerih ozemljih so le-ta.
SOVJETSKA ZVEZA PRIPRAVLJENA
PRI POPUŠČANJU NAPETOSTI
NA BLIŽNJEM VZHODU
V	diplomatskih krogih Organizacije združenih narodov se je zvedelo — to poročilo je prišlo iz Londona — da je Sovjetska zveza baje pred kratkim na zadnjem sestanku med štirimi veleposlaniki pri OZN obvestila tri zahodne velesile, da je pripravljena sprejeti načelo o nekaterih recipročnih spremembah izraelske meje z arabskimi državami. V teh krogih menijo, da naj bi prav to sovjetsko stališče vzbudilo domnevo, da je bil zadnji sestanek med štirimi velikimi v New Vorku prvič po tolikšnem času spodbujajoč. Hkrati pa poudarjajo, da obstojajo še zmerom velike razlike med ameriškim in sovjetskim stališčem v pogledu položaja na Srednjem vzhodu.
Po drugi strani pa pravijo v Londonu, da so razgovori med štirimi velesilami zmerom strogo rezervirani, ter da sedanje stališče Sovjetske zveze še ne jamči, da bodo štiri velesile izgladile pot za ponovno .posredovanje Jarringa na Srednjem vzhodu. Zaradi tega tudi zadnji sestanek v New Vorku, tako pravijo v britanskem zunanjem ministrstvu, ne opravičuje tistega optimizma, o katerem je bil govor v prejšnjih dneh.
SOVJETSKI NAČRT
ZA REŠITEV KRIZE
Prej smo pisali, da je Sovjetska izveza na sestanku štirih velesil predložila svoj načrt za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. V načrtu Sovjetska zveza najprej vztraja, da marajo izraelske čete zapustiti vsa zasedena ozemlja. Velik del tega ozemlja naj bi vrnili Arabcem, razen nekaterih strateških področij na meji med Izraelom in arabskimi državami, katera naj bi nadzorovale čete Organizacije združenih narodov.
V	londnoskih diplomatskih krogih ugotavljajo, da vsebuje sedanji sovjetski načrt nov element v zvezi z vlogo in položajem čet OZN na področjih, ki naj bi jih nadzorovale. Izkušnje iz preteklosti v tem pogledu niso najbolj zadovoljive. Zato Sovjetska zveza predlaga, da naj bi o umiku čet Združenih narodov odločal varnostni svet ali pa naj bi o tem odločale štiri velesile. To pomeni, da bi imele Francija, Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Velika Britanija pravico veta v primeru
zahteve kake države, da se morajo čete OZN umakniti iz nadzorovanih področij. Zdi se, ugotavljajo v istih krogih, da sovjetski načrt predvideva tudi simbolično prisotnost sil Združenih narodov na izraelskem področju vzdolž meje z arabskimi državami. Kot je znano, Izrael ni nikoli hotel sprejeti predloge o četah OZN na svojem ozemlju. Poleg tega pa v Londonu ugotavljajo, da Združene države Amerike niso preveč navdušene inad novim sovjetskim načrtom.
RUDOLF HESS
PONOVNO V SPANDAUU
Namestnik Adolfa Hitlerja, Rudolf HeB, se je v petek, 13. marca, zopet vrnil v ječo za vojne zločince v zahodnoberlinskem okraju Spandau, je dejal neki zavezniški predstavnik. Rudolfa HeBa so 24. novembra leta 1969 prppeljali iz zapora v britansko vojaško bolnišnico zaradi želodčnih čirov. V poučenih diplomatskih krogih zahodnih zaveznikov pravijo, da je treba 'po vira tek 75-Ietnega starčka v ječo tolmačiti tako, da ne bo deležen amnestije (pomilostitve) kot so to nameravali prvotno trije zavezniki.
Rudolfa HeBa je leta 1945 vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo.
DR. SILVIO MAGNAGO NAGRAJEN
V Bonnu so uradno odločili, da podele predsedniku južnotirolske Ljudske stranke in deželnemu glavarju dr. Silviusu Mag-nagu »nagrado Robert Schumann« za zasluge v zvezi z novim deželnim statutom (pravilnikom) za Južno Tirolsko. Nagrada znaša 25.000 mark (okoli 160.000 šil) in jo ■bo maja izročil predsednik evropskega parlamenta Scelba v Strasburgu. Med nagrajenci te nagrade so bili med drugimi Jean Monnet, Walter Hallstein in Sicco Mans-holt.
JARRING V NEW VORKU IN PRI
U TANTU
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant vlaga vse svoje napore, da bi prišlo do kake razjasnitve na Srednjem vzhodu, ki naj bi omogočila njegovemu posebnemu odposlancu, švedskemu veleposlaniku v Moskvi Jarringu, s podporo štirih velesil povratek na Bližnji vzhod in uspešno posredovanje za konec spopada. Jarring je tačas v New Vorku na posvetovanju z glavnim tajnikom, s predstavniki štirih velesil, poleg tega se je mimogrede sestal z arabskimi in izraelskimi predstavniki pri Združenih narodih.
AMERIŠKI PILOTI V IZRAELU
Egiptovski list Al Abram se sklicuje na tajna poročila in ameriške vojaške vire, ko ipiše, da je izraelska vlada v stikih z 80 ameriškimi piloti židovskega rodu, »ki so sodelovali v šestdnevni junijski vojini 1967«. Pozvala jih je, naj pilotirajo nove bombnike vrste »Fantom F 4«.
Nixon bo poslal Izraelu novo pošiljko vojaških letal, vendar ne 50, kot so prosili, marveč 25 »Fantomov« in 100 lovskih letal.
zapustiti državo. Dva dni pred njegovim umorom, se je bivši minister pripravljal na pot v Libanon, vendar so ga v zadnjem trenutku zasačili. Od takrat je bil pod strogim policijskim nadzorstvom, tako da je nerazumljivo, kako je do umora prišlo. Po pisanju nekega grškega lista bi Georgadjis samo nekaj trenutkov pred smrtjo izročil nekemu policijskemu agentu, ki ga je pospremil na kraj, kjer so mu nastavili past, sveženj tajnih dokumentov, ki naj bi bili sedaj v rokah predsednika Makariosa.
BIVŠI MINISTER IZKLJUČEN
IZ PARTIJE
Čistka na Češkoslovaškem se nadaljuje. Glavni organ partije »Rude Pravo« je javil, da so iz partije izključili nekdanjega češko-
Žrtcv političnega boja za oblast na Cipru je postal nekdanji ciprski notranji minister Polikarp os Georgadjis. Bil je star 39 let. Odlikoval se je v boju za osvoboditev Cipra izpod britanske oblasti. Zaradi tega je bil tudi dolgo v zaporu. V začetku se je bojeval za priključitev otoka h Grčiji. Pozneje je svoje mnenje omilil, potem ko je v Grčiji zavladal dkitator-ski polkovniki režim. Zato je padel v nemilost pri atenski vladi, ki ga je obtožila sodelovanja pri atentatu na Makariosa. Slika ga kaže v krogu svoje drage družine.
vlada priznala avtonomijo. Njihovo ljudstvu bo lahko 'zastopano tudi v osrednji vladi v Bagdadu, ipa tudi v vojski. Nekdo izmed Kurdov bo tudi imenovan za podpredsednika Iraka. Je ta sporazum iskren?
ZDRUŽENE DRŽAVE UKINJAJO
VOJAŠKA OPORIŠČA
V okvirnu varčevalnega programa bodo Zdlruržeme držaive Amerike v naslednjih mesecih ukinile ali zmanjšale število vojaških oporišč v Ameriki iin čezmorskih deželah; gre namreč za 371 takih oporišč.
To' je iizjavil v "VVashingtomu ameriški obrambni minister Laird. Na ta način bi prišlo iiz vojske domov okoli 35 tisoč voja-ko-v in skoraj: 59.000 civilnih uslužbencev. Pentagon računa, da bi mogel s tem prihra-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitziiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniif mitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllI|||||||||||||||||||||||||||||||lI||||||||||||||||||tl||l|lllll|ltll|||||||||M||||||titllHUtlHHtltlltlllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIIIIII|||||||||||||||||||l||||||||i|||||||||||||||||||i|||||||i|||||HIIIIII|||l|||||ll|||||I||||I||||||||||l||l||l|||||||l| IIII■I■|||||||II■I1|■I■||||1■|■|||■I
Misli k občinskim volitvam 26.4.1970
Tretjič nas letos kličejo volitve — tokrat na sestavo bodočih občinskih svetov. Morda je dejstvo, da je splošni volilni občinski zakon star komaj dobrih 50 let in koroški občinski zakon je iz leta 1957, krivo temu, da so po mnenju mnogih v vrsti volitev v javna zastopstva občinske volitve manj važne. V resnici pa je občinska demokracija osnova deželne in državne demokracije in nedvomno bo z nadaljnjim razvojem upravne decentralizacije zadobivala v očeh državljanov in deželanov vedno več na pomenu.
Občine so samouprava občanov. Z volilnim v rokah volijo občani organe, zastopstva svojih interesov. Občinski svet kot neke vrste zakonodajna in občinsko predstoj-ništvo ko't izvršna instanca sta realizirana občinska demokracija. Ta dva organa u-pravljata občino, urejujeta krajevne prilike, upravljata občinsko premoženje, nadzorujeta gradbene, zdravstvene in prometne prilike. Ta organa skrbita za pota in mostove — skratka sta skupno z županom varuha splošne občinske blaginje. Premalo je iz občinske postave tudi znano, da
zamorejo občani v obliki ljudskih glasovanj o upravi neposredno odločevati, enkrat na leto pa morajo organi po županu podati občanom obračun svojega Občinskega dela. Da je županu dana še posebna oblast kot predstavniku im odgovornemu poslovodji občine, da načeljuje občinskemu uradu, občinski 'policiji —■ gradbeni, gasilni, nravstveni — in da ima ob posebnih prilikah tudi pravico zasilnih ukrepov iin kaznovanja, je morda nadaljnja manj poznana postavna možnost. Povedano pa oibjas-njuje pomen občin in občinske demokracije.
Če se ozremo v našo politično zgodovino, ugotavljamo, da smo koroški Slovenci po prvi svetovni vojni — po ljudskem glasovanju 1920 — upravljali občine po petnajstih lastnih županih in z nad stoinpet-deset občinskimi odborniki. Po drugi svetovni vojni industrializacija podeželja, tujski promet in krivični šolski zakon pospešujejo jezikovno asimilacijo. Vendar smemo ugotavljati; da narašča zanimanje za občinska zastopstva tudi med nami. In vedno bolj postaja jasno, da se bo začela naša
n a rod n o-po 1 i t ičn a rast — v to trdno verujemo spričo naših korenin dosedanje dobe in naraščajočega števila slovenske inteligence — spet v naših občinah in se iz njih razraščala v nadrejene upravne enote dežele in države. Ne bomo nikdar prezrli dejstva, da je suverenost naroda v politični demokraciji dokaz njegove zrelosti — in to velja tudi spričo trenutno realno-političnih dejstev naše narodne manjšine in njene politične potence.
Res je, da je neposredna občinska uprava pretežno gospodarskega in socialnega značaja in to v okviru krajevnih prilik. Res je tudi, da se v občinskih svetih in načelstvih uveljavljajo le politično zreli možje, ki uživajo zaupanje svojih rojakov. Še bolj res pa je, da kriči sodobna politična struktura naših občin po možeh, ki se ne predajajo tudi ne danes nobenemu ekstremu, pa naj si je desničarski ali levičarski. Naše mesto v občinah je zlata sredina, ki spričo nacionalne desnice in socialistične levice varuje našo kulturno tradicijo, zastopa strpnost obeh narodnih skupin, zagovarja socialno pravico in enakopravnost slabotnih in revnih poedincev, skupin in soseščin in soprispeva na občinski ravni, da občani ne zamudijo priključitve k dinamičnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju na-
šega časa. Za tako občinsko zastopstvo ni toliko važno število doseženih mandatov kot zrelost in sposobnost izvoljenih občinskih mandatarjev.
Gornje misli torej jasno kažejo načelno pot naše občinske demokracije: kjer koli le moremo, bomo volili lastne može na lastnih občinskih volilnih listah. In kjer tega krajevne prilike ne dovoljujejo, bodo naši možje v okviru te ali one drugojezične politične stranke našli mesto, na katerem bodo uveljavili svojo politično zrriost in sposobnost.
Važni fermini občinskih volitev
Občinske volitve so razpisane za 26. aprila 1970.
Vsaj do 5. aprila morajo stranke vložiti svoje volilne predloge. Ta predlog sme vsebovati število občinskih svetnikov, kolikor jih voli dotična občina. Kandidati podajo pismeno izjavo, da so volje kandidirati, predlog pa podpiše gornje število volilnih upravičencev. Kandidati morajo biti stari vsaj 24 let, volilci pa 19 let.
Do volilnih prič imajo pravico stranke, ki so zastopane tudi v deželnem zboru, zastopnike v volilni komisiji pa morejo imenovati vse skupine, ki v občini kandidirajo.
DR. ERIK PRUNČ:
Predsedniško poročilo KKZ
Ko mi je občni zbor dne 8. decembra 1968 poveril vodstvo KKZ za eno poslovno dobo, je bilo treba rešiti v prvi vrsti dva problema: 1. finančni problem, 2. problem notranje konsolidacije naše organizacije.
FINANČNI PROBLEM
Finančni problem se je odprl predvsem s tem, da smo po novem formiranju odborov NSKS in KKZ prišli do prepričanja, tla je treba stročje ločiti poslovanje politične od poslovanja kulturne organizacije. Tako je odpadlo tudi financiranje tajniškega dela KKZ po Narodnem svetu, kar je bil nekak nedomenjen dogovor med Narodnim svetom in Krščansko kulturno zvezo do zadnjega občnega zbora. Tako je bilo treba najti takorekoč čez noč finančna sredstva za vzdrževanje našega dela. V ta namen smo se takoj obrnili na deželno vlado za ustrezno podporo, ki nam je bila tudi nakazana še januarja 1969. Razen tega smo se obrnili še na društva, da plačajo svojo članarino ter prosili naše rojake za denarno pomoč. Naj se na tem mestu še enkrat izrecno zahvalim vsem tistim, ki so nam s svojimi prispevki pomagali, da smo spet lahko začeli z delom.
S tem, da smo letos uspeli z raznimi pod-IJorami in z dohodki naših prireditev vsaj začasno in takorekoč i.z dneva v dan kriti vsaj; organizacijske stroške, ta problem še ni rešen, in na žalost moram ugotoviti, da nam kljub vsem našim prizadevanjem in Pogajanjem mi uspelo rešiti problema dolgoročnejšega financiranja in s tem tudi dolgoročnejša načrtovanja kulturnega dela. To pa je neoibhoden predpogoj za vsako uspešnejše delovanje. Slej ko prej sem sicer prppriičainja, da bo vsako pravo kulturno delo moglo rasti le iz idealizma in Požrtvovalnosti posameznika, po drugi strani pa izhajam tudi iz stališča, da je dolžnost vsake družbe v današnjem, :z materialnimi dobrinami prenasičenem času, da omogoča in pospešuje duhovno in kulturno delo in jamči tudi duhovnim in kulturnim delavcem ustrezen življenjski standard, ali pa, da jim v naših razmerah vsaj nudi sredstva za kritje o-sebnih izdatkov, ki jim nastanejo' pri njihovem kulturnem delu. Profesionalno kulturniško beraštvo ni in ne more biti prava oblika kulturnega življenja, in kultura, ki bo kot pastorka stala z raztrgano obleko in praznim žepom le v kotu in sramežljivo skrivala svoje siromaštvo za belo krizantemo v gumbnici, ne bo mogla nikdar postati enakovreden sooblikovavec življenjskega prostora sodobnega človeka. Pravo kulturno in duhovno tlelo, kot višek človeške dejavnosti sploh, se itak ne bo dalo nikdar meriti s številkami, se ne bo moglo plačati zgolj z denarjem, — da pa bi radi tega od naših kulturnih delavcev zahtevali, da bi ustvarjali kulturo SAMO s svojimi osebnimi žrtvami, pa pomeni dejansko izkoriščanje sočloveka Po družbi.
»Vendar kdo, kdo,« boste vprašali, je ta »družba«, ki je dolžna in zmožna da vzdržuje kulturno delo koroških Slovencev? Kdo vam daje pravico, da prelamljate našo »sveto tradicijo«, da je naša slovenska kultura rasla le iz bede in siromaštva, saj smo majhen narod, in še manjša manjšina, ki 'Uka, ki bi brez te požrtvovalnosti že zdav-Je živela le iz odpornosti in žrtve posamez-naj propadla. Kakšen evangelij komercializacije kulturnega življenja vendar oznanjate! To bi bil naš pogin, notranja smrt našega kulturnega življenja.«
Čas bi bil, da se končno odpovemo takšnim romantičnim predstavam. Današnji ‘;as zahteva visoko kvalificiranega, izobraženega in spretnega kulturnega delavca, današnji čas zahteva tehnično dovršene kulturne stvaritve. Če hočemo, da bomo v današnjem času mogli postaviti ob stran tujejezični kulturi kot enakovredno tudi na-kulturno dejavnost, potem bo morala ta kulturna dejavnost poleg požrtvovalnih ustvarjalcev imeti tudi realno in trdno gmotno podzgradbo, sicer bo utonila v morju drugo j ezične kulturne 'ponudbe.
To materialno podzgradbo pa morajo Ustvariti vsi, ki nosijo odgovornost za kulturno ustvarjanje in s tem za bit ali Uebit koroških Slovencev.
To smo najprej mi sami, koroški Sloven-('> kot nosivci naše kulturne dejavnosti. Ponavljam, da se zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali preko naših začetnih težav, da cenimo in smo hvaležni za njihov prispevek. Vendar, vas vprašam, ali je to vsa
naša bera? Ali ne bi bilo še na sto, da, rekel bi celo, na tisoče naših slovenskih rojakov, ki bi vsaj. z majhno denarno žrtvijo — s petdesetimi, sto, ali tisoč šilingi — lahko pomagali pni našem kulturnem delu. Ali ni še cela vrsta gospodarskih ustanov in organizacij, Iki bi morale kazati vsaj zanimanje .za kulturno delo, če že iz tega ali drugega — navadno osebnega — razloga niso pripravljene, da ga tudi podprejo.
Smo pa tudi, kot se rado in predvsem v predvolilnem boju tako lepo poudarja, enakovredni avstrijski državljani. Zato je po mojem mnenju tudi naloga in dolžnost naše države, da v enaki meri upošteva tudi kulturno delo koroških Slovencev in ga temu primerno subvencionira. Priznati moramo, in z veseljem ugotavljamo, da smo v pretekli poslovni dobi dobili od koroške deželne vlade v skupnem znesku trikrat večjo podporo, kot smo jo dobivali doslej. Vendar se moramo vprašati, ali vse naše kulturno delo res ni vredlio več, kot tri mesečne plače povprečnega statista pri povprečnem podeželskem gledališču. Gotovo, morda smo res zamudili to ali ono priložnost, da izposlujemo ustrezno podporo s strani avstrijske države; drži, da bomo morali biti trdovratnejši in zahtevnejši, drži pa tudi, da dosedanje oblike podpiranja našega kulturnega dela s strani avstrijske države ne ustvarjajo predpogojev
Pisateljica Zora Piščančeva takole piše:
»Plodoviti pisatelj dr. Metod Turnšek je naše slovensko slovstvo obogatil z novim delom, ki .nosi naslov: »Na Višarjah zvoni«, je to povest, ki bo vsakomur, ki je kdaj poromal na Všarje, vzbudila v duši naj lepše spomine. Za slovenskega romarja so Vilarje višek .naravnih lepot in središče duhovne zbranosti. Turnšek postavlja povestno dogajanje v polpretekli čas, na začetek druge svetovne vojne. Dotakne se pri tem žalostnih dogodkov prostovoljne izselitve slovenskih družim iz gornje Kanalske doline v Nemčijo. Hitlerjeva država je z varljivimi obljubami na imenitne službe, velika posest-va in podobno marsikoga premotila, da je optiral za tretji raj h in zapustil svoj dom v Ovčji vasi, Žabnicah in Ukvah ter se izselili. O tej žalostni strani naše zgodovine ni še doslej nihče razpravljal im šla bi pri širši slovenski javnosti v pozabo, če bi je pisatelj Turnšek ne vpletel v svojo povest kot enega .glavnih motivov.
Ljubezen do slovenske zemlje, do slovenske besede in vere naših očetov se živo odraža na vseh 114 straneh prvega, dela tega toplo pisanega romana. Višarje in svet ]X)tl Višarjam-i so. glavno pozorišče povesti, ki se začne na B Bernikovi domačiji v Ovčji vasi, kjer živita s starši dve dekleti, lepa in značajna Zala ter inič preveč zavedna Zofka, ki imata vsaka že izbranega fanta . . . Povest govori nadalje še o dveh mladih, o akademiku Danilu iz Trsta in o Dajj, dekletu iz BeneSke Slovenije, ki se na Višarjah srečata in spoznata. Prva knjiga romana se kotača s pobegom B Bernikove Zofke. . .
Vsa ta dogajanja so postavljena v svet, ki je vsem Primorcem tako drag. Če imajo Gorenjci nebesa pod Triglavom, imamo mi Primorci nebesa pod Višarjami. In Tu ruško vo pripovedovanje nam jih tako predeči, da zaživijo pred nami gore, vasi in ljudje v prelestni luči . ..«
za to, da bi mogla naša etnična skupina odigrati res vlogo kulturnega mostu med narodi. Tako bo krilatica o posredniški funkciji manjšin ostala jalova fraza vse dotlej, dokler temu mostu ne bodo dani tudi trdni temelji, na katerih bi se mogel zgraditi takšen most medsebojnega srečanja in posredništva. Če pomislimo samo, da bodo slavnosti ob 50-letnici plebiscita stale milijonske vsote, da pa po drugi strani kot ena od obeh centralnih organizacij koroških 'Slovencev1 dobi vij amo letno podporo za naše 'kulturno delo le v znesku 15.000.— šilingov, se bodo zdele vse izjave o enakopravnosti iin kulturnem pospeševanju manjšine, ki jih bomo slišali ob teh proslavah, dokaj, slabo utemeljene.
ČLANI SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI
Kot lojalni avstrijski državljani pa smo po drugi strani tudi člani slovenske narodne skupnosti. Prav danes, ko se niti osebni niti blagovni promet ne ozira več na državne meje, bi bilo anahronistično, če bi hoteli znova 'potegovati ali še vnaprej vzdrževati take meje na kulturnem področju. To velja za države z raznimi narodnostmi, to velja pa še v večji meri za etnične skupnosti, ki so — kot slovenski narod — razdeljene na območja več držav. Živa povezava z matičnim narodom, soustvarjanje na zunaj enotne, na znotraj raznolike narodne kulture, živa udeležba pri vseh kulturnih pojavih matičnega naroda — od tradicionalnih do najmodernejših, da, celo pri eksperimentalnih — je edini garant za to, da bomo mogli biti tudi v bodoče tvorni in ne bomo zgolj okosteneli (Nadaljevanje na 4. strani)
Znani slovenski slovstveni kritik, profesor slavistike na univerzi v Padovi pa je o prvem delu Turnškovega romana »Na Višarjah zvoni« izrekel v Literarnih vajah naslednjo sodbo:
»To je druga Turnškov a knjiga o Višarjah, tej priljubljeni božji poti, 'ki stoji na meji treh slovenskih dežel in treh držav. Vse dejanje je osredotočeno na Višarjah, namreč v juniju 1941, ko se po slovenskih krajih že čutijo posledice druge svetovne vojne, v »višarski državi« pa še vlada idilični mir. Sem (domov) se je vrnil iz ljubljanske orglarske šole višarski cerkovnik Bošt, domačin in središčna oseba zgodbe. V Ovčji vasi ima izbrano nevesto Zalo. Ta ima sestro Zofko, katere izvoljenec je navdušen za Hitlerja. Tretji par v romanu sta akademik Danilo, primorski begunec (pred fašisti in Hitlerjem), ter beneška Slovenka Daj a, bivša učiteljišnica, sedaj uradnica v Benetkah. V romanu imamo odmev tedanjih svetovnih in slovenskih dogodkov . . . Lqpo je izdelan Bisernik (oče Zalin in Zofkirn), primer pristnega in življenja polnega kmečkega človeka. Posrečena sta tud Bošt in Danilo, čeprav sta dokaj idealizirana. Idilično nežna je Daja do razbolelega i,n čustvenega Danila. Posebnost romana so živi in nazorni opisi. Velik je Turnšek v opisovanju slovenske zemlje, ker jo podaja z vso dušo in vso pesniško močjo.
Nedvomno pisatelj Turnšek naši višarski božji poti postavlja s svojimi slovstvenimi deli trajen in časten spomenik. Znani in vešči prevajaveic slovenskega slovstva dr. Ferdinand Kolednik v Pod-gorjah pa je obljubil, da bo Turnškov roman »Na Višarjah zvoni« prevedel v francoščino in bo glas o Višarjah šel tako širom sveta.
Obe Turnškov! deli o Višarjah, povest »Božja planina« in prvo knjigo romana »Na Višarjah zvoni« dobite v Mohorjevi knjigarni v Celvocu.	B. L.
„Na Višarjah zvoni“
Ob prvi knjigi Turnškovega višarskega romana
Lanske jeseni je izšla v Gorici prva knjiga romana »Na Višarjah zvoni«, ki ga je napisal pisatelj dr. Metod Turnšek. To je že drugo Turnškov o slovstveno delo, posvečeno našim Višarjam. Leta 1935 je izšla zgodovinska višarska povest »Božja planina«, ki napeto in prepričljivo nakazuje, kako je leta 1360 gori na Višarjah bila najdena Marijina sobica in kako se je okrog te najdbe razvila živahna dejavnost, graditev cerkve na gori in božja pot. To zelo posrečeno ljudsko povest, ki zajema velik krog slovenskega sveta in malo poznano obdobje slovenske zgodovine, so slovstveni zgodovinarji ugodno ocenili in pisatelju izrekli priznanje. Mnogo bravcev si je celo zaželelo nadaljevanje te povesti ali vsaj še kakšno podobno pripoved o Višarjah. Pisatelj je želji javnosti ustregel in napisal »veliko višarsko zgodbo« ali roman iz novejšega časa; tudi tokrat zelo dokumentirano slovstveno delo.
Ob izidu prve knjige tega višarskega romana je prinesel slovstveno oceno celovški in tržaški radio. V listih, v Katoliškem glasu v Gorici (18. dec. 1969) in v tržaških Literarnih vajah (XXI., 1, str. 23) pa sta se oglasila pisateljica Zora Piščančeva in univerzitetni prof. dr. Martin Jevnikar.
SLOVENCI
doma in po loetn
Glasbenik Demetrij Zebre — umrl
V	torek, 17. marca, so v Ljubljani pokopali dirigenta in skladatelja Demetrija Žebreta. Pogrebne svečanosti na Žalah so se začele nekaj pred 14. uro, prej pa so se poslovili od priljubljenega glasbenika v ljubljanski Operi. V slovo mu je spregovoril sedanji direktor operne hiše Bogo Leskovec. Fanfare so z žalostinko poslednjič pospremile dirigenta čez prag ljubljanske Opere.
Rajni dirigent je umrl v nedeljo, 15. marca, v Ljubljani na svojem domu, zadet od kapi, pri samo 58 letih starosti.
Demetrij žebre se je rodil leta 1912 v Ljubljani, kjer je tudi končal srednjo šolo in glasbeno akademijo. Po končanih študijih je odšel v Prago, kjer se je izpolnjeval na tamkajšnjem državnem konservatoriju Po končanem šolanju je kmalu stopil na dirigentski pult v ljubljanski Operi, kjer je ostal do leta 1948, ko je bil imenovan za direktorja mariborske Opere. Polnih šest let je Demetrij Žebre vodil v onih težkih povojnih letih mariborsko Opero. Nato je bil nekaj časa dirigent zagrebške Opere in se od tod vrnil spet v Ljubljano, kjer je leta 1958 prevzel vodstvo Opere in bil njen direktor vse do lanskega leta.
V	tem času si je ljubljanska Opera utrla pot tudi v tujino, saj je velikokrat žela burne aplavze v številnih italijanskih mestih, na Koroškem in tudi v Sovjetski zvezi, kjer je dvakrat gostovala in sicer v Moskvi in v Kijevu.
Demetrij Žebre pa ni bil le dirigent ali vodja Opere, pač pa tudi skladatelj. Cela vrsta je njegovih krajših, predvsem komornih del, prav tako je ostalo po njem več simfoničnih del, med katerimi tudi njegova mogočna simfonija ..Svobodi nasproti”. Za svoje neumorno delo je dobil pokojnik veliko priznanj, med drugimi tudi Prešernovo nagrado.
Uspešna kariera slovenske pevke
Konec minulega leta je mlada umetnica, mezzosopranistka Eva Dovšak-Houška, nastopila na mednarodnem tekmovanju mladih umetnikov, ki ga je priredila francoska radiodifuzija ob sodelovanju evropskih radijskih postaj. Med 25-timi udeleženci tega konkurza je mednarodna žirija — predsedoval ji je Yehudi Menuhin — soglasno izbrala Evo Nov-šak-Houškovo za nastop na svečanem koncertu v okviru velike mednarodne prireditve MIDEM (svetovni sejem gramofonskih plošč) v Cannesu. Tam je umetnica izvajala „Pesmi za umrlo deco” Gustava Mahlerja. Ta izredno uspeli nastop je ponovno potrdil poustvarjalne kvalitete mezzosopranistke Eve Novšak-Houška in ji odprl pot na mednarodne koncertne odre, saj bo še v tem letu (od oktobra do decembra) nastopila na 35-tih koncertih v Kanadi.
-----Kratke kulturne :—__________
PRVA KNJIGA »SLOVARJA« SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Pri Državni založbi Slovenije je pred kratkim v Ljubljani izšla prav knjiga »Slovarja slovenskega knjižnega jezika«. Delo izdaja inštitut za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Knjiga zajema besedni sklad sodobne pisane slovenščine od A do H ter obsega 20.402 gesli in 1662 podgesel. Izšla je v 15 tisoč izvodih z možnostjo takojšnjega ponatisa. To osrednje narodnostno kulturno podjetje bo sklenjeno predvidoma v dobrem desetletju. V tem obdobju se bodo pričujoči knjigi na 844 straneh pridružile še štiri.
PREMIERA OPERE »IDIOT«
V Rimu je bila svetovna premiera opere »Idiot« avtorja Luciana Chaillyja, ki je komponirana po istoimenskem romanu velikega ruskega pisatelja Dostojevskega. O-perni kritiki so najnovejšo opero zelo ugod-no ocenili. Časopis Messaggero je zapisal, da je premiera opere »Idiot« najpomemb nejši glasbeni dogodek te sezone. Posebno je pohvalil dirigenta Nina Sanzognija. Vsi kritiki zelo poihvalno pišejo o interpretaciji Lajosa Kosme, ki je nastopil v vlogi kneza Miškina. Libreto za to opero j.e napisal Gil-berto Loverso.
PICASSOVO DARILO
Slavni španski slikar-umetnik Picasso je muzeju »Picassu« v Barceloni (največje špansko pristanišče v Kataloniji) poklonil zbirko svojih zgodnjih del — okoli 900 risb, slik in gravur. Dela, ki jih je Picasso poklonil muzeju, so bila svoj čas last umetnikove matere.
Tevže ju Trofenigu v slovo
Vso šentjakobsko okolico je pretresla žalostna vest, da je v bolnici v Beljaku umrl 10. februarja vsepovsod priljubljeni Tevžej Droleniig. Nekaj dni prej je bil še pri delu, a že štiri dni pozneje je ležal na mrtvaškem odru. Star šele 37 let je zapustil drage otroke, ki jih je tako ljubil in ki so bili njegova edina uteha v težkih časih.
Tevžeja smo poznali in se ga najbolj spominjamo kot komičnega igralca pri farni mladini.
Kakor je pesniku ali slikarju potreben talent, tako tudi igralcu, ki je prirojen in se ga ne da priučiti. Tudi Tevžej je bil naravni talent, komičnost je izražal v obrazni mimiki, z gestami, v govorjenju, najbolj pa., če mu je primerna vloga dala priložnost, da se lahko razživi na odru. Bil je nekak naš Heinz Ruhmann v malem, saj je bil po postavi in obrazu malo podoben naj večjemu komiku nemškega filma.
Odkrili smo ga s prvo igro, ki jo je v Št. Jakobu režiral g. Zaletel: »Petrčkove poslednje sanje«. Igral je botra »Meseca«. V pravljični igri »Triglavska roža« je igral strica »Sabljo«, 'tu se je že razživel. Takoj si je osvojil otroke-gledalce. V ljudski igri »Pri kapelici«, kot mal prismuknjeni pastir, je zabaval občinstvo. Vse na njem je bilo naravno, nikolli ni bil izumetničen.
Posebno nam je v spominu kot sluga-zaimorec >v igri »Z lastovkami«, že samo prizor, kako je muhe pobijal, je bil vreden pogleda, da smo se nasmejali do sole. Znal ise je tako uživeti v vlogo, da režiserju
Pliberška mladina vabi na komedijo A. E. Greidanusa
HODL de BODL
ki bo v soboto, dne 4. aprila 1970, ob 20. uri v kulturnem domu v Ločah ob Baškem jezeru. Pred igro bodo peli »Baški fantje«.
Prisrčno vabljeni
ni bilo treba še posebej kaj razlagati ali z njim vaditi.
Njegova najbolj posrečena vloga in kot nalašč zainj, je bil Pavliha v igri »Faust«. Fausta je igral njegov sosed in prijatelj Franc Rasinger. Igra je pravzaprav tragična, toda originalni Pavliha je poskrbel, da smo se po vsakem prizoru oddahnili in nasmejali. K velikemu uspehu te igre je doprinesel največ on s svojo smešnostjo. Še dolgo so ga otroci oponašali s »perlipe-perlape«, ko je hudiče klical.
Talent ni njegova zasluga, saj je to dar božji, toda treba ga je pohvaliti, ker se je vedno dobro naučil vloge. Znanje vloge mu je dalo lahkost igranja. Vsako je igral s tako originalnostjo, ki jo na žalost le redko vidimo. Vsako vlogo je sprejel, pa najsi je bila velika ali majhna. Zgoraj omenjene igre so le nekatere, ki jih je igral. Na žalost ni tako dolgo vzdržal pri gledališču, kot drugi tovariši.
V tistih časih, ko smo imeli vaje na podstrešju hranilnice (pri C Vilarju), ko smo
zmirzovali tam vso zimo, nas j.e Tevžej ogreval z doibro voljo iin z dovtipi. Drugovala sta mu še Kramarjev Fraincej in Strdenov fozej, da so bili kljub temu prijetni večeri, ki jih imamo še danes v najlepšem spominu. Na žalost so danes že vsi trije med rajnimi . ..
Kako priljubljen je bil, je pokazal tudi njegov pogreb. Ogromna množica se je zbrala, da bi ga spremljala na zadnji poti. Pretresljivo je bilo videti, ko sta zraven krste stala dva njegova mlajša prijatelja in soseda, g. kaplan Peter Sticker in diakon Hanzej Dersula. Hotela sta mu izreči zahvalo za vse lepe ure, ki sta jih preživela z njim. Gospod kaplan Peter Sticker je opravil sveto mašo, pogrebne obrede pa diakon Hanzej Dersula. Ob odprtem grobu je domači kaplan g. Stanko Trap izrekel nekaj tolažilnih besed in obenem izrekel zahvalo podjetja, pri katerem je Tevžej dolga leta delal. Diakon Hanzej pa se mu je zahvalil za vso pomoč, ki jo je nudil vaščanom v Šentpetru. Zahvalil pa se mu je tudi za njegovo vedrost, s katero je pripravil vaščanom toliko lepih ur. Naj mu Bog to obilno poplača!
Volilno zborovanje v Selah
Selani bodo 26. aprila podprli slovensko stranko
V nedeljo, 22. marca, se je zbralo po maši močno zastopstvo Selanov, da premotrijo narodno-politični položaj in sklepajo o občinskih volitvah. V uvodnih besedah je predsednik krajevnega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev Franci Roblek, p. d. Pušelč, pozdravil poleg selskega župnika Vautija in kaplana Matka tudi predsednika Narodnega sveta dr. Reginalda Vospernika. Nato je Roblek v svojem referatu orisal politični položaj v selski občini in poudaril nujnost močnega slovenskega zastopstva v občinski sobi. Navzoči so vzeli Roblekove besede z zadovoljstvom in znanje.
Dr. Vospernik je v kratkem nagovoru prav tako poudaril pomen samostojnega
nastopa koroških Slovencev v naših dvojezičnih občinah in dejal, da morejo samo možje našega zaupanja učinkovito zastopati slovenske interese.
Nato so dobili vsi navzoči občani provizorično kandidatno listo »Krščanske demokratske stranke«, na kateri so imeli priliko uvrstiti kandidate na njim ustrezno mesto. Posebno razveseljivo je bilo na selskem sestanku, da se je posebno mladina živo zanimala za politično dogajanje. Na čelu Selanov bo kandidiral za občinski svet Franci Roblek, naš krajevni predsednik in odbornik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je že s svojim dosedanjim zadržanjem dokazal, da zna učinkovito zastopati interese občanov.
Šentjakobčani, Rožani-pozor!
Rezervirajte si nedeljo, 12. 4-» za nadvse zanimivo gostovanje Tržačanov oz. Goričanov. Imenovanega dne nastopi popoldne ob pol treh v šentjakobski farni dvorani najprej harmonikarski ansambel Mi-ramar, ki je prvi v Italiji in je nedavno z velikim uspehom koncertiral v koprskem radiu in v Ljubljani. Igra nadalje harmonikarski ansambel in poje cerkveni pevski zbor narodne pesmi in še otroški zbor svoje, ob spremljavi kitar in orgel. Višek gostovanja pa bo harmonikar virtuoz Marco-signori, ki igra na največjih odrih in uživa svetovni sloves. Programa imajo nad dve uri, vseh nastopajočih je okoli 65 oseb. Ne pozabite torej termina 12. aprila: v Št. Jakob!
MOKRIJE
(Smrtna nesreča)
V nedeljo, 15. 3., se je zgodila pri Brei-hu v Mokrijah grozna nesreča. 9-letni Peter Potočnik se je igral s f lob e rtom, sprožil se je strel in krogla je zadela v oči njegovega
Marijan Potočnik
14-lctnega brata Marijana, ki je bil takoj mrtev.
Hudo prizadeti Brelhovi družini izrekamo vse sočutje.
Predsedniško poročilo KKZ
(Nadaljevanje s 3. strani)
privesek slovenske, in s tem tudi širše svetovne kulture, da ne bomo postali zgolj folklorni rezervat na periferiji slovenskega naroda. Kajti naša kulturna dejavnost bo plodna le potem, če se preko naše narodne kulture vključimo v širša kulturna območja, če bomo rasli najprej iz pozitivnih in dinamično pojmovanih tradicij lastnega naroda in šele te skuhali integrirati v evropski kulturni prostor. To naše izhodišče nas obvezuje, da iščemo čim bolj žive stike z matičnim narodom. To pa po drugi strani obvezuje tudi matični narod in njegova predstavništva, da ne glede na svetovnonazorska naziranja in brez vsake politične obveznosti podpirajo vsako kulturno delo, in vse kulturne organizacije, ki delujejo na Koroškem.
PROBLEM NOTRANJE
KONSOLIDACIJE ORGANIZACIJE
Popolnoma drugega značaja pa je bil
drug problem, namreč problem notranje konsolidacije organizacije. Že od vsega začetka sem bil mnenja, da je prva naloga take organizacije kot je KKZ, da skuša izenačevati realna nasprotja med gledanji posameznikov ter išče skupni imenovalec vsem različnim konceptom, ki se pojavljajo v okviru organizacije. Različnost gledanj v današnji družbi je sama po sebi umevna in za notranji razvoj vsake organizacije potrebna. Le v odprtem medsebojnem dialogu in v brezpogojnem medsebojnem zaupanju pa se taka raznolikost lahko preusmerja v dinamičen notranji razsoj, se nasprotja razvijajo v novo skupnost, h kateri so doprinesla prav ta nasprotja bistveni delež. Le skupnost, ki bo — na zunaj in znotraj — zgrajena na takem modelu, more biti res plodna. Predpogoj take skupnosti pa je tudi, da vodstvo neke organizacije ne skuša brezpogojno uveljaviti svoja stališča, marveč da stari princip vodenja organizacije po predsedniku zamenja delo v skupnem teamu, da ne obvelja mnenje zgolj enega, recimo predsednika, marveč so v enaki meri upoštevana mnenja vseh odbornikov, katerim je občni zbor poveril vodstvo organizacije. Mislim, da je morda najbolj pozitivna stran našega dela v pretekli poslovni dobi prav ta, da je od-
bor dejansko tvoril tako delovno skupnost, v katerem so vsi v enaki meri sodelovali. Kljub temu pa se je ob vseh man jših in večjih prireditvah in ob posameznih akejiah pokazalo, da smo do neke mere uresničili vendarle neko generalno linijo, namreč linijo razvoja v večjo širino in odprtost do vseh pojavov, s katerimi se koroški Slovenci, v tposebni meri pa naša organizacija in njeni člani, dnevno konfrontirajo.
To pa je bilo mogoče doseči le s tem, da smo se od vsega začetka omejili zgolj na kulturna področja, da smo uveljavili princip, da morajo za kulturo veljati v prvi vrsti kulturni kriteriji, da smo torej strogo ločili med kulturo in politiko.
GLEDALIŠKA DEJAVNOST
Prvii preizkusni kamen novega odibora je bila uprizoritev »Martina Krpana« v Velikovcu, dne 16. marca 1969. Čeprav 'je bila ta uprizoritev od vsega začetka mišljena zgolj kot generalna vaja za naše gostovanje v Mengšu v Sloveniji, je bil za nekatere včerajšnjiike v tem »mestu Evrope« svet tako majhen in omejen, da so se čutili ogrožene od našega ubogega kmetavzarskega Krpama. Ponovno se je izkazalo, da se proti samorasli in v svojih možnostih tako in tako že omejeni slovenski kulturi oh potrebi čez noč mobilizira poulična nekultura. Kljub temu izjavljamo, da smo tudi v naprej — .predvsem še v plebiscitnem letu — pripravljeni! sodelovati z vsako organizacijo, ki ima pozitivne kulturne koncepte, ki hoče graditi svojo, nemško kulturo, res samo iz kulturnih nagibov, da smo pripravljeni sodelovati pri vsaki kulturni prireditvi, pri katera borno koroški Slovenci upoštevani Ikot enakdvredni im soodločajoči partnerji. Z organizacijami in p ra prireditvah pa, ki jim je edni namen le ta, da omalovažujejo naše kulturno delo, da nasprotujejo vsemu, kar je slovenskega, ne moremo najti skupnega jezika. Naš odnos do nemško govorečih sodržavljanov je in bo ostal odprt in kulturen. Pripravljeni smo, da po svojih močeh dajemo, 'posredujemo in sprejemamo kulturne vrednote, v dobro obeh narodov sosedov na Koroškem.
Drugi pomembni dogodek preteklega le-
ta je bilo naše gostovanje v Mengšu in Domžalah, dne 29. im 30. marca 1969. To je bilo prvo gostovanje Krščanske kulturne zveze v Sloveniji. Svoje načelno stališče in tudi stališča dosedanjega odbora sem nakazal v uvodu svojega poročila. Kot smo iskali enotnost v raznolikosti znotraj naše organizacije, kot smo iskali enotnost v raznolikosti v našem odnosu do nemških sodržavljanov, iščemo isti model tudi v naših odnosih do matičnega naroda ter do drugih organizacj, ki delujejo v isti namen kot mi, namreč za ohranjevanje slovenske narodne bitnosti na Koroškem. Kot spoštujemo in priznavamo drugačna naziranja in drugačne koncepte v matičnem narodu, tako predpostavljamo in pričakujemo, da se s strani matičnega naroda spoštujejo in pravilno vrednotijo tudi naša naziranja in prizadevanja. To izhodišče se je izkazalo kot pozitivno in dovolj dinamično, saj je v pretekli sezoni rodilo kar obilne sadove.
Tako je Krščanska kulturna zveza priredila skupno s Slovensko prosvetno zvezo gostovanje Št. Jakobskega gledališča, ki nam ga je omogočil Sekretariat za .prosveto in kulturo. Gostovanje je pokazalo, da so na Koroškem bolj uspešna gostovanja, ki v večji meri zajamejo in zainteresirajo tudi našega podeželskega človeka. Sekretariatu za prosveto iin kulturo in ansamblu Št. Jakobskega gledališča izrekam na tem mestu v imenu vsega odbora naj iskrenejšo zahvalo za to gostovanje.
KONCERTNE PRIREDITVE
Iz terminskih razlogov smo priredili razmeroma pozno, namreč 22. junija preteklega leta, v koncertni dvorani v Celovcu gostovanje mladinskih zborov ljutomerske in kranjske gimnazije. Kljub neugodnemu terminu je bil ta koncert razmeroma dobro obiskan; navzoče občinstvo pa je tega dne doživelo izredno pester in kvaliteten pevski nastop. Tudi ravnateljstvoma ljutomerske in kranjske gimnazije izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo.
V novi sezoni smo začeli naše delo z organizacijo gostovanja mengeške »Svobode« v Št. Jakobu in Škocijanu z Gogoljevo »Ženitvijo«. S tem gostovanjem so nam naši prijatelji iz Slovenije vrnili oibisk Krpana.
Centralna prireditev letošnje sezone je ,bila proslava v čast sv, Cirilu in Metodu,
dne 30. nov. 1969. Z njo smo se spomnili 1100-letnice 'pokristjanjevanja Slovanov. Odlični gostje iz Avstrije, Nemčije in Slovenije — ipredlvsem pa slavnostni govornik, ragensburški škof dr. Grab er — so s svojo navzočnostjo pokazali, da sta slovanska blagovestnika res osebnosti, ki sta s svojim dejanjem sooblikovala evropsko zgodovino.
SODELOVANJE S SPZ
V naši 'poslovni dobi pa smo skušali intenzivirati tudi sodelovanje s Slovensko prosvetno zvezo. Tako sem, kot sam že omenil, priredil skupno gostovanje Št. Jakobskega gledališča, izdali skupen poziv za prijave k dvojezičnemu pouku, ustanovili koordinacijski odbor ter se skupno posvečali šolanju kulturniškega naraščaja: KKZ je s ■pomočjo Sekretariata za prosveto in kulturo organizirala režiserski tečaj, na katerega je povabila tudi člane SPZ, obratno pa je SPZ organizirala pevovodski tečaj, ki so se ga udeležili tudi naši zborovodje. Lahko rečemo, da je bilo to sodelovanje potrebno in plodno, nočemo pa tudi skrivati, da še kljub vsem zunanjim uspehom, ki sem jih navedel, niso rešeni vsi problemi v naših medsebojnih odnosih. Prepričani pa smo, da bo mogoče na tej začetni bazi graditi še naprej ter najti pravo obliko skupnosti, ki ne bo samo prazna beseda, marveč resnična delovna baza, ki bo spravila v ravnotežje to, kar imamo skupnega, in to kar je dejansko različnega, da bomo postali res partnerji, ki se medsebojno spoštujejo, upoštevajo, in si pomagajo pri delu za skupni cilj. Medsebojno priznanje enakopravnosti, ki smo si ga dali na prvi koordinacijski seji, je prvo naše izhodišče.
Ko se danes poslavljam kot predsednik, bi se rad najprej zahvalil vsem svojim sodelavcem v odboru in izven odbora., vsem svojim skritim dobrotnikom, ki so mi pomagali premagovati osebne težave ter mi v težkh situacijah segli pod roko.
Obenem pa moram prositi občni zbor, da me odveže mojih dolžnosti ter me v prihodnji poslovni doibi ne izvoli več, ker bi iz poklicnih razlogov ne mogel sprejeti nove funkcije. Prosim vas, da me v tem razumete in upam, da se bom ob ugodnejših življenjskih okoliščinah spet vključil v kulturno delo na Koroškem.
Volilno zborovanje v Led inča h
Močno zanimanje za samostojen nastop — Kandidatna lista pripravljena
V občini L edine e je bilo v nedeljo, dne 22. marca, prvo volilno zborovanje pri Ravšiu v Spodnjih Borovljah. Zelo dobra udeležba je pokazala, kako živo se zanimajo naši ljudje za zadeve, ki so tesno povezane z njihovimi življenjskimi interesi v občini. Zborovanje je pričel nadvse požrtvovalni Janez Miki, mlad in ugleden gospodar, ki je izrazil veselje nad tolikšnim zanimanjem. Pozdravil je številne udeleženec, predvsem govornika zborovanja dr. Valentina Inzka, ki se je rad odizval povabilu, da spregovori na volilnem zborovanju v Ledincah.
Koroški Slovenci in volitve
Dr. Inzko je poudaril, da je možno z lastnimi samostojnimi listami najmočneje Povezati krajevno tradicijo ,z zahtevami sodobnega življenja. Kako bogata je ta tradicija v okolici Baškega jezera, nam razodeva opis krajevne zgodovine, ki jo je podal o tem kraju Franc Rehsmainin, Tratnikov oče. V tej zgodovini močno izstopa usoda izseljenstva med leti 1942—1945, usoda našega človeka, ki je s ponosom in uspešno branil, kar mu je bilo od nekdaj sveto: svobodo in narodno izročilo.
Franc Rehsmann je zastopal nad 25 let interese našega človeka v občinskem odboru. Vendar je dobro vedel, da presegajo naloge slovenskega odbornika daleč delokrog ostalih občinskih zastopnikov. Saj mu je v prvi vrsti naložena naloga, da zastavi ves vpliv v občini za enakopraven položaj našega človeka, za večje razumevanje naših specifičnih življenjskih interesov.«
Sodelovanje in sožitje
»Gotovo opravljajo naši odborniki na dvojezičnem ozemlju«, je dejal dr. Inziko, »z ostalimi občinskimi predstavniki prav tako vestno posle, ki so povezani z nalogami občinskega svetnika bodisi v občinskem svetu, bodisi v občinskem predstojništvu. Dokaz za to imamo v vseh občinah, kjer vršijo naši ljudje dolžnosti, ki jim jih nalaga delokrog občinskega mandatarja. Gospodarski, kulturni in socialni napredek
ža tiskovni sklad so- dacat/aii •
Tischler Ana, Tinje	150,—
Anton Grili, Plaznica	50.—
Wrantschumik Marta, Dobrava	50.—
Lojze Zorenc, USA	$ L—
Rreutz Marta, Blato pri Pliberku	25.—
Ogris Andrej, Drabunaže	20.—
Smertnik Marija, Boja ves	20.—
Lebni Mirko, Globasnica	20.—
Ana Roš, Železna Kapla	20.—
Hauptmann Ana, Galicija	20,—
Hatevž Krainz, Libuče	20.—
Kuster Marija, Žitara ves	20.—
Josef Krištof, Velika ves	20.-
Robič Pavla, Zuzalče	20.—
Gabriel Marija, Leše pri Št. Jakobu 20.— Nežka Jurič, Mallenitzen	20.—
Družina Janežič, Leše	20.—
Glantschnig Juliana, Nonča ves	10.—
Vetrovnik Marija, Vogrče	10.—
Gregom Jožef, Dule pri Žitari vesi	10.—
Vsem darovalcem iskren Bog plačaj!
ALKO in SEIS mešalce za beton z motorjem 220 ali 380 V
so i 2.150.- S
s samokolnico 2.550.” S
Vam dobavi na dom trgovina
K. in A. KRIVOGRAD
9143 Šmihel nad Pliberkom
POKONCILSKI RADIJSKI l*OGO-^OR v petek, 3. aprila, ob 14.15, nosi na-SW »Sedanji gospodarski položaj sveta v *uči koncila«. Celovški akademiki se bodo ^izgovarjali o zanimivi snovi na podlagi koncilske konstitucije »Cerkev v svetu« in k°do nanizali okoli sodobnega položaja važne misli. Prijatelje duhovne prosvete aPozarjamo na to radijsko oddajo v slovenjem jeziku,
domačega prebivalstva je njih glavna skrb. Vendar nam je npr. prav pliberšika občina najočitnejši dokaz za to, kako morejo o-pravljati naši občinski zastopniki v službi mirnega sožitja in sodelovanja obeh narodov v deželi naloge, ki so družbeno gledane eminentne važnosti. Slovenskim zastopnikom v pliberški občini, gre tako zasluga, da je prišlo v preteklih letih v tej občini do precejšnjega razčiščen j a političnega ozračja, do vedno večjega in iskrenega sodelovanja med prebivalci obeh narodov, a tudi do tesnega sodelovanja med obmejnimi občinami in obmejnim prebivalstvom. V situaciji, v kateri živimo, bi v tej občini nihče ne mogel tega dela tako uspešno opravljati kot slovenski občinski zastopniki.
Sodobne naloge
»Tudi Ledince,« je dejal govornik, »spadajo z vrsto drugih občim k obmejnemu pasu. Gre za t u j s ko-p rom e t no občino, v kateri je ko-nfrontirano naše prebivalstvo tekom leta skozi več mesecev s številnimi
gosti i,z inozemstva. Ta dejstva omogočajo našim Občinskim predstavnikom ob sodelovanju z domačimi kulturnimi in tujsko-prometnimi ustanovami nove načine dejavnosti v korist domačega prebivalstva.«
V tej zvezi je dejal govornik: »Kot so doprinesli naši občinski možje v preteklih letih svoje za pomiritev duhov v občinah in s tem v deželi, tako se bodo tudi v prihodnjih letih dosledno zavzemali za mirno sožitje obelh narodov v deželi. Bolj kot kdajkoli prej velja,« je dejal dr. 1 nizko: »V občinah bomo imeli le toliko vpliva, kolikor si ga borno znali z lastnim delom pridobiti. Čim več naših uglednih mož v občinske parlamente! To naj bo geslo volitev, ki na; tudi tokrat pokažejo našo ne-omahljivo voljo do življenja, trdoživost našega ljudstva, katero sc nima vzroka izogibati jasnim odločitvam, ki jih terja od njega demokratično življenje v naši državi.«
Po govornikovi! besedah je sledila nato diskusija, v kateri so se posvetovali udeleženci zborovanja, kako naj bi najuspešneje mogli izvesti v občini volitve. Z zahvalo udeležencem in govorniku je zaključil Janez Miki zborovanje, potem ko je zadonela po dvorani še domača slovenska pe-
sem.
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK:
RAK NA DOJKI
G. Andrej Mitsche iz Št. Vida v Podjuni nam je poslal članek pod gornjim naslovom. Zraven je pripisal tole: Upam, da morete porabiti ta članek za naš list, ker je gotovo zelo zanimivo za ženske, in ga bodo sigurno prebrale in morda še shranile. Saj je koristen zato, da bi bile ženske bolj pozorne glede raka na dojkah. Članek je napisal prim. dr. Jože Žitnik z onkološkega inštituta v Ljubljani; izšel je v »Obzorniku za ženo in družino”, letnik 3. (Op. uredništva)
Valovanje pred njim je odvisno od žensk samih
Čeprav se r iz vij e rak na dojki v delu telesa, ki leži na njegovi /površini in ga lahko neposredno preiskujemo, ga vendarle dostikrat zelo pozno odkrijemo.
Obolevnost za rakom na dojki dosega pri nas svoj vrh okoli mene, t. j. med 48 im 54. letom. Najpogosteje napada ženske od starosti 30 do 60. leta. Rak dojke se pojavlja tudi pri moških.
Čeprav dojka ni življenjsko pomemben organ, vpliva vendar nanjo veliko število hormonov in to bolj kakor na katerokoli tkivo v človeškem telesu. Ta značilna posebnost je zelo pomembna. S pridom jo uj>orabljamo pri zdravljenju.
Rak dojke je zelo zahrbtna bolezen in se ga ženske še najbolj upravičeno boje. Prvo njegovo znamenje je oteklina ali zatrdina, ki navadno ne boli. Ta trdina se lahko pojavi kjerkoli v dojki. Najbolj 'pogostna pa je vendarle v zgornjem zunanjem delu dojke. Zatrdlina se polagoma veča in spreminja v tumor, ki ga navadno odkrijejo ženske same. Pozneje opazimo druga vidna znamenja:
Prizadeta dojka je lahkp večja ali manjša od zdrave. — Oblika dojke je spremenjena ali iznakažena. — Zatrdlina (tumor) lahko izbočuje dojko. — Dvignjena dojka povzroča razliko v višini bradavic. — Uvlečena koža. — Koža je podobna pomarančni lupini. — Bradavica je lahko sfrkmjena, ugreiznjena ali razvečena in s plošč en a: — Krvav izcedek iz bradavice: — Otečena dojka. — Koža j,e na omenjenemu mestu rdeča, ne. da bi bila toplejša ali občutljivejša od okolišne kože. — Razjeda bradavice ali kože. — Vozliči na koži. — Razširjenje žile v koži dojke. — Povečane, trde, navadno neboleče bezgavke v pazduhi.
Pri razpoznavi raka na dojki naj opozorimo na dve obolenji: Prvo je mastopatij.a, ki je razmeroma pogosta in jo cesto navajamo kot predrakovo obolenje. Bolezen ni ne vnetje in ne nevarni tumor. Najpogostejša
Namesto venca na grob Petrovemu ateju Štefanu Messnerju daruje Bo-šankova družina v Dobu za Mohorjev dijaški dom 200.- šilingov.
Iskren Bog plačaj!
zdravniku. Redek, rumenkast, rjavkast, rdečkast ali krvav izcedek je skoraj vedno znamenje brstenja celic. Zvečine ga povzroča bradavičast izrastek (Papilom), ki raste v enem izmed mlečnih izvodil pod kolobarjem.
Rak se širi po žilah in mezgovnicah v oddaljene organe (v bezgavke, kosti, pljuča, jetra, možgane). Včasih zelo hitro, včasih zelo počasi.
Zdravljenje raka dojke se ravna po razvojnem stanju bolezni. Najuspešnejše ga zdravimo z združenim postopkom. Z radikalno operacijo in z obsevanjem. Zdravimo ga tudi internistično s citostatiki, t. j. z zdravili, ki preprečujejo razmnoževanje rakavih celic, in s hormoni, katere odvzamemo ali pa dodajamo organizmu bolnice.
Za zdravljenje raka na dojki je najbolj važno in uspešno, če ga zgodaj odkrijemo! Varovanje pred rakom pa je odvisno od žensk samih. 96 do 98 odstotkov obolenj v dojkah odkrijejo ženske same. V 90 odstotkih gre pri tem za tumor! Zato si morajo ženske redno pregledovati dojke. To dolžnost morajo opravljati tako rekoč vse življenje! Le tako bomo odkrili vedno več raka na dojki zgodaj, ga zgodaj ustrezno zdravili in pozdravili.
Prim. dr. Jože Žitnik Inkološki inštitut v Ljubljani.
je meede triindvajstim in triinštiridesetim letom. Taka dojka se tiplje navadno trdo, voizličasto. Prizadeta je ena ali obe dojki, lahko pa -tudi samo posamezni deli -dojk.
Drugo obolenje je bolezensko izcejanje iz prsne bradavice, ki prižene bolnice k
MLEČNOST KRAV IN KRMA
Pogosto molznice nimajo velike mlečnosti, čeprav bi jo lahko imele, ker dobivajo pretežno le voluminozno krmo in jim zato primanjkuje energije. Vamp krave namreč ni tako velik, da bi lahko prebavil toliko voluminozne krme, da bi bila zagotovljena velika mlečnost. Zato se mlečnost pri odločilnih mlečnih živalih zmanjšuje, če jih krmimo samo z voluminozno krmo. Navadno se zmanjša količina mleka do tiste ravni, za katero je žival s krmo preskrbljena. Nekateri menijo, da se obilno krmljenje z močnimi krmili ne izplača. To drži le v primerih, kjer je vsa čreda vse leto obilno krmljena ne glede na obdobje po teletu in ne glede tudi na zmogljivost posameznih krav, da dajejo mleko. Tako krmljenje pomeni zapravljanje krme na eni strani in izgubo veliko litrov mleka na drugi strani. Saj krave z majhno mlečnostjo ne dajejo ob dodatni krmi toliko več mleka, da bi bil dodatek upravičen. Zelo pomembno je tudi to, da potrebuje odlična molznica mnogo več hrane v začetnem obdobju molže po teletu. Pri pravilnem krmljenju dajejo lahko krave tretji mesec po telitvi prav toliko mleka kot takoj po telitvi.
Prirojena odpornost proti škodljivcem
Rastlinski škodljivci nedvomno povzročajo veliko škode kmetijstvu. Zato številne tovarne na svetu proizvajajo vedno boljše priprave za njihovo zatiranje. Vendar so sredstva za zatiranje škodljivcev, pa tudi samo škropljenje zelo dragi, in bi bilo bolje, če bi imeli rastline, ki bi bile odporne proti škodljivcem. Prav to skušajo doseči marsikje. Na Filipinih so npr. vzgojili riž, odporen proti škodljivcem in omogočili pridelke 2 tone na hektar.
Na Škotskem so poskušali pridobiti krompir, ki bi bil odporen proti nematodi. Ta škodljivec ogroža krompir povsod na svetu, pospešuje degeneracijo rastlin in zmanjšuje pridelke. Škotski znanstveniki so odkrili neko vrsto divjega krompirja iz Južne Amerike, ki je odporen proti nematodi. To vrsto so vključili v svoj vzgojni program in po več kot desetih letih dela kaže, da jim bo uspelo vzgojiti krompir, odporen proti nematodi. Zanimivo je, da so nekatere družine krompirja, ki so jih pridobili pri tem, pokazale odpornost tudi proti krompirjevi plesni.
V dveh letih pet gnezd pujskov
V Veliki Britaniji so uvedli novo metodo pri zreji pujskov. Po njej imajo svinje v dveh letih pet gnezd. Pujske odvzamemo od mater že tretji teden po prašitvi. Pujskom, starim komaj nekaj dni, dajejo v majhna korita mleko svinj v obliki kroglic. V vodo za pitje dajejo raztopino, ki, vsebuje glukozo. Glukoza namreč spodbuja pujske, da pijejo vodo in s tem prepre-
Dentistka HELENE GALLE, Klagenfurt, BahnhofstraBe 38 b, zopet ordinira.
čujejo izgubo vode pri pujskih in poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja. V raztopini je seveda tudi zaščitno sredstvo- proti koli bakterijam in drugim nevarnim boleznim.
Po devetih tednih take prehrane m ob dodajanju beljakovinskega dodatka, tudi v obliki kroglic, so pujski godni za prodajo na trgu. Tedaj so težki okoli 25 kg. Plemenskim svinjam dajejo po odstavitvi poseben dodatek, ki pospeši nagon po parjenju.	,
Udarec s krampom vreden zlata
Jugoslovan iz Medmurja dobi 500.000,— šilingov
24-letni jugoslovanski delavec Anton Kvakan je pred štirimi leti odšel, na delo v Avstrijo. Tu je pomagal kolt poimožni delavec pri gradnji šole v "VVerfeni blizu Salzburga. Pri zemeljskih delih je našel lonec z 2,47 'kilograma zlatih in srebrnih kovancev. Ta najdba: mu je prinesla nagrado v vrednosti 500 tisoč šilingov.
Vsa 'zadeva ni bila tako preprosta. Občina v Weri emu Kvakainu kljub veljavnim predpisom ni htitela primati nagrade s trditvijo, da ni njegova zasluga, d'a je našel zlalto, temveč pripada najdba občini, ki je dala delovni nalog oziroma je naročila gradnjo novega šolskega- poslopja. Anton Kvalkain si je na priporočilo poznavalcev avstrijskih zakonskih predpiso-v najel odvetnika ih se obrnil na- sodišče. Zdaj, ima vse papirje v rokah in -nobenega dvoma m več, -da Ibo dobil kakih 500 tisoč avstrijskih šilingov premije, ki mu gre za najdbo polnega lonca zlatih in srebrnih nemških, italijanskih, madžarskih ih francoskih ko-vaincev ilz leta 1540 do 1530.
QLEDALISCE V CELOVCU
SOBOTA, 28. marca, ob 19.30 Baletni večer: Chr. W. Gluck: Don Juan, J oh. StrauB:	Ples gojencev častniške šole,
Leonard Bernstein Fancy Free — premiera. — NEDELJA, 29. marca, ob 19.30 Jacques Offenbach: Pariško življenje (opereta). — PONEDELJEK, 30. marca, ob 19.30 Franz Lehar: Carjevič (opereta). - TOREK, 31. marca, ob 19.30 Baletni večer (program kol zgoraj). — SREDA, 1. aprila, ob 19.30 Kurt VVeill: Vzpon in propad mesta Mahagonija. — ČETRTEK, 2. aprila, ob 19.30: Pred tem (Davor).
V
Spod dcma
NOGOMET
V šestem kolu avstrijske nacionalne lige so izostala tokrat vsa presenečenja. Dunajska Avstrija, prva na lestvici, je tudi v soboto zmagala in si s to tekmo še bolj izboljšala položaj (igrala je z Adimiro 1:0 (1:0). Najbolj napet boj se je vnel za drugo mesto, za katerega se trenutno potegujejo kar štiri moštva, in sicer: W acker Innsbruck, Sportkluib, Sturm Durisol in Avstrija Salzburg: prvi trije imajo po 24, četrta pa 23 točk. Wacker Innsbruck je igrala z VVatten-som samo 3:3 (3:2), je trenutno še na drugem mestu pred Sportkluibom, ki je premagal Rapida 1:0 (1:0) in slednjega do-
Kariera Alfreda Hitchcocka
Hitchcock ima zdaj 71 let in vsi, ki se kaj bolj zanimajo za tega filmskega mojstra vedo, da je imel Alfred štiri ali pet let, ko ga je oče z nekakšnim listkom v roki -poslal na policijo. Tam so prebrali, kar je na papirju pisalo, in pobiča zaprli za deset minut. Potem so ga izpustili in mu rekli: »Tako ravnamo s porednimi fantki.« Od takrat je Alfred sanjal o vse mogočih poklicih, toda nikoli ni pozabil povedati, da pa policaj ne bo nikoli... šolal se je pri jezuitih in z devetnajstimi leti se je zaposlil pri Heneleyevi telegrafski družbi. Postal je specialist za električne kable, obenem pa je na londonski univerzi študiral umetnost. Zaradi tega so mu pri Henleyu kmalu našli drugačno delo: premestili so ga v oddelek za reklame. In Alfred je risal reklamne lepake za električne kable. Kmalu je prevzel še »nadurno« delo: neka ameriška filmska družba je odprla svoj studio tudi v Londonu in je iskala risarje, ki bi znali ilustrirati reklame za njene filme. »Če je na primer v scenariju pisalo,« pravi Hitchcock, »George je živel zelo brezskrbno življenje,« sem jaz narisal svečo, ki je imela plamen na obeh koncih, pod njo pa napisal omenjeni stavek. »Zelo naivno.« Potem je začel pisati scenarije, postal je asistent režije. Imel je 23 let, ko je posnel svoj prvi film številka trinajst, ki ga pa ni dokončal. Od tedaj pa do danes je napravil 51 filmov. Zadnji je Topaz.
in fi& svetu
končno potisnil v sredino. Sturm Durisol je .zadnjega na lestvici FC Dornbirn premagal s 4:1 (3:0), medtem ko je salzburška Avstrija dobila tekmo proti dunajski Vien-ni z rezultatom 3:1 (1:0); tako si je Avstrija iz Salzburga zagotovila peto mesto. Važna odločitev je padla v soboto tudi v tekmi med Eisenstadtom in celovško Avstrijo, kjer je slednja izgubila tekmo z 2:0 (0:0). Korošci so sedaj na nevarnem predzadnjem mestu na lestvici. Wacker Dunaj se ni mogel povzpeti višje, ker ga je LAS K iz Linza premagal 1:2 (0:1). Dragoceno zmago si je priboril tudi li-nški VoEST na-d graškim GAK 1:0 (1:0).
SMUŠKI POLETI
V	eni izmed največjih prireditev v smuških poletih, ki so bile v nedeljo v Planici, so Rusi slavili kar dvojni uspeh: L je bil Smirnov, 2. Ivanikov (oba Sovjetska zveza), 3. je bil avstrijec Bachier in šele 4. Čeh Raška, 5. Kroll (Avstrija), 6. Štefančič (Jugoslavija — Slovenec) itd.
V	celotni uvrstitvi je Avstrija zbrala 630,5 točke za Sovjetsko zvezo, ki je bila prva s 641,7 točke, šele tretja je bila Češkoslovaška s 625,8 točkami.
HOKEJ NA LEDU
V tekmovanju za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki poteka te dni v Stockholmu na švedskem, je švedsko hokejsko moštvo po-skrbelo za pravo senzacijo. V petek, 20. marca, so premagali visoko favorizirane Ruse s 4:2 (1:1, 2:0, 1:1). V povratnem srečanju pa so v nedelj-o Čeho-slovaki premagali Poljsko 10:2, v drugi tekmi pa je švedska dobila proti Vzhodni Nemčiji 6:2.
Dva „Marinerja“ na Mars
lz VVashingtona so sporočili, da bo NASA (Ameriška uprava za aeronavtiko in vesoljske raziskave) izstrelila na krožno po-t okoli Marsa leta 1971 dva satelita: »Ma-ri-ner 8« in »Mariner 9«. Prvega 'bodo izstrelili 14. novembra in bo imel njegov -tir okoli Marsa peri-gej (najmanjša oddaljenost planetove poti od Zemljic)) 1600 km in apogej (največja razdalja planetne poti od Zemlje) 16.800 'km; drugega bodo izstrelili 24. novembra in bo imel perigej 1600 km in apogej 33.200 km.
Oba satelita -bosta opremljena s televizijskimi kamerami, ki bodo delovale neprenehoma tri mesece in 'bodo fotografirale 70 odstotkov Marsove površine. Oba »Marinerj-a« -bosta 17 -let krožila okoli Marsa, preden jih bo ta pritegnil na svoje površje s svojo gravitacijsko silo.
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. ime svetnika, ki ga slavimo 19. marca; 11. sedemnajsta in deseta črka slov. ABC; 13. časovnik; 14. raj; 15. klasicistični slog napoleonske dobe; 16. upanje na uspeh; 18. slovanski bog; 24. trd, črn kavčuk, ki ima mnogo žvepla; 27. kuhinjska posoda; 28. izdelovalnica cevi; 29. Apolonov priimek (tudi himna na čast Apolonu), zmagoslavna pesem; 31. sosednji črki v slov. ABC; 32. glej, človek; 35. dva sorodna samoglasnika; 37. slavnostna dvorana; 39. italijanski spolnik; 40. brezbarven plin, ki je raztopljen v surovem petroleju; 41. glej 31 vodoravno; 42. politični voditelj stranke; 46. pošten, lep; 49. oblika glagola „biti”; 50. počasi (pri glasbi); 52. vezalni veznik brez vejice; 53. rdeč, v tujem jeziku; 54. reka na Koroškem; 56. veznik, ki uvaja pogojne odvisnike, če; 58. prislov; 59. dva ista samoglasnika; 61. vpiši AL; 62. tokovni odjemnik; 63. žensko ime; 64. del na glavi.
NAVPIČNO: 1. marec; 2. vrsta ptiča; 3. dva samostalnika (tudi „ona”, lat.); 4. vpiši TESNACA; 5. žensko ime; 6. medmet začudenja, tožbe; 7. osebni zaimek; 8. prislov, ki izraža čas; 9. Ljubljana: 10. vpiši FP; 11. medmet (z njim kličemo kokoši); 12. mednarodna begunvka organizacija, brez zadnje črke; 17. povest, dodatek k zakonu; 19. muslimanski bog; 20. ropotanje; 21. osebni zaimek za 2. osebo množine; 22. vpiši ICA; 23. glas; 25. prebivalci Irske; 26. Tratnjek Nace; 30. naelektren delec; 31. skladba za ples; 33. vpiši EL; 34. najdaljša tekalna proga; 35. predlog, ki se veže s toži klikom; 36. brezbarvna tekočina neprijetnega duha; 38. prislov kraja; 40. učinek; 43. svetopisemska oseba; 44. gl. števnik; 45. konica, vrh; 47. najobšimejša pripovedna pesem; 48. ploskovna mera (mn.); 49. jokanje; 51. pritrdilnica; 55. zgoden; 56. star, v tujem jeziku; 57. vpiši OR; 60. prislov, vendar; 61. glej 59 vodoravno.
■
Iz ene izmed tekem za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Stockholmu v prvem delu tekmovanja. Na sliki: Tekma Finska : švedska, kjer so Finci premagali Švede z rezultatom 5:4. Finec Keikonen v navdušenju dviga palico v zrak, saj je pravkar zadel že tretjič švedska vrata.
VValter Scott — Vladimir Levstik;
Toda -nazori onih dni so bili glede posvetnega in samostanskega svečenika tako prizanesljivi, da je bil prior Aymer pri svojih sosedih v-zlic vsemu na izvrstnem glasu. Njegova odkrita prostodušnost in rado-volj-nost v dajanju odveze za vsakdanje grehe sta ga zdavnaj storili ljubljenca vsega višjega in nižjega plemstva, med katerimi je imel, sam potomec ugledne normam s ke hiše, nemalo sorodnikov. Zlasti daltne nikakor niso marale prestrogo soditi nravnosti moža, ki je bil proglašen občudovavec njihovega spola in je poznali toliko sredstev za preganjanje puščobe, ki se je le prera-da vtihotapljala v dvorane in loipe plemiških gradov. Lovskih zabav se je udeleževal samostanski -prednik še preveč marljivo in slovel je, da redi v vsej severni krajini najboljše' hrte im sokole; vse to ga je izdatno priporočalo mlajšemu plemstvu. Med starejšimi je igral drugačno vlogo in to z velikim dostojanstvom, ako je bilo potrebno. Njegovega knjižnega znanja je bilo pri vsej -površnosti vendar toliko, da je polnilo nev-edneže s spoštovanjem do priorjeve domnevne učenosti; svečanost njegovega nastopa in govorjenja ter visokosti, s katero je umel razkladati moč in oblast Cerkve in duhovništva, pa mu je zagotavljala pri teh ljudeh sloves, da je velik svetnik. Se prosto ljudstvo, ki drugače tako strogo -sodi vedenje odličnejših ljudi, je prizanašalo slabostim priorja Aymerja. Zakaj bil je radodaren; im znamo je, da zakrije dobrodelnost mnogo grehov, ne le v svetopisemskem, ampak -t-udi v drugačnem pomenu besede. Dohodki -saimo-stama,
ki so mu bili do malega na razpolago, so mu omogočali, da je ustrezal svojim lastnim znatnim potrebam in lajšal bedo zatiranih siromakov z velikodušnimi darovi. Kadar je prior Aymer preveč -divjal na lov ali predolgo- sedel pri gostiji ali pa so ga videli, ko se je v jutranjem -somraku skrivaj vrnil skozi stranska vratca z nočnega sestanka, so ljudje skomignili z rameni in se tolažili s -tem, da se dogajajo podobne nepravilnosti tudi takim menihom, ki se ne morejo opravičiti z njegovimi boljšimi lastnostmi. Prior Avmer -in njegov značaj sta bila -tedaj dobro znana saškima sužnjema, ki sta mu neokretno izkazala svoje spoštovanje in prejela v zame-no njegov »benedieite, me s filz«.*
Čudni pogled na prelatovega tovariša in njegove spremljevalce se je tako polastil nju-ne pozornosti in ju je navdal s tolikšnim strmenjem, da sta komaj utegnila paziti na besede jo-rva-ulskega priorja, ko je vprašal, ali vesta v soseščini za kako prenočišče. Verjetno je tudi, da je zvenel jezik, v katerem jima je podelil blagoslov in zadal svoje vprašanje, ušesom saških kmetov neprijetno, čeprav sta ga menda razumela.
»Vprašam vaju, otroka moja,« je rekel prior, povzdignivši glas in -poslužujoč se mešanega jezika, v katerem so občevali med seboj Normani in Sasi, »ali je kje v soseščini dober človek, ki bi hotel nocoj iz ljubezni do Boga in iz vdanosti do matere Cerkve prenočiti in pokrepčati dva njena prcpon-i.žna služabnika s spremstvom vred?«
Samozavestna važnost njegovega glasu je čudno nasprotovala skromnim besedam.
»Dva ponižna -služabnika matere Cerkve!« je ponovil Wamba sam -pri sebi; d asi -bedak, se je vendar čuval govo-riti naglas. »Nu bo|gme, rad bi videl njiju dvom-ike, vrhovne kletarje in drugo visoko služinčad!«
* Bodite blagoslovljeni, otroci moji.
Ko si je tako razložil priorjevo vprašanje, je vzdignil oči in odgovoril:
»Ako- sta častita očeta prijatelja dobre jedi in mehke postelje, -naj le jašeta nekaj milj, pa do,speta v samostan Brinxworth, kjer jima je sveti stan -porok najčastnejšega sprejema. Ako bi pa rajši spokorno prebila noč v molitvi, naj zavijeta po onile pusti loki v C-opmanburtsko samoto, kjer jima bo pobožni puščav-nik rad privoščil zaščito svoje kolibe in dobroto svojih molitev.«
Majaje -z glavo je prior zavrnil oh a nasveta.
»Vrli prijatelj,« je -dejal, »da te ni žven-k-lja-nje tvoji-h -kiraguiljčkov pripravilo ob razum, bi moral poznati rek Clericus cle-ricum non decimat, to je: mi s-večenilki -neradi gostujemo drug pri drugem, ampak se rajši -zatečemo k posvetnim ljudem, ker jim talko dajemo priliko, da morejo služiti Bo-gu s češčenjem in podpiranjem njegovih služabnikov.«
»Nu da,« se je odrezal Wamba, »čeprav sem osel, je zame vsekakor čast, da smem nositi kraguljčke kakor mezeg vaše pre-vzvišenosti. Vzlic temu pa bi sodil, da naj se začne dobrodelnost matere Cerkve in njenih služabnikov sama pri sebi kakor vsaka druga.«
»Molči, predrznost!« je posegel oboroženi jezdec s krepkim in resnim glasom v norčevo besedovanje, »in povej nama, ako
moreš, kod drži pot k------nu, kako je ime
vašemu franklinu, prior Aymer?«
»Cedric,« je odgovoril prior. »Cedric Sas. — Povej mi, vrli mož, ali sva blizu njegovega bivališča? Nama li moreš pokazati pot?«
»Poti ne bo lahko -najti,« je odvrnil Gurth, ki se je zdaj prvi vtaknil v pogovor, »in Cedricovi hodijo zgodaj spat.«
»Jezik za zobe, nepridiprav,« je rekel bojevit jezdec; »saj lahko vstanejo, da postrežejo potnikom, kakšna sva midva. Mi ne beračimo gostoljubja tam, kjer ga imamo pravico zahtevati!«
»Ne vem,« je čemerno odvrnil Gurth,
»ali smem -pokazati dom svojega gospodarja ljudem, kateri si las te pravico do zavetja, ki ga smatrajo vsi ostali za milost.«
»Pričkati se hočeš z menoj, ti suženj!« je kriknil bojevnik. Izipodibodel je konja, napravil z njim polobrat preko steze in zavihtel jahalni -bič, ki ga je d-ržal v roki, da bi kaznoval to kmečko predrznost.
Gurth ga je divje in maščevalno ošinil z očmi ter z -besno, dasi negotovo kretnjo položil roko -na držaj noža; toda prior Ay-mer, ki je pognal svojega mezga med tovariša in svinjarja, je zabranll preteče nasilje.
»Ne, brat B-rian, tako mi matere božje, ne mislite, da ste v Palestini, kjer zapovedujete turškim -poganom in saracenskim nej e vernikom; mi otočani -ne ljubimo udarcev razen tistih, ki j-ih deli sveta Cerkev, zakaj ona tepe iz ljubezni. — Daj prijatelj,« je rekel Wa.mbu, priiporočivši svojo željo z majhnim srebrnim novcem, »pokaži mi pot do Cedrica Sasa, ko vem, da jo poznaš; dolžnost je poučiti potnika, tiu-di ako bi bil manj svetega stanu od naju dveh.«
»Bo-gme, častiti oče,« je odgovoril šaljivec, »saracenska glava prečastitega vašega tovariša je pripravila mojo glavo v tako silen strah, da sem čisto pozabil pot in niti ne vem, ali -najdem nocoj domov!«
»Molči,« je rekel opat, »lahko nama pokažeš, če hočeš. Ta častiti brat se je vse življenje bojeval s Saraceni za osvojitev Svetega groba; njegov red so templjarski v-itezi, o katerih so gotovo že slišali. Na pol je menih; na pol vojni-k.«
»Ako je sam na pol menih,« je rekel bur-kač, »ne bi smel povsem nespametno ravnati z Ij-u-dmi, ki jih srečava na cesti, še tedaj -ne, ako se jim ne mudi odgovarjati -na vprašanja, ki jim niso nič mar.«
»Odpustim ti jezičnost,« je deja-l opat, »ako mi pokažeš pot -do Cedricoveiga doma.«
»Nu prav,« je rekel Wam-ba, »vajini pre-vzvišenosti. na-j se držita te steze, dokler ne d-ospeta -do pogreznjenega -znamenja, ki ga štrli koten a j še čevelj iz tal; tam naj zavijeta
Judeževa mati
(Legenda)
k | j emu, ki je bogov-dano živel osem-I^J deset let, je treba privoščiti večni mir. Zato je Judita tiha in vdana, ko jo kliče dolžnost k umirajočemu očetu v pogorje. Boji se le za svojega sinčka, ki ga mora pustiti v Betlehemu v oskrbi služinčadi.
Dolgo je Judita odsotna od svojega doma. šele, ko so končani pogrebni obredi, ji je mogoče odpraviti se s svojim možem Simonom domov. Ne misli več na starčka, ki je zatisnil svoje trudne oči; misli le na svojega otroka, okoli katerega se kot svetli žarki sučejo njene sanje.
Tako potuje oib strani Simona po gozdni temini. Kar naenkrat je, kakor da bi vzplamtela luč, pa vendar je vse temno kot doslej. Potniki pridejo mimo njih. Mož v delavski obleki vodi osla, na oslu pa sedi žena, držeč otročiča v nežnih rokah.
Simon vpraša Judito: »S-i videla ono ženo?«
»Videla sem jo: ko dekla je bila ponižna.«
»Ne,« ugovarja on, »krasna je bila ko kraljica in bilo je, kot da se je temina prelila v svetlobo.«
»To je bil svit sonca, ki je pred zatonom še enkrat zažarelo,« odgovori Judita ter požene žival, katero jezdi, kajti zahotelo se ji je po otroku, ki željno čaka nanjo doma.
#
A otroka ne najde več. Postal je, kakor vsi dečki v Betlehemu, žrtev Herodove bojazni pred kraljem vseh kraljev. Ni več otroškega smeha v hiši.
Tedaj pa se utrga z Juditinih usten grozna kletev. Ne kolne kralja, ki je otroka obsodil na smrt, ne biričev, ki so ga ji umorili, ne služabnikov, ki so ga izdali. Njena kletev velja ženi, ki jo je srečala v gozdu, ženi, ki je svojega otroka rešila betlehemske -smrti.
»Gospod naj jo udari, kakor je mene udaril, in še težje naj jo!« zakliče. »Z lastnimi očmi naj vidi svojega otroka umreti!«
Nima več obstanka v Betlehemu, pregovori Simona, da -se preselita v Kariot.
Tu se ji smehlja nova sreča, v drugo postane mati — spet sinčku. Vidi vzcveteti
dečka Judeža in veseli se nad njim. A to veselje je prepraženo s hudobnimi željami. V njej. j,e vse polno temnih -misli, ki se ne umirijo niti v teku -let.
#
fudež, -ki je medtem postal mladenič, reče nekoč svoji materi:
»čuj, v Jeruzalemu se pripravljajo velike reči in božje kraljestvo je blizu. Pusti, da gram tja, da ne bom stal ob strani, ko bo delil Gospod čast in slavo! Saj je vsak izvoljen, če se -le čuti poklicanega.«
»Gospod ime hoče povišati v Judežu, kakor me je uklonil s smrtjo prvorojenca!« vzplamti Judita, ko sina blagoslovi ob slovesu. Odslej, so vse -njene misli same sanje o dalj-ni- vzvišenosti, katera -naj bi tudi njo povzdignila nad ves človeški rod.
V začetku stvarjenja je bil svetu obljubljen Mesija kot sin naj-krasnejše žene. Ju-clitine sanje -se željno igrajo z najiponosnej-šim materinstvom. Želi si le v Jeruzalem k sin-u. Prigovarja Simonu, da naj prepusti hišo hlapcem ter pohiti z njo v kraljevsko mesto.
#
Blesteč pomladanski dan je, ko se bližata Simon in Judita Jeruzalemu. V svetli tišini se razprostira sinje nebo. Beli in rožasti cvetni valovi trepetajo nad drevjem. Nepojmljivo bogastvo se razodeva v sončnem žarku.
Velika množica sili k mestnim vratom in tisočeri glasovi veselja napolnjujejo zjrak:
»Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!«
Z zastajajočo sapo čaka Judita nestrpno, dokler ne ugleda slavljenca. Toda — ta ni njen sin!
Judita ne vidi lepote in nežnosti, ki sta razlili svoj čar čez Blagoslovljenega. Pač pa vidi, da je njen sin v nepregledni v-rsti onih, ki mu sledijo.
Judež stopa kot nekdo, ki je ostal v senci.
Nenadoma zagleda Judita ženo, ponižno ko dekla, pa vendar polno kraljevske veli-časti. Ista je, ki jo je videla svojčais v gozdu, ko se je vračala od pogreba svojega očeta!
S tresočimi se ustnicami vpraša blizu stoječe:
»Kdo je ta žena?«
»To je Miriam (Marija), -mati velikega preroka!«
Sovraštvo, ki tli v Juditinem srcu, hoče vzplamteti v grozen zločin.
V skrivnem pogovoru šepeče Judita sin-u:
»Dvakrat sem videla ono ženo, a v-saki-krat je bila bogatejša od mene. Otela je svojega otroka, ko je bil moj umorjen; zdaj pa, ko slavijo njenega sina kot Mesijo, ostaneš ti nepoznan v njegovem spremstvu. Nihče tebe ni pogledal, nihče te ni nagovoril. Kako naj je ne kolnem vse življenje?«
»Mati, mati,« zakliče Judež mučno, »ne zbujaj sovražnih -misli!«
Judita pa vsa iz sebe nadaljuje:
»Ko sem te nosila pod -srcem, je bilo vse moje čutenje in mišljenje le sovraštvo in zahteva po maščevanju. Kar sem tedaj čutila in mislila, mora v tebi dozoreti v sad. Kajti tvoja 'kri je od moj-e krvi, tvoje meso je od mojega mesa, zato mora tudi moja volja biti v tebi.«
*
Brez spanj-a stojii Judita pri oknu svojega prenočišča in čaka na to, kar -mora priti. Molk nočne ure zatre vsak glas in tema zakrije vsak dogodek.
Tresoča luč ba-kelj pada žarno skoizi temino in stopinje zamro v tišini. Pri pogledu na bližajočo se skupino vzdrhti srce Judite v brezumnem veselju: on, ki nače-ljuje vrsti s ponosno dvignjeno glavo in z brezčutnim obrazom, je Judež, njen sin! In ta, ki mu sledi okovan v verige, od vojakov sramotno gnan, je sin Miriamin! Zapuščen, onečaščen gre tam tisti, ki ga je jeruzalemsko ljudstvo blagrovalo kot svojega Mesijo. Na njegovem čelu se zrcali kakor madeži krvi svit bakelj.
»Bog je z menoj,« misli Judita in v njenih očeh igrajo plameni večnega prepada; »z lastnimi očmi bo videla Miriam umreti svojega -sina, mene pa. bo Bog povišal pred vsem človeštvom.«
•
Zasramujoča, sovraštva polna tolpa sledi M maminemu sinu, ki obsojen in izročen smrti- nese svoj križ na Golgoto. Je li to tisti, ki so ga- še pred kratkim častili, najlepši -med ljudmi? Sedaj nima ne -postave ne ličnosti, od nog do glave je ves v ranah. S težavo hodi pod težo križa.
Franc Sodja:
(Hira teme
Kolikim delil je srečo, zdravje, saj z obiljem niso znali kam.
V najbridkejši uri pa ostal je kol drevo v puščavi čisto sam.
Judežev poljub, odpad, krivica, podlost in izdajstvo ga skeli.
Strašna je stoletij govorica: vse zastonj, zastonj ljubezen, kri!
Ostra misel dušo mi razkraja, ko spominjam svojih se zablod: gledaš name, ko Ti kri zastaja . . . ?
K Tebi v prah poklekam, moj Gospod. Danes rad bi angel bil iz raja, da obrišem Ti krvavi pot.
Judita je med ti-stimi, ki obsojenca najglasneje zasramujejo. Na svoji smrtni poti sreča -prerok svojo mater. Miriam ne joče kot druge žene, a v njenih očeh s6 zrcali vsa bol in vsa ljubezen. Nema sledi -krvavim stopinjam svojega sina.
*
Svetloba dneva je ugasnila, čas se je ustavil, 'kot da je vanj treščilo. Smrt iz izdajstva in uboja se stega po človeških udih božjega Sina! Križ dviga svoje sveto -breme 'kvišku k Očetu in kri nedolžnega prosi odpuščanja tujih grehov. Neprestano teče kri, kot da hoče oprati vso krivdo.
Pod križem stoji Miriam in vzdiguje svoje materine roke, kot da bi hotela ustaviti dragocene tokove krvi.
Polagoma je utihnilo vpitje množice. Ljubezen se še ni -zbudila, a sovraštvo se je utrudilo. Otrplost, ki se je polastila Ju-di-tinega srca, se sprosti. Miriamin san se bliža smrti, sedaj bo njenemu sinu čast in slava! Judita hiti, da poišče Judeža.
Vilhar se vzdigne, groza noči šumi po drevju, da se veje na moč pripogibajo, ena pa se odlomi. V temi se sliši ka-kor padec težkega trupla. Judita se hipoma ustavi, res leži pred njo truplo moža. Ta mož pa je — njen sin. Na ustnicah ji zastane krik, ko pade poleg njega na tla.
(Nadaljevanje na 8. strani)
na levo, zakaj potov, ki ise križajo na tistem kraju, je četvero; tako upam, da prideta vajini prevzvišenosti pod streho-, še preden se izsuje nevihta.«
Opat je zahvalil modrega svetovalca; jezdeci so izipodlbodli konje in zdirjali, da -bi dospeli še pred -izbruham -nočnega viharja y prenočišče. Ko- j,e utihnil -glas kopit, se je Gurtih obrnili k svojemu spremljevalcu: *Ako mislita častita očeta poslušati tvoj dimni svet, ne verjamem, da bi nocoj prenočevala v Rotihervvoodu.«
»Ne,« je reže -se odgovoril b-urkač, »toda v Sheffield lahko prideta, a ko jima bo sreča mila, in to je zanju pripraven kraj. Saj nisem tako slab lovec, da bi kaza-l psu jelenovo ležišče, ko ga ne mislim -goniti.«
»Prav imaš,« je rekel Gurtih; »bilo bi tio, če -bi Aymer videl lady Rovveno; še bolj Pa bi nemara škodilo Ccdricu, ako bi se spustil — in to j,e kaj verjetno — s tem 'bojevitim menihom v prepir. A storiva, kakor se -spodobi dobrim služabnikom: poslušajva, glejva in molčiva.«
Vrnimo se k jezdecema, ki sta kmalu 'Pustila Gurbha in Wamiba daleč za seboj ’n pričela v gosposki norimanofrancošoni sledeči razgovor:
»Kaj sta hotela topova s svojo nesramno Predrznostjo?« je -dejal templjar -benediktincu, »i.n zakaj ste mi branili, ko sem ju kotel kaznovati?«
»Bo-gme, brat Brian,« je odvrnil prio-r, * težak bi mi bil odgovor glede prvega, ki Je norec in tudi blebeče, kakor pristoji njegovi norosti; drugi teleban pa je izmed tistih divjih, neukrotljivih in neupogljivih ljudi, ki sem vam še omenil, da se še vedno (l°be med potomci premaganih Sasov in ne poznajo večjega zadovoljstva, nego ka-Zati na vse načine svojo mržnjo do zmagovalcev.«
»Mo-j bič bi ga kmalu naučil vljudnosti,« Se je oglasil Brian; »vajen sem ravnanja s t:,kimi trmoglavci. Naši turški jetniki so t;,ko uporni in n enkratni, da niti O din*
* 0<1 in ali VVotan: glavni bog starih Germanov.
sam ni mogel biti hujši; toda dva meseca v moji oblasti, -pod nadzorstvom paznika mojih sužnjev, sta jih še vedno storila ponižne, -pokorne, ustrežljive in -poslušne. A bog-me, gospod, -čuvati -se je tre-ba strupa in bodala, zakaj oboje rabijo brez -pomisleka, ako jim daste le najmanjšo priliko.«
»Nu -prav,« je odgovoril prio-r Aymer, »toda vsaka dežela ima svoje šege in navade; in ne -glede na to, da nama batine, ki bi jih naložili -dedcu, ne bi pokazale poti do Cedricovega -bivališča, bi gotovo povzročile med vami in njim pre-pir, če bi iga vendar našla. Po-mnite, kar sem vam rekel; ta bogati f-rankli-n je ponosen, vročekrven, ne-zau-pen in razdražljiv, ustavlja se vsemu plemstvu, še svojima sosedoma, Reginaldu Front de Boeufu in Filipu Malvoisinu, s katerima prepir ni baš igrača. Tako -pogumno nastopa v obrambo -svojih plemenskih predpravic i,n tako po-nosen je na to, da je Herevvard, sloveči bojevnik sedmo-vladja, njegov prednik v ravnem rodu, da se imenuje običajno le .Cedrica Sasa’ in se ponaša s svojim -poreklom iz naroda, ki ga toliki drugi strahoma zatajujejo, da bi se odtegnili deležu, katerega jim nalaga ,ve victis’ — gorje premaganim!«
»Prior Aymer,« je odgovoril templjar,* »galanten -mož ste, učenjak v znanosti lepote in izkušeni v ljubavnih zadevah kakor le kdaj kak trubadur; toda zares krasno si moram misliti proslavljam) Roweno, ako naj odtehta samoizatajevanje -in potrpežljivost, katero si -moram naložiti, če se potrudim za naklonjenost tako upornega kme-tavsa, kako-r mora biti njen oče Cedric po vašem opisu.«
»Cedric ji ni oče,« je odgovoril prior, »amipak le njen dalj-n-i sorodnik; oina je žlahtnejše krvi, nego se hvali on. Za njenega varuha se je menda sam postavil, toda varovanka mu je draga kakor ro-d-no dete.
* Red templjarjev je bil ustanovljen v začetku 12. stoletja po prvi -križarski vojni. Njegov prvo-tni namen je bil, da varuje romarje, ki so prihajali v sveto deželo.
O njeni krasoti boste kmalu sami sodili, in ako -popolnost njenega stasa i-n veličastni, a venela,r krotki izraz njenih sinjih oči ne prežene iz vašega spomina vseh palestinskih čmokitk z Mohamedovimi huriskami vred, naj -boitn nejevernih, ne pa zvesti sin naše svete Cerkve.«
■»In -če :se izkaže na tehtnici, da je vaša tolikanj hvaljena krasotica prelahka,« je rekel templj-ar, »ali pomnite najino stavo?«
»Mojo zlato ovratno verižico,« je odvrnil .prior, »proti desetim vedrom kij-skega vina; tako gotov sem j.ih, kakor da že leže v samostanski kleti pod ključem starega kletarja Den-nisa.«
»In saim naj bom sodnik,« je rekel templjar, »in lastno spoznanje naj me uveri, da nisem videl tako lepe devojke, odkar so bile -predzadnje binkošti? Kajne, tako sva se zmenila? — Prior, vaša ovratnica je v nevarnosti. Na borišču v Ashbyju de la Zou-che jo bom noisil po vrhu oklepa.«
»Le dolbite jo s poštenjem,« j,e dejal prior, »in -nosite jo, kakor vam drago; na vašo viteško -in sveč eniško besedo se za,nesem, da -mi odgovorite po pravici. Toda, brat, poslušajte -moj svet in krotite svoj jezik,, da vaim bo tekel nekoliko vlj-udineje, nego ste se naučili pri svojem gospodovanju nad ujetimi neverniki in jutrovskimi sužnji. Cedrica Sasa je kaj. lahko razžaliti; in ako se to -primeri, bi prav malo gledal na vaše viteštvo in moj visoki stan ali pa na najino svečenistvo; pokazal bi nama vrata in naju poslal noče vat pod milo nebo, četudi opolnoči. In bodite -previdni, kadar -boste opazovali Rovveno, ki jo čuva s prav ljubosumno skrbjo, zakaj če zasluti le senčico vaših namenov, sva oba izgubljena. Pravijo, da je s-podil svojega edinega sina z doma, ker se je drznil dvigniti oči do njene krasote, katero je menda dovoljeno le od daleč -moliti, pogledati pa ne z drugačnimi mislimi, nego so tiste, ki nas navdajajo pred oltarjem svete device.«
»Prav, prav, povedali ste mi dovolj,« je odvrnil templjar; »posiliti se hočem -nocoj
in biti sramežljiv kakor dekletce; kar -pa se tiče strahu, da naju ne bi vrgli čez prag, vas hočem s svojima oprodoma ter Ha-me-do-m in Abdalahom očuvati te nesreče. Ne bojte se. Bodite uverjeni, da smo dovolj močni, ako bi morali držati -prenočišče s sito.«
»Do tega ne sme priti,« je rekel prior; »a glejte, tu je norčev pogreznjeni križ. Noč je tako temna, da komaj še vidiva pot, po kateri je treba kreniti. Mislim, da nama je rekel zaviti na levo.«
»Na desno,« je dejal Brian, »če -pomnim prav.«
»Na levo, gotovo na levo! Se zdaj ga vidim, kako je kazal s svojim lesenim mečem.«
»Da, ali meč je držal v levici in kaza-l z njim počez.«
Sleherni je uporno trdil svoje, kakor je navada pri takih prilikah; ko sta pozvala spremljevalce, naj oni povedo, se je izkazalo, da so stali predaleč in niso slišali Wamibovih navodil. Nazadnje ipa je Brian opazil nekaj, česar izprva ni videl v mraku. »Ob znožju križa leži nekdo; ali je mrtev ali pa spi. Hugo-n, -podrezaj ga s ko-piščem.«
Tisti mah, ko se je to zgodilo, je -skočila postava na noge in vzkliknila v dobri francoščini: »Kdorkoli si, zelo nevljudno je, da me motiš v mojem premišljevanju.«
»Hotela sva vas samo vprašati, kod drži steza v Rothervvood, kjer prebiva Gedric Sas,« je rekel prior.
»Tja sem namenjen tudi jaz,« je odgovoril neznanec, »če bi imel konja, bi vam rad pokazal pot, zakaj poznam jo dobro, d asi je ni baš lahkota najti.« -
»Zahvala in -plačilo sta ti gotova,, prijatelj,« je dejal prior, »ako naju varno privedeš k Cedricu.«
To rekši je velel enemu svojih spremljevalcev, naj zajaše njegovega, lastnega po-vodnika in naj ponudi svojega konja tujcu, ki jih je obljubil voditi.
Vodnik je krenil baš v nasprotno smer, (Nadaljevanje na 8. strani)
Življenje in mir Svete dežele
% # mladih letih smo kaj radi prebirali W potopis »Jeruzalemski romar«, ki ga je izdala Mohorjeva družba. Stran za stranjo je odkrivala -mistično deželo življenja, trpljenja in veličastnega Kristusovega vstajenja.
Milijoni in milijoni ljudi po svetu poznajo Sveto deželo po opisih in jo vidijo tako, kot je bila pred dva tisoč leti. V resnici pa utripa novo in drugačno življenje po tistih svetih krajih.1
Še dandanes se za Veliko noč zbira v Jeruzalemu na tisoče romarjev. Slovita procesija na veliki petek še vedno stopa po Kristusovih sledovih po vijugastih ulicah mimo mrkih vojakov in stražnikov, ki čepijo na križiščih. Turistične pisarne morajo izIetnikom-romarjem preskrbeti izraelski in jordanski potni vizum. Potovanje v Sveto deželo je danes še dosti bolj otežko-čeno kot v srednjem veku, ko so jo imeli zasedeno Arabci in Turki.
Nekdanji svetopisemski kraji so razdeljeni med štiri države. Tir in Sidon z okolico spadajo k republiki Libanon. Severni kraji ob Jordanu so pod Sirijo. Arabska država Jordanija ima pod svojo oblastjo
Kakor ni prav ladjo privezati za eno samo sidro, tudi ni prav, če življenje navežemo na en sam up.
*
Kdor se maščuje, je podoben človeku, ki je ugriznil psa, ker je pes ugriznil njega.
Betlehem, Jeriho, Oljsko goro, Golgoto in sveti grob v Jeruzalemu, Izraelu pa pripadajo kraji iz prvih let življenja našega Gospoda in iz let njegovega -učenja. Med vitkimi cipresami in oljčnimi gaji leže Nazaret, Kalarnaum, Genez ar eško jezero, Kana Galilejska, Gora sedmih blagrov in Tabor, gora spremenjenja.
Svetopisemski kraji in mesta v novi judovski državi Izrael pa imajo vse drugačno lice kot ob Kristusovih časih. Kisriat Nas-rat ni več stari, čudovito mehki Nazaret. Danes se dvigajo tod naokrog vidni dimniki industrijskih podjetij. V biblični Ez-drelonski planjavi, kjer so Izraelci branili svoje kraje pred vdori Filistejcev, se vrstijo-modemi »kibbuzim« ali skupna naselja
izraelskih pionirjev. Obširne žitne in sadne plantaže se širijo tja -do morja. Po mirnih svetopisemskih krajih veje novo, nemirno življenje.
Ob Genezareškam jezeru, kraju Gospodovih -čudežev -in obilnega ribjega lova, še danes love ribiči, a z modernimi -motornimi čolni. Na obali se pa vrste moderni hoteli, zdravilišča in zabavišča za -bogatine.
Nekoč so tod živeli revni svetopisemski ribiči, danes polje moderno življenje.
Kraji, ki pripadajo državi Jordaniji, so revnejši tudi v današnji zunanjosti, vendar niti od daleč ne vzbujajo tistega mističnega verskega nas troj en j a, kakršnega si predstavljamo doma. V Jeruzalemu h-ranijo ključe Svetega groba muslimanske oblasti. Dvakrat na -dan jih simbolično izroče zastopnikom treh verskih skupin: katoličanom, pravoslavnim in muslimanom. Vsi ti imajo v cerkvi Svetega groba svoje -pravice — v pravem labirintu kapelic, oltarjev, svetilk, kipov; vse v polmraku, stisnjeno in natrpano.
Vsa ta skupina stavb, cerkvic in prizidkov pokriva tla Golgote, kraja križanja in groba Jožefa iz Armateje, kjer je bil Kristus pokopan in je tretji dan veličastno
vstal. Neredkokrat se zgodi, da pride -na teh svetih krajih do -prepirov in celo do spopadov med pripadniki verskih skupin. Arabski stražniki pa mirno gledajo, dokler se duhovi ne pomirijo in za-tope v mistično pobožnost.
Le tam na Oljski -gori more tudi novodobni jeruzalemski romar uživati tajno prisotnost Gospodovo, kakor da so še sveže Njegove stopinje pod tisočletnimi oljkami. O nekaterih, ki se zde že o-kamenele, pravijo, da so na novo pognale iz debel, ki so ras tla še v Kristusovih časih. Pod nji-
mi poganjajo za Veliko noč sveži ziklamni.
Ves prostor so frančiškani obdali z visokim zidom. Sveta tihota objema prostor, kjer je Gospod sprejel kelih trpljenja za vstajenje. Tukaj se duša lahko preda svetemu občutju. Trenutki se ustavijo, le od daleč bije na ušesa šum jeruzalemskega velemesta; tam utriplje -novo življenje, tu pa se razliva sa-m-a sveta -spokojnost.
!) Opomba: Ta opis prikazuje prilike, -ko-t so bile v Sveti deželi pred tako imenovano ..bliskovito vojno” v začetku junija 1968, ko je država Izrael nepričakovano zasedla ves Jeruzalem in precejšen kos arabske zemlje — vse tja do Sueškega prekopa v Egiptu. Arabske države zahtevajo brezpogojen umik izraelskih čet na stare meje. Da li in kdaj bo ta nevarni spo-r ugodno rešen, še n-i nikakih pozitivnih znakov.
KRISTINA:
Bolečina
Utihnila srca je sladka melodija, v akordu molovem je pesem izzvenela, zavese padle so na težke misli... beseda jih nobena več ni razodela.
Občutja vsa in mehke fantazije izlile so se v eno samo bolečino, ki nerazumljena ostane večno skrita, kot padla bi v morji neskončno globočino.
Judeževa mati
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Bog -mi je kletev -povrnil,« šepeče v grozi, »strašna obtožba proti meni je na obrazu mojega o-troika! Kje mi -bo mogoče najti mir?«
Plane kvišku, beži po temini in vrne se zopet na kraj izhoda, h kirižu na Golgoti.
Miria-m še stoji pod križem, telo mučenika se stresa v m-u-kah. Pred ženo, katero je -klela in sovražila, pade Judita na kolena.
»Glej, moje sovraštvo do tebe je storilo, da je moj sin tvojega izdal! Mera mojega greha je polna. Od -nikoder mi ni pomoči ne tolažbe.«
Miriam sip-usti upehano ženo k vznožju križa. Z očmi, -polnimi gro-ze in smrtnih slutenj, zre Judita k trpinu. Iz prebodenih nog pade kaplja krvi na njene prsi. Ta kaplja pa je kakor sveta poplava, v kateri vse utone, kar je grešnega.
Trpin je dotrpel. Glava s tmj-evo ‘krono težko omahne na prsi. Do-vršeno je. Nebo in zemlja vztrepetata ob tem groznem dogodku. Le Miriam stoji nepremično pod križem.
»Mati,« šepeče Judita skesano in proseče, »mati božja, zaradi mojega -prvo-rojenca prosi zame in za mojega sina — izdajavca!« In mrtva se -zgrudi k njenim nogam.
(Iz nemščine prevedla G. M.)
Ljubeča žena bo storila vse za svojega moža, samo to ne, da bi ga prenehala grajati in da bi ga ne skušala popraviti in izboljšati.
Del Jeruzalema: pogled na gornje mesto in predel, kjer je bila dvorana zadnje večerje.
nego je kazal Wamba, da bi jih spravil na
krivo -pot. Steza je kmalu zavila globlje v
»urno; držala je preko marsikaterega po-
toka, čigar bregovi so bili nevarni zaradi močvirnih tal; a zdelo se je, da kaže tujcu nagon povsod najvarnejšo -pot in najboljši kraj za -prehod. Pozorno in previdno pazeč .na smer, je spravil jezdece brez nezgode
v kraj, ipuščdbnejši od vseh, kar so jih videli do tistega trenutka; in tedaj se je obrnil k -priorju ter mu pokazal veliko, nizko m nepravilno zgradbo na koncu -poti, rekoč; »To je Rothervvood, -bivališče Cedrica Sasa.«
Aymer, -ki -ni bil -posebno -krepkih živcev in je prebil pri nevarnem jahanju po močvarah toliko strahu in skrbi, da ni zadal neznancu še nobenega vprašanja, se je .zelo vzradostil te vesti. Videč, da so težave pri kraju in zavetje blizu, je postal na mah radovednejši; viprašal je vodnika, kdo in kaj da j e.
»Romar,« je bil odgovor; »prav zdaj se vračam iz Svete dežele.«
»Mar bi ostali tam in bi se borili za osvojitev Svetega groba,« je rekel templjar.
»To je -res, častiti gospod vitez,« je odgovoril romar, kateremu je bil -pogled na templjarja očivid-no nič -nenavadnega; »toda a ko -potujejo tisti, ki so prisegli, da hočejo osvojiti Sveto mesto, tako daleč od 1pozorišča svoje dolžnosti, kako se morejo čuditi, da jaz -miroljubni seljak odklanjam nalogo, -kateri so sami obrnili hrbet?«
Templjar si je baš pripravil srdit odgovor, ko ga je prehitel prior ter izrazil svoje začudenje, da so vodniku vse gozdne steze po tako dolgi odsotnosti še vedno domače.
»Rojen sem v teh krajih,« je odgovoril vodnik; in že so se ustavili pred Cedrico-vim domom — nizko, nepravilno zgradbo, ki je obsegala več dvorišč in -se je raztezala po dokaj velikem prostoru. Daši je njena velikost pričevala o gospodarjevem bogastvu, je bila vendar -povsem različna od vi-
sokih, stolpičastih in grebenčastih poslopij, v katerih je živelo normansko plemstvo in ki so postala vsesplošni vzorec angleškemu stavbarstvu.
Vendar pa tudi Rothervvood ni -bil čisto brez obrambnih sredstev, katerih se ni moglo odreči v tako nemirnih časih nobeno bivališče, ne d-a bi mu pretila nevarnost, da ga že prvo noč izropajo in p-ožgo. Globok jarek, ki ga je bližnja rečica obilno zalivala z vodo, je obdajal vso zgradbo. Dvojne pa-lisade iz priostrenih b-run, katera je dajal bližnj gozd, so čuvale jarek z vnanje in notranje strani. Na zaipadu je bil v vnanji vrsti palisad napravljen vhod, ki ga je spajal vzdižni most z -drugim vhodom v -notranjih palisadah. Iz previdnosti sta bila narejena vhoda na takem kraju, da so ju mogli doseči lokostrelci in pra-čarji z na-puščenih oglišč.
Pred vhodom je templjar glasno zatrobil v rog; zakaj ploha, ki je grozila že dolgo, se je udrla z veliko močjo.
TRETJE POGLAVJE
V -nizki dvorani, ki je bila zato tem ši-rja in daljša, je stala -dolga hrastova -miza iz surovo obtesanih, komaj uglajenih desk iz bližnjega -gozda, na kateri so baš pripravili večerjo za Cedrica Sasa. Stropa ni bilo; samo streha, stesana iz tramov in pokrita s sla-mo, je ločila prostor od milega neba. Na vsakem ko-n-cu dvorane je -bil velik kamin; a ker sta bila dimnika zelo nerodna, je sililo vanjo vsaj- toliko dima, kolikor ga je odnašal prepih. Ta večni dim in čad je pokril tramove in škarnice nizke strehe s čm-im sajastim povlakom. Na stenah dvorane je viselo orožje in -lovska priprava in v vsakem kotu -so bila dvokrilna v-rata, ki so vodila v ostale dele raz-sežnega poslopja.
Tudi vse druge -uredbe v tem domu so pričevale o s-urovi preprostosti sašk-ih časov, -katero je Cedric namenoma ohranjal. Tla so -bila napravljena iz prsti, pomešane z glino in trdo steptane, kakor na naših
današnjih gumnih. Nekako četrtina tal je bila za stopnico višja od ostalega tlaka. Ta kraj, ki -so ga imenovali dais, je bil namenjen samo članom rodbine in najodličnejšim gostom. Na njem je stala počez obrnjena miza, bogato prestrta z bagrenim suk-no-m; od njene sredine -se je vlekla daljša i-n nižja miza, pri kateri so hranili posle in clru-ge neimenit-ne ljudi, vse tja do spodnjega ko-nca dvorane. Celota je imela obliko črke T ali tistih starih -miz, ki s-lužijo po raznih kolegijih v Oxfordu in Cambridgeu še danes enakim namenom. Po dais-u so bili razpostavljeni težki stoli i-n naslanjači iz rezljanega hrasta; -nad temi sedeži in nad višjo mizo je -bilo napravljeno s-ukneno nebo, ki je -imelo- deloma tudi nalogo, da je varovalo imenitnike na tem odličnem mestu vetra, zlasti -pa še dežja, ki je ponekod uhajal skozi nezadostno streho.
Stene v tem zgornjem koncu dvorane so bile pokrite z oponami in zavesam-i, kakor daleč se je raztezal dais, tla pa -pogrnjena s preprogo, ki so jo- krasili -poizkusi umetnega tkanja in vezenja v živih, še bolje bi rekli, kričečih barvah. Nad nižjo mizo ni bilo posebne -strehe, -kar smo že omenili; surovo ometane stene so bile gole, -ilova tla brez preproge, miza ni biia pogrnjena in stole so nadomeščale težke tesane klopi.
Pri -sredi zgornje mize je stala dvojica naslanjačev, ki sta -bila nekaj višja od ostalih ter namenjena hišnem-u gospodarju m gospodinji, da sta mogla predsedovati pri obedih; odtod sta imela svoj saški častni naslov, ki je pomenil »razdeljevalca kruha«.
Pred naslanjačema sta -bila postavljena v znak odlike dva podno-žnika, čudno izrezljana in vložena s slonovino. Na enem izmed obeh sedežev je sedel v tem trenutku Cedric Sas, ki je kazal, dasi je bil samo than (ali fran-k-lin, kakor so ga zvali Normani), za-ra-di pozne večerje vprav starešinsko nestrpnost in razdražljivost.
Vnanjost tega lastnika je vobče razode-
vala odkrit, a tudi -nagel in togoten značaj. Rast m-u n-i presegala srednje mere, zato pa je -bil širo-kopleč, dol-gorok in tršat, kakor ustvarjen za prenašanje vojnih in lovskih naporov. Njegov obraz je bil širok, velike oči višnjeve, črte obličja odkrite in prostodušne, zobje d-rofoni, glava lepo oblikovana; vse skupaj je izražalo dobrosrčno priljudnost, -kakršna se cesto druži z razburljivo in vzkipljivo nravjo. Oči so mu zrle -ponosno in ljubosumno, zakaj vse njegovo življenje je bilo po-svečeno obrambi neprestano -kršenih pravic. Baš okolmosti Cedricovega položaja so vsak trenutek vznemirjale naglo in trmasto odločnost njegovega duha. Dolgi rumeni lasje, ra-zčesani od temena do čela, so mu padali na rame, in dasi Cedricu ni bilo daleč do šestdesetega leta, je bilo vendar -le -malo podobe, da -bi siveli.
Oblečen je bil v temnozeleno tuniko-Krzno, s Ikateriim je bila obšita za vratom in zapestmi, je bilo manj dragoceno od gonnostajevega; menda so ga strojili iz sere veve-rine. To vrhnje oblačilo je viselo odpeto preko tesnega šk-rlatnordečega jopiča; enake -barve so bile kratke hlače, ki so m-u segale samo do golih kolen. Obut je bil * * * * v opanke kmečke oblike, toda iz boljšega blaga, zapete z zlatimi nartnicami. Na -lahteh je nosil zlate naročnice in š-iro-k, dragocen zlat ogrljak mu je oklepal vrat. Spodnja obleka je bila prqpasa-na z bogato okovanim jermenom, za katerim je ob boku sko-ro navpično tičal kratek in raven dvorezen meč z ostro konico. Za sedežem sta mu visela škrlaten suknen plašč, obrobljen s kožuhovino, in bogato vezena kučma iz enakega blaga, ki sta dopolnjevala obleko bogatega vlastelina, kadar se je odpravil z doma. Ob hrbtu -naslanjača je slonela kratka lovska sulica s široko in svetlo jekleno o-stjo, ki mu je -bila izven doma zdaj palica, zdaj orožje, kakor je -pač nanesla potreba-
(Dalje prihodnjič)
ZA AVTOMOBILISTE:
S pasovi je manj nesreč
Švedske raziskave: tudi naslon za glavo povečuje varnost za krmilom
Švedska avtomobilska tovarna »Volvo« je dala natančno preiskati prometne nesreče, pri katerih so bili v obdobju enega leta prizadeti ljudje za krmilom njenih vozil. Strokovnjaki, ki jim je šlo predvsem za ugotovitev vrednosti varnostnih pasov, so preiskali 37.671 prometnih nezgod in nesreč. Udeležencem so dali obširne vprašalnike, ki jih je izpolnilo okoli 28.000 ljudi. Nedavno je tovarna objavila ugotovitve.
Brez varnostnega pasu se lahko pripeti včasih ali nikoli, trije med sto anketiranci
smrtna nesreča že pri hitrosti 20 km, če pa imajo varnostne pasove voznik in sopotnik, pride do smrtno nevarnih poškodb pri hitrosti nad 100 km na uro. Po zaslugi pasu te ali one vrste se nevarnost poškodb po glavi ali prsnem košu zmanjša za 65 odstotkov. Potniki brez pasu so bolj izpostavljeni poškodbam kakor drugi, in sicer pri hitrosti nad 50 km za 50, nad 100 km pa za 22 odstotkov. Če imata varnostni pas oba, tako voznik kakor sopotnik, glede posledic nesreče ni bistvene razlike.
Raziskovalci so proučili skupno 159 takih nesreč, pri katerih je ljudi vrglo iz vozila. V enem samem primeru se je to zgodilo kljub varnostnem pasu. Pri sunkovitem padcu >iiz vozila se je zgodilo 20 odstotkov smrtnih nesreč, hudih telesnih poškodb pa je bilo 15 odstotkov.
Nekateri zlomi, zlasti ključnice in reber, so posledica slabo pritrjenih, premalo napetih varnostnih pasov, ki v primeru nenadne ustavitve vozila ob oviri ne morejo zadržati sunka voznika ali potnikov naprej.
Zanimiva ugotovitev
98 odstotkov avtomobilov, zapletenih v prometne nesreče, je bilo opremljenih z varnostnimi pasovi, .ki so na Švedskem obvezni za tovarniško nova vozila, vendar je bilo z njimi privezanih na sedež le 25 odstotkov voznikov an 30 odstotkov potnikov.
Švedski avtomobilisti se kljub siceršnji discipliniranosti upirajo rabi varnostnih pasov. Na vprašanje, kdaj si pritrdijo varnostni pas, je zapisalo 19 odstotkov anketirancev, da ob vsaki vožnji, 60 odstotkov samo na dolgem potovanju, 18 odstotkov
Prirodoslovci o pajkih
Samica požre tudi mladiče
Pajkovke mnogih vrst po svatbi požro samce. Vzroki še niso polvsem znani. Priro-doslovci-zmanstveniki so ugotovili, da so včasih tudi mladiči žrtve požrešnih samic. Sodelavca zoološkega inštituta pri bonski univerzi sta prepričana, da jima je uspelo razvozlati skrivnost. Nenavadno požrešnost pajkovk razlagata z začasno izčrpanostjo.
Med raziskavami sta opazovala pajkovko, kako je hranila mladiče. Najprej je pogoltnila hrano in jo izbljuvala, nato pa je z njo krmila naraščaj. Z izotopi sta natančno ugotovila, koliko hrane je samica dala mladičem: pri prvem krmljenju največ, pri drugem in tretjem polovico manj. Potem je prišel trenutek nevarnosti, zakaj pajkovka je povsem iznenada požrla nekaj malih pajkov.
Takšno početje se zdi nepojmljivo, saj pajek lahko vedno najde dovolj hrane, razen tega pa je znano, da ima pajkovka zelo razvit materinski čut, ki se kaže m.ed drugim v nežni skrbi za jajčeca. Pojav, da se sicer dobra mama nenadoma sprevrže v uničevalko lastnega naraščaja, je po mnenju znanstvenikov posledica izčrpanosti, zaradi katere ji začasno odpovesta voh in vid. Pajkovka ne prepozna več lastnega naraščaja in se ji zdi, da ima plen v mreži. Na podoben način je mogoče razložiti uboj samca, ki ga samica po kratkem ljubezenskem opoju ne spozna več in ga požre. Tej usodi takrat uidejo le dovolj močni samci in dovolj hitri mladiči.
pa niso odgovorili.
Pri bolj ali manj silovitih čelnih trčenjih kot najpogostejših prometnih nesrečah lahko potnike že pri hitrosti 10 km vrže k notranjim stenam vozila. Tudi pri kateri se voznik z rokami trdno opre na krmilo;, potnik brez varnostnega pasu lahko omahne proti vetrobranu. Če avto, ki vozi 50 ikm na uro, trči ob nqpremično oviro, tehta človeško telo zaradi pospeška povprečno 3000 kg; pritisk 50 kg lahko prestrežejo toge roke na krmilu, nadaljnjih 150 pa noge, trdno uprte v sprednjo steno.
Raziskava švedske tovarne je pokazala, da so varnostni pasovi ne le koristni, temveč v določenih okoliščinah izredno pomembni za varnost tako voznikov kakor njihovih sopotnikov. Do podobne ugotovitve je že prej- prišla študijska skupina Comellove univerze, po katere podatkih zmanjšuje varnostni pas možnost oziroma verjetnost hudih poškodb od 75 na 30 odstotkov.
Varnostnih pasov je več, kateri je najboljši? Za* sprednje sedeže so znani v glavnem štirje: trebušni, diagonalni, mešani nn taki v obliki naramnic. Potniki na zadnjih sedežih uporabljajo predvsem tako imenovane trebušne in mešane. Pasovi vseh vrst imajo prednosti in slabe strani po vsem videzu so najboljši mešani, t. j. tisti, pri katerih je en trak pritrjen čez eno ramo do nasprotnega boka, drugi pa čez trebuh. Prvi zadržuje prsni koš in preprečuje sunkovit upogib trupa naprej, drugi pa človeka varuje padca iz vozila. Varnostni pasovi so še zanesljivejši, če so sedeži opremljeni z ustreznimi nasloni za glavo.
Potresi zaradi pregrad
Rothe: »V boju z naravo igra človek vlogo hudičevega učenca«
Zgodilo se je še pred jutrom. Na milijone Indijcev, ki so jih zbudili potresni sunki, je hitelo iz majajočih se hiš. Vsem ni uspelo, reševalci so kasneje spravili izpod ruševin nad dvesto mrličev. Potres, ki je bil tako močan, da so ga zaznamovale opazovalnice ipo vsem svetu, je 9. decembra 1967 prizadela velika področja jugovzhodno od Bombaja. Znanstvena raziskava, ki 'naj bi ugotovila vzroke potresov, je pretresla javnost, posebej še graditelje elektrarniških jezov, za katerimi so umetna: jezera.
Ni dvoma, je nedavno zapisal francoski geofizik Jean P. Rothe v britanskem tedniku »New Scientist«, da je tisti indijski potres povzročil 103 m visoki jez, ki so ga nekaj let poprej, zgradili v bližini mesteca Koy,nanagnr.
Prof. Rothe, glavni tajnik mednarodnega združenja za seizmologijo in liziko zemeljske notranjosti, je prepričljivo podprl svojo znanstveno domnevo: na področju, ki, ga je doletela nesreča, pred graditvijo jezu na reki Koyna ni bilo potresov, potem pa SO' okoliške opazovalnice zaznamovale sprva neznatne tresljaje, ki so se stopnjevali do katastrofalnega potresa, kakor se je zviševala gladina umetnega jezera; potres je najhuje prizadel mesto Koynana-gar v neposredni bližini jezu.
Potres okoli Las Vcgasa
Tudi marsikje drugod po svetu so opazili pogostejše potrese po zgraditvi elektrarniških jezov, piše Rothe. Tako so ameriški raziskovalci registrirali že leta 1945 zaporedne potrese v okolici deset let prej zgrajenega jezu, ki blizu Las Vegasa spreminja reko Coloraido' v velikanski vodni rezervoar.
V obdobju 15 let pred graditvijo jezu ni bilo čutiti potresnih sunkov na območju Las Vegasa. Začelo se je z naraščanjem gladine. Septembra 1936 so prebivalci tistega področja začutili prvi potresni sunek, ki mu jih je v naslednjem letu sledilo kakih sto. Do leta 1945 se jih je zvrstilo še šestkrat toliko. Najmočnejši je bil maja 1939, dosegel je peto stopnjo. Malo prej je umetno jezero prvič doseglo predvideno globino 145 m, takrat je bilo v njem okoli 35 milijard kubičnih metrov rečne vode. Kasneje so bili tresljaji tem močnejši, čim več je bilo vode v jezeru za jezom.
Taki potresi tudi v Afriki
Pol ducata potresov te vrste so čutili tudi v Afriki, poroča geofizik Rothe, in si-
Kmetijsko-gospodinjski šoli
V ŠT. JAKOBU V ROŽU IN V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU
želita svojim dobrotnikom kot tudi sedanjim in nekdanjim gojenkam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike ter obilo pirhov in potic.
cer na obmejnem področju Zambije im Južne Rodezije. Tam je jez Kariba zaprl reko Zambezi, za njim je nastalo največje umetno jezero na svetu (175 milijard kubičnih metrov vode). Prvi tresljaj je bil leta 1962, komaj dve leti potem, ko je voda začela polniti jezero. Potresni sunki so se stopnjevali, septembra 1963 jih je bilo v treh zaporednih dneh kar šest. Središče je bilo vedno v neposredni bližini jezu. Rothe pravi, da tam prej ni bilo potresov.
Trije jezovi z umetnimi jezeri
Vsaj trije nadaljnji jezovi z umetnimi jezeri - Monteynard v Franciji, Lerida v Španiji in Kremasta v Grčiji — so po Rothejevem mnenju povzročili tresljaje na zemeljskem površju. Pri jezeru Kremasta se je od februarja do junija 1966 zvrstilo šest večjih potresov, zaradi katerih se je podrlo 480 hiš, nad 2000 stavb pa je bilo poškodovanih.
Grški seizmologi se strinjajo z Rothejevo oceno. Zbrali so podatke za domnevo, da je ravnotežje v zemeljski skorji okoli Kremaste labilno, dodatna enostranska obremenitev pa ga je še poslabšala.
Medtem ko so pri Kremasti že prej čutili rahle potresne sunke, pa je z indijskim mestom Koynanagar drugače. Pred graditvijo jezu tam ni bilo potresov. Prve so čutili leta 1962, ko se je umetno jezero napolnilo do ene tretjine. Tri leta kasneje se je zemlja močneje stresla. O potresih v Indiji so med drugim razpravljali tudi vodo-gradbeni inženirji na kongresu v Carigradu leta 1967. Znano je, da »takšni tresljaji začno po nekaj letih pojemati in jih nazadnje ni več«, je rekel eden izmed udeležencev, torej »smemo upati, da bo tudi v tem primeru tako«.
Upanje se ni uresničilo. Še isto leto je povzročil jez Koyna katastrofalne potresne sunke. Geofizik Rothe zaključuje takole: »V boju z naravnimi silami igra tehnik vlogo hudičevega učenca. Medtem ko skuša z jezovi ukrotiti rečno energijo, povzroča notranjo napetost in sprošča sile, katerih energija lahko nenadoma povzroči strahotno razdejanje.«
Zveza med vodo in kapjo?
Po raziskavah in primerjavah sodijo znanstveniki v Združenih državah Amerike in v drugih deželah, da obstaja zveza med trdoto vode ter srčno in možgansko kapjo. Rezultate obsežnih medicinskih, geoloških in kemičnih raziskav, v obliki razprav poslanih ameriškemu združenju za pospeševanje znanosti, je dr. Mitchell Perry z medicinske fakultete v St. Louisu strnil v ugotovitev, da se umrljivost zaradi srčnih in možganskih bolezni zmanjšuje z naraščajočo trdoto vode. Vzroki tega vzajemnega učinka še niso pojasnjeni.
e Proizvodnja električne energije v Avstriji je dosegla 1969 26.358 mil. kWh, kar je za 2,5% več kot 1. 1968. Zaradi lanske suše se je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah zmanjšala za 8 %, pač pa se je močno povečala proizvodnja energije v termoelektrarnah za 27,8 % na skupno 9622 mil. kWh.
Vsem naročnikom, sotrudnikom, dopisnikom in bralcem
„Našega tednika“ želita vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
uredništvo in uprava
IZ VZGOJESLOVJA:
Ima vaš otrok rad živali?
Skoraj pri vsakem otroku se v določeni dobi porodi želja, da bi imel živalico, ki bi jo krmil in opazoval, čistil in ljubkoval in ki bi mu večkrat izpolnila trenutke, ko se čuti osamljenega, potrtega ali ko mu je dolgčas.
Če se le da, mu umstrezimo. Ob skupnem življenju z živaljo se bo otrok poplemenitil, v njem se bodo začele razvijati najrazličnejše pozitivne vrline: zmanjšala se bo sebičnost, okrepil se miu bo čut za red irn snago, privzgojil si bo lj.ubezetn do živali im nikoli v življenju ne bo prijel za fračo ali zračno puško.
In kidaj lahko kupimo otroku prvo žival?
S štirimi leti
je otrok že dovolj duševno razvit, da ga lahko razveselimo z mainjšo želvo. Na vrtu bo imel z njo veliko posla, opazil pa bo že, da se njena drobna glavica hitro skrije v varen oklep, če grobo ravna z njo. Tako bo postal nehote nežen, dobrohoten in ljubezniv.
Ko dopolni otrok pet let,
mu bosta ugajala mlada mačkica ali morski prašiček. Tudi ta dva lahko živita na vrtu, pozimi pa jima postavimo v klet,, drvarnico ali na hodnik zabojček, v katerega nasujemo mivko.
V šestem letu
dela otroku družbo lahko ptiček v kletki. Zanj bo skrbel sam. Kupil mu bo krmo, menjaval vodo lin se naučil počistiti tudi kletko. Seveda bo še potrebno nadzorstvo starejših, saj lahko odprto okno ali vroča peč uničita pernatega prijatelja.
* S sedmimi leti
si bo zaželel majhnega hrčka. Postala bosta nerazdružljiva prijatelja, saj je hrček nadvse ljubezniva živalica. Tudi za hrčkovo prehrano in higieno bo skrbel sam.
Osemletni otrok
je že razumnejši in zahtevnejši, zato mu podarimo mladega psička. Z njim bo rastel in kmalu spoznal lepe lastnosti psa: ubogljivost, prijateljstvo, zvestobo. Skupaj bosta hodila v gozd, na igrišče, pa tudi na kopanje.
Otrok z devetimi leti
bo užival v akvariju ali terariju. Tu bo začel podrobneje spoznavati življenje živali, razvijal se mu bo čut za opazovanje, naučil se bo pazljivega ravnanja, posebno z občutljivejšimi živalicami. Seznanil pa se bo tudi z drugimi amaterji na teh področjih in obzorje se mu bo mimogrede zelo razširilo.
Ob izredno velikem številu dobrih lastnosti, ki jih otrok pridobi v sožitju z živalmi, pa ne smemo pozabiti na naslednje:
Živali ne spadajo v otroško sobo!
Strogo ločimo otrokovo posodo od posode živali!
Tudi v posteljo otrok in žival ne sodita skupaj!
Otrok se naj, potem ko se je nehal igrati z živaljo, temeljito umije roke; posebno važno pa je to pred jedjo!
Živali se otrok ne sme nikoli dotikati z usti ali jih celo poljubljati.	A. G.
ERW0 - NAPRAVE ZA VARJENJE
SthuzeiBgerate že za 1440.- S
pri Rutarju v Dobrli vesi.
Telefonska številka 04236-281
Mizarske vajence in pomočnike iščem za svoj obrat. Za hrano in stanovanje preskrbljeno.
MIZARSTVO
KOFLER
St. Peter 24, 9184 St. Jakob v Rožu telefon (0 42 53) 338.
BRAZILSKI REVOLUCIONARJI
UGRABILI JAPONSKEGA
KONZULA
Oboroženi brazilski revolucionarji so 12. marca ugrabili japonskega generalnega konzula v Sao Paulu, Okučija. To je že druga ugrabitev tujega diplomata v Braziliji; pred več meseci so namreč revolucionarji zajeli ameriškega veleposlanika v Braziliji Burkeja Elbricka (mi smo o tem poročali). Po mnenju brazilskih vojaških in policijskih oblasti, obstaja precejšnja podobnost med obema ugrabitvama.
Japonska vlada je ostro protestirala zaradi Okučijeve ugrabitve pri brazilski vladi. Japonski konzulat v Sao Paulu je zelo važen, saj živi v Braziliji okrog 600.000 Japoncev.
Ugrabitelji so zahtevali v pismu, da oblasti sprejmejo v zameno za osvoboditev japonskega diplomata, naslednje pogoje: 1. osvoboditev 5 političnih zapornikov, 2. obvezo, da ne pridejo po konzulovi osvoboditvi do maščevalnih akcij na škodo upornikov, ki ostanejo v zaporih in 3. politično zavetje za osvobojene pripornike v Mehiki, ali k alki drugi državi.
Potem ko sta se brazilski predsednik in minister iza zunanje zadeve sestala z vojaškimi oblastmi, so izdali uradno sporočilo, ki pravi, da, brazilska vlada sprejema pogoje revolucionarjev. Po izpustitvi petih zahtevanih političnih pripornikov — prepeljali so- jih v Mehiko — so tudi revolucionarji osvobodili 16. marca ugrabljenega j a,panskega konzula Okučija.
ŠVICARSKA PREPOVED ZA TUJE
DELAVCE
Švicarska vlada je. od 20. marca prepovedala vsem tujim delavcem, da hi prišli v Švico in se tam zaposlili. Ukrep je namenjen stabilizaciji delovne sile v Švici in ni znano, kako dolgo ho veljal. V Švci, >ki šteje 5,5 milijona prebivalcev, dela sedaj pol milijona tujih delavcev. Tuji delavci bodo smeli spremeniti zaposlitev šele, ko bodo prebili eno leto na svojem delovnem mestu.
ČRNOGLEDO MNENJE
IZRAELSKEGA MINISTRA
O SREDNJEM VZHODU
Medtem ko v New Yorku predstavniki štirih velesil nadaljujejo s posvetovanji o Bližnjem vzhodu, je izraelski minister za promet Wci,ziman, ki pripada desničarski stranki »Ga.hal«, izredno čmogledno orisal položaj na. Bližnjem vzhodu tujim časnikarjem v Tel Avivu. Minister je poudaril, da se v svetu in tudi v Izraelu samem s preveliko lahkoto govori o »miru«. Miru
Vesele praznike Vam želi pekarna
/Ulaard KAC
CELOVEC—KLAGENFURT Weidmannsdort, Siebenhugelstr. 75
Nudi najboljše, sveže pecivo
ni mogoče najti kar tako za vogalom, je dejal minister in dodal, da danes vsi govorijo' o miru, hkrati pa ga skušajo vsiliti drugim. Glede spopada z Arabci je Weiz-main poudaril, da tu »ne gre za navadno vojno«. Izjavil je, da je zelo zgrešeno govoriti, da je Izrael tri leta v vojni z Arabci: »Že sedemdeset let se bojujemo za osvoboditev izraelske zemlje. Vsa ta leta je dejansko trajal spopad. V vojni pa smo bili že leta 1920, 1930, 1940, 1950 in smo še danes, leta 1970. Upam, da ne bomo dočakali vsaj leta 2000 v vojni. Toda doseči mir v teh pogojih — je poudaril minister — je zelo težko.«
Glede »zasedenih področjih« je Weiz-man dejal, da ne priznava tega izraza, marveč da smatra, da so »zasedena področja« integralni del Izraela. »Po mojem mnenju — je še poudaril minister — ne bo miru, dokler ne bosta Judeja in Samarija (sedanja zasedena Cisjordanija) za vedno ostali izraelski. čqprav je izjavil, da je to njegovo osebno mnenje, je Weizmain ob zaključku izrecno poudaril, da si mora Izrael priključiti zasedena arabska ozemlja.
IZJAVE BRITANSKEGA POSLANCA
OB POVRATKU IZ AMERIKE
Britanski poslanec za Srednji vzhod May-hew je po vrnitvi iz Združenih držav Amerike izjavil, da se bo po njegovem mnenju na Bližnjem vzhodu ustvaril položaj podoben ameriškemu položaju v Vietnamu. Z naraščanjem ameriške udeležbe na Bližnjem vzhodu bo nezakonita gverilska organizacija »El Fatah« prevzela na tem področju vlogo južnovietnamskih gverilcev.
Po sodbi Mayhewa ne obstaja nobena možnost za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, dokler bodo. Američani nadaljevali z oboroževanjem Izraela, ki mu s tem omogoča, da Obvlada Arabce in da zavrača med-
narodne predloge za dosego miru, vključno. ameriške. Po njegovem mnenju je Izrael, kot Južni Vietnam protikomunističen in .zahodnjaški ter igra zato vlogo vabe za ameriško denarno, voj aiško in diplomatsko podporo.
NOVA REPUBLIKA V AFRIKI
O tem, da je v Afriki inaistaila nova republika, še nismo nič pisali. Pred kratkim so razglasili Rodezijo za republiko. Tako je ta afriška država pretrgala vse vezi z britansko krono. S samozvano razglasitvijo republike je splavalo po vodi še zadnje upanje, da bi bilo mogoče na miren način urediti enega izmed najbolj perečih in najbolj nevarnih problemov sodobne Afrike.
Parlament je vlada že razpustila, splošne volitve pa napovedala aprila. letos. Volilni sistem bo omogočil zanesljivo zmago rodezijski fronti predsednika lana Smitha, saj bodo afriški volivci, ki jih je skoraj pet milijonov, volili trikrat manj poslancev, koit jih bo volilo- četrt milijona belcev.
RODEZIJA VZTRAJA PRI SVOJI
POLITIKI
Rodezijski ministrski predsednik lan Smith je pred kratkim izjavil dopisniku
angleške poročevalske agencije »Reuter«, da se ni nič spremenilo, zaradi tega, ker je večina tujih konzulatov zaprtih in da so bili še v težjem položaju, pa niso spremenili svoj-e začrtane politike.
Doslej je sedem držav zaprlo svoje konzulate, ko- je Rodezija tudi formalno prekinila svoje odnose z britansko kraljevino. Te države so: Združene države Amerike, Norveška, Danska, Italija, Francija in Nizozemska. Smith je povedal, da bo Grčija ohranila svoj konzulat.
Med razpravo v Organizaciji združenih narodov o Rodeziji pa je sovjetski predstavnik v OZN Malik ugotovil, da ta država lahko kljubuje pritisku, ker prejema vse potrebno preko Južne Afrike, ki je lani občutno povečala uvoz blaga iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Zahodne Nemčije in Japonske.
DRŽAVNI PREVRAT V KAMBODŽI
Vprav ko se je kamboški princ nahajal v Moskvi — prišel je preko Pariza — je zvedel za državni udar. Kamboški desničarski in proameriški krogi so s podporo parlamenta odstavili princa Sihanuka in postavili na njegovo mesto sedanjega podpredsednika Čeng Hemga. Do sklepa je prišlo po politični krizi, ki jo je v preteklih dneh .povzročil državni poglavar Sihanuk ter v skladu e ustavo Kambodže. Čeng Heng je nato izjavil, da bo Kambodža nadaljevala svojo- politiko nevtralnosti, neodvisnosti, ter da bo spoštovala obstoječe mednarodne pogodbe.
Desničarski udar v Kambodži ni prišel nepričakovano. Sihanukova nevtralistična politika je -bila že od nekdaj v težavah zaradi zapletenega položaja na indokineškem polotoku, kar je okrepilo desničarske kroge v deželi. Ti so znali tudi spretno izrabiti odpor določenega dela prebivalstva proti prisotnosti severnovietnairakih in gverilskih (Južnega Vietnama) oddelkov na kamboških tleh. Kamboška vlada je v Sihanukovi, odsotnosti, izročila silam severnega Vietnama iin Vietkongu ultimat, da zapustijo kamiboško državo. V kamboškem glavnem mestu Plinom Penhu je prišlo zaradi, tega tudi do silnih protisevernoviet-namskih demonstracij,, zaradi katerih se je Silhanuk odločil za diplomatsko akcijo v Parizu, Moskvi in Pekingu.
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
Zaposlitev v našem centralnem skladišču v Celovcu, Rožanska cesta 85 dobi MLAJŠI SKLADIŠČNIK (po možnosti šoler) prijave po telefonu 04222 — 82 1 29
Osterfreude
ffttr
Kinder
Dreirader
in stabiler Ausfuhrung, mit verstellbarem Sitz, Gummibereifung.
Kinder-fahrrader
Lenkstange und Saftel verstellbar, Stufzrdder, in verschiedenen Farben
98.
480.
Diese Angebote sowie herzige Madchen- und Knaben-kleidung, preiswerte Patengeschenke fur Baby und Klein-kinder erhalten Sie bei VVarmuth in Villach, St. Veit, Feld-kirchen und Lienz.
	SONČNA OČALA	
	DALJNOGLEDE	
Sadna drevesca in jagodic j e vseh plamen oddaja domača drevesca in najboljše jabolčno sadje, MARKO POLZER, Vazar pr Št. Vidu, Podjuna
STROKOVNA TRGOVINA ZA OPTIKO 9020 CELOVEC — KLAGENFURT, 10. OktoberstraBe 23
Vodovodne in plinske napeljave
sanitarne
naprave
Pfrimer & MoBlacher
centralne	KLAGENFURT, Aussfellungsstr. 3
kurjave	Telefon 82 2 45 in 84 5 25
Iz Trsta nam je poslal deželni svetovalec dr. Drago Štoka sledeče voščilo:
Spoštovano uredništvo!
Vam, dopisnikom, bralcem Našega tednika ter vsem dragim koroškim sorojakom želim veliko sreče in miru božjega ob velikonočnih praznikih. Dr. Drago Štoka
Vesele velikonočne praznike vošči vsem odjemalcem in prijateljem
trgovina
KATARINA in ADOLF KRIVOGRAD
9143 St. Michael / Bleiburg
Vesele velikonočne praznike želi		Vesele velikonočne praznike
odjemalcem in poslovnim prijateljem		želi vsem svojini odjemalcem
RADIO , ELEKTRO-PODJETJE IN TRGOVINA		Helmut Schvvab
Ernst		GRADBENI MATERIAL DEŽELNI PRIDELKI
Luschnig 'A .lep ŽELEZNA KAPLA		PESEK - GRAMOZ KUHNSDORF - SINCA VES
		TELEFON 80 08, 81 08
		
Vesele velikonočne praznike želi vsem		1 Vesele velikonočne praznike želi
poslovnim prijateljem in znancem		vsem svojim odjemalcem in prijateljem
Štefan Gregorič		ČEVLJARSTVO IN TRGOVINA S ČEVLJI
KOVAŠTVO, VODOVODNE IN		
CENTRALNE KURJAVE SANITARNE NAPRAVE		Franc TOMASCH
GLOBASNICA		ŠT. LIPŠ pri DOBRLI VESI
		
		Vsem svojini dobaviteljem,
HRANILNICA IN POSOJILNICA		delavcem in prijateljem želi vesele velikonočne praznike
Velikovec		Fa. STEFAN
želi svojim članom in vlagateljem		TRAMPUŠ
vesele velikonočne praznike		lesna trgovina — žaga NONCA VES - DOB pri Pliberku
		
VVALTHER CAMPIDELL		Prevzemam vsa popravila cerkva Predelava
		okroglih tabernakljev
SLIKAR KI PAR		FEISTRITZ AN DER DRAU
ZLATAR		TELEFON 042 45-248
		
hranilnica in posojilnica Železna Kapla		Vsem svojim članom in vlagateljem
		želi veselo Veliko noč HRANILNICA IN POSOJILNICA
želi svojim članom in vlagateljem		
vesele velikonočne praznike		ŠMIHEL
		pri PLIBERKU
		
DARUJTE		ELEKTRIČNA INŠTALACIJA POPRAVILA VSEH STROJEV
		IN NAPRAV
za HsJk&aai sklad!		PODJETJE ZA ELEKTROTEHNIKO
		Ing. A. SCHLAPPER
		strokovna trgovina in delavnica
		ŠT. JAKOB V ROŽU
		Telefon 0 42 53 - 216
Vsem cenjenim odjemalcem,		
		
prijateljem in svojim uslužbencem		
želi veselo Veliko noč		
zidarstvo		Vesele velikonočne praznike
FRANC		želi vsem odjemalcem,
BEGUSCH		prijateljem in znancem
BISTRICA V ROŽU 166	|	krojaštvo WEISS
Telefon 0 42 28 - 246		ŠT. JANŽ - CELOVEC
Josef
Keuschnigg
KLAGENFURT Heuplatz 6
Tel. 04222-82717
SAMEN- UND BLUMENZWIEBEL-GROSSHANDLUNG
Wir liefern samtliohe Gčmuse-, Blumien- uind 1 a ndw i r t soh a f 11 ich e Samen, Blu-menzwiiabeln, Schad1] i nigsibakampiungsmi ttel, Gartendunger, Futtermittel, Gar-tengerate, Rasanipfleigemaschinen u. a.
ZUSTELLUNG - POSTVERSAND - HAUPTKATALOG 1970 GRATIS
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
Dr. Janko Tischler
ODVETNIK
GELOVEC S.-Mai-StraBe 16
Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom veselo Veliko noč
trgovina in gostilna
Janko Ogris
p. d. MIKLAVŽ
Telefon 0 42 28 - 23 14
GOSTILNIČAR
Mihael GABRIEL
ST. J ANŽ V ROŽU
vam nudi dobro jedačo in pijačo po zmernih cenah
Kmečko-gospodarska zadruga BRNCA
želi vsem svojim članom
in odjemalcem
vesele velikonočne praznike
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM PRIJATELJEM IN SVOJIM USLUŽBENCEM
želi
o esido (Velika n o e
FRANC
C/ASSER
tesarstvo
BILČOVS (LUDMANNSDORF) 26
Telefon 0 42 28 - 24 19
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi veselo Veliko noč
Franc ŠTERN
ESSO-črpalka za bencin
ŽELEZNA KAPLA
T el e fon 0 42 36 — 305
NAČRTOVANJE IN IZVEDBA GRADBENIH DEL GRADBENA MOJSTRA
Ing. Johan in Josef PALMISANO
GRADBENO PODJETJE ZA VISOKE, NIZKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE
Št. Jakob v Rožu
Telefon 04253-250
Vesele velikonočne praznike želi vsem znancem m odjemalcem
MIZARSTVO
SKI AS
BLATO PRI PLIBERKU
HRANILNICA IN POSOJILNICA
LEDINCE
želi svojim članom in vlagateljem veselo Veliko noč
Svojim odjemalcem želi vesele velikonočne praznike
KMEČKO GOSPODARSKA
ZADRUGA
r. z. z o. j.
Št. Jakob v Rožu
HRANILNICA IN POSOJILNICA
BISTRICA na ZILJI
želi svojim članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 29. 3.: 7.00 Duhovni nagovor — Kristus je vstal - aleluja! - PONEDELJEK, 30. 3.:
7.00	Velikonočni spev (lit. glasbena oddaja). — TOREK, 31. 3.: 13.45 Informacije — D ljudstva za ljudstvo (na Bistrici pod planinco) — športni mozaik. - SREDA, L 4.: 13.45 Informacije -Poper in sol. - ČETRTEK, 2. 4.: 13.45 Informacije
-	Žena, družina, dom. - PETEK, 3. 4.: 13.45 Informacije - Dr. F. Czigan: Pojmo! Naša pesem je naša vez — Pokoncilski pogovor. - SOBOTA, 4. 4.:
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 29. marca: 11.00 do 12.25 Velikonočna sv. maša z blagoslovom „Urbi et orbi” iz Vatikana v Rimu — 13.25 do 16.00 Avtomobilske dirke iz Salzburga — 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: „Sanjski avto št. 5” — 17.00 Za družino: Za zvezdami — 18.00 Iz moje knjižnice: Emi Mangold bere iz knjige »Poljubčki, poljubčki” - 18.25 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše - 18.30 Pogled z okna: Moldava - 19.00 Čas v sliki - 19.30 Športni pregled - 20.10 Kristjan v času - 20.15 Pietro Mascagni: »Cavalleria Rusticana” (opera)
-	21.30 „Moby Dick”, film - 23.20 Čas v sliki. PONEDELJEK, 30. marca: 15.00 Za otroke od 6.
leta dalje: »Tobij in Tobija” - 15.35 Za otroke od 11. leta dalje: Flipper — 16.00 »Na plaži Bun-galc” mladinski film — 17.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu iz Stockholma: švedska: Sovjetska zveza - 18.50 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše - 18.55 Pomočniki: Poročilo o dejavnosti stavbnega reda — 19.25 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki - 20.00 šport - 20.15 Sezonska bilanca s Karlom Farkašom — 21.30 Galerija — 22.10 Čas v sliki.
TOREK, 31. marca: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika - 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Pustolovščine Chevaliera de Reccija — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki - 20.06 šport - 20.15 Bric in Brač - 21.10 »Dečva ahoj”, kriminalna komedija — 22.40 Čas v sliki.
SREDA, I. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Svetloba na temni podlagi — 11.00 Program za delavce: „Moby Dick” —
16.30	Za otroke od 6. leta naprej: »Čarobna harmonika” — 17.15 »Mala štorklja" — 17.25 Za otroke
od 11. leta naprej: Mednarodni mladinski magazin — 17.35 „Wasa”, zgodbe ladje — 18. Tečaj francoskega jezika — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.40 Politična oddaja SPo — 18.50 Kuhinja v televiziji
—	19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Prosim, odložite. Portret važne osebnosti — 21.15 »Obveščanje”, satira Vaclava Havela — 22.25 Čas v sliki.
ČETRTEK, 2. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Tajvan (Nacionalna Kitajska) — 10.30 Zvok iz človeške roke — 11.00 Dekalog I.: 1. molitev — 11.30 Umetnostna opažanja. Tri umetnosti — 12.00 Inštrumenti tehnike — 18.00 »Dobrodošli v Italiji”, tečaj italijanskega jezika za začetnike —	18.20
»Cirkus punčk”, lahko noč za najmlajše — 18.25 šport — 18.50 Inšpektor Leclerc dožene — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 »Prelom”, igra po romanu »Ta ženska"
—	21.40 Čas v sliki — 21.55 Pogled naprej. 5. nadaljevanje: »Kdor prime za meč”.
PETEK, 3. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Vzhodna Tirolska — 10.30 Cerkvena zgodovina II — 11.00 Program za delavce: Veliko varanje — 18.20 Znanstvene aktualnosti — 18.20 »Cirkus punčk”, lahko noč za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Očarljiva Ivanka — 19.16 ORF danes zvečer
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar: »V zadnji minuti” — 21.15 Časovni potek dogodkov
—	22.45 Čas v sliki.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
PETEK, 27. 3.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 17.00 Stockholm: Svetovno hokejsko prvenstvo SZ:ČSSR — prenos — 1. tretjina — 17.40 Obzornik — 17.50 Prenos 2. tretjine hokeja — 18.40 Prenos 3. tretjine hokeja — pribl. 19.15 David Copperfield — serijski film — 20.00 TV dnevnik
—	20.30 3-2-1 - 20.35 Upornik - ameriški film -22.05 Malo jaz, malo ti — quiz TV Beograd — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 28. 3.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Oddaja za prosvetne delavce — 16.20 Regata Oxford:Cambridge — prenos
—	17.45 Obzornik — 17.50 Po domače z ansamblom Dorka Škoberneta in kvintetom »Anton Neffat” — 18.15 Ante Kovačič: Pravdač — 19.20 Sprehod skozi čas — L svetovna vojna — 20.00 TV dnevnik —
20.30	3-2-1 — 20.35 Zagreb 70 — posnetek festivala zabavnih melodij — 21.35 Rezervirano za risanke
—	21.50 Destry — serijski film — 22.40 TV kažipot
—	23.00 poročila.
NEDELJA, 29. 3.: 9.30 Pet minut za boljši jezik
—	9.35 Kmetijski razgledi: Traktorji — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.40 TV kažipot (do 12.00) športno popoldne — 17.45 Festival otroške pesmi za »Zlati cekin” — posnetek iz Bologne — 18.30 Zvezde opoldne — francoski film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Turnir 6. narodov — finale v vvater-polu — 21.35 Naše malo mesto — 21.25 Videofon
—	22.40 športni pregled — 23.15 TV dnevnik — 23.45 Šahovski komentar.
PONEDELJEK, 30 3.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.00 Stockholm: Svetovno hokejsko prvenstvo — švedska: SZ — 16.50 Prenos hokeja
—	2. tretjina — 17.30 Obzornik — 17.40 Prenos hokeja — 3. tretjina — 18.15 Rezerviran čas —
18.30	Po sledeh napredka — 19.00 Mozaik — 19.05 Vaš Bager sezone — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Delinj v dvoje — TV drama — 22.05 Razgledi po filmskem svetu: Zagreb film — 22.50 Poročila — 22.55 šahovski komentar.
TOREK, 31. 3.: 9.35 TV v šoli - 10.40 Ruščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazite — 16.10 Angleščina — 17.15 Veselje v glasbi — 18.15 Obzornik
—	18.30 Top-pops — glasbena oddaja — 19.00 Mozaik — 19.05 V vzgoji ni receptov — 19.25 Osnove
—	ciklus iz sveta oblikovanja — 20.00 TV dnevnik
—	20.30 3-2-1 — 20.35 Velika imena sodobnega filma — 22.35 Veselje v glasbi — 23.25 Poročila.
SREDA, 1. 4.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.48 Napoved sporeda — 17.50 Rastimo — oddaja za otroke — 18.30 Obzornik —
19.00	Mozaik — 18.05 Variete — zabavna oddaja
—	19.20 Kalejdoskop - 20.00 TV dnevnik - 20.30
3-2-1 - 20.35 J. Bevc: Prvi april - 21.35 Monitor
—	22.25 Poročila — 22.40 Šahovski komentar. ČETRTEK, 2. 4.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Veseli Tobogan: Velenje — 18.15 Obzornik — 18.30 Zgodbe s popotovanj — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu
—	19.20 Zabava vas Jerry Levvls — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 V. Neff: Preudarne poroke — 22.10 Kulturne diagonale — 22.40 Poročila
—	2245 Šahovski komentar
RED BOŽJE SLUŽBE
ZA VELIKI TEDEN V KAPELI PROVINCIALNE HIŠE V CELOVCU
(Viktringer Ring 19)
VELIKI PETEK, 27. marca: Ob 7. uri zvečer obredi velikega petka s skupnim sv. obhajilom.
VELIKA SOBOTA, 28 marca: Ob 7. uri zvečer blagoslovitev ognja in velikonočne sveče, obnova krstne obljube in slovesna božja služba.
VELIKA NEDELJA, 29. marca: Ob pol osmih zjutraj sv. maša v kapeli provincialne hiše, ob 9. uri v cerkvi novega bogoslovja (Lendkanal).
Ob 16. uri slovesna sv. maša v kapeli Mohorjeve hiše (Viktringer Ring 26).
VELIKONOČNI PONEDELJEK: Ob 9. uri sv. maša v cerkvi novega bogoslovja.
Ob 16. uri slovenska božja služba v cerkvi sv. Jožefa (Siebenhiigel).
Vsak dan je pred začetkom božje službe priložnost za spoved.
Slovenci iz Celovca in okolice vabljeni!
Za dom in hišo ALKO-mešalnike 80 1 z motorjem 220 ali 380 V
S. 2.200.-
+ 1 samokolnica z originalnim krogličnim ležajem, vse skupaj samo
S. 2.590.- z garancijo!
Hitra dostavitev po celi Koroški od
KAUFHOF - VELETRGOVINA VALENTIN In ANGELA
Bleiburg — Pliberk
Tel. 04235 - 394 (Dauerruf 302)

SPORTKMELBAHM-mSKOTHEK G ASTHOF RASSER " FERLACH
Der weit iiber Ferlach hinaus bekannte und von seinen vielen Gasten so ge-schatzte Gasthof Rasser erhielt nun-mehr durch einen grofizugigen Umbau auch eine gemutliche Diskothek. Damit findet der Besucher ein nettes, einladen-des Lokal. Der neue Gaststattenraum, den durch seine Gewolbe noch der Hauch vergangener Zeiten umgibt, wur-de von dem jungen Ferlacher Gaststat-tengestalter Erwin Jagoutz mit Geschmack und Harmonie eingrichtet. So wurde nun durch den FleiB und die Privatinitiative der angesehenen Gast-wirtefamilie Rasser in Ferlach ge-meinsam mit den Sportkegelbahnen ein neues Unterhaltungszentrum geschaffen, das der Zerstreuung nach der Alltags-arbeit dienen soli.
ORIGINAL
Sudtiroler Weine
in allen guten Gaststatten
WEINKELLEREI3DHANN SCHWARZERL1ENZ
Ernst Schiitz
Lager Klagenfurt
Telefon 83 3 27
R
M
Geprufter
Meister
Ausfuhrung der Diskothekanlage:
RICHARD WIESER
Rundfunkmechanikermeister Radio- und Elektrobedarf
FERLACH, Tel. 0 42 27 - 255
SERTSCHNIG-GETRANKE
FERLACH, Telefon 042 27-580
Diskothek »Love in« auBer Montag und Dienstag taglich von 20 h is 2 Uhr Irtih geoffnet. Sonntag 5-Uhr-Tee mit Hitparade
e Zwischenwandsteine ® Hohlblocksteine • Deckensteine
FERLACHER BETONWERK
J. PAGITZ, Tel. 0 42 27 V 375
Die gesamte Gaststatteneinrichtung zeigt die grundsolide Facharbeit der Ferlacher Gaststatteneinrichtungsfirma
ERWIN JAGOUTZ - iBau- und Mobeltischlerei
FERLACH, SchieCstattgasse 15, Tel. 0 42 27 - 459
Baumeisterarbeiten:
Michael Rauter
Bauunternehmen FERLACH, Tel. 474
Auch hier wieder eine
DIPLOMATIC"-
ESPRESSO-
MASCHINE
KLAGENFURT. BahnhofstroBe 22. Tel 82-9-48
vom
Importeur
't3xunikah
Gepflegte Gastlichkeit t
'fSzMJtikcV'
Edelbrande — Likore—
J Fruchtsafte
gehoren dazu 1
Lenz moseR
ReprMsentant flir K&rnten und Osttirol
KARL VALENTA
Klagenfurt, FeschnigstraBe 213, Tel. 86 8 35
beTbstversfandiich auch hier die gu
pfliflO
nniur-
reinen

KLAGEN FURT "
Auch hier bauten wir die kuhltechnischen Anlagen:
ma&m -tertsche
GEBRuDER TERTSCHE
Generalvertretung f. Karnten u. Osttirol Klagenfurt, Bahnhofstr. 38 h, Tel. 85 7 67
• Prvič odkar obstojata 2 nemški državi, sta se predsednika obeh vlad srečala in si.izmenjala mnenja o tem, kaj bi bilo treba storiti za normalizacijo odnosov med Nemčijama. Vrh v Erfurtu med Brandtom in S top boni je potekel po predvidevanjih. Šlo je za obrazložitev stališč Bonna in Vzhodnega Berlina ter za nakaza-nje možnosti bodočih pogajanj. Edini sklep je bil, da se Brandt in Stoph še enkrat sestaneta, in sicer 21. maja 1970 v Kasslu v ZRN.
Willy Brandt je bil v Erfurtu deležen prisrčnega sprejema s strani prebivalstva. Vzhodnonemško mesto je bilo v četrtek, 19. marca, ves dan prizorišče množičnih manifestacij. Stoph je poudaril, da Bonn prizna Vzhodno Nemčijo. Podčrtal je politični pomen srečanja. Obe vladi naj delujeta tako, da ne bo nikdar več prišlo do vojne na nemških tleh. Vlade imperialističnih Nemčij nosijo odgovornost za dve grozni svetovni vojni. Brandt je v odgovoru Sto-phu predlagal, naj hi odnose med obema Nemčijama uredili s posebno pogodbo. Problemi med njima so tako veliki, da jih je treba začeti reševati z neposrednimi stiki na vladni ravni. Brandt je soglašali da morajo odnosi med Vzhodno in Zahodno Nemčijo temeljiti na načelih enakopravnosti in da je treba odpraviti diskriminacije. Izrazil je še, da mednarodnopravno priznanje NDR ni bistveno za vzpostavitev enakopravnih odnosov med Nemčijama.
Haš Udnilc
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25,— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60,— N din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.