I z h a i a vsak četrtek. Cona mu jo 8 K na loto. (Za Nomčijo \ K, ž,-v Ameriko in druge tuje države G K.) — Posamezno Atovilko bo prodajajo - po lo vinarjev. -
prilogama:
„Haš talki dom" in Jasa pspodirsla".
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba". Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-sorati pa: Upravništvu ,,Domoljuba". -Ljubljana, Kopitarjeva ulica -
Štev. 7.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1915.
Leto XXVIII.
Naši deželni poslanci.
k Dne 8. februarja se je vršila seja uba deželnozborskih poslancev S. L. , ki jo jc sklical klubov načelnik d r. lampe, da se deželni poslanci posvetujejo o nujnih zadevah dežele v sedanjem izrednem času, ko ni deželnega _Xbora.
Seje so se udeležili skoraj polno-Stevilno vsi deželni poslanci S. L. S., ,v kolikor niso bili zadržani vsled vojne plužbe.
Deželni glavar dr šusteršič je •podal obširno poročilo o deželnem gospodarstvu v vojni dobi. Poudarjal je, tka ko izborno so se obnesli oni sklepi v zadnjem zasedanju deželnega zbora, s katerimi se jc definitivno uredilo deželno gospodarstvo. Hvaležni moramo biti deželnemu zboru, da je izvršil to Veliko delo, ki je omogočilo, da se more tudi v sedanjih kritičnih razmerah deželno gospodarstvo razvijati brez katastrofe. Vendar jc bil deželni odbor prisiljen v izpremenjenih razmerah storiti važne sklepe, po katerih je postavil deželno gospodarstvo na novo [>odlago. Vsled vojske se je položaj tudi za deželne finance bistveno izpremenil. Prej smo preračunavali prejemke po potrebščini, sedaj pa moramo potrebščino spraviti v soglasje s prejemki, ki so se vsled vojske občutno skrčili. Zaradi tega je deželni odbor sestavil nekak vojni kalkul. Ustavila so sc nova melioračna dela popolnoma, že započe-ta so se pa provizorično zaključila, tako da tudi iz prenehanja dela ne bo Sledila nobena škoda. Občutno vpliva na deželne finance izpadek pri pričakovanih državnih preodkazih od dav-*ka na žganje in od direktnih davkov. iTudi dohodek na deželnih dokladah se mora po izkušnjah, ki smo jih naredi-
li v drugi polovici lanskega leta, znatno nižje proračunati za leto 1915. Zaradi tega je deželni odbor sklenil, da čim najvarčneje postopa in ničesar ne izda, za kar ne bi imel pokritja v tekočih deželnih dohodkih. Če se to načelo strogo izvršuje, nam bo mogoče prestati tudi to kritično dobo, ne da bi bilo treba v doglednem času zopet zvišati deželne doklade. Po intenzivnih obravnavah s centralno vlado se je posrečilo pri izplačevanju državnih predodka-zov in pobranih dokladah doseči tak način, po katerem se bo moglo deželno gospodarstvo nemoteno nadaljevati.
Vršila se je jako živahna debata, katere so se udeležili skoraj vsi navzoči poslanci. Naglašalo se je, da se naj podpore posameznikom v sedanji dobi popolnoma ustavijo in izplačujejo edino samo v slučajih velike bede in nesreče. Posebno obširno so se obdela-vala vprašanja kmečkega gospodarstva v vojnih razmerah. Poudarjalo se je, da bosta hirali prašičoreja in govedoreja, ker ne bo krme za mladiče. Sklenilo se je, da se nanj obrne deželni odbor do centralne vlade, naj v tem oziru energično ukrene potrebno. Skrbi se naj tudi sedaj, da bodo občine imele zadostno število bikov, da se tako uspešno započeto delo v povzdigo domače živinoreje v vojnem času ne uniči. Od centralne vlade se naj zahteva, da nam izroči koruzo, ki je nakupljena na Ogrskem, in da naj pritisne na Ogrsko, da bodo njene žitne zaloge odprte tudi za našo državno polovico..
O teh vprašanjih, ki jih je sprožil dr. Krek, se je vršil obširen razgovor.
Dr. Lampe je poročal, da je deželna elektrarna na Završnici dogotov-ljena in začne v kratkem svoj obrat. Zanimanje je jako veliko. Zgradba se je vsled vojnih dogodkov zakasnila,
vendar jo jc bilo mogoče srečno dokončati.
Posamezni poslanci so sprožili še veliko drugih nujnih vprašanj. Storili so se primerni sklepi glede pomoči našim vojakom v raznih bolnišnicah, glede podpore rodbinam vpoklicanih vojakov, o živinozdravništvu v vojnem času, o razdeljevanju močnih krmil med posamezne dežele od strani vojtie oblasti, o rekviriranju živil, o oderu-štvu pri cenah, o podpiranju obrtnikov pri vojnih naročilih, o podpiranju ovčje- in kozjereje, o sodelovanju dežele pri zadružnem nakupu krmil in živeža, o nabavi semena za setev, o poljudnih gospodarskih predavanjih c porabi vojnih ujetnikov.
Obširni in temeljiti razgovor je pokazal, da tudi v sedanjih časih, ko je ustavno življenje prekinjeno, deželni poslanci vsak v svojem delokrogu skrbno delujejo za blagor ljudstva,", ki ga zastopajo. Pokazalo se je popolno soglasje, ki vlada med poslanci S. L. S. v vseh za našo deželo važnih vprašanjih.
Načelnik kluba dr. Lampe je sejo zaključil s toplo željo, da bi se kmalu po srečno izvojevani zmagi nad sovražniki vrnili v našo domovino mirni časi, v katerih bo mogel deželni zbor zope'. ustavno zborovati.
Pregled po svetu.
Avstro-Ogrska. Kakor smo že zadnjič poročali, jc namesto dosedanjega skupnega finančnega ministra viteza dr. Bilinskega prevzel to mesto dr. pl. Korber. Listi očitajo Bilinskemu mar-sikak greh, ki ga je storil pri upravi Bosne in Hercegovine. — Dne 8. t. m. je dobil prestolonaslednik Karel Franc
1«
Jožef sina, ki so ga krstili za Roberta.
__£>nc 10. t. m. se je vršila v Btidim-
peštia skupna ministrska konferenca, ki so je pekla z vprašanjem preskrbe moke. — Česar je izdal odlok, s katerim se razpuSCa bosensko-hercegovin-ski sabor. — Prestolonaslednik Karel Franc Joief je 10. t. m. zvečer zopet odpotoval na bojišče. — Vlada je prepovedala izvoz sladkorja iz države. — N'ovi davki se nam obetajo. Vlada namerava predvsem povišati poštne in druge pristojbine, to je predvsem ko-leko. Povišal se bo tudi davek na vozne karte, odpravi sc 15 odstotni popust "pri'zemljiškem davku. Temu bo sledil davek na užigalice, dedščine in daritve. Listi poročajo, da je vlada opustila misel vinskega davka.
Vatikan. Molitev za mir se je 7. t. m. po vseh rimskih cerkvah zelo slovesno obhajala. V baziliki sv. Petra sc je molitve udeležil tudi sv. oče. — Sv. oče je izdal posebno narodbo za molitve za padle vojake. — Iz Vatikana prihajajo izjiova,jjjjave, da mora sv. Sto-lica p.ndarjati in varovati svojo nevtralnost v sedanji svetovni bojni vihri.
—	Sv. oče je ukazal, da se priredi njegova vila blizu Rima kot zavetišče za po potresu osirotelo otroke. — Dne 7. t. m. jo umrl v Rimu kardinal Teclti.
—	škof Šarič je bil i dni v Rimu. kjer je bil sprejet od sv. očeta v daljši avdi-jenci. Nato se je vrnil v Sarajevo. — Listi iz Rima poročajo, da namerava sv. oče prosili vojskujočo se države, da naj sklenejo veliki teden tridnev-no pveniirje.. . ... .
" Nemčija. Pruska poslaniška zbor-'ni'čS"se"je sesla dne 9. t. m. k zasedanju, da sklepa o proračunu za 1 1015. in o predlogih, tičočih se vojske. — Finančni minister jc podal zelo rožnato poročilo, v katerem je povdarjal, da se bodo sovražniki, ki so nameravali Nemčijo izstradati in gospodarsko uničiti, uračunali. Socialna demokracija pa je zahtevala uvedbo splošne, tajne in direktne volilne pravice.
Italija. Po listih krožijo vesti, da bo Italija meseca, aprila posredovala M, inji;. J,\uiyjjp,'da Ko.'takrat za to ugo-dftn,,treji6tek, ker se bo vojska do takrat odločila na to ali ono stran. — Italijani so v Tripolisu zadušili vstaš-ko gibanje. — Italija še vedno vpckli-citje pod orožje rezerviste na daljše vojaške vaje. — V nekaterih krajih Italije so napravile visoke vode občutno škodo. — Ruse zanima, kaj namerava storiti Italija v Albaniji. Italijanska vlada na vsa tozadevna vprašanja mo«'i, ~ Javno mnenje za ali proti vojski se v Italiji šo vedno križajo. Lis'i poročajo, da je kralj odločno za nev-ralnost. — Kralj je izdal odločbo, s katero se prepoveduje izvoz živil iz Halje. _ \ Italiji tudi žc tako primanjkuje ziia._da nameravajo uvesti vojni Kruli. Mešati nameravajo žito z rižem, vsakega polovico. Tudi premoga primanjkuje v Italiii, kar zelo zadeva laske tovarne. — V Padovi so zborovali prostozidarji. ki so grozili z revolucijo, ako Italija ij.e poseže v vojsko.
_ 30. pr. m. so poizkusili novo bojno ladjo, katere stroji delujejo s 3o000 konjskimi silami. - Italija izda za 500 milijonov lir novih bankovcev.
Anglija. Angleški socialisti so izdali oklic, v katerem se ogrevajo^ za vojsko do skrajnosti. - Listi poročajo, da more Anglija vzdržati samo dva tedna, če bo dovoz k nji onemogočen. — \ngleški kralj jc poslal srbskemu kralju visoki red. — Premijski minister ie naznanil zbornici, da znašajo aivrloške izgube na suhem do i. t. m. približno 104.000 mož. — Angleška ima ilo zdaj 8 in pol miljarde vojnih stroškov. Angleška vlada zahteva, da naj sc moštvo mornarice pomnoži za 32.000 mož. — Poslaniška zbornica je soglasno sklenila, da se dovolijo sredstva za vzdrževanje armade 3 milijone mož. Število angleških ujetnikov so ceni na 100.000 mož. — Iz Angleške odrineta baje na bojišče dva polka žensk, suf-ragetk. To so tiste hudo ženske, ki so pred vojsko delale angleški vladi z zahtevami po ženski volilni pravici in drugih pravicah mnogo sitnosti s tem. da so požigale, motale bombe, razbijale šipe itd., torej za vojsko zelo pripravna armada.
Francija. V Francijo so pripeljali zojiei večjo število Indijcev, da jih izurijo in pošljejo proti Nemcem. — Pri-lcžnico goljufa Dealando, ki je ogoljufal armado za več milijonov, so pustili, da se je odpeljala na varno, namesto da bi jo zaprli, ker jc pomagala goljufati. To vzbuja po vsem svetu veliko ogorčenje. — Listi pišejo, da jo nevtralnost Italije za Francijo rešitev, ker, če bi morala Francija postaviti en del svojih čet proti italijanski meji, bi Francozi proti Nemcem ne mogli ničesar opraviti.
Rusija. Listi poročajo, da je izbruhnila v Petrogradu kolera, ki je pobrala že več tisoč oseb. — Ruski finančni minister se je mudil pretekli teden v Londonu. Dno 10. t. m. se jo sešla ruska duma, kjer so poslali voditelji raznih strank zaupnico vladi in sklenili več za sedanji vojni čas potrebnih stvari. Ministri pa so govorili »skozi okno«, da jih sliši svet ter opravičevali rusko nostopanje in valili krivdo za sedanjo vojsko na Nemčijo in Avstro - Ogrsko. Take stvari se ponavljajo sedaj v vseh parlamentih. Nobeden noče biti kriv. da se kri preliva v potokih. — Ker ie Rusija prepovedala točenje alkoholnih pijač, so znižali državni dohodki za 100 milijonov rubljev. Vojni stroških o li. janu arja so na znašali 3020 milijonov rubljev, kar je približno 12.000 milijonov K — Sol se je v Rusiji podražila za 70 odstotkov.
Srbija Angleži so poslali Srbiji v pomoč več svojih zdravnikov. - Grška vlada ni pustila nekemu francoskemu parniku, tla bi izkrcal večjo mnovino orožja, namenjenega za Srbijo. — l i*ti poročajo o nekih uporih v S-biji Pra-vno da j0 moral ministr.-ki predsed-
nil t as,,. p svojo vocll)jno j,PŽali iz
bije, .ver se ni čutil več na varnem —
V Srbiji se baje kaže močno razpoloj. nje za to, da sc napravi mir.
čmogora. Na kraljev ukaz z dne» f. m. se vpokličejo pod orožje vsi nto. ški v starosti od 18. do 30. leta, ki £» niso služili in so za orožje sposobni' Bolgarija. V Franciji je minilo vsa. ko upanje, da bo šla Bolgarija v vojski proti nam, zato pišejo francoski listi da naj sc pokličejo namesto Bolgarov Japonci. — Bolgarska vlada namerava naročiti v Avstriji večje število želez-niškiii voz. — Moratorij so v Bolgariji podaliačsli za nedoločen čas.
Rumunija. Rumunija dobi baje meseca aprila večjo množino municije iz Italijo. — Rumunski ministrski predsednik je zbolel. — Angleški listi poročajo, da so se odnošaji med llu-munijo in Bolgarijo zboljšali. Javno mnenje llumunije se je pomirilo in jc upati, da sc bo nagnilo na nevtralno stran.
Švica. Slovenec Anton Gregom piše iz Švice: Ob izbruhu evropske vojsko so bile tukaj veliko zmešnjave, ker se je ustavil uvoz žita, premoga, krompirja, sladkorja, petroleja in bencina; dežela sama pa jc imela teh stvari v zalogi samo majhne množin«. Vsled pomanjkanja premoga se je ustavilo v večjih krajih dolo v tovarnah itd., posledica jc bila veliko brezposelnih ljudi; na drugi strani pa je drvel« ljudstvo v prodajalne, da si nakupi kolikor mogoče življenjskih potrebščin, kar je zelo podražilo cone življenjskim potrebščinam. Kar se tife Italije, pred katero imate Kranjci ila-nos največji strah, smo tukaj danes prepričani, da Italija ne bo pričela sovražnosti proti Avstriji. V zadnjem času so bile resnično razmere mod Italijo in Avstrijo zelo napete; potres, upori in neodinost med strankami pa so te slabe namene Italije popolnoma izpromonili. — Za delno pokritje stroškov za vzdrževanje armado nameravajo v Švici vpeljati enkratni direktni vojni davek. O tej nameri mora po švicarskem zakoniku glasovati ljudstvo in sianovi.
Španska je dobila iz Amerike stili podmorske čolne.
i Grlngalska. Listi poročajo, da »i res, da bi se bivši portugalski kralj Mamici mudil na Portugalskem, temveč da obiskuje prav pridno ranjen« angleške vojake v Briglitonu, kjer j« dal prirediti svojo hišo za bolnišnico-
Kitajska in Japonska. Napetost med njima jc zelo velika. Japonska zahteva od Kitajske: vrnitev Port-Ar-tuva in Daljnjega se podaljša za 09 let; podaljša so tudi rok zapadlosti ju*110 mamlž iiske železnice; svobodo in '"'a* vico za japonsko trgovino na Kitajskem kakor tudi pravico nridobivali k i i »P ska z mljišča; južnovzhodnp Mandž«" ' j a in Mongolija prideta pod izključno območje japonskega vpliva; «0,
iejena koncesija za železnico Šan-ig in ono gorovje, kjer so nahajajo Iniki; v kitajsko armado in morna-d pridejo za učitelje japonski častil japonski svetovalci so pridelijo inčnemu in prometnemu ministr-u; v šole, kjer se žc poučuje tuje jc-
c,	se uvede japonščina. Japonska je i zahtevala, da so Kitajska v sluča-notranjih nemirov obrne za vojaško noč na Japonsko, ki bi skrbela za lotakljivost miru in reda v repu-
d.	Ako Kitajska to sprejme, pome-i to njen konec. Japonska baje zahte-a od Kitajske, da ji tekom osmih dni dgovori, da ali ne.
Amerika. V zbornici se dajejo, ali aj združene države nakupijo one nora-te ladje, ki se nahajajo v njih prista-iščili, ali ne. Predsednik je za nakup. - Z ozirom na nameravano zaprtje nglije od strani Nemčije s podmor-dmi čolni, je poslala vlada Združenih ržav Nemčiji oster protest, Anglijo je a posvarila, da naj ne goljufa s tem, a bi na svoje ladje razobešala zastave evtralnih držav. Če se nemška name-a izpelje, bo amerikanska trgovina bčutno trpela, ker ji bo pot na Angle-ko zaprta.
| Svetovna vojska.
Vojska z Rusi.
Največje zanimanje v vojski je bi-Ip pretekli teden obrnjeno na boje v Karpatih in pa na bojo pred Varšavo.
0	bojih pred Varšavo jc nemško časopisje precej molčeče, med tem ko poroča rusko časopisje o velikem zbiranju pet v smeri proti Varšavi. Iz teh ruskih poročil po zveni nekak strah in pozna le, da sc Rusi boje, da nc bi združene pemške in avstrijske čete si izvojevalc [tukaj uspehov. Prav tako poročajo tucli francoski časopisi.
Da sc tamkaj na nekaj posebnega pripravlja, je znamenje to, da se je tuli nemški cesar podal v južno Poljsko k svojim četam.
Iz južne Poljske ob Pilici in Nidi ie poroča samo o artiljerijskih bojih. Ravnotako v Galiciji ob Dunajcu, kjer to sc morali Rusi iz nekaterih svojih )ostojanl< umakniti.
Tem hujši boji pa sc bijejo v Kar-»atih, kjer so naši Ruse iz njih posto-ank proti Galiciji napodili. Rusi so loizkušali izgubljene prelaze zopet ridobiti, ker je Rusom ležeče na tem, a ne bi naše čete začele prodirati v ialicijo. Če bi se našim to posrečilo, bi dla trdnjava Przemysl oproščena ru-kega obleganja in stališče Rusov v Ga-iciji bi bilo nevzdržno, posebno čc bi e naši pritisnili iz Bukovine. Seveda
1	vse to imelo velikansk vpliv na po-ek vojske. Prepričani smo, da naše če-e to tudi nameravajo. Naša armada z emškimi zavezniki so klešče, ki naj ii stisnile Ruse na eni strani pri Var-avi, na drugi pa od Karpatov gori. Idi
se, da so začele te klešče v zad-jem času prav dobro delovati.
Pri Dukla prelazu v Karpatih so so vršili najhujši boji, ker so hoteli Rusi ta prelaz na vsak način zopet osvojiti, kar se jim pa ni posrečilo.
Trdnjava Przcmysl jc šc vodno v naših rokah.
Zanimivo jc pismo, ki so je dobili naši pri nekom ujetem ruskem vojaku. Ta ujetnik je pisal, preden je bil ujet, domov, toda pisma ni mogel oddati. Pisal je:
»Przemysl je največja trdnjava na svetu. Ker so vasi krog in krog pc-žgane, moramo živeti v strelskih jarkih, gozdih, ali pa na odprtih poljih. Iz trdn. ave neprenehoma na nas streljajo. Imajo tako strašne topove, kakršnih svet še ni viclel. Kamor prileti krogla iz takega topa, napravi tako veliko luknjo, da bi se lahko naša hiša vanjo pogreznila. Trdnjavi poveljuje strašen noveljnik, katerega še ni nihče premagal. Pravijo, da je zvezan s hudičem, ampak jaz mislim, da f;a varujejo dobri angeli, ker je v trdnjavi mnogo cerkva. V eni teh cerkva se nahaja podoba čudodelne Matere božje. Trije škofje molijo pred to podobo neprestano. Kakor niso mogli svojčas Švedi vzeti Čenslohova, tako tudi mi ne bomo mogli Przemysla, ker Mati božja ima to trdnjavo pod svojim plaščem. Jc pa tudi greh tako kraj napadati.«
Tako ruski vojak.
V Bukovini podč naši Ruse tako, da je žc dve tretjini te dežele zopet naše. Sedaj prodirajo naše čete proti Čr-novicam. V Bukovini, kjer je mnogo Rumunov, postopajo Rusi proti njimi zelo krvoločno. Razumljivo je tedaj, da se je začelo javno mnenje v Rumuniji, kakor poročamo na drugem mestu, obračati proti Rusiji.
Zadnja poročila pravijo, da so naši v bojih zadnjih dni ujeli 30.000 Rusov.
Vojska proti Angležem.
Dne 18. t. m. se prične napovedani boj nemških podmorskih čolnov proti vsem ladjam, ki bi hotele prepeljati živeža Angleški. Kaj to za Anglijo, ki je navezana na tuji uvoz tako kot nobena druga država, pomeni, se vidi iz velikega razburjenja, ki je nastalo po vsem svetu. Če se Nemčiji njena namera posreči, je gotovo, da bo Anglija prva premagana. Ladje tujih držav so v strahu pred podmorskimi čolni že ustavile prevažanje živeža. Zavarovalnina blaga na ladjah je tako poskočila, da se je vse blago strašno podražilo. Z velikansko napetostjo sc torej pričakuje, kaj bo.
Pri tej stvari je še nekaj druzega zelo važno.
Kakor znano, pošilja Anglija svoje čete na pomoč Franciji čez morje. Nemški podmorski čolni bodo skušali tudi ta prevoz preprečiti. Tudi je Anglija že večkrat poskušala izkrcati svoje čete na belgijsko obal, da bi potem te čete vpadle nemškim za hrbet. Tudi to je bilo zastonj. Sedaj pa ima Anglija
baje načrt izkrcati svoje čete na ho-landski obali in jih poslati za hrbet nemški armadi. Holandska najbrže to žc dolgo sluti, zato je mobilizirala že začetkom vojske.
Ako bo delo nemških podmorskih čolnov uspešno, bodo vsi ti angleški načrti uničeni in Anglija popolnoma odrezana od sveta,
Francoska voiska.
Poročila preteklega leta ne povedo nič novega. Čuti se, da francoski napadi na vsej črti popuščajo. Važen je bil zadnje dn. samo nemški uspešni sunek v Argonskem gozdu.
Francija se ima Italiji veliko zahvaliti, da je nevtralna, ker, če bi se Italija postavila na našo stran, bi morala Francija na južno svojo mejo postaviti veliko armado in Nemčija bi na severu že davno poteptala francosko vojsko.
Turška vojska
je začela postajati zanimiva. Turške prednje straže so prodrle čez sueški prekop in prišle v dotiko z ondi se na-liajajočo armado.
Zelo hudi boji se vrše v Mezopotamiji ob Sat el Arabu, kjer so Angleži prodrli že 200 kilometrov. Turki niso bili na ta napad pripravljeni in so imeli le malo moči na razpolago. Po zadnjih poročilih so pa dobili Turki ojačenja in pognali Angleže do Basce nazaj.
O bojih na Kavkazu poročajo ruski časopisi, da so dobili Turki ojačenja ih napadli Ruse, ki so morali' izprazniti celo čoroško ozemlje.
Znova se poroča, da bo tudi Afganistan kmalu stopil na stran Turkov.
Tedenske novice.
Cenjenim novim naročnikom, ki so
sc oglasili te dni ali pa se še nameravajo priglasiti, žal ne; mbVemo Več pp-streči s prvimi tremi številkaftiLiribtt-mo zato zaračunali do konca leta 1915 samo 2 K 50 vin. naročnine.
Z ustavljanjem »Domoljuba« pričnemo nepreklicno s prvo m a r č e • v o številko. Nameravali smo sicer pričeti z ustavljanjem že sredi tekočega meseca; ker smo pa z raznih strani čuli željo, naj bi sc z ozirom na izredno razmere počakali še nekaj dni, smo opustili prvotno namero in podaljšali rok za vposlatev naročnine še za 14 dni. Plača se seveda lahko tudi le polletna ali v posebnih ozira vrednih slučajih tudi le samo četrtletna naročnina. Kdor bi pa za sedaj tudi 75 vin. ne mogel takoj vposlati, naj nam to sporoči po dopisnici in mu bomo po možnosti dovolili še nekoliko daljši obrok. Najmanj dela in sitnosti nam pa povzroča seveda tisti, ki odrine takoj celoletno naročnino, in ti so po vsakoletni navadi tudi letos v ogromni večini.
3«
Slovenka iz Prage nnm jc poslala sledeče pe:-iflicos
Dragi Domoljub ! Ne veš, !::":o sem i;.:: =c- smejala, r.e vem. kaj zr. to bi ii lepega da r., čc bi mi povedal, kri si napisal, da ti je oni - vse oeb;isa!. — C-otcvo je r jflo kaj Tlc!"^ b. i, kar ni; i-o £ •••.•:! v ro:;e gociu. po jaz sem se dol£o >-a <.c, da tebi vse skoz cr --uro- Src> A sedaj te usoda je doletela, kar cela stran bila je bela. j Tukajšnji listi so vsa!: dan tak beli. tiid cele šU' ilke so jim že zavzeli, in dasi to uredništvu nikdar ni všeč, se ni treba jeziti ti prav preveč. Napiši nam v drugič samo od strani, bomo že vedli kak stvar stoji, saj imamo Slovenci na nravi stran glavo in spoštujemo našo drž:.vo. Rcsnica oa tudi nam re škodi, zatorej Domoljub odkrit nam bodi! —
Te pozdravlja Slovenka v zlati Pragi! F. P.
C;G*"e vesti. Umeščena sia bila dne 10. t. m. č. g. Janez J a k 1 i t s c h, župnik na Kočerski Planini, na župnijo Polianice in č. g. Andrej K r a u 1 a n d , žuoni upravitelj v Polo"i'.' na ondotno župnijo. V pokoj je stopil č. g. Anton Trpin, vikar Podsabotinom pri Gorici. Na njegovo mesto je imenovan č. g. Fr. Klanjšček, dozdaj kurat v Sokovcu. — Poslanec vitez Pogačnik, ordonančni častnik nadvojvode Ev;?r,a, jc začasno poslan v službovanje v Ljub! no. — Vpokojen je na lastno prcsn'o c. kr. dež. šolski nadzornik, dvorni sVetititf 'f< Leve c.'
Dr. AVt Levkcik, zdravnik v Ljubljani. je umrl v trdnjavi Przemvsi, tako poroča potom leinlr.e Jopisnicc iz Przernysla vojni kurat č. g. Andrej Martinčič.
217 ranjencev so oripeljali 9. t. m. v Lj' bljano. Med n;imi trdi 6 Rusov. Dr.e 12. t. m. oa so iih pripeljali zopei 338.
Govejega inesa so po'edii vojaki v Ljubljani v treh mesecih za 250.000 kron.
Špeh ie prrdaja v Ljubljani že po 3 K 90 vin.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili:
Hermon 1 d a v e c , učitelj na Ciril in Metodovi šoli v Trstu. — Matija Jordan iz Ljubljane. — Franc O v s e n e k , davčni sluga v Tržiču. — Andrej Oman iz Vevč.
—	Dr. Tomo T o 1 a z z i iz Ljubljane. — Miroslav B e r n o t iz Gorice. — Ivan R i -g 1 e r . učilelj v Semiču. — Franc L a v r i č in Franc P r a d r o t n i k , eba iz Ljubljane.
—	Franc M r h a r iz V*ižm arjev. Vojaški zdravnik dr. P a v 1 i č iz Novega mesta.
»Soča«, ki ie izhajala v Gorici, je bila od drfavnih oblasti ustavljena.
Nov: grobovi. V Trstu je umrl vpoko-jeni c. kr. učitelj Štefan Č a m p a , ki je svoječasno služil v Vipavi. — V Zgornji Hrušici pri Ljubljani ie umrlo :Cna M_-ija C i u h a V starosti 71 let. — V Trebelnta pn Mokronogu je umrla Uršula Hočevar, ki je bila rojena 1. 1819., torej stara 96 let. — \ Zagorju ob Savi je umrl Ra-deckijev ve-eran Martin Repovž, star 89 let. — V Radečah pri Zid. mostu je umrla gdč. Frančiška Dolinar, v Metliki oa irgcvec Maks P o ž e k. — V Litiji 41	1
rla vdova soa. kancci:
t a
je umrl
g0'' ^ , ,,. . - • v r, - l.viii Z£ domovino pach	x °'
bil 8. septembra zadel v \ i c' r. na Do-
ovi Grodeku ie b:
glavo Ignac Hribar iz st. Vidana ■ ••-• »ni Star :e bil 22 let m vrl clr.n .»L-rijine družbe in Orla. - Vsled bo ezm. dobljene, na bojišču je umrl Ivan G o o b, c. kr. narednik, dorna iz Smarjet? pn Ljubljani
Pogrešani vo|rk«: Že od 15. avgusta sc ni nič oglasil Ivan Von č i n a od 97. peš-Dclka, 6. stotnije, vojna peš "a ši. 73. Ce bi ,':do kaj vedel o niem, naj bMovoli nazn-.-—.iti nie^ovi materi Frančiški Vonč<na, Gor.
A a no d
' a, pošta Idrija. — I'r.n Kroma; rigoiica, pošta Dolenjavaj pri Ribnici prosi da se mu naznani, če vc kdo daj o n:c-gcvem bratu Jakobu K r o m a r j u od domobranskega pešDolka «t. 27., komo. 16., vojna oošta št. 48. — Kn«tiian Štolcar v Hrušici na Gorejskem prosi, da se mu naznani, če kdo kaj ve o Ivanu Č r n i č u od pešpolka št. !7.. stotniia št. 4. vojna pošta št. 32. — Tožet" Mcže, Št. Jošf št. 11, nošta Novomesto vprašuje po Matiii Može od lovskega oolka št. 7., strojnih pušk odd.. vojna pošta št. 73. Pogrešani se je udeležil že prvih bitk v Galiciji. — Pcgreša sc Ivan Pešec, korooral pri 4. stolniji domob. Dešpolka št. 27. Zadnjič je pisal iz Galicije 17. avgusta. Čc bi kdo kaj vedel o njem, se vljudno naproša, de. naznani njegovi sestri Frančiški Pešec v Biestu št. 12, pošta Jg-Studenec. — Komur ie kaj znano o nadomestnem rezervistu Francu Fur ar ju od 27. dem. rešpolk? 6. kome. naj blagovoli sporočiti Francu Furar v Šmalčiivisi št. 16. posta Št. Jernej, Dolenjsko. — Neža Caš-pe-šič v Sostrem št. 18., pešta So. Hrušica pri Ljubljani orosi, da se ji blagovoli sporočiti, če ve kdo kaj o Francu Gašper-šiču od pešDclka št. 27., komp. št. 17., vojna pošta št, 48. — Pogreša se Andrej K r i ž n a r od paljskohavbične divizije št. 22, vojna pošta št. 48. Morebitno oojasnilo naj se naznani Mani Križnar, Vodice, Gc-renjrko. — Od 17. seoternbra se rojjreša Fr ".nc L: r š e j od 17. pešpolka, 9. stotnija, voina pošta št. 32. Poročila se prosijo na naslov: Franc in Rozalija Uršei, Hrušica pri Jesenicah, Gorenjsko. — Že 4 mesecc se pogreša Ivan Dežman, pešpolka št. 27., 1. stotnija, vojna oošta št. 48. Pojasnila se prosijo na naslov: Janez Dežman, Lancovo št. 3., oošta Radovljica. — Anton K a j f e ž je služil pri dom. pešpolku št. 27., 8. stotnija, vojna oošta št. 48. Pojasnila sc prosijo na naslov: Josin Kajfež, Planina, pošta Fara na. Kranjskem. — Pavel V i d -m a r je služil pri 17. oešpolku, 3. stotniia. Potasn-1- se prosijo r.a naslov: Jikob Vidmar. Vel. Linje, pošta Žužemberk.
Nesreče in drugo. V oetek 5. t. m. so sc v cioodn ih Ribčah nri Kresnicah otroci pehali s čelno-n čez Ljubljanico, med katerimi ie bil tudi 7 letni posestnikov sinček Martin Kranjc. Le-temu je padlo veslo v vooo in se ie stegnil za njim, pri tem onv.h-nii in zginil med valovi. Njegovo truplo so potegnili kmalu po nesreči iz vode ter je položili ctoma na mrtvaški eder. — Pr; Obnjah so našli ustreljenega častniškega slugo 1.7 oeŠDolka Franceta Preterhofer, doma iz Kindberga. Bil je že ves zmrznjen Ležal je ondi mrlev osem dni. Pri sebi je
j,i'cl puško, bajonet in častni:'.!., ■ ,/a:. sabljo. — 26. decembra sta bil v KorV n;,i -si S ,3ii.ni pri Sv. Barbari v IlalozaJ, čevljarja 56 letni Jurij Stumberger in IVf,
SC sorla
Podeosi-i ;. žc Di-cccj viri|ena zaiadi reke ma'enko£ti. Podhostrik „ Dr; mazal Stumbergerju zaušnico, kar je Slum. be: erja zelo razjarilo. Ko je -1 pr,r Podhostnik domov, je Sel za njim Stumber. ger ir. da sc maščuje, je napade! Podhcst-nika in ga tolkel s kladvom po gk.-.j; p0(j. hostnik se is zgrudil, Stumbergc.- ga na io še večkrat udari in se odstrani. Podhostnil; je na ranah drugo jutro umrl, zavedel sc ni več. Izjemno sodišče je prisodil > Sltm. bergerju petletno težko ječo. — Dne 2. u m. je spodrsnilo SOletnemu posestniku Bla žj Pokornu v Škofji Loki. Padel je tako ne-srei ".o, da si je zlomil nego. Pokorna, kj ga je pred štirimi leti zadela enaka nezgoda. so prepeljali v deželno bolnišnico. — L ubljrnsko izjemno sodišče jc 5. februjria obsodilo 281etnega hl-.pca Francetu Bei--ganta iz Svetja radi požiga na osemletno težko ječo. Bergant je 22. dcce:nbra 1914 iz maščevanja zažgal svojemu nezakonske, mu očetu gospodarska poslopja, ki so vsa pogorela. Škode je bilo 5989 kron. — Na postajališču Draga, Herpeljske železnice je neki čmovojnik pomotoma prijel mesio sveje nenabosane puške neko drugo puško, ki je bila nabita. Puška se je izprožila, kroglja ;e prodrla okno čakalnice in ubila nekega 18 let starega fanta, enega vojaka pa ranila na tilniku. — V Sovodni pri Celju je perica Jožefa Pečnik svojega mož: ki se je bil ločil od nje radi njenega malo-vrednega življenja, zvabila na večerjo, kateri je primešala arzenika. Pečnik ie čez dva dni umrl. Potnikova je upala po moževi smrti dobiti njegove prihranke v znesku 2400 K. Sedaj je že v ječi. — Iz Železnikov se poroča: Pod Zijavko je Polajnar-jevega Toreta s Češnjice podsul plaz in ga vrgel globoko doli v strugo reke Sorc, kjer so ga našli čez dve uri mrtvega.
Čebelarska podružnica na Robu pri Vel. Laščah naznanja, da ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 21. t. m. po deseti sv. maši.
Živinorejska zadruga v Tunicah naznanja, da ima svoj občni zbor dni 28. t. m. ob 3. uri popoldne v hranilnični sobi. Dnevni red: Potrditev računov. Razdruie* nje zadruge.
»Svetovne vojske« osmi sešitek jc lc dni izšel. Objavljenih je v njem 70 zelo zanimivo popisanih življenjepisov slovcns kih vojakov junakov. Delo priooročima. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Preinalenkostna se ne sme zdeli preudarnemu človeku nobena stvar; kajti včasih so ravno na prvi pogled malenkostne stvari prav velikega po; mena. — Kavni pridatek je na prvi pogled nevozna stvar; vendar je pa o<l njega v veliki meri odvisna dobrota kave. S slabim kavnim pridat kom J® skaziš, z dobrim pa ji daš šele tisti okus in vonj, ki ga na dobri kavi cc-nimo. Našim gospodinjam je že davno zn no, da je najboljši kavni pridat™, obenem tudi pristno domače blago 'e vi-MO, eikorija obmejnih Slovencev«, ki >e izdelujejo v Kolinski tovarni v
Jpiibljani. Zato naše gospodinje iz-Jp.jučno samo ta kavni pridatek ku-Hujojo in rabijo.
1 Razne umite<>
H Usmrtiiev sarajevskih zarotnikov. Hnano je, da so bili veleizdajalci Čubrilo-yič, Jovanovič in Danilo Ilič vsled njihove ' farote, da usmrtijo pokojnega prestolona-Mlednika, pred sodnijo obsojeni na smrt. IS1 a obsodba se je v začetku tega meseca Kzvršila. O tem se poroča: 3. februarja ob afe. uri dopoldne je prišla v celico obsojen-Rev sodna komisija, ki je prečitala obso-Bencem, pri katerih so se nahajali popje, Hmrtno obsodbo in kratko utemeljitev. Ob-Restili so jih, da je cesar pomilostil na Smrt obsojena veleizdajalca Miloviča in ■Ceroviča in da se je izpremenila smrtna Bcazen Miloviču v dosmrtno, Keroviču pa v l|£0letno težko ječo. Obsojenci so nato, Spremljani po vojakih, nastopili pot k vis-Hicam, ki jih je v čveterokotu stražilo vo-Baštvo. Pripravljena so bila tri vešala. Prvega prevzame rabelj Seifert in pomočniki iffcubriloviča, ki je, kakor znano, svoj čas /hiirno poslušal razsodbo. Tudi zdaj je migren. Ko gre na zadnji poti mimo popa, poklekne, trikrat, pobožno poljubi križ in reče popu: »Pozdravite mojo ženo in ji povejte, d? sem v tem trenutku mislil nanjo.« Krepko je korakal nato k vešalom in si je „§am 7. največjo mirnostjo odstranil ovratnico in ovratnik. Zvezali so mu nato roke, jpekai je hotel še reči, a bobnar je zabob-nal. V tem trenutku mu je že tudi položil rabelj zanjko okoli vratu; čez nekaj minut je že javil zdravnik, da je nastopila smrt. Na vrsto pride zdaj Jovanovič. Trese se mu telo, na obrazu se mu bere, da se boji smr-£ti. Spremljajo ga k vešalom; pod vešali še oče nekaj reči, a bobnar zaduši z bobna-jem, kar je hotel reči. Tudi njega je rabelj v najkrajšem času usmrtil. Zadnji je bil obešen Danilo Ilič, ki je brezčutno vse prenesel. Ko sc je sestavil še zapisnik o obešanju, se je končalo zadnje dejanje sarajevske žaloigre, ki je trajalo komaj 20 minut.
Ganljiv prizor v železniškem vozu. Na kolodvoru v Mannheimu v Nemčiji je stopil na vlak neki častnik s kito cvetja, ki mu je bilo od slovesu poklonjeno. Ko se ozre po sopotnikih, opazi bolniško strežnico, ki ji jc dičil prsi železni križec. Poln spoštovanja pristooi častnik in ji ponudi svojo kilo rož. Toda na njegovo začudenje se usmilienka ne gore, da bi sprejela njegov dar. Namesto nje pojasni njena tovarišica, da ie z železnim križcem odlikovana sestra na bojnem polju pri izvrševanju svojega ko-klica izgubila obe roki. Od vseh tovarišic, ki so sodelovale na obvezovališču, je ostala samo ona živa. Morala je preživeti strašne ure. Ta prizor v železniškem vozu je napravil nepozaben vtis na vse navzoče.
Novi jezuitski general. Za generala jezuitov je izvoljen Vladimir Ledochovvski, ki izhaja iz avstrijsko-poljske rodovine, katere člani so služili kot komorniki in po-bočnilu pri avstriiskih nadvojvodih in kot častniki v avstrijski ermndi. Nek tak. častnik se jc branil sprejeti dvoboj, nakar je
bil odpuščen iz armade. Vojvoda Parmski ga je nato sprejel v svojo službo.
Naprti mizarski milijonarji V Szege-dinu je zaprtih 15 trgovcev, lastnikov starih znanih tvrdk, ki so skoro sami milijonarji. Zaprti so zaradi goljufij pri dobavah za vojsko.
2 kg kruha na teden za vsakega nemškega prebivalca. Iz Beroiina poročajo: Državni razdeljevalni urad je za čas, dokler se ne sestavi prvi razdelilni načrt, sklenil, da ima vsaka občinska zveza skrbeti za to, da do preskrbe opravičeno prebivalstvo v posameznih okrajih ne porabi več moke nego povprečno 225 gramov na vsako glavo. K temu se pripominja, da odgovarja ta količina moke, ako se prišteje še predpisani krompirjev dodatek, okroglo 2 kg kruha na teden.
Tri tedne živ pokonan. Dne 7. februarja so vojaki izkopali v Paternu pri Avez-zanu nekega Cajolo, ki je bil oodsut ori strašnem potresu 15. januarja. Cajola, 33-leten mož, je ležal pod nekim stebrom in je živel izključno od vode. Prepeljali so ga v avtomobilu v Avezzano, kjer je brez pomoči lahko zapustil voz.
Avstrija je plemenit sovražnik. Tako poudarja leta 1886. potopisec Švicar, ko omeni na svojem potovanju spominek generala Marteauja, ki jc padel leta 1796. pri Koblencu od avstrijske krogle. »Avstrijski vojaki so stregli smrtno ranjenemu s spoštovanjem in dobrohotnostjo, in ko je umrl, so mu postavili spominek. To moram pustiti Avstriji. Pri njenih narodih preglasa čut človeštva državljanski &ut. Kot sovražniki so Avstrijci izredno plemeniti — čast, katero deli z avstrijskimi lc malo narodov.« — Tako piše Švicar leta 1836. In danes, v vrtincu vesoljne vojske, ko se jc pokazala v tako črni luči »humaniteta« Francije in Anglije, teh narodov, ki imajo nas za divjake, danes dviguje Avstrija visoko ščit človečanstva in plemenitosti. Spomnimo sc veledušnega dejanja našega cesarja, ko je ukazal izpustiti bolnega srbskega generala, spomnimo se tisočih jetnikov, ki hite veselo v naše ujetništvo, ker vedo, da smejo zaupati Avstriji. Dejanja plemenitosti napram sovražniku so pravi izkaz krščanske misli in znak krščanke države.
Za vojake. Zavijanje nog v žakljc-vino ali juto brani, da nc zmrznejo noge in omogoči, da so stopa lahko po ledenih tleh. To jc stara stvar, znana vsakemu delavcu. Malo kasno so se spomniti na to, da bi si zavijali vo.jaki noge v žakljevino. Zdaj prosi vodstvo avstrijskega Rdečega križa vse trgovce, tovarnarje in privatne osebe, cla bi darovali žakljevino, stare ali nove žaklje, staro ali novo hudičevo platno (Segolleiirvvand, Plachtenstoff) za vojake na bojnem polju. V delavnici Rdečega križa očodijo iti pripravijo iz platna onuče, iz žakljev omotace, ki sc ovijejo vrhu obuvala. Omofače iz žakljevino so dva metra dolge in 30 ccntm. široke. Onuče so 50 cm široke in dolge, se navežejo vrhu omotačc in branijo mokroti do nog. C.c jo žakljevina napoje-
na z lanenim oljem ali mastno snovjo, ne pripušča vode. Sladkorne tovarne v Avstriji so poslale na prvi poziv Rdečega križa mnogo blaga za onuče. Mo-krotno in mrzlo vreme bo trajalo šo dolgo —- hitite na pomoč!
Skrb za invalidne vojake je častna stvar dežele in države. Povsod se snujejo društva in delajo priprave, da f=e bo omogočilo živeti junakom, ki so krvaveli za nas. Pravo delovanje bo seveda mogoče razviti šele po končani vojski, začeti je treba pa zdaj s pripravami, osnovati je treba odbore, ki bodo skrbeli za službe ali za primerno delo onim, ki so zmožni dela in za gotovo oskrbo tistih, ki bodo popolnoma nezmožni za vsako delo. Država bo otvorila šole, kjer se bodo učili invalidi njihovim močem primernega dela. Onim, ki so izgubili roke in noge bo treba odpomoči z umetnimi udi, moderna tehnika je tako visoko razvita, da gre lahko pobahljeni pogumno v bodočnost. Ne obupujte rodbine, ko se vrača domov oče ali sin — vsem bo pomagano, nihče ne bo beračil,, vsak bo dobil priliko, da bo delal do Svojih močeh in da bo imel stalen dohodek.
Avstrija v vojnem taboru, Komandant armade na ogrski meji, general Boroevič, je rekel poročevalcu dunaiskega lista: Moji vrli vojaki ne obupujejo. Vzvišen občutek je to zame, ki stojim že cele mesece na čelu armade na meji, ko vidim to armado zastopano od vseh narodov monarhije, združeno v bratski ljubezni tekmovati med seboj v pogumu in vztrajnosti, vsi edini v neomajani veri na končno zmago. — V sovražnikovem lognju ,s.o „s.e. sjtr-nili narodi. Izpolnil se je sen in želja mojih mladih dni, želim samo še to: N a j v 1 a d a od sedaj vedno sloga med narodi Avstrije.
Papir in papirnati izdelki se podraže, ker je poraba papirja za vojake, čedalje večja. Uporablja se papir v vojski kqt obveza za ranjence, kot nadomestilo bate pri ranah in za pokrivala, za zavijanje nog, prs in hrbta, za zalepljenje lesenih barak, podplate in drugo. Ker se je podražila produkcija ali izdelovanje na vse strani, so sklenili tovarnarji v seji.b, toga meseca, da podraže v najkrajšem času "papirne: iz4elke ne povprečno po procentih ampak po načinu in stroških izdelka.
Jajca bodo imeli v Parizu samo še za bolnike, tako je poročala pariška zveza trgovcev z jajci in maslom. Pariz potrebuje na leto 800 milijonov jajc. Tudi na deželi jih porabijo več kot jih pridobijo, torej je Francoska navezana na uvoz jajc iz Ruskega, Avstrije i. dr. Uvoz je nemogoč. Največji liferanti jajec so raviio v okrožjih, ki so zasedena od Nemcev. Na Dunaju stane jajce 12 vin., v Berlinu 14 vin., v Parizu pa 24—30 vin.
Angležka ima mesa samo za tri mesece. Trenotek se bliža ko bo mogla Anglež-ka stradati in se ponižati pred Nemci, ki so ji odrezali vsak dovoz živil. Tako bo stradala sama ošabna država, ki hoče imeti tri leta vojsko in se baha s svojim zlatom. Izstradati je hotela nas, pa naše ljudslvo ima še dovolj živeža, na Angleškem pa pravijo, da ga bo zmanjkalo v štirnajstih dneh.
S; r.-.n K'-
Uccraba be.uncev ia poiisk* -e!s.
>tr-r.ic rsccve »c e
, - — - ; r.:-
Pri	minist	rf.vu ra
\: š'	:o o os*'	eto\ .-.nie
r^ •	3 . ■ 0. C	la. Na r.= :
so. >	■■.■s ki h	ček;v cev.
leto	\ go.	o\e:.i e":
Ne-	-ške.r!.	Češke oa
ki	so se	rbrr.i
tab	orih.	Pobe se
£oei	bani 'ii	deleč.
ben	e ob ve	,-r.osti K
L a	r e .	ki ie na!
bed	i.r.ei \	r.-.ir. ;
jO.-	.-.	:c c
n-o	uh Jo	5000, ri
obr		j.r. r: '
sko	e.e.o ro >.-.->. .-	
r.n	er.?'.	: -:
trpe..- f . r.		
\: r.e	- ir. ie	; ■ 5.. v; T.
ca	:c tisti	r... .i ■- - *
r-	>e v .	de.u
n-.v.-	:strst>.	- - r i
ce>\	0 aarecrv .s. v	
s 1	c.ic 0	< c c a 1 1
ti 0	. a k e	0 s e e c
d c	1 a . :	u d s r : :
r c	i ■ •.:	K te.r sk
r-■	: rv i	. ; r. -
- -. ■		air.o :..r
v C	• r-.rei.	i\ r';:
v.- .	. - V e	;...-ce> k
se	.--e 0	
t.'. . .s.. i ". .
.
oo vi
s
. ' > -
^	. • r .es..e-o
1 K - c .
- a< ■■ fji«? ~
s c r.: obre o c,- r ■ ~	0-.- . "
ti- Mi-;.i okoli ,.0CV">> de.i\eev .Teš^i ^ : ..	* .-i ."j -C ? r-
:»• >:r . b c r. !.
O i

in naislgurnejša
., _. • ; — - ^ i . i - i— » v t-. C. w C.tu. II V .
f » t " : i * •
I *s'"" ~	O V /-	- ; r - r O
I *»• ?J -h fi >; -, h t ,
b H:.	Jilivi:
* * /
f
i— k v . . Li i i U
AlikiOSlvCVJ CCST3	6
ME«; £:£? I 'Lt.-Z ll:
;.,...... j ,	...	Ti
Uu ni. I : ......
Gie; inserat!
Dopisi.
Vrkaiii. Hr..-. ' ir> r..>; ..i
.i ... . -.-v v in.
\ Mi
. . uri : .no v ližkih prostorih, .s.-'... ..	>
M'0 K dno in
il I TO-
udi či-. k . i o
. n •
niče ie
il i ir!-
... iv ^
.Iv-;- -'i--
k oje v o Lil ... — 1\ •
-.U". t'v L iv.:- . i
>
'0 .' 1 i K.
obiskan e 1- ko.
n. 'v
„\ ovn >>
K II i':.-
% v. ? k N...:
kaplan i >.
pri 2ueb
. An.on ji
1 :.-. v i..
. . i\ ilf.
iz Križ.
Valent i 1» i!.. • v r.:-k-
n Kr-
Itiri si-
.*]. il .-v ■ ^.
M. t
\ -
. t1 r i ..lic

; .. ..... r.. Ka <"
občine irži?ke dospela v pra-...... : v -ki iT.
zahvalnih
;ii jrao imeli .u vreme-krii. Mnogo i.e ivt .tvO m rt?
da
in
___
kron 67 h, število članov znaša 716. P0sc jiia torej da;e tudi v vojskinem času po 5 ali 5 in pol odstotka. Tekom r čunskeca leta ie hranilnica darovala 1100 K za poj. po-o kmetijstva, 500 K za orgle pri Sv, ..\n; JjO K za zavede, 200 K za knjižnico, 100K zn šolarje, po 40 K društvu za varstvo otrok ir. inišnici v Kandi:i, 30 K dij:- ki kuhinji v Novem mestu, 20 K Leonovi družbi 20 K Dolenjskim Novicam , 100 kroj Rdečemu križu , 30 K sodniji za obleko \ ..kom. Kmetijstvo je pospeševali s tem, ca je za polovično ceno razdala veliko dre. ese, podpirala živinorejsko zadrugo ter kmetijsko podružnico, darovala p0 toči poškodovanim gnojil za 572 K 5 h, iz. plačeka v priliki nesreč pri ži.ini šestim 5- ik-r'em 215 K. proti vračilu v blsgii razdelila čez 70 mernikov ošer.::; in p||, č..'. voznino umeinih fjno'ii.
Kokrioa pri Krsnju. Ob prvi :r.obiliza. c: : e oc^e! v vojsko cd nas r. ' drugimi tudi ko\: č Fr nc Roce. Prve dni avgusta zr.esi .a ie nisal iz Budimpešte, r tem pa nič več. Nobenega glasu o rjem n: bilo,n* mo reki vojak od c^s. ki je pri<;l domov, (t pripovedoval, ca sta bila nekaj časasku-r j v 0'!iciii. \ si so sociili o r:-::r. da je žc r— ;v Pretekli teden pa dobi ■'•er:. dopis-rsico d ir.oia. Piše. da ie sam. d-1 rima no-ea <,0 se veziri dni
ve ■ iu. '. ; -:. doma in iz /irov jiii ii:. .0 Grudf n Galiciji na >ve»i
.i;i..i O iS tii.'i
-■d rod-.? pa je erist
ta-
?scc, :. '. 20. avgust« a tore: rralo dni man'
Ta dor dri man; kot ; c-r iz Gali.-iie v Kra. i. Sevcc; o R-j ie zTerom rič nc vc. 1 . še" r-esecev ir ic l'h'-o tri r . •. :ci krr bo nojbrže. — Pri - r " r. 5 • i- cd r.. s po?:'er.i vri r > .tbor. — Bcgvtrcev ori r.as devet. Vsi rr. ?. ki bsdo š'i rr. '.c ' '.eden smo irr.;!i r._ ca so morali iz ve-iti. V r.ckaie- . " :c!o ro izb:h iT v;iah.
ori X k- n. I-'.'•• ' ožef Acdrejčič. O. re - "c:'-> več tflas-; r> c:c~ • r . r.;. 'a. Teiak keren f izriše- od srca. 3?r- r;' Idria. Konce-n —e-• se c . ' s: .'.a t'.: dese*.
r- ,	.1 , '__1
r. e -o -»nr.csel k?I bc.c
.udi da
- r. iti '.e ; 3'. rcesc-
o/l-.!
...J
co i :1
dekle'
\ ^ce. ? rroč
se< teku ... ali & dnjen •i;e fa.nl-iz Poli-ni fant-raza:. Koknci hlevov ah pa
rišiva nčetka
:;: seo--:čvii že se-vriska na mu
r 5:b"C
•,... Ko
■ r* r
—.c r.-. .
It.- .. v -
" " rrs*i --• '" ac' -.M- ■ ie to
e- a ona e
» . ■
-Vran: C3' r
. : bc iči v vrr: r: ve dr • zerav da
■ - . . :



.:. cie-
/ p0. 5voi
_ . Na-
^ j- ve!iko vse : -k«
-	r; bon c'o--v čc bo ra dobro
' ■'• nr. src sedž: k:; b.-aP» - iv. ia b: se lo ur^sr :: so v- do-ačk ko s-o orebra « vr!
-	.'f rrav dobre cbe-
-- -c -
eli maši. Kaj takega, kaj ne, sc ne zgodi bvsod!
Iz Škocijana pri Mokronogu. V soboto no imeli pri nas prave Bcnedke, da smo vozili po vasi v čolnu od liiše do hiše. hribov je pridrlo toliko vode vsled taja-ega se snega in dežja, da jc bil ob dveh polnoči ves Škocijan ob Radulji v vodi. mazana voda je udrla v kleti, hleve in v 'iše. V naglici je bilo treba premestiti živino, Deroča-voda je trgovcu Pungerčiču dncsla dva soda petroleja in sod špirita, razne sode in klopi, ki so bili zunaj hiše. esniku je utonil prašič, druge so mu pa [endar še o pravem času rešili. Ob Krki spodnji Radulji bo povodenj šc hujša, osebno bo dosti škode na polju, ker bo oda odnesla zemljo in nanesla gramoza in eska. — Na Zaneškem je znani Fakinov oba zopet dobil pol leta zaopra. Komaj bil prišel iz parletne ječe, ker je stre-al na zbrane učitelje v Kresalovi gostilni, ;e ga je gnala strast, da je šel z rcvolvcr-m streljat na mirne fante iz Hrvatskega Sroda. Pred tem človekom ni žc noben poten človek varen. Posestniku Tomažinu je "Vrge! sani v Krko, v neko drugo hišo pa je ; Vrgel skozi okno težak kamen, da je le llfmalo manjkalo, da ni koga ubil. Najboljše bi bilo, da bi ga oblasti spravile za vedno ia varno — pod ključ, ker ne bo nikoli ttiiru pred njim in še druge fante bo skva-ril, kolikor jih še ni. Tisti, ki so hodili z njim, so že dobili pouk, da po slabi iovar-šiji glava boli. Spoznali so pa gotovo vsi okoličani, kam pripelje vzgoja brez Boga, 'če posluša otrok mesto pridige brezverski časopis, mesto molitve zabavljanje čez duhovščino. Stariši, ne puščajte fantov v družbo preklinjavcev, ponočnjakov in onih, ki iz enega zapora romajo v drugega. Naj neha tista nespametna mržnja med vasmi! Par možem pa to-le kličemo: Iztrgajte sc vendar iz tiste komande! Saj vidite, kani "pel e! Če jc kdo odvisen radi dolga, saj Mmamo v Škocijanu posojilnico! g| Iz Krojje. V vojsko jih jc odšlo iz na-Ipega kraja dosedaj ravno 00, dovolj za tako majhen kraj kot je Kropa. Izmed teh je dosedaj umrl za ranami en sam, nam-tčlreč Jakob Pogačnik. Pri Grodeluf mu jc jlfšrapne! hudo ranil nogo v stegnu, čez dva meseca so mu jo odžagali v bolnišnici na Ogrskem v Satozalja Ujhely in Jc na tem v 14 dneli nato umrl, Drugi so šc vsi živi: SRhckateri so prišli domov za s*alno, nekaj Sjih jc pa šc v vojski, nekaj jih pa še čaka stiia njo. Da so vsi razun cne-la živi, oziroma , le lahko ranjeni — pravijo soglasno vsi, se imajo zahvaliti Materi božji pri Kaki jih tako čudovito varuje. Najbolj Mjned vsemi Kroparji se pa odlikuje Gregor Šolar, ki sc bojuie še vedno zdrav na severnem bojišču. Dobil je za svojo hrabrost Cgsrebrno svetinjo IT. razreda, ki je združena z mesečno nagrado 7 K. Hvali se, da mu fegre res dobro in da je to resnica, kaže to, »da jc poslal tc dni iz vojske 60 kron v ■tukajšnjo hranilnico. To je imenitno, sli ne! J Ujet je eden na Srbskem, eden pa najbrž pa Ruskem, ker ni od njega nobenega glasu. Drugi pa vsi pridno pišejo flli nas pa obiskujejo. — Due 11. t. m. jc bilo zopet vseh pet na naboru v Radovljici potrjenih. To imamo funte! — Begunko imamo eno samo, a ie ta jc rojakinja, ki je bila nad
30 let v Bosni v okraju Rogatica, v vasi Romanja, Ob novem letu jc prišla v Kropo. Veliko ve povedati, kako so grdo ravnali Črnogorci ob početku vojske v onem kraju, dokler jih niso naši zapodili nazaj. Po noči so pridrli v vas, pri njihovih nasprotnikih so prav vse uničili ali pobrali, nji sami, 70-letni ženi, so celo čevlje iz nog potegnili in tudi vse pokradli. — Železnoobratna zadruga ima dela dovolj, največ naročil ima za vojake in za vojsko, vsled tega je tudi nekaj delavcev prostih vojaščine. Iz te strani vojske ne čutimo skoro nič, če bi bil le promet malo bolj reden. A strašno čutimo draginjo, ko moramo prav vse kupiti, in tudi že lnido čutimo pomanjkanje živil, ko pri nas nimamo navade, da bi se preskrbeli z živili niti za en teden dni naprej. Ne verno, kaj bo z nami, če bo to šc dolgo trajalo. Nekaj smo to šibo od Boga zaslužili, ker smo bili že preveč razvajeni in premalo skrbni. Da bi le kmalu minulo in da bi si iz tega kaj naučili za bodočnost!
tilosporfarske vesti.
BODIMO PREVIDNI V GOSPODARSTVU!
V zadnjem času se je tudi v :>Domc-Ijubu« svetovalo, naj kmetje sadijo zgodnji krompir in skrbijo za zelenjavo: solato, kolerabe in zgodnjo zelje. Krompirja je še zdaj precej po deželi. Lanska letina ni bila posebno slaba. Visoka cena je bila pa vzrok, da so gospodinje prav malo krompirja prašičem pokrmile. Kakor druga leta tudi letos krompirja splošno ne bo manjkalo. Zgodnji krompir gojijo s prav dobrim uspehom v okolici mest in tovarn, veliico tudi na Goriškem. Na zgodnjo zeienjad so ravno v teh krajih že od davna vajeni.
Pri tem opomnim na veliko potrato pri semeskem krompirju, kjer se v vsaki fari več vagonov brez koristi konča. Sam sem slišal strokovnjaka, ki jc priporočal, naj se semenski krompir kar čez polovico prereže ali pa še cel v brazdo vrže, da ima mlada rastlina več hrane. Ali jc to res dobro? Iz takega sadu pride več štiblic, ki so vse slabotne, ker je druga drugi na poli. listo govoričenie o obilni hrani rastline jc prazna slama. Rastlina požene iz vika in ima v tej okolici popolno zadostno hrano, da se razvije v močno rastlino. Reži torej temenski krompir tako-le: Na debelem koncu, kjer se krompir drži štible, začni rezati vike globoko ven. Pri štibli r.i včka. Tudi na tanjšem spodnjem koncu, kjer jc vček pri viku, je sLibo za seme. Vsi drugi viki so dobri. Debeli krompir se sploh nc rabi za seme, Iz srednjega napraviš lahko osem sadov, iz drobnega pa štiri. Krompir bo veliko lepši iz takih drobnih sadov, kakor iz onega debelega krompirja. Navadno se porabi na ta. način trikrat manj krompirja za seme. Pri nes smo ga vedno tako sadili in imeli dosti krompirja.
Veliko večia nevarnost, kakor pomanjkanja krompirja in zelenjavi nam preti letos zaradi visokih cen prašičev. Res je za kmeta ugodno, da se ščetinci tako dobro prodajo. Kakor sn>o že lani pisali, je moralo priti do tega, ker iz Srbije ne pride
nič prašičev, iz Galicije, ki jih je poprej dala na teden do 7000, pa tudi nič. Visoke cec so zapeljale naše in druge gospodarje, da hočejo vse velike plemene prašiče prodati. Plačujejo se živali, ki niso posebno debele, že čez 2 K 1 kg. Kmetje mislijo tu, da takih cen sploh ne bodo več dosegli.
prodajo najlepše plemene živali, uničijo domači zarod, da ne bomo prišli tako lahko na prejšnjo večino. Saj vsi vemo, da so najlepši mlrdiči šele iz drugega ali tretjega gnezda. Ali se je pa res bati, da bodo šle cene prašičev v bližnjem času posebno nazaj? Skoro nemogoče.
Na Nemškem, kjer so našteli ldhi 17 milijonov prašičev, ie zaplenita vlada vse žito. Mnogi gospodarji so kljub vladni prepovedi, da se živalim ne sme krmiti žito, dajali rž in ječmen prašičem. Tovarnarji so šli s cenami pri oljnih tropinah in drugih močnih krmilih kvišku, kakor so hoteli. Kmetom je vlada precej določila najvišje cene. Kmetje so pa mislili: Cene prašičem se bodo dvignile. Mesto krmil bomo dajali živalim domače žito, da .;bj,ljšie .izhajamo. Odkar je vlada napravili žitni nionopoi, da sama zalaga 40.000 mlinov in 200.000 pekov, in je zdaj največji močni trgovec na svetu, je to nemogoče. Nad polovico prašičev bodo morali precej poklati, pri čemur jim hoče vlada za par sto milijonov mesa in masti za vojsko pokupiti. — Torej število prašičev bo v Nemčiji padlo več kot za polovico. Če se tudi sklene mir, ne bo še iz Galicije nekaj let posebno veliko prašičev. Tudi Srbija bo udarjena za dolgo časa, v Belgiji in severnem Francoskem je tudi vse končano,,Ne praJičjo peč.enko._na rcberca in šunken sa.se ljudje:itukoNna/rei-dili, da se bo težko odvaditi. Torej gotovo ni pričakovati nizkih cen prašičev ne za leics, ne za prihodnje leto. — Naša dolžnost je torej skrbeti za lepe in velike plemene živali. Pri tem le mimogrede opomnim, da moraš živalim precej; ko toplo postane, po več ur na prostem pustiti, da se sprehodijo in pasejo, če hočeš imeti veliko mladičev.
Spomladi pa predvsem na lo gledati, da se veliko prstninc useje. Najboljše storiš, če solate v neso ne sejgš. Ravno v prašičereji bo tudi zanaprej ^žištr-gižiVna gospodarska moč.
Žganja se vsled vojske veliko manj popije. Največ se je žganja poprej popilo v Galiciji. Tam so menda zdaj za nekaj časa ozdravljeni žganjepitja, V drugih deželah so pa morali mnogi najhujši žganjarji odriniti. Država je dobila vsled tega več milijenov manj davka, naša Kranjska ima pa tucli nekaj stotisočev kron škode. Nazadnje teh kron ne bo posebno škoda,, čfi,se., fop lc iga-njepitie šc brli omejilo,
Superfosfatu so cene zelo poskočile Kdor ga ni precej naročil, ga ne bo več dobil pod pogoji, ki so bili zadnjič razloženi. Vendar naj se nobeden ne obotavlja superfcsfat naročiti. Brez tega skoro ni upati na obilni pridelek. Prav veliko težavo provzroča pomanjkanji vreč.
Prašiči so dosegli ceno, kakršne ni nihče pričakoval. Ta teden so plačevali na Dunaju za 100 kg najlepših žc 300 K. V enem tednu pcskočiia ceno za 40 do 50 h pri 1 kg. Mast se plačuje po 3 IC 60 h cle 3 K 80 h. Cena še vedno raste.
Goveja živina sc jc šele začela dražili, S. februarja so plačevali najlepše vole žc c o 150 K 100 kg. V enem tednu jc cena pri kilogramu šla za 10 vin. naprej. Znamo priii do podobne višine, kakor pri prašičih.
Za pšenico je določena maksimalna cena 11 K. Pod roko pa žc plačujejo mernik 12—13 K. Kadar ne bo blaga, bodo radi tudi višje cene dovolili.
j predmet


Eekrm:
Spisal Henrik Conseionoe. (Konec.)
Se oda in — oorosti. bolje nego vsak danršiv: rarccelmk. Le malo Jih jc ostalo nr.ših hrabrih tovarišev i: Španskega, s:cer bi tekal še marsikdo okrog, ki se :c imel zah\..!;!i sn rvoj vid naše.m majorju.
O vi d.-bra duša! D^itc presite ga prav poni. >o, da bi pogledal Janove oči, Bog ve. morda je v slanu, da jih pozdravi.
Ne skrbite, hčerka, to naredi naš major sam od rebe. On ljubi vojake, Jan ne p.--:ce tako hitro od nas.
■In če morale vi kaj pomagati pri tem, bom luči vam prav hvale'.:«.
L: lo me ni ireba nrositi, vojak jc \\ ;u lov.": iš. Glej, zdaj hodi že bolj trdno, skoraj ta ga r; podpiram več.
Pres'.oDiii so hišni prag in stopili so v lere crrc.-.M;cao sobo. S'.rri geseod jc rc-lir!
hrb!b'«-
ta se :c r.; j-neh~.il ir. i; šel kakor hitro iz tebe, vrni! ;e e
ji "e v-:-;'.............
• e st > v:r i : cVcdi bcš • ..':' ia :';; ' K -
re:; b. r ■
c'.ola in ga pokadil vanj, vi cknu. s'- -e dal velik ključ, tal;o ve:e!o : zeleno ste-arine ;rede

km. -T-- D:. \: - '-- c':b-c.
vidro. In ko je vzel »Uri gosood prazno kup co :z njegovih rok. jc zaldical:	I
Begi — Kaj je to? — Čudežna pij««at Ka.so r.'' : rc c. • a a. r :...-., dobrotr i.: <noji . . . L .-.čer. :em . . .
Le acv. .-i t - . ri; jc dejal stari gospod, zdaj vem obvežemo noge in pcglc-bi bil oozabil n. I« hcc'- • -'<>!•• r■ »,-Ji k • .'i: Pavle -teči (<■■ •' ' r?.'.■> i .-:,-. 1
Sluga je nciil ir. hvalil šnnrsko vino, I ,-1C ~ •• c ros'.-, si;, t a č.- s Je obvezal stari gospod Janu no e. pole« asu jc izn-.il ;
2 r " c';'.. s ir- tih 'c namazal z , • "ri Ko ; dav.-šil to. ic šel k oknu. sp«H! iagri jala, bližal Sc vojaku ! in mu jc rc. ol:
.	: odprite oči in poskusite, ce
razločke k-'.-
Jan ,e oa-r! oči in ni odeovcril takoj ko i a ;e vr.-.;-al ,«os->rd. ali vidi k?i Zdelo se je, dr. iščejo njegove izumrle oči neki 1
krat je kriknil, vstal in šel razprostrtih rok naoram Katarini, ki je skočila pokoncu in jc gledala z mrzlično napetostjo vanj - hotela mu je v naročje, ali sluga jo jc zadržal. Jan jc stopil k n,i in ji je podal z negotovo kretn|0 roko, vz-dihaje s trepečim glasom:
Katarina, duša, jaz nisem s ep! Videl bom mater, deda, Pavlcka in tebe, Katarina — vidim tc, vidim, da imaš za vratom
svojo rdečo ruto!*
Objela ga je, Jecljajo nerazumljive besede. ki so bile bolj podobne žalostni tožbi kakor izrazu veselja, ali stari gospod ji je i vzel Jana iz objema, ga posadil nazaj na I stol in mu privezal hitro senčnik, pri tem . ga je vprašal:
Pravite, da ste videli, da ima vaša ' prijateljica tu rdečo ruto za vratom, meni se zdi to nemogoče; sc nc varate morda?«
Jaz vidim samo sivo senco, je rekel vojak, • ali ko so mi obolele oči, sem zapazi', da sc \idi rdeče v tmini bolj zamolklo nego druge barve, in iz lega sklepam, da je ruta rdeča.
Stari gospod je nokimal: To sem si mislil, zdaj moramo pa s prc\id'Ost'o na delo. Daj, Korlc, pelji ti tovariša v kuhinjo in daj mu mesa in kruha, ali ne več kakor pol poreie — saj veš! — Potem ga pelji v gornico, spravi ga v posteljo, da se odpočije in reci dekli, naj prinese kaj za jesti naši hčerki tu.
Ko je izginil sluga z Janom, se je zgrudila Katarina glasno jokaje k nc^am starega gosooda, objela jc njegova kolena in »ih močila s svojimi solzami. Holel jo lc dvigniti, a deklica se je branila, gledala je vanj s svoiimi lepimi sinjimi očmi in vzdi-hala:
G c: rod. dobri mo! gosrod! Beg vam bo b'ag:siovil vašo dobroto napram nam uhofiaa kmet ona. Nc merem izreči, kar ču-~ • :• ?-. i—, ča bi d:!a rada dcscl let -" : - - i	ko bi megla podaljšati s
' - -	haMt rešiti vid našega Ja-
r:	.e. - ž •. '< s~k dan bova molila
- - •'• = '5:.-:: .;:o o'o tem času pojdeva V* 71 - - : romala bova k vaši ljubi
vj C I ~ C ■
; a :c a i v ni l IC. la 'no, govc-reč ti besede polne tolažbe, in jo jc pel'r.l
" w katero ic Dostavila prijazna priletna žetukn izbranih jedi, jedi, kakršnih Kata:ina. Dasi ni jedla od v e; t'ar ni mcph jesti o;l
ai ; C e :". i 51!
č' nega ju-.ra "o
louKo različnih čuvstev in poli utrujena aeldica, parkrat jc založila in jc odložilo vi.ice ;n gledala s lihim hvair^.im pog'c-
f.cm ,vri;ga Jonnr.vkn, 1,
1
pogl Hi :i jc ronu'al
jidcl stari gosned. dn '.i ne gre ^ ----1 k nji, p.Vel jo Jc za roko in
ko-! I?l-UPajhCcrka moja, od-kod si. vako ic to, da i srma nr. dolgi n0li
n voi.iKon,
l:;e r-
ec i aš
poti sl.,iiše in
FripoveJovnlr. mu ic s
iT-irojeno pri-
prosio zgovornostjo od lesenih koč zft tfoz-neeT o kravi, volu in lisastem teličku, o :-'. ku m d.cdu: 0 malevM«, polju in o žre p-nu za vo-aščin:«, od slo.ejn. od pUran m n-onc ooloč.tve. da mora clo ,-bogc.a slepca. Ko ,e popisovala, kako sc jc nu.čih v \enoo .da bi nriš!., do svojega slcrc " prijatelja, kako bi bila skoraj omedlela v^
selja, ko ji je izposloval blagi častnik d sme peljati Jana domov, kaj je sanjala' Naši ljubi Gospe, in kaj sta govorila mcd° potoma — jc bil stari gospod globoko njen, večkrat si je potegnil z roko pri" očes. Sladki dekličin glas je deloval neodo-ljivo nanj. njena velikodušna ljubezen in požrtvovalnost sta vzbudili v njem sočutje in spoštovanje.
Ničesar mu ni zamolčala, pošteno |t odkrito mu jc priznala svoie načrte, možj. | tcv s slepim, kaj mu jc obljubila, da stori" da mu osladi revežu bridkost slepote povedala ie tudi, kake namene ima Jan, če bi ozdravil z božjo pomočjo, kaj ji jc ob. ! ljubil.
Dolga jc bila Katarinina povest, a stari i gosnod jc ni pretrgal niti enkrat z vprašali i in ko je končala z vročo opetovano zahvalo in obmolknila, čakaje njegove bese-de, je sedel gospod, oči obrnjene vase, za-toplcn v globoko premišljevanje. Ko je dvignil oči, je rekel orijazno:
Prav si ravnala, hčerka moja, čednostjo dekle si, zlatega srca. Tvo'e sanje in želje so bile torej, da bi delala z Janom neprestano, noč in dan. Ti, da bi lajšala siromaku sleocu bolečine slepote, on, da bi poplačeval tebi tvojo liubezen — oba vkup na, da bi osladila svojim starcem večer njih živlienja. Jel, da je tako? Dobro, otrok moj! Bog ie uslišal vaiino molitev, Bog vaju je pripeljal sem in 'e dovolil meni, da učinim dobro delo. Porabil bom vso svojo izkušenost, da rešim levo oko tvojega prijatelja, imam iudi dovolj raz'oga za udb-nje, da sc mi to posreči. In kar sc tiče dru-zega, bodi ponolnoma brez skrbi, tvoje, iz blage dušo porojene sanje se bodo uresničile. lo noč bola prespala tuk?i, jutri vidimo, kaj bo mogoče storiti. Zdaj sc od-oočiVš lahko ali sc izprehajaš po vrtu, kakor ti jc drrgo. Ako želiš kni, zahtevaj od sluge ali od dekle, dobri duši sta obn, letela bola, da ti ustrežeča. Jaz tc zapustim do večera.«
Nezmožna b-sed je gledrla Katarina za nJim . . . Ko jc zbrala svoje misli, je 'a na vri, kjer jc ogledovala vedre d"se cvetlice in :c'i?ča in jc premišljevala besede starega gospoda.
Do-rlo e drugega dne je clrdral voz skozi železna \ra«a mimo bukovega gaja. Na prvi kloni na vozu ie sedel ma:orjev »Na, žvižg- I si ie veselo in onlc1.'*! ic z bičem r-o zraku, prigovarjajo tako konjem, da naj hite. Na.drugi klopi je sedel mlade z zelenim senčnikom rr. očeh. po'eg ] j" i epa je sedala Katarina, žareča vesel'«, , mu jc stiskala večkrat roko in šepetala v uho:
O Jan, zdaj sva vendar srečna, kaj ne. injc krasne sanje so sc izpolnile! Kako ho vesela tvoja mati . . . čisto gotovo e, dn ozdraviš, zatrdil mi ic lo stari ffi' spod . . . Kako rc bo čudila vsa vas, ko rc pnnelj.va kakor dva barona . . ,
t cl cmo čez OoHicc na
Vchtter-
••'•o "i od tam na Žaluje •< je rekel sluga, "'•sti jc ko.-,ju vajeti, tlesknil z jezikom i3 klicat:
Bi. ohor Marengo! Hej! Naprej!
p,-..h jc zavil v belem oblaku X (1/- ■ je n.ptlal kmphi med prvimi hišami
8.
Tiha sreča.
Nekega poletnega dne sem hodil sam amcat po široki planjavi za Zalesjem, zbi-al sem v duhu slike in vtise, ki jih nudi arava mislečemu človeku. V tem hodu po ehtečem oresju zapazim, da se zbira na ahodu velika nevihta. Nekaj čudovito rasnega, včasih tudi nekaj strašnega je, ko si vročega dne sam na planjavi, kadar e goste s strelo nasičeni oblaki na brez-ončnem nebosklonu v hudourne temne blake. Zdi se ti, da je napadel naravo mrtni strah; solnce bledi, njegovi žarki po-tajajo mrki kakor oči umirajočega; zrak e vlega težak na pljuča, živali beže in se krivajo strahoma, bučelice švigajo v rav-era loku kakor pšice proti svojim uljna-om, drevesno listje se ne gane, veter pri-ržuje svoj duh, zelišča zapirajo cvetne oči zavijajo listje — v nemem strahu trepeče pričakive vse. Nepopisni občutek spoštovanja in trahu stiska pesnikovo srce, njegova duša a vriska veselja, ker sme gledati in ob-udovati strašni prirodni prikaz v celi nje-ovi veličastveni grozoti.
Ali kmalu se zagrnejo oblaki drug v rugega, kar je viselo cele ure mirno na bebu, pridrvi zdaj v divjem teku. Nevihta j^ivja in tuli, kakor da jo biča in^ poganja močna roka Vsegamogočnega. Smrekovi gozdiči stočejo v bolečini, samotna drevesa se lomijo, pesek in listje se vrti ln pleše. Zdaj se oglasi grom in ogluši s svojim mogočnim glasom vse druge glasove. Blisk pošilja svore plameneče pšice, zdi se, da gori ravan, da prodirajo goreče kače nBjeno naročje. Reke veda se zlivajo na zemljo, tulenju nevihte. sledi zamolklo pu-Jsjsto žegljanie dežja . . .
Tisti dan jc bila moja duša razpoložena za pesniško razmotrivanie. S posebno radostjo sem opazoval mrzlično drgetanje narave, dokler mc niso opomnili prvi siki bliska, da moram storiti kakor so storila že vsa živeča bitja pred menoj, in si poiskati zavet;a, zakriti se v ponižnosti pred čudeži božjega veličastva.
Od kraja, kjer sem stal, sem zagledal kmečko hišo, ki je bila tu v tej samoti, obdana od hlevov, kozolcev in polja kakor oaza v puščavi. Tja sem obrnil korake. Našel sem stezo, ki je vodila mimo lioe, napram pristavi. Pod lipino gosto streho sem zagledal lesen neznaten Marijin kip, ki je imel na sebi obleko iz rdečega bar-žuna, nošito z zlatimi lilijami in vrtnicami, nad glavo je bila pritrjena močna žica, na žici je bilo pripetih sedem zvezd iz svetle kotonine. Pred kipom je bil klečalnik, izdelan priprosto, poln zarez. Ta kip pod lipo se mi je zdel kakor varuh one samotne pristave. Pospešil sem korake in komaj da se je vlil dež kakor druga povedenj iz nebes, sem bil že pod streho pristave in sem prosil, če smeni prevedriti.
Pristavim prebivalci so bili zbrani kleče okrog blagoslovljene sveče. Moj prihod jih ni motil v molitvi, samo gospodar se mi je nasmehnil in mi je pokazal na stol pri oknu, potem je sklonil zopet glavo na sklenjene roke in melil naprej. J Ne vem, kako je to, da si mi ni zbudila naravna in kcistn^ prikazen onega
strahu, katerega so občutili ti ljudje, vendar sem sklenil tudi jaz roke in sem molil z njimi. Bila je tako nebeško lepa, tako ginljiva ta družinska molitev ob hudi uri, da me je silila neodoljiva moč, bližati se s temi ljudmi Bogu, čigar mogočni glas jc bobnel tako vzvišeno nad našimi glavami. Delo mi je tako dobro, da sem našel v svoji duši še otročje valovanje srca, da se mi je zdelo, kakor da bi dahnil še v mene raz-očarajoči dih sveta.
Kakih dvajset bliskov je zasikalo od neba do zemlje, pri vsakem siku se je prekrižala vsa družina, potem se je odmikala nevihta, grom se je oglašal bolj poredkoma, iz daljave. Pristavim prebivalci pa niso nehali moliti, to mi je dalo priliko, da sem jih opazoval nemoteno, kakor se pač spodobi opazovalcu ljudi in še posebno pisatelju.
Bil je tu dedek, star kakor zemlja, njegove roke so se tresle kakor od mrzlice, glava mu je kimala venomer. Poleg njega sta klečali dve priletni ženski, malo od njih gospodar, krepak mož, čigar desno oko je gledalo belo, grozeče in prazno izpod črnih obrvi; levo oko pa mu je žarelo življenja in poguma. Pri njemu je sedela vzne-šena žena, ki je držala debelušnega otroka v naročju, na njo sta se naslanjala triletni deček in osemletno dekletce, oba lic kakor jabolko in oči kakor nebo. Ob oglu mize je klečal lep mladenič jasnega obraza in živih oči.
Enooki gospodar se je prekrižal in vstal, za njim so storili isto vsi. Dedek je kolekal do stola pri ognjišču, gospodinja, gospodar, materi in otroci, vse me je ob-stooilo in me vabilo, da ostanem pri njih, dokler se ne zjasni.
Hitro sem se udomačil pri teh dobrih ljudeh, govorili smo kakor govore stari prijatelji. Užival sem ž njimi popoldansko kavo in pokusil sem opečeni rženi kruh, in ker nisem imel druzega opravka, kakor da poslušam lepe reči, katere sta mi pravila gospodar in gospodinja pristave na samoti, sem zapustil šele drugega dne gostoljubno hišo.
Kar sem ti povedal tu, ljubi bralec, to sem izvedel tisti večer v lepi kmečki hiši, ki je stala na mestu dveh prejšnjih z ilom ome*anih koč, videl sem štiri lisaste krave, dva lepa vola in dva grivasta konja, lepo obclehino polje.
Jan Bremec in njegova vrla žena delata, kakor sta se zaobljubila, in Bog je blagoslovil njuno delo in ljubezen, trije otroci se igrajo okrog nju in jima poljubu-jejo cot raz čelo.
Drugi so še vsi živi. Dedek kadi še svoj hrastov hib iz pipice, materi sc veselita sreče otrok in komariie po hiši, Pavlek oskrbuje konje, orje in žanje za svojega brata, o Veliki noči pa se poroči z najmlajšo sestro Moklarjeve ICaje.
Vsak večer moli vsa družina za starega gospoda ranocelnika. ki je povrnil Janu vid. ki je pomagal veledušno, da se je vzdignila lepa hiša iz koč.
Daj Bog dobrotnikom in hvaležnim obdarencem dolgo življenje in časno in večno srečo!
Svatba v Nanfresu.
(Konec.)
II.
V skladišču se je oglasila neizogibna tovarišica lakote, pomanjkanja in nesnage, kužna bolezen. Jetniki niso dobivali hrane od države, morali so se preživljati sami, večini njih pa ni bilo to mogoče. Saj so jih odpeljali tako naglo od doma, da niso mogli vzeti kaj s seboj, marsikomu pa so iztrgali še beriči na potu, kar je imel. Prijateljev pa ni imel vsak v Nantesu, saj so pripeljali ujetnike iz raznih strani.
Bolnim jetnikom so sc pokazale neke pege na obrazu in životu, mučila jih je vročina in žeja. Sofija je snela dragoceni prstan s prsta in je stopila k orožniku:
»Gospod, vidite, da je tu bolezen...«
Priklonil se je: »Ukazujte, gospica, storim vse.«
Nasmehnila se mu je hvaležno. Od tega dne je skrbel orožnil?'Leblaiicli za So-fini,'e bolnike. Marsikatero ugodnost je preskrbel tudi markizi.
Tačas je vzela nekaj jetnikov noč, drugi so prišli. Markiza se je žc veselila, da sta oproščeni s hčerko. Lebianch jo je slišal in se je nasmehnil žalostno. Ko je bila .Sofija na drugem koncu skladišča, je stopil orožnik k markizi in govoril je resno:
»Meščanka, že dolgo čuvam nad teboj, nad vama. Ali zdaj je prišel čas, treba jc, da se odločiš: Prihodnjo noč sta namenjeni s hčerko za pojopljer^c.^nafn^njeno vama je to bilo že prvo jutro, ko sta prišli. Jaz ljubim tvojo hčerko in če mi jo daš za ženo, ostaneti obe živi. Premisli in odloči.«
Markiza je strmelo vanj. Ni mislila na to, da je orožnik oseba nizkega rodu, hlapec rabljev, slišala je samo besedo: »Živeli bota!« in zatrdila je orožniku hitro:
»Rešite nas, rešite!«
»Rad — ali gospodična . , .«
Markiza je poklicala hčerko in ji govorila vneto:
»Sofija, ta poštenjak naju hoče rešiti smrti, zato želi samo tebe-aa ženq. Poglej, Sofija, še bodeva srečni, moje imetje naro vrne'o in kralj . . .«
Sofija je pogledala mater prestrašeno, začudeno in ni se ozrla na Leblancha. — »Mama!« je bilo edino, kar je mogla pregovoriti in ta beseda ie opomnila markizo, kako žrtev zahteva od hčere. Razjokala se jc markiza: »Ah, Sofija, umreti je tako strašno!«
Tedaj je pogledala Sofra, navzgor in rekla tiho: »Naj bo. kakor želite, mamica!«
Veselo je klicala markiza: »Gospod orožnik, izpolnite besede, pa ste jutri moj zet — mož lega angelja.«
Orožnik se je poklonil ves zablažen, markiza je pravila sojetnikom dogodek, ki je vzbudil začudenje in nevoljo, Sofija pa sc je klonila k bolniku.
Lebianch je hitel k Carrieru in govoril vneto:
»Meščan komisar, v skladišču sta dve jetnici, mati in hči Jaz ljubim hčerko, ne morem jc pa drugače dobiti, kakor če rešim mater. Republikanec sem do mozga, to veš. Vprašam te: hočeš mi dovoliti živ-
82
ljenje in svobodo teh dveh? In takoj, kajti tam jc neka bolezen, morda ni jutri več
c a s:;.
Carrier sc je nasmehnil. Njegov smehljaj jc bil toliko kot smrtna obsodba. Le-blanche v svoji zaljubljenosti ni pazil
na 10.
Kdo sta ti dve?«
Markiza Dinant ii: njena hči. <
Glej, glej!« se jc nasmehnil Carrier zipei zlobno, »Njena posestva so velika .. No, bo ;:o videli . . . Le vzemi nevesto, privoščim ti jo, glede stare ti nc morem reči, govoril bom s Chonje.n in Lamberti-jem.
Brez matere ni hčere je rekel Le-blanch.
No, bomo videli.«
Zaljubljeni ljodovlrcni orožnik je odšel, Carrier je mrmral: Taki so naši nepodkupljivi rcDubličani, katere trese mrzlica svobode. Lepe plemkinje hočejo za žene, kmalu bodo zahteval' šc plemstvo , . . Vsi ti osli hočejo narediti sreče pod mojim varstvom. Je pa dobro, da pridejo posestva v republičanske roke. Markizina hči pa orožnik — hahaha!«
Leblanch je dobil dovoijenjc, da sme Sofijo peljati k peroki, za mater je obljubil Carrier, da poskrbi dehnitivno. Mati sc jc poslovila veselo od Sofije, saj je hotel I.eblanch takoi po poroki po obljubljeno dovoljenje. Da je Sofija bolj žalostna kot da bi ila v smrt, tega ni niti videla mati v svolem veselju.
Sofija je polomila prisego v roke ob-čif,sk^,.flrRdstojriik£i ir. silila k Carrieru.
i ako je prav! je viklikrnl Carrier, ko sia siaia novoporočenca pred njim. Čestitam, nr ščanka Lebtanch, dobila si vrlega republičana. Za mater pa nisem še dobil obvestila. Poglavitno je, Leblanch, dr imaš lepo ieno.
K materi! - je silila zardela in prestrašena Sofija. Prijel jo je dvom. Se je žrtvovala zaman? Ni se ozirala po mestu, po solncu. ni čutila, da vdihuje svež zrak, nazaj v zaduhlo ječo je želela. Cel dan ni bilo ob- estila od Carriera. Pride jutri,« je tolažil.J^bkBch in pui.il je Sofijo pri materi, svoj prosti svatbeni dan je preživel sam na svojem stanovanju: saj jc vedel, da mu bo Sofija hvaležna za to
Tisti večer ie imel Carrier gostijo. IVcgovi svobodo ljubeči povabljenci so mu očitali, da se je polenil, *da nima več ener-žije, d.-' ne sete več glav.
'•'i puščaš aristokrale na svobodo.« - i (r - > ,,* le čakajte, povem vam salo: V skladišču j? neka markiza dovolila, da se pore,ti njena hči ^ otožnikom, samo zato, da si reši življenje. Zakaj bi moral čakati ::e! na dedščino? Takim starim mr-iam se pnsuši duša. Še nocoj naj gre v po-iapljavko.c	1
Tisti dan je bil neskončno dolo za iriarkizo: ki ,c gledala vedno na vrata,"pride ali ne pride že zržei em sel? Sofija jc gledala boječe mater. Če ni mr.ti rešena, ka, ostane Scfi„: Leblanch jc gotovo posten moz, toda /»veti ž njim? Nemogoče! v^ U .'.e, y.ezaI na zpročnil a, ni Sofija! - * ° " kI'CC VSak Večer: >Pridi-
V pogovorih in pričakovanju -e priš»l večer. »SflilJ, kako Sumi voda?« je Vpra-
šala mati Sofijo in sc je zavijala v svoje ogrinjalo. Tiho je odgovorila Sofija: bli-
Proti polnoči so prihajali znani težki koraki; markizi so sc naježili lasje, zakrila si jc glavo. Vrata so se oup.la, uradnik z listo imen je vstopil, spremljan od dveli bakljarjev. Posvetili so mu in prvo ime je šlo strašno po skladišču: Meščanka Dinant!
Markiza je zavpiia: Pomota! — Jaz sem prosla, čakam samo formelnosti. Kje je moj zet? Leblanch je moj zet.
Ni pomota. Carrier mi jc izrecno naročil-«	, .
Kiical jc druga imena. Markiza je omedlela. Sofija jc pokleknila k nji in jo poljubila. Potem je odvila naglo od matere črno ogrinialko, pokrila je mater z odejo in se zavila sama v materino ogrinjalko. Nikdo ni opazi! tega, bilo ,e splošno postavljanje, kajti na vratih je klical orožnik: -Urno, urno!>-
Molče je stopila Sofija v vrsto drugih. Orožnik jim jc da! vezati toke. Danes gre bolj priprodo, vsr.k zase, se je šalil. Vrv se je zajedla v nežno zapestje. Sofija je molčala. Stopili so v čoln. Vzkliki molitve, strahu. Nad njimi svetlo zvezdnato nebo, pod njimi šumeča voda in tam mesto, lo ubogo mesto Nantes, ki bo naznanjalo vse čase grozote Carriereve, in tam skladišče, kjer leži v omcdlcvici mali. Jutri bo svobodna, jutri bo srečna, vrnila se bo morda domov, v svoj grad, veselila se bo šc dolgo življenja.
»Recite, prosim, Lcblanchu, da naj skrbi zanjo.
Te besede je rci.el liescči glas orožniku.
Brez skrbi, meščanka, mi republikanci imamo svoje žene v rasti.«
Brez krika in vika. Oči je obrnila šc enkrat proti skladišču, na nebo: Sprejmi, Gosood, mojo žrtev!«
Vrati.-? so se odprla, zaprla, voda jc zsgrgrala, lepe Sofije Dinant ni bilo več.
Zjutraj je hitel Leblanch v skladišče. Bal se je vprašanj in vendar jc želel že videti svojo ženo. Kako sc bo izteklo z materjo, ni vedel — bal se je hudega.
Stoni v prostor, kjer je odsevala šc včeraj Sofiiina milina. Blazen kiik mu jc vršel nasproti: Sofija! Moja Sofija! Voda je tako mrzla, ne hodi, Sofija! Reši me, Leblanch! Leblanch!«
_ Orožnik n- bil občutil nikdar v življenju take bolečine Bil je mož. Rekel si jc-Umrla je za mater, torej moram jaz živeti za mater. K0 jc Carrier vstal, j? stal p--cd njun Leblanch. resen in strog. Povedal jc, kako ,e sla blaga deklic,- namesto svoje matere v smrt, da je mati blazna in da za-
rrnT TTt? zdni ma,er i" da mu gie na roke, da dobi mati svoje premože-nje nazaj.
ie r^Sl^To56'^ S-r£Seli t0da hiP nal° sc I Č-. -iT t.V10,a,mala " ic ostala ne-z esta; škoda, škoda, ni imela dobretfa okusa, da je ila ra t v naročje vode. S
sta!l°vžemia!nr ^ N-^o mE SLaro, vzemi ;o, meščan, to jc plačilo h*
terega si si zaslužil. Pojd°e£
■ L.eblanch ie izstopi! iz službe in živel ed,no za blazno marluzo. Trudil se jc,
da ;c dobila svoje posestvo nazaj, stregel ji je z ljubeznijo sina. Polagoma je posta. jala njena blaznost mirnejša in s časom je prišla popolnoma k pameti.
Tedaj jo jc zapustil Lcbiancli, da bi jc ne spominjal s svojo navzočnostjo groz. nega bivanja v skladišču in Sofiiine žrtve,
Poiskal si ]? službe. Nobenega daru ni hotel sprejeti od Sofijine matere. Ni bil dolgo v službi, ko ga jc obvestilo notarsko pismo, da jc umrla markiza Dinant in niu je zapustila vse svoje premoženje.
Življenje novega posestnika jc izpolnilo delovanje za potrebne, bolne in revne, Kadar se mu je zahvaljeval obdarjeni in preskrbljeni, je dejal Leblanch: Zahvalite se Sofiji Dinant.«
;,-.a rtaše gospodinje.
Nekaj o inilueuci. Ko nastopi jeseni ali pozimi pusto deževno vreme, posebno kadar vlada pozimi namesto zdravega suhega mrazu mokrotni juji, tedaj slisiš prav pogostoina mračno pouilarjano besedo: »influenca'.
Prehlad se loti tega pri glavi, onega pri nogah. Ta kašlja in kilia, drugega kulia vročina, tretjega zbada, četrtega kolje po č rovih, petega bole lasje, a vsak teli ti pojasni svojo bolezen z besedo: cinfluonca«.
Nahod, katar, prehlad, trganje, pljučnica, bripavica, maček, lnadron, udnica, vnetje ušes in las vse in-iiuenca nič ui več razločka, ni več imen v bolezni — vsega začetek in konec je samo influenca; in po pravici se je razjezil žc marsikateri zdravnik, ko ■ ■iti je povedal bolnik namesto, da l»i popisal znake svoje bolezni, mnogo slišane in navadne besede: »Imam in-fiueneo«, »sem imel influenco«.
Kuj je vendar prav za prav influenca? Odkod je prišla k nam, ko vendar niso vedeli naši starši za njo in je ni poznal starejši rod mod nami do leta 1889?
Poglejmo v stare kronike, kjer so zabeleženi davni pomori, premislimo naša imena bolezni — in spoznali bomo, da ni influenca nova bolezen, ampak samo nov, zelo primeren naziv bolezni, ki nastane vsled vpliva vremena. Influenca je menjavala v teku let svoje ime, a ni izprenienila popolnoma svojih zlih lastnosti, kakor menjava volk pač dlako, a nc volčje nravi.
l'i vi postanek tc bolezni izgublja v nedoglednem času, morda je )>i|a in hodila okrog, preden so še zapisovali modri možje vesele in žalostne pomenljivo dogodke njihovega <"'■'>s 11 ."1* prvo poročilo jo najbrž ono iz h'a do 5D1., ko poroča letopisec, da je vladalo v tem času deževno vreme in J° sledilo deževnim letom popolnoma suho leto. Sadež zemlje se je pogubil, 1"* lo pa je dosti in močnega vina.
Jeseni tega suhega leta so je l1?!'?* vi'a po Evropi huda bolezen. Ljtidi J° napadel grozen glavobol, zehaivjc in ni*-njo, kadar je prišla bolezen v st'*1'111 kihanja, tedaj so umirali ljudje nag'0'
Ibia. Ccpala jo tudi živina. Takrat jo peki prišlo v navado reči pri kihanju: »Bog pomagaj!« — Morda jo nastala [tudi takrat navada prekrižati si pri zc-hanju usta.
Tedanji papež je zapovedal prošnjo procesijo, da hi odvrnil Bog tc bolezni, a že med procesijo, katero je vodil papež, je umrlo okoli osemdeset oseb takoj, ko so začele kihali.
Gotovo so poznali to strašno bolezen tudi Slovenci. Zdi so, da sc jc ohranil v narodu skozi stoletja spomin na njo — to nam odkriva beseda, ki jc še v navadi na Pivki, v tej nekdanji zakladnici starih besedi. Na Pivki rečejo namreč nahodu »pošast« ■— in nahod-nemu »pošastni«. Ker postane tudi dandanes človek, ki ima hud nahod, zabuhel in neznan, je verjetno, da sc je izpremenil tedaj tako, da je bil podoben vse kaj drugemu, nego sam sebi in je bilo tedaj na Slovenskem ime tej
! bolezni »pošast«. Kaj pa je naposled influenea druzega kot hud nahod ali kiluivicaMočnega kihanja se boje še dandanes na Notranjskem in pravijo, _ da sc umrje lahko od njega. Influenea m se dobi ali naleze, tudi o nahodu veru-f jc ljudstvo, da sc nahodi ali nabrede, to je stopi se na tak les v vodo.
Učeni raziskovalci te bolezni trde, •da jc prihajala iz Kitajskega preko Pruske in Ogrskega k nam, stari ljudje vedo še o ruski in ogrski bolezni, ki se je končala pogostoma s smrtjo. Možje, ki so sledili potovanjem influcnce, trdijo, da so bili njeni navadni znanilci ■potresi, prehuda vročina ali prehud mraz torej da je bil vzrok bolezni nemir in izpremembn v notranjosti zemlje.
Res je sledila močna influenea hudi zimi leta 827. in vročemu suhemu poletju leta 117,'1.
Zelo vroče je bilo leto 1326. sledila mu jo influenea, ki je obiskala po Italiji vsako hišo.
Leta 1356. jo bil na Nemškem močan potres, za potresom jc obolela drobnica na hudem nahodu, po drobnici debela živina in po živini tudi ljudje. Leta 1387. je obolel na Nemškem vsak deseti človek na hudem nahodu in kašlju. Tedaj so imenovali na Švab-skem influenco »btircel« ali »plosse Kehlen«. V obeh teh slučajih jc bilo poprejšnje leto zelo vroče in suho, vina dosti in močnega.
Suho in nerodovitno jo bilo tudi leto 1405. Na Francoskem jc vladal tako močno in nalezljiv nahod, da so mornli zapreti v Parizu sodne dvorane, ker je ležalo vse uradništvo. Leta 1410. je ležalo v Parizu in v njegovi okolici začetkom sušca okrog sto tisoč ljudi. Ni bilo niti maš po cerkvah, ker so oboleli vsi duhovniki. Takrat so imenovali bolezen »Aac« ali »horion« in so menili, da je bolezen božja kazen zato, ker so prepevali tačas v Parizu zelo opolzlo prigodnico. Bolnika so dražili z vprašanjem: »Si jo pel tudi ti?« — Leto poprej pa je bilo na Španskem in na Francoskem več potresov, tudi pliči so bili neki zelo preplašeni.
Poleti leta 1413. jc vladala v Parizu taka hripavost, da so morali zopet zapreti sodne dvorane. Tisto leto jo dobila bolezen ime »ladendo«.
Poletje leta 1426. jo bilo zelo vroče, naslednja zima. pa nenavadno mila, poleti nato je bilo po Aragoniji več potresov. Tedaj se jc pojavila na Francoskem bolezen, ki se jc začela z neznosnim glavobolom. Imenovali so jo »coqueluschc«.
Letopisci navajajo še lota 1580, 1677, 1655, 1674, 1709, 1710, v katerih je sledilo suhemu poletju bruhanje vezu-va in influenea.
Leta 1729. so padali meteori raz nebo in so so razdražili vulkani. Nnto je stala influenea na Ruskem in je prepotovala Anglijo, Nemčijo, Italijo, Francijo in Španijo. Na tem potovanju je divjala bolj kakor kuga, v Londonu je umorila v tednu dni 908 oseb, na Dunaju je obolelo vse, po Nemškem so ležali v vsaki hiši. Tačas pa je prišla nre-ko Ogrske še nekaka influenea na domače živali. Morila jo ljudi takrat najbolj na Angleškem.
Tri leta pozneje se je vrnila bolezen po istem potu in je potovala preko severne Ameriko do Meksike in Peru-vanskega. Spremljali so jo potresi.
Zopet je prepotovala bolezen 1. 1742. Evropo in je bila najhujša na Angleškem, kjer je umrlo v tednu clni čez tisoč ljudi in ie poginilo polno konj. Tedaj so jeii klicati bolezen »hripo« ali »gripo«, kakor se imenuje še dane?, ker se jo začela s hripanjem. Krstili so jo gotovo na Pruskem.
Ilutla influenea je vstala leta 1762. na Ogrskem, je prišla na Dunaj in se jc razširila od tod po Nemškem, Angleškem in Francoskem.
Leta 1775. jc romala ta sitnica zopet. po celi Evropi, na Angleškem je pobrala mnogo živine. Oba ta leta so sc neki umikali tiči iz okuženih krajev.
Leta 1781. je potovala zopet huda influenea iz Kitajske preko Ruskega na Nemško. Takrat so jo krstili za rusko ali kitajsko bolezen. Najbrž je to tista, ki jo bila starim ljudem še znana pod imenom ruska ali ogrska bolezen. Saj ohripavi človek tudi v ogrski bolezni, jezik se mu pokrije s suho debelo skorjo, počrni, po životu se izpuste pisane flare.
Leta 1726. pripoveduje zdravnik na Nemškem, da se jc mučil žo 40 let zaman, da bi dobil uspešno sredstvo zoper ogrsko bolezen, ki jc končala s smrtjo, čc jc pritisnil notranji prisad in božjast.
Zadnje leto 18. stoletja jo prineslo zopet hudo influenco. Potem sc je nekoliko let potuhnila in se jo oglasila leta 1852., nekoliko časa pred kolero.
Leta 1889. smo sc seznanili zopet s staro znanko, ki jc dobila ime »influenea«, česar niso razumeli priprosti ljudje in so izrekali flanelca. Tedaj ni bil po Slovenskem in tudi drugod redek slučaj, da je ležalo v hiši kar vse. Vreme je bilo mokrotno in neprijetno toplo, vsakdo jo občutil bolezen več ali manj — tudi umrlo jc precej ljudi.
Zdaj se je najbrž ustavila influenea definitivno pri nas ali kaj — kajti kakor hitro potegne pozimi vlažni jug, sc čuje zopet o tem neprijetnem gostu, ki jo nevaren tudi življenju.
Druge nalezljivo boiezni, kakor koze in kolera, so nam postale vsled energičnih korakov zdravstvenih oblasti v mirnih časih že skoraj neznane. Za influenco pa nimamo nikakšnega varstva, dasi jc huda influenea pogostoma vzrok smrti. Nevarna je, ker se ji pritakne rada pljučnica: nevarna je, ker ji sledi rada jgtika ali dolgo bole-lianje, če sc ni izležal in prepotil bolnik do dobrega. Velika nevarnost tiči v tem, da ne razloči neučen človek pljučnice od influcnce in nc pokliče zdravnika k bolniku. »Saj ni nič hudega, le malo influcnce«. A to malo »influcnce« jo spravilo že marsikoga v grob, ki bi živel še danes, da je dobi! o pravem času pomoč.
Prvo znamenje influofies' je, da se čuti človek po 'cejenrtdliestrikakor razbit. Močan in drugače zdrav človek sc je reši Še, ako poj6 par pesti surovega ali kuhanega kislega zelja, ki je zabe-Ijeno z mrzlim oljem. Malo popra, ku-mina in česna je treba v zelje, potem ga prežveči dobro, da se prekvasi s slino, izpij skodelico črne kave s kumino in naredi sprehod, če ni prehud veter. Tako se izhodi influenea. Zvečer se umij v topli sobi nagloma z mrzlo vodo in kisom in izpij bezgov ali kak drug čaj, ki žene na pot.
Ako se '-M n fl fciftt tt> ;hVH t te ma žc s hudim glavobolom, mrazom in vročino, tedaj jc treba nemudoma v poste ljo. Če pritisne tudi bodeč v pasu ali v pljučih, ali čc sc vzdiguje želodec, j< treba poklicati zdravnika. Glavo obve-ži, če jc vroča z limoninimi ali krom pirjevimi rezinami; čc je mrzla, prevri janeža na kisu, namoči v gorkem ovi tek in obveži glavo. Za pijačo claja večkrat po malem dobre črno kave t kumino. Ako mrazi bolnika, mu den< dobro gorka limonada z bezgovim od ccdkom; čc kuha lVolTiikf*"vročina, mi: dene dobro ohlajena limonada. Dobre dene lipov čaj z medom in limono. Nr. noge natakni volnene nogavico. Nt. bodeč deni obkladek kravjega kisleg;. sira, ali kislega zelja ali pšenične moki in hrena. Poglavitno je pri influenci da se izpoti bolnik večkrat in dobro Spoteno perilo vzemi rahlo raz bolnikr in ga daj takoj v vodo.
Pri influenci so navadno ne ljubi bolniku nobena jed, torej ga ni trelK siliti z njo. Najložje prenaša ruski ča. ali črno kavo. to sme tudi uživati, sa mo Bog varuj, da bi stavil v ča; kak b r i n j c v e c ali sploh k a o d ž g a n j a. Zelo dobro dene med Zdravnik zapiše praške, ki pospešijc potenje in ustavijo glavobl. Aspirinov in antipirinovi praški so dobe sicer v lekarni, ali zdravnik razsodi najbolje kako močni smejo biti praški in kolik< se sme vzeti, več kakor tri praške n: dan ne jcmlji nikdar brez zdravnikove ga naročila. — Za influenco ostane ka šelj. Za tega kuhaj fige in rožiče s
62
kandisom in jemlji večkrat po/, i rok ie pijače. Žlica modu ali bozgovo mezge pospeši zdravljenje.
Influenca jc nalezljiva. Bolnik naj l>o, če mogoče, sam v sobi, sobo preka-ili \ cčkrat z rožmarinom in brinjem in odpiraj večkrat okna. Obiski so nepotrebni.
Influence se ubraniš: Izpiraj si rodno nos in usta z mlačno vodo in ar-niko. Ko greš vun, žveči brinjeve jagode. Xe liodi na tešč v moglo in mraz. Skrbi posebno za gorice in suhe noge. \e po.-iajaj premočen pri delu ali na cesti, ko prideš domov, sleci in sezuj, kar je mokrega. Ogiblji se alkohola in gostilniških zakajenih prostorov.
a>va važna
mesecev traja vojska in že sta napovedali bankc>ot dve svetovni moči. ki sta v času miru skoraj obvladali >vet in najgloblje posegali v socialno življenje narodov.
Poglejmo te dve moči danes, ko ležita od vojske strti in pričakujeti, da se v miru prenovite in preživite v drugačni smeri, na drugi poti. kot ste jo hodili dosedaj.
Socialna demo k r a c i j a so jc stresla v svojih temeljih takoj, ko je šel prvi vojni glas po F.vropi. Socialna denKjiipfHji^a-jtf po svoji naravi mednarodna. V vseh njenih spisih, v vseh njenih knjigah, v v.-eli govorih njenih mož se je lini vedoval leta in leta boj vojski. Vojs a služi samo kapitalistom, ona vzdržuje meščane; nobenega srni- i sla nima. da bi se revni del. sloji, ki naj se v socializmu po v.-em svetu združijo. pobijali na bojnih poljih. Vojska skrbi samo za dobro kupčijo onih, ki kaj ima jo. Tako in 'podobno »mo motali poslušati in Citati dan na dan. Nal ga delavskih slojih je, da. takoj, ko i i iz-toruhuila 6Vi!UM.4 v>j>ki:.	- -,
likim šuajkom. Če ne bodo vozile železnice. če ne bodo dc-lale tovarne, ki izdelujejo orožje, če ne bo nikogar, ki bi izvaževal in prevažal živež, potem bo vojska nemožna in proletarci. ki si bodo podali v ta namen po vsem svetu roke. bodo imeli nevenljivo zaslugo, da so pokopali svetovno vojsko in upo-stavili večni mir. Tako se je govorilo in pisalo in milijoni s0 verjeli, da bo tako.
Pa kaj so jo pokazalo?
Takoj začetkom vojske so voditelji nemških, francoskih, belgijskih, avstrijskih in Švicarskih socialistov <do-,Vesno izjavili, da bedo navzlic svojim nazorom pošteno in ,-vesto sodelovali v vojski za domovino in da se glede domoljubja ne bodo pustili od nikogar zapostaviti. Edin Je.určs, znamenit parlamentarni govornik in pisatelj v Parizu, je pa ostr.l zvest s-ojim socialističnim nazorom in v govoru in pisavi nastopal proti vojski. Dne 4, avgusta 1 •Jp( P«tI<>T. anil^i od kroglje morilče-kot »izdnjaibe domovine.:.
Van der Volilo, vod. olj so In n demokratov v Belgiji, Je vstopil i kraljevo Zeljo celo v niin.str,lvo, da jc s te m dokazal enotno delovanje bolg.--ke socialne demokracije z ostalim I« i-gijskim ljudstvom za domovino.
Te stvari so zelo važne, ker dokazujejo. da v dneh splošne nevarnosti za občo korist premaga hladen razum čutila in fraze. V vojski ni poslušalcev za še tako lepe besede o miru, kapitalizmu, proletariatu itd., ki v solnem h dneh miru marsikoga preslepe. Boljši čuti človeškega srca se vzbude in pre-ženo razne predsodke.
Kaj nam še to dokazuje?
To nam tudi jasno dokazuje na podlagi dejstev, da je bil socialnodemo-kratični nauk papirnata zgradba, ki je ob prvem viharju preizkušnje padla v nič. Podlaga temu nauku je bil surovi materializem, končni cilj revolucija. Brezboštvo, sovraštvo proti Cerkvi je prepletalo ta nauk.
V	vojski padli in boreči se vojaki socialisti, ki jim bo dano, da bodo prejemali v težkih urah tolažila svete vere, bodo po vsej pravici lahko odvračali od sebe očitke nedoslednosti, češ, da sta v težavah vera in duhovnik dobra. Saj je pisano v naukih socialne demokracije, da je vera zasebna stvar vsakogar. Ta »zasebna stvar« bo sedaj marsikomu vse in spoznal bo, da je to višja, pomembnejša stvar, kot so bili vsi socialistični nauki, katerih enega najvažnejših — boj vojski — so njih voditelji pri prvem viharju zatajili.
To in pa težke ure bojujočih bodo razbile močno čete rdeče mednarodnosti.
V	Nemčiji se jo po km i'rini iicm--k .-:. :uoski vojski mogočno dvignila . . is»rija in dvignil se je kapitalizem. T l il glavni vzrok, da se je proti ar-
" varn in milijonarjev organizi-. - in pomnožila armada delavstva in - zaužila v socialni demokraciji.
.'■ni boji za pravice v delavnem r:zmot'ju. za boljše zaslužke, za delov-:. ■ pogodbe itd. so bili to od strani socialne demokracije. Toda teh popolnoma krSC. zahtev se je polotila množica ponesrečenih filozofov, Židov, prerokov, fanatikov brezboštva, ki so vsi godli zapeljivo muziko o boljši bodočnosti. o zlati bodočnosti. Ampak bodočnosti brez Boga.
Napravimo si tu na zemlji lepo. ugodno življenje. Saj ni posmrtnosti saj ni vstajanja!
Tako zmotno so učili!
Sedaj pa zro tisoči, ki so verovali cm naukom, na razvalinah teh slep*! nih naukov smrti v oči.
Vojska jc zmajala temelje, stavba -e je podrla in upati je, da bo mnoge opravičene zahteve socialnodemokra-tičnih naukov, n. pr. razredne zahteve pravne zahteve delavstva itd. privedel ilo veljave n. trajne obveljave kr-^eanski socializem, ki je pokazal svojo doslednost tudi v teh te/kih casili, ki so prišli nad ljudstva
To i«' ''ii nauk sedanje vojske. Drugi važni nauk, ki nam ga jo pri. nesla sedanja vojska, pa nas uči, (|a sj . edanje k a p i t a 1 i s t i č n o in ]u.'{, d i t n o gospodarstvo ne m0. i e d. zati. Tudi ono je zgrajeno na mod' narodnosti. Komaj je bila vojska vžgn. ua so že banke potegnile k sebi kovani denar. Države izdajejo papirnat denar do katerega pa ljudstva ne kažejo po! . eimega veselja. Ljudje skušajo kova-ni denar obdržati, dolgove iztirjati l.lačilne obveznosti zavlačevati. Dosc-dai vpeljano gospodarstvo, ki je bilo večinoma zgrajeno na kreditu, se po vojski ne bo moglo obdržati. Ljudje se bodo navadili in se bodo morali nava. dil delat in gospodarit brez kredita.
Vojska je zmajala temelje mnogim navideznim bogastvom. Le poglejmo samo Francijo, ki je veljala za bankir-ja Kvrope. Nad 20 milijard ima izposojene samo drugim državam. Sedaj na mora sama iskali kredita v Ameriki in v \ngliji. Pomorski promet je ustavljen, kredita ni dobiti nikjer. Posledica: industrija sloji. Sto in slo tovarn, ki so mogle delati samo s kreditom, sedaj stoji. Drugih mnogo sto, ki so dobivale surovine iz tujih dežel, iz drugih delov sveta po morju, tudi stoji. Vojska je vzela vsakdanjo hrano tem tovarnam: kredit in dovoz materiala. Globoko rane je vsekala vojska lem gospodarskim podjetjem. Globoke rane seka s tem mnogim državam. Poglejmo samo Anglijo. Ona malo primeroma krvavi na človeških žrtvah, gospodarske rano pa jo znajo uničili prej koi vojska. Njen izvoz in uvoz pada za milijone vsak mesec.
Nedavno umrli profesor IUihlaml je neumorno pisal in opozarjal na to, da bo ob svetovni vojski sedanje kapitalistično in industrijsko gospodarstvo pognalo v bedo cele dežele in ljudstva. Nujno jo svetoval, da se je treba povrnili k temeljem zdrave agrarne politike in k povečanju domačih žilnih setev. /a vso to je bil zasmehovan o raznih narodnogospodarskih profesorje* in časopisov borze in bank.
Da, povratek k grudi, povzdigi zdravo kmetijske politike in zlasti po-vzdigi žilnih pridelkov — to bo cilj bodočnosti.
(> bo sedanja vojska še dolgo trajala, bomo še bolj razumeli, zakaj molilno v litanijali »kuge, lakote in vol-■ k<\ reši nas Gospod«. Razumevali začenjamo mogočno sliko treh jezdcccvv skrivnostnem razodenju (ti. poglavje]: Ognjen rdeč konj gre po zemlji. 0n<; mu, ki sedi na njem, je bilo dano, vzeti zemlji mir in storili, da sc ljudje drug drugega more. Dan mu jc velik meč." Glej, črnega konja in on, ki sedi "a njeni, ima tehtnico v rokah (draginja m lakota!). — Glej, beli konj, tisti. M s'Mli na njem, sc imenuje smrt in ki'«-' ljeslvo smrti mu sledi, dana mu Jc oblast morili z mečem, lakoto in kuK0-
Vprašaja in odgovori.
A. K. v T. Oni črnovojniki, ki so dsiužili žo svoja vojaška lota, ali bili. e na vsoli treh naborih, pa so bili zdaj oklicani v službo, nc potrebujejo za enitev nikakšnoga dovoljenja. Po ii :0. vojnega zakona utemeljena prepo-■povod ženil,ve za naboru podvržene čr-
9 /i i
novojnike, to je mladeniče od 18. do Jota pa ostane v veljavi tudi, čc so taki črnovojniki poklicani v aktivno službo. Taki mladeniči potrebujejo posebnega dovoljenja od vojaške oblasti.
A. Z. K. Vaše mnenje je popolno-|ma napačno. Ne vsakega črnovojnika ' svojci so popolnoma opravičeni do podpore, temveč samo oni, ki izkažejo, oziroma pri katerih se po oblastih dožc-no, da so svojci ros podpore potrebni, to je, če so bili navezani na zaslužek vpoklicanega rezervista.
V. B. T. Govorice, o katerih nam poročate, so popolnoma neutemeljene .in jih širijo pri Vas in drugod brezvestni ljudje. Saj smo to reč že par-rat pojasnili v našem listu.
M. S. V. K. Ulica, za katero vprašalo, se nahaja v Ljubljani in se glasi Itako, kakor sto Vi napisali.
J. Ž. Črni potok. Do zdaj se še ni vršila nobena prodaja. Kadar se bo, bo "gotovo razglašeno po časopisih in bomo tudi mi v našem listu naznanili.
O. R. M. Vi nam pišete: »Jaz si vedno želim, da bi mogel pomagati vojakom v sedanjih časih, ko se vojskujejo za domovino. Star som 14 let, tudi mislim, da sem žc zadosti močan, da bi mogel prenašati vse težave in napore. Neizrečeno rad bi šel k vojakom s ka-kimkoli opravkom. Če treba, bi tudi umrl za domovino in cesarja. Popolnoma brezplačno bi opravljal vsa dela. Tudi starši so privolili. Prosim, blagovolite mi pojasniti v Vašem cenjenem listu, če bi bilo to mogoče in kam naj se obrnem, da to dosežem?«
Odgovor. Vaše želje so gotovo plemenite, toda pomislite, da v sedanjem času ne potrebuje domovina samo junakov na bojnem polju, temveč tudi d o m a. Mladi ste še, ostanite plemeniti in skrbite, da postanete dober in značajen mladenič, pa boste junak doma, kor domovina potrebuje takih fantov. S pridnim delom in učenjem napravljajte staršem veselje, dokler ne pride Vaš čas, da Vas bo cesar sam poklical. To je naš nasvet. Pozdravljeni!
Tedenska pratika.
19.	februarja.
1. Sv. Julij nn, spokornik. — 2. Sv. Konrad, pužčavnik (staronemško ime = pogumen svetovalec, kratica »Kurt«) jo nad 40 let na otoku Siciliji stregel bolnikom in revežem. Umrl 1. 1351. — 3. Sv. Gabln. — 4. Sv. Odrnn.
Solnce v. 7. u. 04 m. — z. 5 u. 25 m.
Luna v. 8 u. 38 m. — z. 11 u. 39 m.
20.	februarja.
1. Sv. Elevlerij, škof in muč. — 2. Sv. Ev-berij, škof. — 3. Sv. Nicefor, meščan v sirski
Antijohl.jl. Nekoč se je spri s svojim prijateljem, duhovnikom Sapricijem, in zaman ji; skušal, da se ž njim spravi. Saprici.j mu ni hotel , odpustiti, niti takrat ne, ko so ga kot duhovnika peljali k morilncmu odru. Meščan ga je milo prosil, naj mu vsaj pred svojo smrtjo prizanese, a nič ni pomagalo. Zavoljo tn svoj« trdovratnosti in ncspravljivosti pa Sapricij ai imel milosti stanovitnosti in pred smrtjo je odpadel od vere. A na njegovo mesto je zdaj stopil Nicefor, pogumno zagovarjal kristjnnsko vero in jo bil kmalu na to I. 255. obglavlji-n. — 4. Sv. J.eou Čndcdelnik, škof.
S-oicco v. 7 u. 02 m. — z. 5 u. 27 m.
Luna v. 8 u. 58 m.
21 februarja.
1. Sv. Maksimilijan, škof. — 2. Sv. HUa-
rij, cerkv. učenik. 3. Sv. ZaUnrija, patrijarh ali očak v Jeruzalemu. — 4. Sv. Tizouljoi;. — 5. Sveta Eleonorn (grško ime = milosrčna), kraljica, soproga Henrika 111., je bila predobrega srca, tako da so jo podložni imenovati »angel angleške dežele«. •— (>. Sv. Irena.
Solnce v. 7 u. — m. z. 5 u. 28 m.
Luna v. 9 u. 22 m. - z. — u. 49 m.
22.	februarja.
t. Stol sv. Petra v Aciijohiji. — 2. Sv.
FapSj, učenec sv. Janeza Evangeliste. — 3. Sv. Aiis,is,n en izmed 72 učencev Gospodovih. —
4.	Sv. Lazar, carigvajski menih, rodom s Kavkaza, ki je bil kot slikar svetih slik in podob v puntu kipoborcev v IX. stol. dvakrat hudo mučen in sicer na povelje cesarja Teofila. I'o cesarjevi smrti mu je cesarica Teodora dala zadoščenje, ker mu jc zaupala slikarijo v enem delu cesarske palače in dvakrat je umetnika poslala celo papežu v Rim. Umrl je 1. 8(i0. —
5.	Sv. Pashazij.
Solnce v. (i. u. 59 m. — z. 5. u. 30 m.
Luna v. 9 u. 53 m. — z. 1 u. 50 m.
23,	februarja.
1. Sv. Peter Damijan, škof in cerkv. učenik, je bil rojen v Raveni iz revnih staršev iu mali ga je kot otroka odvrgla. Slučajno je našla otroka soserMnja ter ga vrnila staršem po-svarivši jih. Ko je izgubil starše, je služil pri bratu za pastirja, a pozneje se ga je vsmilit drugi njegov brat, ki se je imenoval »Damijan« in ta ga je poslal v šole. Iz hvaležnosti so je potem pisal »Peter Damijan«. Ko so je izšolal, posvetil se jo puščavniškemu življenju in ostro govoril zoper slabe razvade v cerkvi, da, upal si je grajati tudi najvišje cerkvene dostojanstvenike. Papež Štefan X. ga je imenoval 1. 1053. škofom v Oštiji, ki je vselej prvi med kardinali. Svoje življenje je posvetil za izboljšanje cerkve. Umrl 1. 1072. — 2. Sv. Soren, mučen v Srjemu. — 3. Svo!a Romana, dev. — 4. Sveta MPburga.
Solnce v. 0 u. 57 m. — z. .5 u. 31 m.
Luna v. 10. u. 34 m. — z. 2. u. 59 m.
2i. februarja.
i. Sv. Matija, apostol (iz hebr. — božji dar, Eogdar), je bil izprva med 72 učenci Gospodovimi, ki so ga apostoli pred prihodom sv. Duha s srečknnjem izvolili v svoj zbor mesto Judeža. Sv. vero je oznanjal v Egiptu, v Nabi.ji in Abisiniji, kjer je baje tudi umrl. Po drugem izročilu se je vrnil v svojo domovino, kjer jo bil od svojih rojakov najpoprej kam-nan, potem pa obglavljen 1. 01. po Kr. — 2. Sv. Montan, umučen v Afriki. — 3 Sv. Feliks III., papež. — 4. Sv. Modesl, nadškof v Tre-viru. — 5. Sv. Edilbei-t, angleški kralj.
Solnce v. ti u. 55. m. — z. 5 u. 33 m.
Luna v. 11 u. 27 m. — z. 3 u. 56 m.
25. februarja.
1. Sveta Vnlburga, opatinja., sestra	sv. misijonarjev Vilibalda in Vunlbalda. — 2. Sv. Viktorin V., mučen v Egiptu. — 3. Sv. Tara-
zij, carigrajski patrijarh ali očak. — 4. Sv.	C-e-zarij, zdravnik.
Solnce v. 0 u. 53 m. — z. 5 u. 35 m,
Luna v, 12 u. 30 m. — z. 4 u. 42 m.
jse ves«.
Dne 10. februarja se poroča: Nemško čete v Poljski usjie.šno prodirajo in poilo Ruse na vsej črti nazaj.
Med Turčijo in Gr: ko ;e nastal tako oster spor, da jc grški poslanik odpotoval iz Carigrada. Spor je nastal vsled prepira med grškim mornariškim atašejem v Carigradu iii nekim turškim častnikom.
Bivši škof v Celovcu dr. Kalin, ki je bil že več lot bolan in v pokoju, jc dne 15. t. m. umrl. -- . ,.,,—--,
zreti nam ni dano. To jc pa gotovo, da pri-hodnjost ljudi, ki trpe na nervoznosti, pomanjkanju spanja in razdražljivosti, ne bode vesela, če ne bodejo pravočasno mislili na ojačeuje svojih živcev in na pomirjenje svoje krvi, ki tako hitro vzvalovi. — Follerjev ohlajajoči, osvežujoči fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elza-fluid pomirjuje, prinača .spanec,, ojači živce, mišice in kite,. olojiSa!. Jirflcčinfe' pri nervoznosti, nevrdlgiji na bbrnzu in živčnih bolečinah. — Pomirjujočo vplive, aka sili kri v glavo, ako srce hudo tolče in kri prehitro kroži; cenjeni bralci naj ga tedaj naročajo v lastno korist. 12 steklenic stane Gkron poštnine prosto pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 10 (Hrvatska).	—reo---
CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM priporoča Katoliška Bukvama v Ljujljani:
P. Angeli k' H r 'i'b d'iJ, FošWi"iii"V<eliko-nočni napevi za mešan zbor. Part. 2 K( glasovi po 50 h. P. Hugolin Sattner, Postne pesmi za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 50 h, glasovi po 40 h. Laharnar, Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 30 h. G r u m , Alleluja, 10 velikonočnih za mešan zbor. Part. 1 K 20 h. F a i s t, op. 22. Deset cerkvenih pesmi za mešan zbor (velikonočne, binkoštne, Marijine). Part. i K 50'h,:glasovi po 25 h.
Družbenik Marijin. Izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb. Ta molitvenik je oficielen za rabo v Maiijinih družbah. Ker mu je namen enotnost in stalnost, nima novi natis bistvenih sprememb. Da je tak oficielen molitvenik v Marijinih družbah potreben, priča, da je bil prvi natis v par mesecih razprodan in da so Marijine družbe nov natis željno pričakovale. Nov natis se tudi po svoji zunanji opremi ujema s prvo izdajo in ima, četudi je nekoliko spo-polnjen, ravno tako priročno obliko, primerno za v roke in žep. Knjižica je razdeljena v tri glavne dele: Pravilnik, obred-nik in molitvenik. Molitvenik je zelo obširen in popoln in prirejen za vse stanove, za vse prilike in potrebe. Knjižica bo ustrezala vsem stanovom: mladeničem, dekletom, možem in ženam; to je zaradi potrebne enotnosti. V mali obliki podaja molitvenik veliko vsebino, zato mu je tudi cena zelo nizka; velja v platno z rdečo obrezo 1 K 50 h, z zlato obrezo in nekaj lep-
42
nmnoliub 1015«. \.\ o^c v
Slev, 7
» «*r ^nl4, " Kuloliik* Buk» | ilku, kt m»l	1
\ u.s ■> I
t\><
V,;IM t:-
>»v. > .»o <
\U\ O O.', o
oblV S K
X > k -
!	Mnogo jih ne ve,
, u. ^ — j	BS/aaa
' I ninaiuinu tlrJuuanu rnraui >■	odporna ta neobčutljiva za mraz, vl»g7{J
,ui itt MMt«. riomiklto I otPltkofon in poeason, mnes • >	^ženske krli. Ona obdaja telo tekorekogQ
™ mxliSvta nnšeffa «<> morenio povedati kateremu >esi ku |	l r nik ki 71ldržUje vsakega^ «nanjega
* » , !>wi*\onil Fr - J. v bo »riložen. Zemlje-	nika. Ceni. bralci naj tedaj obraz in ceio telo
Kv.^uv. i II ; WJ»R* < ir _mo	.tKlno lllllivaj0 , Fellerjevlm dobrodiuT
■ K»t.vlixK« miK\oi i |H> innltt !•« v i , to no-	fluidom iz rastlinskih esenc z zn. .Elia-flffiS
votno )WlW»ll m POliO, 'vU> '	_ Ti> nuid oživlja, osvežuje, ofiSčuje. desinii!
..... , ■ nenov :ini k:.; ti \ -'b < ■	fir» prj ranah, oteklinah itd., zabranja vnetje,
V . , .. ,v v s'. : .-vo:o '	sirr.n-a ! ego in ne.Uioče kože in stori kožo
V - \o' - -ko\ in	. . telo in mehko. — lit-.t:. . inkuje
O . : O;	>>■'-■
.. . '.'. •■ .' \ . - -
\o v\o\.;
k.-*n 'O r -\.- . k-' :
-. k.-:.", oo
o '.	;; '
s o;.: . . ,— \. k.-
r-Vik-t v Cvetov ne vojske« bo j ta' »mljevid samo 1 K. , i^-,	o iv.- o vid sani "a
okoli K. Svetovna vojaka K..., ..-k: F.:k\..: ni v 1 ;ab-
• j ri i-vtenju. lilajih in izra: • ias 13 steklonic pošlje za 6 kron poŠta n« protto ,r E.V.IV, cr, Stnbica, Eizatrn • 16 (Hj. valska).	f ---
PREKLIC!
' ■ li3M
• ■> r' > >

..... v. ,'V s
v ..:\.•>
- '. . N . -
V~ie.l moje prošnje — z ozir; ni a s roje otroke — se je dovolilo, da na tem :..estu 4 ... : račt-iniml irkami označeni A. J. irno--. v Borovnici, obžalujem. d«. . v svoji r.-.; r; .n; sti lažnjivo eovorii o . - . :.:ikem topalku, kak-: r da bi c>n — po S kol vea na-u u — pri le;:šr .e:.i velikoccrr.«!. \.vn;u : kr.;	učil Šeste MM
e 'i. s^. la -e	-a ^je
sr	. .. '.Etni
iimair. toiaierae :
- K* -
A.
cmo vo.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trsi. ii Mnourja: kU i. cl č*.
i .k
uit
S5.51TV AINICA.
V t il ^ -
- rttjTi
S u ii: s-? »v-i^r^t- :-
josif
Kaua
50 ceieiš!
tirt,
: tr rrtči u r-r-^a-isša. -i 31 : i'- - - - -;
""" - - ri.-* : s i. SoiiKn
Roche
Sv	CVS ..-i.via k » se^, r. a i u ha.
jVv-rvV Si-.- ^ P

Priporofamo cenjenemu obCinstvu edino domaČo tvrclko
n. m
špecijalna truovina šivalnih strajev in koles.
Ljubljana, Sodna ul. 6,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljše šivalne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi.
PtuH o vezenju vsah Cas brezplačen. Pridni posredovalci se iščejo.
it ni«!
50.000 spalnih odej po H 210
za izvoz na Balkan določene, a radi nastalo vojsko pridržano, iz pristno brnske Himalaja-volne, jako gorice, zelo prlpr. za zimo, okoli 200 cm dolgo, 130 cm široke, v krasnem črtastem mele-desinu b krasnimi barvanimi bordurami so bodo samo šo kratek čas prodajale za polovično tovarniško ceno po K 2-90 komad. — To spalno odojo so vredno dvakrat tega denarja in so dobe pri nas po teh senzacijonelno nizkih cenah samo dokler je kaj zaloge. 1 komad zimske spalne odeje stane lo .... K 2 90 8 komadi zimskih spalnik odej stano le ... . K C 26 6 komadov zimskih spalnih odej stano lo . . . K 16 — Samoprodaja po povzetju	3105
M. Svvoboda, Dunaj III/2, Hfessgasse 13—404.
Le
nikake
bojazni
pred azijsko kolero, kor se lahko to kuge zanesljivo obvarujete, ako si uredite način življenja. Držito želodec v redu in imejte skrb za naivočjo snago. Umijte si večkrat na dan obraz in roko in vlijte v vodo vodno nekoliko r a z k u ž e v al n e ga sredstva LYSOFORM. Kakor so pokazali poskusi v slovitem UrcilsNvaldskem zavodu tajnega svetnika profesor Loofflerja, uniči 2°0 na raztopljina Lyoo-forma tekom ene minute zaplojene bacile Oho-lera vibrio.
Lysoform naj bi bil povsod v rabi!
Cena izvirnim steklenicam jo K — *80, 1*60, 2*80 in 4*00, ki so naprodaj v vsaki lekarni in v drožerijah. — Na zahtevo pošljemo vsakomur zastonj in poštnino prosto jako zanimivo razpravo kralj, svčtnika dr. Aladarja Kovacha, ravnatolja rešev. družbe, z naslovom: „Kako se ubranimo
* oTere." — Večjim tvrdkam pošljemo več izvodov.
tudi zastareli lišaji na glavi in bradi, srlečica, prhljaji, se odstranijo s kosmet. uni-vers. naravnim sredstvom proti lišajein v najkrajšem času. — Mnogo zahvalnic. Cena K 3 —.	325
Edina zaloga: M. VETTER. Dunaj III, Kiibeokgasse 15.
Naročajte
Yse gospodinje navdušeno hvalijo
staroslovito, domačo čajno znamko
Varstvena znamka.
Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v vseh zadevnih trgovinah.	310
Zastopnik za Kranjsko:
Grummer & Co., Ljubljana.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:	1440
fvzfljEJVIfiA ZflVflHOVflLi^ICfl
s. proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov
s lijubljana, Dunajska eesta 17, lijubljana.
gj Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelane stavbe, kakor fini i stavbo med časom S zgradbe, 2. vso premično blngo, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in.enako, 3. vse poljsko pri-o dolko, žita in krmo, 4. zvonove proti prelomu, (i. sprejema tudi zavarovanja -na'žiVl|jenje. džlMlnft doSVfetje ■g in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, Obrti kaiior tudi posamezno osebe za deželno nižjoavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znašalo 1. 191? K 073.35C-17, so poskočilo koncom 1. 1913 na K 736.147"17. 13	Tedaj, čimvočjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
^ Ponudbe ln pojasnila dajo ravnateljstvo, glavno poverjeništvo v Celju ln na Frosoku, kal-or tudi * po vseh farah nastavljeni poverjeniki.	Cone primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.
Ustanovljeno leta 1693.
Ustanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom..'.,.,;.,';, ; i, „., f!V
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Renfni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brez-Q plačno položnice p>Stne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila' v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 Va let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glaynice,. za 6,788.340 K.
Načelstvo:	' cSmaVl — ■
Prod sodnik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	£1. podpredsednik:
Ivan Sušuik, stolhi kanonik v l.jubljani.	Karol FoUak ml., tovarnar v Ljubljani.
Član i: Fran Borštnik, c. kr. profos<?r v p. v Ljubljani; Dr. Ferdo Cekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Doleno, c. kr. prolosor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr.Fran Papež, odvotnik v Ljubljani: B.Remec, ravnatolj trg. šole v Ljubljani: Anton Sušnik, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Viljem Sehweitzer. odvotnik v Ljubljani■ dr. Aleš Ušoničnik, prot. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbio, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton KvžiS, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton OadeŽ, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fin. rač. oficijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr.
rac. rcvident in posestnik v Ljubljani.
rw
Mavino primes o6mejnim Slovencem!
r. ;veu;i. voči prafU. 'scstnik r.: d«?tji;i :• c t. Eero Eausa>er> •ar Lesk o vi c r.ižr r: "c k nos.cs::
Rntor. Beie
ScirensLt trocnnt :r rrrtarsrro ==
AL. KORSIKA v Ljubljani
j ===== h eivcis-ori cesit ; Vrtača St 3
I nsrnar tir	:r-i.r.sna i.:>: s: -.se rc-
■ e:..r narotn t. - ac •: aJei r:
novi cenik za 1. 1915
sc :jd :'-cr:.:-čr: om<. V ra..p. imitc vse m :. ■-: i:—ime :'i c:i scr.i r rvr::itna strjena 2t obimc naroif: sc priporoiair. z odlitnitr.
fooStovanicir. Ri. Eorsika.
f t ^ 5 - • ~ r , , t - A .1 * M r V'' i TI
mm £-Kči»ž mmi » m
: • ' " r •-__
i• n >en a rai ErovEE.E na dotvt ■ t ta., otroštifc dot, rentna m 1'uusta i-ctotoaa jamstvena zav&roiti.
.'uvci. zli od Absoiu ut •. anion: .N . . prtnft • :'•!•» oa ®ridenrtafc j.r. i •■. ' ■ ::ivtr't it po pnen iCtn. Mat; ..; ' art-vnc; koiie-en ; . '.' i. ' . 7 Mttijt jrar iooaot končen.]!';: K i 4314817 V lttit. » «- izpitw'-at<> zb-var : vantciL na dtvtdetiuut čistera dobičr.a . . .K 4J2.2$24t I.oot l»aui«-ri vb i:vi<ei'<»« o lavar .a: • na mi uf r i - s' otira< oc jror. iu>fi.i vat.-
Prospekt. zet oni in pošto nc prosta. Sposobni zastopnik. ~7"j sprejmejo pod najcotc-nej širni pogoji
Razširjale „DOMOLJUBA"!
LJUDSKR POSOJILNICA
repisTrcvant zbl. uce r neomejeno zsrezo	t
Ubijale n:r:c£U'£Vi Ltsia sin i, rritiiijt, v lasti bisi ra^retl bolela JnHu" za frasčiškaisko cerkTiji
:••- -hr&rilrc vloge h vloce v tekočem računu, 2£ katere amč.jo ne samo njeni - zadružniki, Tcrr :•; =====
tudi cela dežela Kranjska 31 o/
4
-/4/o —	_ ihiIH
r-! : • - - 100 kror čistih	i/if^rf*- ™
obreit. 4 75 kror rs leto.	f "' ' " ■ " *
Za r.aiaoanif nr s:	*
komorci. ,Domoliui.fc-.
-'viut Jože. liostiacai aravn:
Tiskala Katoliška
Jcrr Jr r^Tpr • ^rarrn ^"snTT rodb:n&B
krasne ostanke biaga
re obleke sckti}( b?crc. sr»;cc itd.
-psi: vr rrer
: Lc ztvcij K 13— lfpšt frsta -etoj £	najiepša irsta zavoj E 2P —
A JZL.KEE
I cfftr -talnicz t Jur-amorf K'cirL.
trt	• - t	-t» vn«i{
•	.na
Bri nUkt^^^^^^^^^H
:" rac:b£fcEr;Ev saslednik}. fe m. ■
...	i r,i. T'; i T%:i Vei"o*ct it ts.,i»r»
oelauK-IKalK
r-;	-:-•:.. ».'up: sirvanat: » roktrna
rrešac. I ..: ai,a . ...-i- - n.' I. vt.2i--.ri-}- t