ŠTEVILKA 136 LETO XIII 31. JANUAR 1979 brestov obzornik lasilo delovne organizacije CILJI SO ZASTAVLJENI PLAN IN POSLOVNA POLITIKA ZA LETO 1979 Kot smo v našem glasilu že pisali, se letos ob letnem planu dodatno pojavlja tudi poslovna politika. Čeprav je včasih težko opredeliti, kaj zajemata plan in kaj poslovna politika, bi lahko rekli, da daje poslovna politika predvsem osnovne smernice in naloge, ki so neposredno izražene v planu. V tem sestavku bomo zato zaradi večje preglednosti skušali združiti po posameznih poglavjih plan in poslovno politiko, z izjemo ocene o uresničevanju srednjeročnega načrta v obdobju 1976—1978, ki je obdelana samo v poslovni politiki. Povprečne realne letne stopnje rasti v tem obdobju so bile: Izvr- Izvr-Plan šitev šitev 76-80 SRS SRS 76-80 76-80 proizvodnja 20,4 14,3 5,8 družbeni proizvod 27,2 14,7 4,8 izvoz 22,1 21,8 1,0 zaposlenost 2,1 3,2 3,6 osebni doh. 5,0 3,9 3,7 družb, proizvod/delavec 24,5 11,2 1,2 proizvodnja/ delavec 17,9 10,8 2,1 Pri samih številkah se moramo takoj nekoliko omejiti, s^j so realne stopnje rasti dobljene iz indeksov cen, ki niso najbolj pri- merni za oblikovanje knjigovodskih podatkov. Poleg tega je vzeto za osnovo leto 1975, ki je bilo za Brest relativno manj ugodno, zato manjša osnova . vpliva na večje poraste. Do izpolnjevanja plana smo lahko kritični tudi z vidika planiranih stopenj rasti. Primerjava z republiko je precej ugodna, saj kljub omejenim pomislekom lahko trdimo, da je šlo za hitrejšo rast vseh kazalcev kot v republiki. Povedati moramo, da je plan zastavil zelo visoke stopnje rasti, ki pa so bile pogojene tudi z investicijskimi vlaganji. Le-ta pa kasnijo približno leto do dve, saj so vzporedno z rastjo družbenega proizvoda naraščale tudi obveznosti iz dohodka, tako da sredstva, razporejena v poslovni sklad, niso zadoščala za takšen ritem investicij. PROIZVODNJA — NOVOSTI V PROIZVODNIH PROGRAMIH Plan proizvodnje je po temeljnih organizacijah naslednji: v 000 din TOZD Leto 1978 Plan 1979 In- deks Pohištvo 332.925 401.883 121 Masiva 79.237 97.067 122 Žagal- nica 100.269 125.719 125 Gaber 111.656 141.608 127 Iverka 200.999 267.456 133 Tapetni- štvo 59.704 95.812 160 Jelka 76.003 114.085 150 Prodaja 4.146 4.583 110 Skupaj: 464.939 1.248.213 129 Proizvodnja v letih 1978 in 1979 ni povsem primerljiva, saj so netto cene, po katerih je računan plan, za približno 3 odstotke večje od brutto prodajnih cen iz leta 1978. V temeljnih organizacijah — proizvajalkah pohištva — se pojavljajo številne novosti v proizvodnih programih. Potrebe trga ter vse večja konkurenca ostalih proizvajalcev zahtevajo nenehno prilagajanje povpraševanju, če hočemo ohraniti naš položaj na tržišču. Tako je predviden nov program Katarine v hrastu v TOZD Pohištvo,nov regal v TOZD Jelka, izdelava kuhinje Brest 04 in drugih novih modelov v TOZD Gaber in novi vzorci in izdelki v TOZD Tapetništvo. V ostalih temeljnih organizacijah ostaja pro- Zimsko poigravanje narave ob Cerkniškem jezeru gram enak kot v letu 1978, pri čemer se bistveno povečuje proizvodnja kartonaže v TOZD Ža-galnica. PRODAJA — POVEČANJE NA DOMAČEM TRGU Če prodajo v lastnih salonih prikažemo po dejanskih nosilcih —■ temeljnih organizacijah ter izločimo interno realizacijo, je plan takšen: TOZD Ocena Plan In- 1978 1979 deks Pohištvo 316.366 402.317 127 Masiva 58.585 73.319 125 Žagal- nica 85.104 85.787 101 Gaber 104.637 141.540 135 Iverka 148.895 189.996 127 Tapetni- štvo 54.493 95.812 175 Jelka 70.793 111.517 157 Prodaja 19.390 27.201 140 Skupne dejav. 2.684 2.800 104 Skupaj: 860.947 1.130.289 131 V letu 1979 lahko pričakujemo dve nasprotujoči si silnici, ki bosta vplivali na prodajo naših izdelkov. Prvo tvorijo predvideni ukrepi, ki izvirajo iz resolucije, saj je osnovni namen skrčiti vse oblike porabe. To bo nedvomno vplivalo na samo maso potrošniških kreditov, pa tudi na manjšo rast kupne moči. Po drugi strani pa je stanovanjska izgradnja pod dinamiko srednjeročnega programa razvoja, zato ji je dan poseben poudarek. Znano je, da je ravno stanovanjska izgradnja zavirajoči ali pospešujoči dejavnik pri prodaji izdelkov lesne industrije, zato lahko tudi v letu 1979 pričakujemo živahno povpraševanje. K temu naj še dodamo, da bo prodaja naših izdelkov omogočena tudi z razširitvijo lastne prodajne mreže, ki bo predvidoma prodala- 16 odstotkov naše prodaje pohištva na domačem trgu. Izvoz je planiran z indeksom 92 v primeri z letom 1978. Vzrokov za takšno stanje je več. Lesna industrija je delovno intenzivna, zato postajajo v cenah vse bolj konkurenčne dežele z viškom in zato cenenostjo delovne sile — to pa so predvsem dežele v razvoju. Teh razlik v ceni naša lesna industrija še ni sposobna nadomestiti z boljšo kvaliteto in oblikovanjem. Če k temu dodamo še neorganiziranost .ponudbe ter vprašanje izvoznih stimulacij, je jasno, da je razlika med domačo in izvozno ceno tako velika, da so temeljne organizacije objektivno zaradi doseganja zadostnega dohodka prisiljene manj izvažati. DELITEV DOHODKA — RAZLIKE V VLAGANJIH V POSLOVNI SKLAD TEMELJNIH ORGANIZACIJ Osnovne kategorije delitve celotnega prihodka so: v 000 din Celotni TOZD pri- hodek Dohodek Čisti dohodek Poslovni sklad Pohištvo 419.179 188.738 122.729 17.170 Masiva 98.936 51.703 37.028 136 Žag. 126.330 38.207 25.840 21 Gaber 142.379 48.325 30.356 10.591 Iverka 262.383 59.353 25.500 258 Tap. 95.812 23.538 15.513 4 Jel- ka 114.487 43.654 26.919 3.905 Pr. 201.823 44.816 35.141 1.144 SD 53.410 31.562 30.409 — Skupaj 1.514.739 529.896 349.435 33.229 Če primerjamo devetmesečne rezultate po temeljnih organizacijah in na tej osnovi ocenimo letne rezultate, vidimo, da gre za precejšnje povečanje celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, vendar so vlaganja v poslovni sklad še vedno majhna glede na potrebe razvoja. Vzrok je v tem, da so tudi vsa izdvajanja za skupno in splošno porabo v pretežni meri vezana na dohodek oziroma brutto osebne dohodke, kar seveda za seboj ustrezno potegne tudi te prispevke. Tako dosegajo zadovoljiva vla; ganja v poslovni sklad samo tri temeljne organizacije, medtem ko ostale iz poslovnega sklada ne pokrivajo niti plasmanov — to je sredstev, ki jih začasno odtujimo iz tega sklada. Na manjši poslovni sklad pa vsekakor vpliva tudi skupna poraba, iz katere moramo pokrivati tudi regres za prehrano med delom. ŠE VEDNO POMANJKANJE VIROV OBRATNIH SREDSTEV Viri obratnih sredstev so za nemoten obseg proizvodnje zagotovljeni v temeljnih organizacijah Pohištvo, Masiva in Žagal-nica, medtem ko jih pri ostalih zmanjkuje. Za Brest kot celoto je sicer predviden presežek virov sredstev, vendar bodo glede na manjšo prodajo v prvem polletju nastopale težave z likvidnostjo. Ker so možnosti za pridobitev dodatnih virov obratnih sredstev pri poslovni banki zelo majhne, bo likvidnostno stanje vplivalo tudi na zagotavljanje sredstev za investicije. (Konec na 2. strani) »Zaključni računi Zakon o združenem delu določa pravice in obveznosti delavcev, da nenehno spremljajo rezultate svojega dela in rezultate poslovanja od temeljne do sestavljene organizacije v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih. Pravica in dolžnost delavcev je, da v svojem in v družbenem interesu družbena sredstva uporabljajo, nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo. Prav zato je še posebej pomembno kritično obravnavati rezultate gospodarjenja na podlagi podatkov ob zaključnem računu. Osnova za temeljito obravnavo zaključnih računov je vsekakor celovit prikaz rezultatov gospodarjenja v preteklem letu, da bi delavci lahko smotrno odločali o dohodku svoje organizacije, ugotavljali njene dosežke in slabosti ter sprejemali potrebne ukrepe za odpravljanje le-teh. Na osnovi spoznanja, da smo vidno napredovali v samoupravni organiziranosti združenega dela, da pa prepočasi spreminjamo dejanski položaj delavca pri odločanju o razširjeni reprodukciji in o uresničevanju dohodkovnih odnosov ter da zaostajamo v prizadevanjih za večjo produktivnost dela in zmanjšanje proizvodnih stroškov, spodbujamo sindikati aktivnost za celovito oceno gospodarjenja v letu 1978. Naj pri tem opozorim, da ne gre za kampanjsko enkratno akcijo, ampak naj bi postala stalna ob periodičnih obračunih. Z njo želimo predvsem doseči: — bistveni premik pri uveljavljanju delavca kot nosilca odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela na osnovi temeljitih analiz in ne površnega obravnavanja zaključnih računov; — sprotno preverjanje uresničevanja sprejetih načrtov ter takojšnje ukrepanje, če zastavljeni cilji morda niso doseženi; — krepiti zavest delavca, da smotrno gospodari s sredstvi ustvarjenega dohodka in čistega dohodka v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenja in s samoupravno dogovorjenimi interesi in cilji razvoja; — povečati odgovornost poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili za predlaganje razvojnih in poslovnih odločitev ter za dosledno izpolnjevanje svojih obveznosti; — večjo zavzetost osnovnih in dragih organizacij Zveze sindikatov za hitrejše uveljavljanje zakona o združenem delu v praksi ter za smotrno upravljanje delavcev z družbenimi sredstvi. Da bi zagotovili temeljito razpravo v temeljnih organizacijah, sindikati terjamo od strokovnih služb, da do konca januarja dajo analizo gospodarjenja v letu 1978 v razpravo. Analiza mora vsebovati razumljive podatke s komentarji, ki omogočajo samoupravno odločanje delovnih ljudi. Zato je osnovnim organizacijam posre- dovan poseben pripomoček za pripravo take analize. Podatki morajo biti prikazani primerjalno s planom in s podatki iz prejšnjih let ter z informacijo o stanju sorodnih in dohodkovno povezanih organizacij združenega dela. Vsebovati mora podatke o vzrokih, ki so vplivali na rezultate poslovnja, posebej pa kritično oceno lastnih naporov za uspešnejše gospodarjenje in oceno vseh možnih posledic različnih predlogov do končne delitve ustvarjenega dohodka in čistega dohodka v letu 1978. Razpravo na sindikalnih skupinah o taki analizi morajo zagotoviti osnovne organizacije. Predloge iz razprav v sindikalnih skupinah so dolžni obravnavati izvršni odbori na razširjenih sejah ter oblikovati svoje predloge za boljše gospodarjenje. S tako izoblikovanimi stališči iz sindikalnih skupin je treba nato preiti na zbore delavcev, ki sprejmejo stališča za izboljšanje gospodarjenja in obravnavajo takrat že dokončni zaključni račun. Na osnovi tako opravljene razprave na zborih delavcev lahko delavski svet dobi pooblastilo, da dokončno sprejme zaključni račun, razen, če ugotovi bistvene napake v samem zaključnem računu ali predlaga bistvene spremembe. Sestavni del razprav na sindikalnih skupinah in na zborih delavcev je tudi analiza gospodarjenja in uresničevanja programov samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Te analize so skupnosti dolžne pripraviti pravočasno, da bi jih lahko temeljne organizacije in delovne skupnosti vključile v obravnavo. Pri obravnavi teh analiz v sindikalnih skupinah je treba vključiti v razpravo vodje delegacij in delegate, ki ta vprašanja poznajo. Ne nazadnje naj opozorim, da mora v obravnavi analiz aktivno sodelovati tudi delavska kontrola na osnovi svojega pravilnika in programa dela. Po končanih razpravah je prav, da vsaka osnovna organizacija tudi politično oceni opravljene naloge in ugotovi, kako so uspeli pritegniti delavce in jih vključiti v temeljito razpravo, še posebej pa, kakšna je bila naša organiziranost in kadrovska usposobljenost. Naj na koncu omenim, da so pri izpolnitvi te naloge dolžne sodelovati vse družbeno politične organizacije in strokovne službe, da bi čim bolje uspeli. Delo pri sušilnem kanalu v TP Cerknica ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 IN TEŽAVE 08 NJEGOVEM SESTAVLJANJU Pravice in obveznosti delavcev, da nenehno spremljajo rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije, so zapisane v zakonu o združenem delu. Rezultati poslovanja se ugotavljajo letno ob zaključnem računu in med letom s periodičnimi obračuni vsake tri mesece. S tem so ustvarjeni osnovni pogoji za spremljanje rezultatov gospodarjenja med letom, ker se ob vsakem obračunskem obdobju izdela celotni predlog začasne delitve dohodka na osnovi planskih obveznosti in sprejetih samoupravnih sporazumov. Ob zaključnem računu je treba izdelati končni obračun, s katerim se v bistvu opravi in potrdi dokončna delitev dohodka na sklade —- na osnovi že zastavljene politike med letom. Zmotno bi bilo čakati samo na rezultate po zaključnem računu in samo takrat kritično obravnavati rezultate gospodarjenja, odločati o dohodku, ugotavljati dosežke in slabosti ter sprejemati ukrepe. Zato se morajo vsi družbeni dejavniki v temeljni organizaciji ustarjalno vključevati v vsa dogajanja že med letom in ne čakati na zaključni račun, s katerim v bistvu samo potrdimo pretežni del že uresničenih delitvenih odnosov, za katere smo se dogovarjali ob sprejemanju letnega plana. Tako kot smo izdelali ob vsakem periodičnem obračunu poslovno poročilo o rezultatih in gospodarjenju temeljnih organizacij, bo ob zaključnem računu izdelano obširnejše poslovno poročilo, v katerem bodo obdelana področja proizvodnje, prodaje na domačem trgu in v izvozu, na- bave, kadrovske zadeve, investicijska vlaganja in celotno finančno poslovanje z delitvijo, imelo pa bo tudi splošni del, ki zajema podatke iz registra in zastopanja delovne in temeljnih organizacij, o delu organov upravljanja, spremembah samoupravne zakonodaje in podobno. V izdelavo poslovnega poročila so tako vključene vse strokovne službe. Podobno kot za leto 1977 bomo tudi za zaključni račun za leto 1978 dali v tisk izvleček iz poslovnega poročila, ki ga bodo prejeli vsi delavci Bresta. Izdelava zaključnega računa je v pristojnosti ekonomsko-finanč-ne službe. Pred tem pa je cela vrsta podatkov obdelanih na računalniku v službi za avtomatsko obdelavo podatkov, opraviti in obdelati je treba inventure nedokončane proizvodnje ter osnovnih sredstev. Obdelava na računalniku je mesečno opravljena v dogovorjenih rokih, vendar je ob zaključku leta ta rok nekoliko daljši, ker je treba v obdelavo zajeti tudi vse morebitne popravke. Posebna pozornost je posvečena obdelavi realizacije — terjatvam do kupcev in obveznostim do dobaviteljev. Predvsem od pravilnega zajemanja plačane realizacije s strani kupcev za izdelke in storitve je odvisen tudi pravilni rezultat oziroma ugotovljeni celotni prihodek temeljne organizacije. Če želimo to tudi zagotoviti, moramo vse terjatve s kupci uskladiti in prejeti za te terjatve tudi plačila ali pa plačilne instrumente (ček, menica). Delo pri usklajevanju terjatev do kupcev in ugotavljanju plačane realizacije zaradi pomembnosti glede na dohodek ob zaključku leta traja nekoliko dalj časa kot ob periodičnih obračunih med letom. Kljub temu smo se dogovorili, da mora biti to delo opravljeno še pred koncem januarja, tako da bo izdelava predloga bilance uspeha omogočena najkasneje do 9. februarja. Do takrat bo v celoti izdelano tudi poslovno poročilo. Poslovnih poročil bo izdelanih toliko, da jih bodo dobili vsi delegati delavskih svetov in vsi vodstveni delavci. Za vse delavce Bresta pa bomo dali v tisk nekoliko skrajšano besedilo z vsemi najvažnejšimi podatki o proizvodnji, prodaji, nabavi, finančnem poslovanju s predlagano delitvijo, o gibanju osebnih dohodkov in o stanju obratnih sredstev. Ta informacija pa nam bo dostopna šele okrog 10. februarja. T. Zigmund Giip so zastavljeni (Nadaljevanje s 1. strani) DOKONČANJE ŽE ZAČETIH INVESTICIJ Sredstva za investicije so v letu 1979 omejena zaradi: — predvidenih likvidnostnih težav, — planirana amortizacija skupaj z vlaganji v poslovni sklad bo komajda pokrivala odplačila glavnine kreditov, — ni na voljo prostega dela poslovnega sklada za investicije. Iz teh razlogov je potrebno v letu 1979 zagotoviti najprej dokončanje že začetih investicij: rekonstrukcije v TOZD Pohištvo in TOZD Gaber, izgradnjo kotlovnice v TOZD Jelka in izgradnjo kapacitet ognjevarnih plošč. Vsa ostala vlaganja, ki so opredeljena v planu, pa bodo morala biti odvisna od likvidnostnega stanja posamezne temeljne organizacije in Bresta kot celote. OSEBNI DOHODKI — ENAKA STARTNA VREDNOST TOČKE Za izračun osebnih dohodkov je vzeta enaka startna vrednost točke za vse temeljne organizacije, razen pri TOZD Jelka, ki ima drugačno analitično oceno del in opravil. Na tej osnovi je plan mesečnih netto osebnih dohodkov naslednji: TOZD Leto 1978 Plan 1979 In- deks Pohištvo 4.535 5.361 118 Masiva 4.357 5.272 121 Žagalnica 4.467 5.226 117 Gaber 4.386 5.263 120 Iverka 5.559 6.726 121 Tapetništvo 4.425 5.133 116 Jelka 4.864 5.510 113 Prodaja 5.988 6.815 114 Skupne dej . 6.116 7.217 118 Skupaj: 4.840 5.711 118 Izračun povprečnih osebnih dohodkov izhaja iz enotne točke, dosežene v letu 1978 in posebnosti posameznih temeljnih organizacij. Nižji indeks za TOZD Jelko izvira iz večje osnove v letu 1978, za TOZD Prodajo pa iz strukture zaposlenih, ki predvideva večje število zaposlenih na delih in opravilih z nižjo ana-tično oceno. Plan postavlja pred nas torej zahtevne naloge, ki pa jih moramo s skupnimi prizadevanji tudi uresničiti. P. Oblak Načela in resničnost Z OSEBNIMI DOHODKI NI VSE TAKO KOT JE DOGOVORJENO Enotnost in osebni dohodki. Ne enaki osebni dohodki, temveč enaka merila. Vsega življenja naprej ? Čeprav je prišlo v BRESTU do samoupravne in poslovne decentralizacije najprej že v letu 1965 in kasneje — poglobljeno — v letu 1973 z organiziranjem temeljnih organizacij, nastopa BREST v samoupravnem in poslovnem življenju kot dokaj enotna delovna organizacija. Gotovo je to mogoče v precejšnji meri zato, ker so vse glavne odločitve obravnavane v vseh prizadetih temeljnih organizacijah, podprte z razlogi in šele potem sprejete. Prav tako smo vedno usklajeno sprejemali tudi vse bistvene, pa celo manj pomembne odločitve s področja delitve osebnih dohodkov in s področja delitve sredstev za osebno in skupno porabo. To nedvomno zaradi tega, ker gre za področje, ki zavoljo svoje občutljivosti lahko ugodno ali pa zaskrbljujoče vpliva na celotno drugo življenje in delo. Tako smo pred nekaj leti vnesli v naše samoupravne splošne akte pomembno načelo: za enako delo približno enako plačilo. S tem smo želeli doseči predvsem dvoje. Prvič, da bi zadostili občutku pravičnosti in drugič, da bi preprečili pretirano »preseljevanje« delavcev iz ene poslovne enote oziroma kasneje iz temeljne organizacije v drugo. Da bi lahko ugotavljali, kaj je »enako delo«, smo se dogovorili za enotno metodologijo merjenja vrednosti dela v vseh poslovnih enotah oziroma kasneje v vseh temeljnih organizacijah. Kasneje, zlasti pa po uveljavitvi zakona o združenem delu, smo prej omenjeno načelo nekoliko prilagodili novim družbenim pogledom. Pomembno je, da je delo koristno. Koristno pa je, če ti ga je nekdo pripravljen plačati. Tako se ustvarja dohodek. Zaradi tega morajo biti po novem osebni dohodki odvisni tudi od dohodka temeljne organizacije, v kateri delavec dela in zaradi tesnih gospodarskih povezav zlasti tudi od dohodka delovne organizacije kot celote. Da bi lahko upoštevali vse omenjene dohodkovne povezave, je še vedno pomembno, da imamo enaka merila. Le tako bomo vedeli, kaj nam posamezni osebni dohodek predstavlja. Tu pa so se že pojavile težave. Pred časom smo se dogovorili, da bomo v BRESTU prešli iz tako imenovane AODM metode na VZD metodo za merjenje vrednosti dela. Zdaj se pojavlja že nova metoda z oznako VZD I. Istočasno so v skoraj vseh temeljnih organizacijah »sfrizirali« še veljavno AODM metodo, drugod delno vpeljali novo, delno obdržali staro in podobno. Težko bi zatrjevali, da gre po vsem tem se za metodičen, sistemski nastop. Podobno se je pojavila vr- ni mogoče stlačiti na papir. Kako sta negotovosti tudi pri drugih oblikah osebnih dohodkov oziroma prejemkov. Vzrokov za grobo nakazano stanje je več in jih je v kratkem sestavku pravzaprav težko poglobljeno ugotavljati. Zgolj telegrafsko nanizani bi kot verjetni bili po mnenju pisca naslednji: —■ organizacijska razvejanost BRESTA kot velike delovne organizacije; — stalne spremembe v zakonodaji in v panožnem sporazumevanju; —- nenehno družbenopolitično ocenjevanje posameznih metod in meril ter pogoste spremembe v takih stališčih oziroma ocenah; — formalno-pravno izredno zapleten in težko izvedljiv postopek za neoporečen sprejem meril s tega področja; —■ občasni upravičeni in neupravičeni pritiski posameznih skupin delavcev zlasti na »kritičnih« delih in nalogah na takojšnje povečanje osebnih dohodkov; — kršitve sporazumov, ne da bi sledile sankcije. Nedvomno se v tem »kriznem« stanju odsevajo določeni premiki v naši miselnosti in v dejanskih posledicah v zvezi z delitvijo dohodka, zlasti pa osebnih dohodkov. Ni naključno, da se tudi sindikat ne zavzema več za milimetrsko natančno sindikalno listo, temveč za stališča, iz katerih bo razvidno, do kolikšne mere je družbeno smotrno določati osebne dohodke in različne druge osebne prejemke. To pomeni, da se bo poslej sindikat bolj zavzemal za dohodek in za odvisnost porabe od dohodka. Pri tem pa seveda še naprej ostaja nerešenih precej vprašanj iz okvira delovne organizacije in posamezne temeljne organizacije, v kateri tudi ne znamo vseh okoliščin predvideti vnaprej in jih urediti v naših aktih. Z. Zabukovec Kdaj novi računalnik? Lani smo si intenzivno prizadevali za pridobitev ustreznih soglasij republiških in zveznih organov, ki so potrebna za zamenjavo našega računalnika. Vsa soglasja in sklepe smo že dobili. Novi računalnik — IBM 370/138 leta. Zmogljivosti izbranega računalnika so precejšnje, saj naj bi bila hitrost obdelav najmanj trikrat večja kot je hitrost sedanjega. Omogočal naj bi delo le v eni izmeni, pa tudi daljinsko obdelavo podatkov; posamezne obdelave bodo lahko redno sprotne, hitreje bomo lahko uvajali tudi nova področja obdelave. Zmogljivosti računalnika so tolikšne, da bi na njem lahko obdelovale podatke tudi druge delovne organizacije in skupnosti v občini (poleg BRESTA, KOVINOPLASTIKE, LIV-a in TRANS-AVTA). Delavci v službi za avtomatsko obdelavo podatkov se že intenzivno pripravljamo na zamenjavo. Spoznati moramo vse možnosti, ki jih ima tako velik sistem in se moramo zato vsi temeljito dodatno izobraziti. Programe za vtečene obdelave je treba preurediti in prilagoditi za delo na novem računalniku. Nekatere redne obdelave pa bomo spremenili in modernizirali. Intenzivno pa delamo tudi pri razvijanju obdelav za nova področja, ki jih še ne obdelujemo (planiranje, lansiranje dokumentacije, saldakonti dobaviteljev ...). Višjo strokovno raven pa je treba doseči tudi pri uporabnikih računalniških storitev. Za nekatere delavce bodo organizirani posebni tečaji, instruktaže, razgovori in podobno. naj bi dobili v začetku letošnjega Najbolj pa se bomo vsi pripravljali na nov delovni režim, ki ga bo zahteval novi računalnik, tako da bomo ažurno, pravočasno in točno pošiljali vse vhodne podatke oziroma izhodne informacije. Poslovno disciplino bomo morali spraviti na bistveno višjo raven. Tudi novi računalnik nam ne bo sam dal ničesar. Zato se moramo vsi potruditi, da bi možnosti, ki jih ima, izrabili v kar največ ji meri. Glavna korist pa je, da bi bili naši delavci in organi kar najbolj sproti in objektivno obveščeni o sedanjem, preteklem in prihodnjem poslovanju. J. Otoničar Naš dosedanji računalnik IZ TOZD POHIŠTVO — TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA V okviru rekonstrukcije tovarne je začel obratovati že drugi stroj. To je nova mozničarka WEEKE. Novi stroj je zamenjal staro mozničarko, ki bo generalno popravljena, potem pa bo vrnjena v proizvodni proces. — Osnovna organizacija sindikata je minule dni razpravljala o vprašanjih osebnega nagrajevanja. V razpravi so sodelovali vsi člani, saj je to vprašanje, ki tare vse delavce, v razpravi je bilo ugotovljenih več vzrokov za nizke osebne dohodke in sicer stalno naraščanje cen materialov, vse večje obveznosti, seveda pa tudi prenizka produktivnost, ki zadnje čase sploh ni zadovoljiva. Sindikat meni, da se moremo vsi bolj prizadevati, posebno skrb pa posvetiti investicijam, tako bi lahko več in kvalitetne j e proizvajali, kar bo dalo boljše rezultate in seveda tudi višje osebne dohodke. j industrija pohištva Jugoslavija j telefon 615-602 Pilili t&rp f ttoit .- o SCi -gtsvk- ttevočSifn© * evo u -r'-c / hvc-iTi- satenu i ‘tebi?! nsm-rt.i* -. Ete v&oma povoij-n kreditnih u$iuvim» UZ UCUAČU cd 10 px,tetc% h v/ ?-r j na meksi-•- rok ut#ats u i nstej«;.? ijs ■- »Brest* ; jS u torne šlo sc može ; industrij pohiifvs - j kuudl u fdsteenlima. fcojL Cerknica. - posteje ne- ! tipet, ra sobi svojstven pite;?: TO dane... ovaj vie- L ?*ečte. črne .:?od?Hs ■' teenste pr neti Din je vto- .. ; ; P*isvek>i6&- 1 vo\jxr> tis ss nepun m;e- j • rje PteteiU, Svo ovc, uga i sec dane poje šsteks j neophudsn kvatesi \r- ' j ove ka.ier-tbteke Rodine I rasnpiaŽP rP j c-sfvcrv /r- r.'3 imnrosikte.i i GS.c par. - Iz popularne sarajevske revije VEN (nekaj takega kot naš STOP) o našem pohištvu in delu prodajalne v Sarajevu. Naše nove prodajalne po Jugoslaviji nadvse uspešno poslujejo v zadovoljstvo številnih potrošnikov Z letošnjega pariškega sejma pohištva Mednarodni sejem pohištva v Parizu je bil od 11. do 15. januarja na razstavnem prostoru Porte de Versailles na približno 110.000 kvadratnih metrih. Na njem je razstavljalo 632 francoskih in 365 drugih — tujih razstavljalcev, med njimi tudi iz Jugoslavije. Razstavljale! so prikazali opremo za različne namene. Tako je bilo moč zaslediti vse vrste rustikalnega in modernega pohištva, kuhinjske in vrtne garniture, postelje, pa tudi druge izdelke za notranjo opremo. Na tem sejmu je prevladovalo rustikalno pohištvo, katerega je bilo toliko, da je marsikateremu obiskovalcu zasenčilo lepoto preprostega in poceni pohištva. Kaj je temu vzrok, je težko reči; jasno pa je, da se zahod najbolj prilagaja trgu. Opaziti je tudi vračanje k baročnemu slogu, vsaj kar zadeva industrijsko oblikovanje. Vprašanje pa je, če je to z gospodarskega in socialnega vidika, pa tudi iz vidika funkcionalnosti in estetike upravičeno. Za trgovino in tehnologijo pa ostaja vprašljivo, ali je takšen iz delek, upoštevajoč povpraševanje — ne glede, ali gre za kratko ročno ali dolgoročno prodajo — smotrn. Živo nasprotje takšnim izdelkom so bile moderno in funkcionalno oblikovane dnevne sobe, ki pa so bile po številu na tem sejmu »bele vrane«. Med njimi bi le redke zadovoljile vsaj polovico zahtev po moderno oblikovanem pohištvu. Če pomislim na letošnji beograjski sejem, bi rekel, da smo pri nas v tej smeri bolj napredovali, šepata pa nam kvaliteta izdelave in uporaba oplemenitenih gradiv. Takšnih težav zahodne in severne evropske države očitno nimajo, saj so pri njih cene izdelkov zvečine nižje kot pri nas. Drugačen občutek smo dobili, ko smo si ogledovali tapetniške izdelke in stole. Nedvomno je opaziti precejšnjo drznost, pa tudi oblikovalne sposobnosti sodobnih oblikovalcev. Uspeli so pripraviti takšne izdelke, ki so v različnih kombinacijah gradiv zelo prikupni, preprosti in poceni v primerjavi z našimi. Kombinacije krivljenega lesa, kovine, stekla ali plastike s tapetniškimi izdelki so večkrat zelo posrečene. Izdelava foteljev brez ogrodja je, sodeč po tem, da je bilo to dokaj pogosto opaziti, že stvar, ki je dobro raziskana. Kaj je posledica tega, verjetno ni potrebno posebej omenjati. Ob tej priložnosti bi želel sprožiti razmišljanje o prihodnji tehnologiji krivljenega lesa pri nas in o možnostih za uporabo novih gradiv v proizvodnji tapetništva (ogrodja). Tudi pri kuhinjah se pojavljajo nadrobnosti, ki bi morda rešile nekatere konstrukcijske težave pri naših kuhinjah. Rešitev kota s postformingom je tehnološko očitna. Štedilnik, postavljen v kot, razdeli delovno ploščo na tri dele in spoji so ravni. Tako bi bil kot pri kuhinjah bolj funkcionalno izkoriščen, pa naj gre za spodnje ali za viseče omarice. Končno lahko omenim, da so šli oblikovalci čez vse normalne meje, ko so za sejem pripravili nemogoče spalnice iz gradiv, ki so za povprečnega človeka nedosegljiva in v nekaterih primerih smrtno nevarna. Je pa res, da je bilo videti tudi lepo in okusno oblikovane spalnice. Na tem sejmu so spalnice dobesedno uresničile pregovor »za malo denarja malo muzike« (vsaka postelja ima stereofonske naprave). Pariški sejem nam je torej pokazal, da je potrebnega več poguma in več raziskav in da je treba uvajati nove ali izboljšati dosedanje tehnološke postopke. T. Žagar Naloge sindikata po kongresih Sklepi in stališča, ki so jih sprejeli sindikalni kongresi, so med članstvom naleteli na lep odziv. Še več. Članstvo pričakuje izboljšanje stanja povsod, kjer z dosedanjim delovnim učinkom ni bilo zadovoljno. Kongresne usmeritve se nanašajo na vsa družbena, politična in gospodarska vprašanja razvoja ter na sistem organiziranja in delovanja sindikata. Večina nalog je stalnih, vezanih na daljši rok. Opredeljene so le usmeritve. Za neposredne akcije, od katerih je odvisen uspeh, pa se moramo sproti dogovarjati. Seveda ne moremo od kongresov pričakovati odgovorov na vsa vprašanja in za vse primere, niti zahtevati rešitev brez lastnega prizadevanja. Kongresne naloge so pisane za vse članstvo, zato je tudi uspeh pri njihovem uresničevanju odvisen od dejavnosti slehernega člana. Zaradi obsežnosti in velikega števila nalog bi bilo nesmotrno načenjati vsa vprašanja obenem, še posebno v osnovnih organizacijah sindikata, ko vemo, da teh dejavnosti ne bi zmogle. Vendar pa stojimo v sindikatih pred nalogami, ki so časovno opredeljene in s katerimi nikakor ne moremo odlašati. Pri tem gre tudi za istočasnost dejavnosti, ki so dogovorjene v vsej Sloveniji. Pri tem gre za dve pomembni nalogi: akcijo »zaključni računi« in akcijo o ocenjevanju samoupravne organiziranosti in usklajevanja normativnih aktov delovnih organizacij z določili zakona o združenem delu. S prvo akcijo želimo doseči kar najboljši način obravnave zaključnih računov, ki naj prinese novo kvaliteto v odločanju o neodtujljivih pravicah delavcev. Važno je, da za obravnavo gospodarskih rezultatov pridobimo dovolj časa, da se izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata skupaj z odgovornimi strokovnimi delavci pravočasno in kvalitetno pripravijo na razlage po sindikalnih skupinah. Še posebno pomembna je vsebina obravnav, ki mora odgovoriti na bistvene elemente gospodarjenja ter kritično oceniti naše slabosti. Vse skupaj pa mora biti posredovano kar se da v razumljivi obliki. Vedeti moramo tudi, da se akcija ne bo zaključila 28. februarja, temveč mora prerasti v nenehno spremljanje gospodarjenja z možnostjo pravočasnega ukrepanja. Druga akcija, pri kateri ima sindikat vlogo pobudnika, je povezana z uresničevanjem zakona o združenem delu. Ugotavljanje, kaj je bilo storjenega do 11. 12. 1978 na področju usklajevanja samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu, je več ali manj za nami. Stojimo pa pred kvalitetnim ocenjevanjem teh aktov ter preverjanjem, kako se zapisana načela uresničujejo v neposrednem življenju. Pri tem pa bo potrebno razviti sodelovanje s strokovnimi skupinami, komisijami in družbenim pravobranilstvom. Tudi ta akcija ni en- kratna, temveč zavezuje osnovne organizacije, da stalno spremljajo uresničevanje zakona o združenem delu v njihovih okoljih. Te zahtevne in pomembne dejavnosti pa ne smejo biti vzrok za nedelavnost pri reševanju ostalih sprotnih vprašanj, s katerimi se dnevno srečujemo po osnovnih organizacijah in smo jih začrtali v programih dela. Povsod tam, kjer še niso uspeli sklicati letnih konferenc in sprejeti programov dela sindikata, tako kot smo se pred časom dogovorili, je treba to opraviti čimprej. Ob tem je potrebno tudi kritično oceniti delo izvršnih odborov, jih po potrebi kadrovsko okrepiti in' poskrbeti za njihovo izobraževanje. R. Ponikvar V okviru rekonstrukcije v Tovarni pohištva Cerknica je bila že montirana nova mozničarka Nov splošni akt o delovnih razmerjih Ob uresničevanju zakona o združenem delu moramo tudi delovna razmerja uskladiti z določili tega zakona in z drugimi predpisi, ki urejajo to področje, predvsem z republiškim zakonom o delovnih razmerjih. Do sedaj smo imeli delovna razmerja urejena v samoupravnem sporazumu o ureditvi skupnih vprašanj za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu; izobraževanje, obveščanje, stanovanjske zadeve, osebne dohodke in varstvo pri delu pa s posebnimi samoupravnimi splošnimi akti. Po določilih zakona o združe-dem delu in zakona o delovnih razmerjih pa se nekatere temeljne stvari s področja delovnih razmerij urejajo v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo oziroma v delovno skupnost, ki smo jih že sprejeli, ostale stvari pa se neposredneje uredijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in v drugih samoupravnih splošnih aktih. V drugi polovici preteklega leta smo pripravili in obravnavali teze za to področje, sedaj pa bo v kratkem šel v javno razpravo os- Decembrski referendum IZIDI DECEMBRSKIH REFERENDUMOV nutelc novega akta o delovnih razmerjih. O novostih, ki sta jih na to področje prinesla že omenjena zakona, smo se v našem glasilu že dokaj podrobno seznanili v preteklem letu, zato jih ne bi še enkrat ponavljali. Oba omenjena zakona nekatere stvari zelo nadrobno in natančno urejata, zato so te zadeve kar povzete iz zakonov in zapisane v tem novem aktu. V osnutku novega akta so tudi že upoštevane nekatere pripombe, ki so bile oblikovane ob tezah za to področje. Rad pa bi opozoril še na nekatere pomembnejše stvari, ki jih delavci sami določijo in uredijo v tem aktu in katere bi morali dobro pregledati med javno razpravo in dati morebitne boljše in sprejemljivejše predloge za rešitev teh stvari. Te zadeve so predvsem: način in postopek poprejšnjega preizkusa strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti; pogoji in primeri, v katerih je potrebno poskusno delo; potek, način in trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela; primeri in pogoji za sklenitev delovnega razmerja za določen čas; organizacija, trajanje in potek pripravniške dobe, program, vodstvo pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj med trajanjem pripravniške dobe; primeri razporejanja na druga dela oziroma naloge; primeri, ko je delavec dolžan opravljati dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti; določitev delovnega časa in njegova razporeditev; primeri, ko so delavci dolžni delati prek polnega delovnega časa; osnove in merila za določitev dolžine letnega dopusta; primeri, ko delavec lahko izrabi letni dopust v več delih; primeri in pogoji odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin s pravico nadomestila osebnega dohodka in brez pravice nadomestila osebnega dohodka; pravico delavke, ki rodi dvojčke ali hkrati več živo rojenih otrok, oziroma težje telesno ali duševno prizadetega otroka do podaljšanega dopusta; določitev kršitev delovnih obveznosti; določitev, za katere hujše kršitve delovnih obveznosti se lahko izreče disciplinski ukrep, denarna kazen oziroma prenehanje delovnega razmerja; primeri in višina pavšalne odškodnine; primeri, ko je delavec lahko začasno odstranjen z dela in razporejen na druga dela ali začasno odstranjen iz temeljne organizacije; določitev del, za katera se lahko sklene pogodba o delu. Ker gre torej za pomembne stvari, bo treba osnutek samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih dobro proučiti in predlagati morebitne drugačne rešitve posameznih zadev, da bi bilo področje delovnih razmerij kar najbolj urejeno. A. Perčič NASI LJUDJE Vedno nasmejana, nikdar utrujena, pripravljena za kakršnokoli delo v tovarni in izven nje, odkrita v besedi oziroma kot bi se reklo: »brez dlake na jeziku.« V Tovarni pohištva Martinjak se je Joža Godeša zaposlila 15. maja 1963. leta in sicer v oddelku lakirna, kjer dela tudi še danes. Petnajst let dela z brizgalno pištolo v roki, v delovnem prostoru, kjer so težavni delovni pogoji, kjer »vladajo« hlapi lakov. Ne pritožuje se. »Z delom sem zadovoljna, s sodelavkami se dobro razumem, skratka, na delovno mesto se ne pritožujem. Včasih je bilo teže. Naj omenim samo mrvico iz preteklosti, ko v oddelku ni bilo kabin z vodno zaveso, ko je bil lak za potapljanje elementov v odprtih posodah, ko je bil prostor prepoln strupenih hlapov, ko ni bilo trakov in transportnih sredstev... To so bili zares izredno težki delovni pogoji. Tehnološke težave smo sedaj skoraj popolnoma obvladali. Skratka zadovoljna sem. Kljub temu pa me eno vprašanje vendarle teži. V tovarno hodim zaradi zaslužka, ta pa je nekoliko prenizek. Jezi me, da že v okviru Bresta enaka delovna mesta niso tudi enako plačana. Res nisem kriva, če delam v Martinjaku in ne v kakšni drugi temeljni organizaciji. Obveščena sem, da so na organih upravljanja obljubili, da bodo letos delovna mesta glede na pogoje dela in na zahtevnost v našem sistemu nagrajevanja izenačena. Mislim, da je to edino prava rešitev, ki vodi k večji skladnosti in k večji delovni prizadevnosti v tovarni.« »S čim se ukvarjaš v prostem času?« jo vprašam. ■ • T V a A -v ’ - , , Pohištvo Iverka Masiva Žagalnica Gaber Jelica Tapetništvo Prodaja Sk. dejavn. Sam. spor. o sprem, v org. del. organiz. Sam. spor. o združitvi v DO Sam. spor. o razpored, sred., pravic in obveznosti Sam. spor. o združ. dela delavcev v TOZD Ud. ZA Ud. ZA Ud. ZA Ud. ZA Ud. ZA Ud. ZA Ud. ZA Ud. ZA Ud. ZA 80,66 61,95 82,9 64,5 90,03 69,77 96,5 82,5 94,04 83,44 88,4 67,4 86,50 65,08 79,24 71,22 91,3 85,4 638 490 126 98 280 217 193 165 142 126 160 122 109 82 168 151 169 158 80,66 62,58 82,9 61,2 90,03 72,67 96,5 79,0 94,04 82,12 88,4 68,5 86,50 70,63 79,24 73,11 — 638 495 126 93 280 226 193 158 142 124 160 124 109 89 168 155 80,66 59,42 82,9 63,8 90,03 70,74 96,5 80,5 94,04 82,78 88,4 69,0 86,50 64,29 79,24 70,76 91,3 84,3 638 470 126 97 280 220 193 161 142 125 160 125 109 81 168 150 169 156 80,66 63,08 82,9 66,4 90,03 73,31 96,5 81,5 94,04 86,09 88,4 68,5 86,50 66,67 79,24 70,76 91,3 87,2 638 499 126 101 280 228 193 163 142 130 160 124 109 84 168 150 169 161 80,66 61,32 82,9 70,4 90,03 72,99 96,5 81,5 94,04 83,44 88,4 69,6 86,50 59,52 79,24 71,22 — 638 485 126 107 280 227 193 163 142 126 160 126 109 75 168 151 I*., »Pri meni ni prostega časa. Z možem skrbiva za otroka; starejši sin je v Ljubljani v poklicni šoli, mlajši pa hodi v osnovno šolo. Zadnja leta sva prenovila hišo. Sicer pa, če že hočeš vedeti, moj ,konjiček’ je kmetijstvo; tako nadaljujem tradicijo očetov, čeprav v majhnem obsegu, pač toliko, kolikor čas dovoljuje.« Takšna je torej naša Joža Godeša, doma iz Žerovnice. V tovarni je zares vzor pridnosti, doma pa steber družine in skrbna mati. Zaželimo ji veliko delovnega uspeha v tovarni in v zasebnem življenju! F. Gagula Statut TOZD Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE PREDSTAVLJAMO OBČINSKE INTERESNE SKUPNOSTI • PREDSTAVLJAMO OBČINSKE INTERESNE SKUPNOSTI • Dosti nalog in dela na socialnem področju TOKRAT O OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA S predstavitvijo občinske skupnosti socialnega skrbstva zaključujemo to našo »nanizanko«. Verjetno pa se bomo v tej prilogi kdaj pogovorili tudi o dejavnostih še nekaterih področij tako imenovane skrbstva smo se pogovarjali s Tončko LIKAR, predsednico izvršnega odbora skupnosti, z Miranom TROŠTOM, predsednikom sveta za varstvo družine in odraslih, Gregorjem LOGARJEM, strokovnim tajnikom skupnosti, Aleksandro ŠEGA, vodjo strokovne službe skupnosti, Rudijem MLAKARJEM, vodjo socialno-kadrovske službe v Kovinoplastiki Lož ter Zvonko JERIČ, soicalno delavko, sicer pa zaposleno v prodajni službi Bresta. Kot običajno se vabilu na razgovor niso odzvali vsi povabljeni, saj smo pogrešali tudi odgovorne predstavnike Bresta. »skupne porabe«. O vprašanjih socialnega Socialno skrbstvo se je v letu 1975 prvič vključilo v sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, posredno pa tudi v skupščinski sistem, kar je bilo zelo pomembno za kasnejši razvoj te dejavnosti. S programom je bilo omogočeno, da skupnost predstavi svoje srednjeročne naloge in se o združevanju sredstev za uresničevanje programa neposredno dogovarja z delovnimi ljudmi in občani. Skupnost socialnega skrbstva naj bi pomenila tudi bistveni premik te dejavnosti od reševanja že nastalih socialnih problemov, ki jih strokovna služba opravlja s posebnimi delovnimi metodami in s socialnim delom, k širše zasnovanim dogovorjenim akcijam vseh dejavnikov, da bi ustvarili pogoje za razvoj sleherne osebnosti, s tem pa tudi za preprečevanje socialnih težav in za odpravljanje njihovih posledic. Socialno skrbstvo je sistem dejavnosti in ukrepov, s katerimi zagotavlja socialno varnost tistim ogroženim posameznikom, družinam in skupinam občanov, ki jim ta varnost iz različnih vzrokov ni zagotovljena v drugih sistemih. Ta pomoč se kaže pri vključevanju v družbeno skupnost in kot usposabljanje za življenje in delo. Strokovno delo na področju socialnega skrbstva za občinsko skupnost in sveta opravlja strokovna socialna služba. Kadrovska zasedba je nekoliko boljša šele v zadnjem letu. Pri občinski skupnosti so sedaj zaposlene tri socialne delavke. Glede na normativ (4500 občanov na enega socialnega delavca) sicer še ne ustreza povsem. Ugotovljeno je, da je ta normativ glede na zahtevnost dela in raznolikost socialnih pojavov v naši občini, pa tudi na obsežnost ozemlja previsok. Strokovna služba je pri svojem delu tesno vezana na sodelovanje z drugimi nosilci socialne politike, in sicer: — V krajevnih skupnostih se zagotavljajo osnovni pogoji za življenje posameznika in drugih družbenih skupin, odvija se vrsta socialno skrbstvenih dejavnosti za preprečevanje in reševanje socialnih težav, ki jih še tako razvite strokovne službe ne bi mogle reševati same. Razvijajo se odnosi solidarnosti med ljudmi, krepijo se občutki pripadnosti skupini ter pripravljenost, dajati in sprejemati pomoč. — Delovna organizacija je mesto, kjer bodo delavci iskali pomoč, kadar se bodo sami ali člani njihovih družin srečali s težavami. — Dejavnost socialnega skrbstva se povezuje in prepleta z dejavnostjo drugih samoupravnih interesnih skupnosti. V skupnosti socialnega varstva je cela vrsta takšnih nalog, da jih lahko rešujejo le skupno. Celo zakonske pristojnosti in obveznosti so razdeljene na več skupnosti. — Sodelovanje s humanitarnimi organizacijami (Rdeči križ, Zveza gluhih, Zveza slepih, Združenje paraplegikov, Združenje multipleks-skleroz). Organ socialnega skrbstva za opravljanje javnih pooblastil je svet za varstvo družine in odraslih. Svet ima predsednika in štiri člane. Član sveta je tudi socialni delavec, odgovoren za to področje dela. Svet odloča o vseh pravicah in obveznostih s področja socialnega skrbstva, opredeljenih s statutom skupnosti. Dejavnost socialnega skrbstva je po srednjeročnem programu usmerjeno predvsem _— v razvijanje preventivne dejavnosti za preprečevanje motenj, ki bi utegnila ogrožati posameznika, družine ali skupine občanov, — v varstvo otrok in družine in — v varstvo odraslih. Preden bi prešli na posamezna vprašanja, bi bilo treba poudariti, da so bila v preteklosti socialna vprašanja v pristojnosti občinske skupščine. Politiko na tem področju je krojil svet za zdravstveno in socialno varstvo, ki jo je uresničeval prek komisije za priznavanje denarnih pomoči, dejavnost pa je bila financirana prek občinskega proračuna. Kakšna je samoupravna organiziranost in kako ocenjujete delo vaše samoupravne skupnosti? Kakor ostale samoupravne interesne skupnosti, je bila tudi ta ustanovljena s samoupravnim sporazumom. V enodomni skupščini je 48 delegatskih mest; od tega tri delegatska mesta predstavljajo izvajalci; to so delegat Rdečega križa ter delegata iz Doma upokojencev iz Vrhnike in iz Postojne. Do sedaj pri delu skupščine in njenih organov sklepčnost ni bila vprašljiva. Bilo pa je precej truda pri usposabljanju delegatov, saj večina ni bila seznanjena z vlogo in pomenom socialnega skrbstva. Čeprav so naloge skupščine usmerjene predvsem v sprejemanje programov in spremljanje izvajanja zastavljene politike, so se pogosto na skupščinah pojavljala zelo neposredna vprašanja, ki pa so vsa skupaj tako pomembna, da bi jih bilo potrebno tudi skupaj reševati. Pogoj za sestavo delovnih programov je analiza socialnega stanja v občini. Ali je bila taka analiza izdelana in kakšni so rezultati? Res je. Programi bi morali temeljiti na kvalitetnih analizah. To pa je precej zahtevna naloga, predvsem, če upoštevamo trenutno kadrovsko zasedenost in ob- sežnost terena, saj imamo v občini kar 124 naselij. Do sedaj sta bili strokovno pripravljeni dve analizi in sicer »Življenjski pogoji starostnikov v krajevni skupnosti Grahovo« in »Preventivno varstvo ostarelih — primerjava v krajevnih skupnostih Cajnarje-Žilce in Cerknica«. Ti podatki kažejo na problematiko ostarelih občanov, ki pa ni bistveno drugačna tudi v ostalih krajevnih skupnostih; uporabni pa bi bili tudi pri načrtovanju investicij. Ali sodelujete z drugimi interesnimi skupnostmi in v kakšni obliki se kaže to sodelovanje? S posameznimi samoupravnimi skupnostmi nimamo skupnih programov, zadeva pa delo socialnega skrbstva pri reševanju svojih vprašanj skoraj na vsa interesna področja. Tako sodelujemo pri Vključevanju otrok v vrtce, sofinanciramo za socialno šibke otroke letno kolonijo, posredujemo pri zaposlovanju posameznikov, pa tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj, posredujemo pri zdravljenju alkoholikov in podobno. Pri reševanju socialnih vprašanj naj bi se strokovna služba povezovala tudi s krajevnimi skupnostmi oziroma z njihovimi komisijami za socialno delo, saj je verjetno pri reševanju posameznega vprašanja poleg strokovne ugotovitve bistveno tudi mnenje teh organov? Strokovne službe si pri reševanju socialnih vprašanj vselej pomagajo tudi z mnenji komisij za socialno delo v krajevnih skupnostih. Te komisije so ustanovljene v vseh krajevnih skupnostih, moramo pa pripomniti, da njihovo delo še ni povsem zaživelo in da so mnenja pogosto neobjektivna oziroma celo nasprotna ugotovitvam strokovnih delavcev. Mislimo, da bi morale krajevne skupnosti posvetiti več pozornosti temu, koga imenujejo v omenjene komisije. Ob ustrezni usposobljenosti pa bi lahko pri oblikovanju stališč za skupščino sodelovale s temi komisijami tudi delegacije v krajevnih skupnostih. Kakšna je organiziranost služb za socialno delo v delovnih organizacijah in kakšna je njihova vloga? Socialno delo je v vseh naših delovnih organizacijah neorganizirano oziroma je spontano in nestrokovno. BREST ima sicer sistematizirano delovno mesto socialnega delavca, vendar opravlja druge naloge. Program dela je bil menda pripravljen, ni bil pa sprejet, kot da v posameznih temeljnih organizacijah ni socialnih vprašanj. Posamezne naloge opravljajo tajniki temeljnih organizacij, pa še te se nanašajo v glavnem na reševanje stanovanjske problematike. V Kovinoplastiki se s temi vprašanji ukvarja kadrovsko-socialna služba, štipendirajo pa tudi socialnega delavca. Pri sindikalni organizaciji pa je tudi posebna komisija za socialno delo, ki predlaga ustrezne ukrepe kot so delo na domu, nižja norma in podobno. Spoznali so, da sprotno reševanje teh vprašanj posredno vpliva tudi na delovno uspešnost, zato načrtujejo ustanovitev posebne strokovne skupine, ki naj bi jo sestavljali psiholog, zdravnik in socialni delavec. Sodelujejo tudi z delegati pri tolmačenju gradiva in pri oblikovanju stališč. Sodimo, da bi morala imeti vsaka večja delovna organizacija usposobljene delavce za reševanje teh vprašanj, saj socialna varnost v veliki meri pogojuje tudi večjo storilnost. Njihova vloga naj bi se odražala predvsem v delu z delovnimi invalidi, alkoholiki, kroničnimi bolniki, v stikih z upokojenci, v reševanju stanovanjskih težav, otroškega varstva, letovanja, družbene prehrane in še v marsičem. V kakšnih oblikah izvajate program socialnega skrbstva in kje se pojavljajo večje težave? Kot je bilo že omenjeno, je preudarek na preventivni dejavnosti. Pri tem pa ne moremo mimo denarnih pomoči, ki jih podelu-jemo ogroženim občanom v različnih oblikah in ki predstavljajo tudi pretežni del finančnega programa skupnosti. Tako imamo trenutno v domovih upokojencev 51 občanov, za katere delno ali v celoti plačujemo oskrbnino. Največ jih je na Vrhniki in v Postojni. V posebnih zavodih je 43 otrok. 132 občanov prejema družbene denarne pomoči, od tega nad 70 kot edini vir preživljanja, 10 občanov pa prejema dodatek za nego in pomoč; v reji je 6 otrok. Naj večje težave vsekakor povzroča zavodsko varstvo. Pri tem smo vezani na domove izven občine. V domu na Vrhniki smo kot sofinancerji vložili tudi precejšnja sredstva in si s tem zagotovili 25 mest. Omeniti moramo, da posamezni domovi že izvajajo selekcijo oziroma odklanjajo sprejem nepokretnih občanov. V letu 1978 smo sredstva prispevali tudi v dom zaprtega tipa v Idriji in si tudi tam zagotovili potrebno število mest. Pri tem gre za namestitev občanov, pri katerih je zdravljenje končano pa jih zaradi prizadetosti ni mogoče sprejeti v dom odprtega tipa. Poudariti moramo, da vse več občanov želi v domove, saj so spoznali, da je tam življenje urejeno in da to niso več nekdanje hiralnice. O takem domu razmišljamo sicer tudi v naši občini, vendar vsaj sedaj še nimamo pogojev in sredstev, da bi se odločili zanj, zlasti, če upoštevamo trenutne potrebe. Še večje težave pa bi nastale pri oblikovanju finančne konstrukcije takšne naložbe in pri pokrivanju sredstev za vzdrževanje. V zadnjem času oskrbnine v posameznih domovih naraščajo letno tudi nad 40 odstotkov, kar ustvarja težave tudi pri oblikovanju oziroma sestavi finančnih načrtov. Tako smo samo v letu 1978 presegli finančni načrt v glavnem na račun višjih oskrbnin za več kot 160 starih milijonov dinarjev. Izgubo smo pokrili delno iz lastnih presežkov, delno pa iz presežkov zdravstvene skupnosti, o čemer so se delavci na zborih tudi neposredno odločali. Kljub temu, da je v republiki rejništvo načelno rešeno in da imajo rejnice pod določenimi pogoji priznano tudi pokojninsko dobo, pri nas rejništvo še ni razvito. Otroke pošiljamo v rejo drugam. Akcijo, da bi tudi v naši občini pridobili nekaj rejniških družin, bi kazalo ponoviti. Nanizanih je bilo še veliko vprašanj. Vendar na zaključku lahko ugotovimo in poudarimo, da ni samo socialno skrbstvo dolžno skrbeti za reševanje socialnih vprašanj, temveč je to dolžnost nas vseh, naše celotne samoupravne socialistične družbe. Razgovor priredil L. Razdrih Kulturno delo vse bolj načrtno LETNA KONFERENCA ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE CERKNICA 16. januarja so se na konferenci zbrali delegati kulturnih društev oziroma skupin iz naše občine ter ostali gostje. Od 60 vabljenih je na konferenco prišlo 38 delegatov in gostov. Na konferenci smo pogrešali predvsem predstavnike kulturnih dejavnosti iz številnih osnovnih šol, predstavnike nekaterih družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, nekatere organizatorje kulture iz delovnih organizacij, pa še koga. Gradivo za konferenco so prejeli tudi člani predsedstva zveze kulturnih organizacij občine Cerknica in izvršnega odbora kulturne skupnosti. Gradivo je obsegalo — poročilo o delu društev in skupin, vključenih v zvezo kulturnih organizacij ter predsedstva zveze kulturnih organizacij v letu 1978, — finančno poročilo za leto 1978, — programski načrt zveze kulturnih organizacij po dejavnostih do leta 1980 ter načrt dela za leto 1979, — finančni načrt za leto 1979, — gradivo »Organizirane celice, v katerih nastaja kulturna podoba časa in družbe — prizorišča boja za podružbljanje kulture«. Za delovnega predsednika konference je bil izvoljen tovariš sveti, izmenjava prireditev, razstav, skupna vzgoja kadrov); 6. nudenje pomoči in sodelovanje z društvi v občini (udeležba članov predsedstva na konferencah društev, skupno reševanje vprašanj, skupno načrtovanje dela posameznih skupin...); 7. poskrbeli smo za boljšo organiziranost znotraj zveze kulturnih organizacij; Na vseh šolah bo potrebno ustanoviti kulturna društva, mladinsko in otroško kulturno ustvarjalnost pa vključiti v akcijo NAŠA BESEDA. Veliko je še nalog, ki bodo za uresničitev terjale trdo in vztrajno delo v sleherni celici naše organizacije. Zavedamo pa se še ene velike pomanjkljivosti pri zvezi kulturnih organizacij občine Cerknica: delamo brez strokovnih odborov za posamezna kulturna področja. Ti odbori bi morali dajati pobu- Pregled nastopov v letu 1978: v kraju del. gostovanja — samostojni koncerti, gledališke igre 25 32 —- sodelovanja na proslavah in prireditvah 77 75 Skupaj: 102 107 8. izdelali smo pravilnik o enotnem vrednotenju ljubiteljskega kulturnega delovanja ter o nagrajevanju strokovnih delavcev. V letu 1978 smo prejeli od kulturne skupnosti 480.000,00 dinarjev; za dejavnost 420.000,00 dinarjev, za vzgojo kadrov 40.000,00 dinarjev in za gostovanja 20.000,00 dinarjev. Za prodane abonmajske karte smo dobili 56.950,00 dinarjev. To so bili vsi prihodki zveze kulturnih organizacij. de za akcije, sestavljati delovne načrte za svoja področja, ugotavljati potrebe, se povezovati s strokovnimi odbori v področni in republiški zvezi. Za uresničitev zastavljenega programa je zveza kulturnih organizacij občine Cerknica predložila kulturni skupnosti Cerknica predlog finančnega načrta za letošnje leto v višini 650.000,00 dinarjev. S. Šestanovič Urbas Tone iz Cerknice, uvodne besede in poročilo o delu predsedstva pa je prispevala predsednica zveze kulturnih organizacij tovarišica Renata Rebolj. Zveza kulturnih organizacij občine Cerknica je lani izpolnila naslednje naloge: 1. vzgoja kadrov (27 članov društev oziroma skupin je sodelovalo na seminarjih in posvetih na različnih področjih kulturnih dejavnosti); 2. vzpodbujanje novih kulturnih dejavnosti k delovanju (filmski klub, likovna skupina, plesna skupina, literarna dejavnost...); 3. sodelovanje poklicnih in ljubiteljskih kulturnih delavcev — gostovanja (abonmajske predstave, pogovori po predstavah); 4. mladinske predstave in razstave za šolsko mladino (Mladinsko gledališče iz Ljubljane »Lahkih nog naokrog«, Otroška gledališka skupina iz Vrhnike »V pričakovanju dedka Mraza«, Inštitut za raziskavo Krasa — razstava »Življenje kapnikov«); 5. sodelovanje z medobčinskimi kulturnimi zvezami in z republiško zvezo kulturnih organizacij (medobčinski in republiški po- Od tega smo društvom in šolam razdelili 368.500,00 dinarjev, za vzgojo kadrov 28.126,55 dinarjev, za gostovanja 67.972,00 dinarjev, ostala sredstva pa smo porabili za nakup osnovnih sredstev, drobnega inventarja, osebni dohodek tajnika (4 mesece) ter ostale materialne in propagandne stroške. V prihodnjem obdobju bomo namenili še večjo pozornost vzgoji kadrov na osnovi potreb društev in skupin, vrtcev, osnovnih šol, osnovnih organizacij mladine in organizacij združenega dela. Potrudili se bomo, da bodo tudi v naši občini zaživele klubska, plesna, literarna in filmska dejavnost. Nadaljevati želimo z abonmajskimi predstavami, seveda z bolj zahtevno vsebino in kvaliteto, kar je povezano s prostorskimi rešitvami oziroma z realizacijo obnove kulturnih domov v občini. Organizirati želimo več medobčinskih kulturnih srečanj in se vključevati v republiške zaključne prireditve, kar zahteva večjo kvaliteto programskih zasnov društev in skupin. PRIZNANJE CERKNIŠKIM UČENCEM Društvo Exlibris Sloveniae in delovna organizacija Medex iz Ljubljane sta razpisala nagrade za malo grafiko, na kateri naj bi bil osrednji motiv: čebela in njeni proizvodi. Odziv na razpis je bil velik, saj je prišlo kar 92 grafik iz devetih držav- Prva nagrada je ostala doma. Dobil jo je slovenjgraški umetnik Franc Berh-told. Drugo nagrado je dobil Poljak dr. Zbignievv Jozvvik, tretjo pa Grazina Didelyte iz Sovjetske zveze- Posebej zanimivi so bili motivi, ki so jih poslali mladi iz šole za oblikovanje v Ljubljani in iz cerkniške osnovne šole- Cerkniški u-čenci so pod vodstvom likovnega pedagoga Konrada Kneza izdelali vrsto zelo zanimivih grafik, ki so navdušile žirijo, da je podelila izdelovalcem kolektivno priznanje. Vse grafike so bile razstavljene septembra letos v Portorožu, kjer je bil mednarodni simpozij, o zdravljenju s pomočjo čebeljih proizvodov. Udeleženci simpozija so se o grafikah izražali zelo pohvalno, posebej pa so opazili otroške grafike iz cerkniške šole. Zaradi tega je mednarodno združenje čebelarskih Apimondia na-gradilocerkniške učence s posebno medaljo. Za nagrado so dobili tudi dva panja. Obljubljajo pa še nekaj. Če bo prišlo do izdaje otroške knjižice o čebelah in njihovih proizvodih, bodo to knjižico okrasili z grafikami cerkniških otrok. Vsekakor vrsta zavidljivih priznanj pridnim cerkniškim mladim grafikom. R. Pavlovec V občini Cerknica so v letu 1978 delovale naslednje skupine: 4 dramske skupine (Cerknica, Stari trg, Grahovo, Rakek) 90 članov 6 pevskih zborov (moški pevski zbor Tabor Cerknica, Stari trg, šivče, Nova vas ter moški in ženski pevski zbor Rakek) 121 članov 3 pihalni orkestri (Cerknica, Lož, Rakek) 73 članov 1 harmonikarski orkester pri glasbeni šoli 18 članov 1 likovna skupina 20 članov 1 plesna skupina 14 članov 1 pustno društvo 60 članov 18 skupin 404 članov Kulturni dom v Cerknici je potreben obnovitve Stanovanjska politika na novih osnovah Na preteklem zasedanju skupščine stanovanjske skupnosti je razprava tekla o prehodu na ekonomske stanarine, podaljšanem v leto 1979. Vzrokov za takšno odločitev je več, predvsem pa je treba širše gledati na uvajanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjsko gospodarstvo. Delovni ljudje in občani morajo na osnovi svojih potreb, interesov, možnosti in odgovornosti postati nosilci vseh odločitev tudi na stanovanjskem področju. Ekonomska stanarina — kot družbeno priznana cena za uporabo stanovanja — mora omogočiti normalno vzdrževanje stanovanj ter ohranjanje njihove normalne vrednosti. Višina amortizacije — republika predpiše minimalno stopnjo — naj omogoči izgradnjo enakovrednih družbenih stanovanj po njihovem dotrajanju; tako bodo ta družbena sredstva ponovno vložena v nova stanovanja. O porabi stanarin bodo odločali: — zbori stanovalcev v hišah o potrebnih sredstvih za vzdrževanje hiše; — zbori stanovalcev v krajevni skupnosti o višini sredstev za investicijsko vzdrževanje in o njihovem združevanju ali prelivanju v okviru krajevne skupnosti ali med njimi; — skupščina stanovanjske skupnosti pa bo sprejela dogovor o višini amortizacije in o sredstvih za razširjeno reprodukcijo, o politiki vzdrževanja hiš, o združevanju sredstev za prenovo zastarelih in za gradnjo nadomestnih stanovanj. V okviru občine bodo stanovalci v zborih stanovalcev in delavci v združenem delu sklenili samoupravne sporazume, ki bodo določali: — višino stanarine na osnovi najmanj minimalne amortizacije in sprejetih kriterijev za določanje ekonomske stanarine; — obseg združevanja sredstev iz dohodka in čistega dohodka, pri čemer se upoštevajo potrebe za delno nadomeščanje stanarin, solidarnostno stanovanjsko gradnjo in ostalo usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Vsa sredstva stanovanjskega gospodarstva naj bi se združevala v samoupravni stanovanjski skupnosti, pri čemer je treba zagotoviti samoupravno in demokratično odločanje vseh dejavnikov, ki sodelujejo na področju stanovanjskega gospodarstva. Vlaganje zasebnih sredstev v stanovanjsko gospodarstvo mora postati pogoj in ne samo kriterij pri pridobivanju stanovanjske pravice, gradnje lastnega stanovanja ali za izboljšanje bivalnih pogojev v družbenih stanovanjih. Za lastno udeležbo se smatrajo lahko tudi krediti, pridobljeni na temelju namenskega varčevanja v banki. Večje vlaganje zasebnih sredstev je treba spodbujati z ustrezno kreditno, zemljiško in davčno politiko v okviru občine. Posebne podpore mora biti deležna gradnja stanovanj v okviru stanovanjske zadruge predvsem z ugodnim kreditiranjem in s komunalnim urejanjem zemljišča. Delavec mora skladno z zakonom o združenem delu postati osnovni nosilec odločanja o celotnem dohodku v okviru svoje temeljne organizacije; to pomeni tudi o sredstvih, ki jih združujejo za uresničevanje stanovanjske politike. Samoupravni sporazumi o temeljih razvoja posamezne temeljne organizacije morajo vsebovati tudi elemente za reševanje stanovanjskega vprašanja delavcev, ki združujejo delo v njej. Sredstva, ki se bodo v ta namen izločala iz čistega dohodka temeljne organizacije morajo temeljiti na osnovi ugotovljenih in predvidenih potreb prihodnjega reševanja stanovanjskih vprašanj članov delovne organizacije in ne samo na osnovi že vloženih prošenj. Samoupravni sporazum o osnovah planov temeljnih organizacij in temeljnih planov stanovanjske skupnosti morajo opredeliti tudi razmerje med družbeno in zasebno gradnjo stanovanj, pri čemer je treba težiti, vsaj v večjih središčih, za čimvečjo družbeno gradnjo. Kvaliteta planiranja stanovanjske izgradnje v posamezni krajevni skupnosti in v občini temelji na planih temeljnih organizacij, ki bodo namensko izločala sredstva za stanovanjsko izgradnjo na osnovi opredeljenih potreb, interesov in resničnih možnosti v skladu z doseženo družbeno produktivnostjo dela in z ustvarjenim dohodkom. Dolgoročno planiranje stanovanjskega gospodarstva je potrebno vskladiti tudi s planiranjem izgradnje komunalnega opremljanja zemljišč in izgradnje komunalne infrastrukture. Pri uresničevanju teh načrtov pa morajo sodelovati vsi, ki jim komunalna infrastruktura ustvarja pogoje za uresničitev njihovih potreb in načrtov. F. Levec Ob novem letu smo dobili mnogo čestitk in voščil od delovnih organizacij, skupnosti in občanov. Zahvaljujemo se zanje in želimo vsem srečno, zdravo in uspešno leto 1979. Družbenopolitične organizacije občine Cerknica Skupščina občine Cerknica in izvršni svet Iz kolektivov lesne industrije V ALPLESU ocenjujejo preteklo leto kot zelo uspešno: zgradili so novo tovarno masivne predelave, zgradili in organizirali TOZD Kovinske predelave, uredili novo strojno linijo v tovarni pohištva, novo strojno linijo v tovarni Ionskega in garniturnega pohištva, opravili pripravljalna dela za toplarno, pred zaključkom je izgradnja salona pohištva s pomožnimi prostori in nabavili so lastni računalnik. HOJA, ki zaposluje 715 delavcev v šestih dislociranih obratih, le-ti so obenem temeljne organizacije, je v prvem lanskem polletju poslovala na meji rentabilnosti. V drugem polletju se je stanje z zamenjavo proizvodnega programa izboljšalo. Vzrok za slabše poslovanje vidijo v zastarelosti strojne opreme, saj od leta 1973 ni bilo pomembnejših naložb. LIP Bled gradi skupaj z Ingradom Vrhnika 150 vrstnih hiš v stanovanjskem naselju zajladje-delnišlce delavce v čikovičih pri Reki. Njihov projektivni biro izdela glavne projekte za hiše, ob gradbenih delih pa odpremljajo potrebne izdelke po posameznih gradbenih fazah. Stanovanjske zadruge se za to dejavnost močno zanimajo. ELAN je v pol leta (z avstrijskimi izvajalci del) zgradil novo tovarno smuči s trgovino v Brn-ci na avstrijskem Koroškem. Otvoritev, na kateri so bili kljub pozivom k bojkotu številni domačini, je bila 2. decembra lani. V STOLU načrtujejo za leto 1979 580 milijonov din realizacije, 360 milijonov din dohodka in 250 milijonov din čistega dohodka. Osebni dohodki naj bi porasli za 12 do 15 odstotkov. Poglavitni NOVOLESOV izdelek za izvoz so gugalniki. Ameriško tržišče potrebuje letno kar 800.000 lesenih gugalnikov; od tega jih Novoles dobavlja blizu 30 odstotkov. Kljub temu z izvoznimi učinki niso zadovoljni. V LIKU predvidevajo, da ne bodo izpolnili planskih ciljev — proizvodnega, prodajnega in finančnega načrta. Vzroke vidijo v nedoseganju planiranih prodajnih in nabavnih cen, v pomanjkanju nekaterih važnejših surovin, pomanjkanju delovne sile, slabem izkoriščanju delovnega časa in podobnem. V JELOVICI so že dali v javno razpravo razvojni programi delovne organizacije, ki nadrobneje opredeljuje prihodnji razvoj posameznih' temeljnih organizacij, povezanih z drugimi skupnostmi. To gradivo bo osnova za izdelavo novega srednjeročnega programa. V SLOVENIJALESU — trgovini so ob koncu preteklega leta praznovali svojo tridesetletnico. Kolektiv je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem, odlikovani pa so bili tudi številni Posamezniki. V prisotnosti cesarja J. Bokassa I. pa so v Bayangi v Centralnoafriškem cesarstvu odprli moderno žago in furnir- nico. Ob tej priložnosti je cesar odlikoval več zaslužnih delavcev Slovenijalesa in Slovenija Bois. Avtomatska obdelava podatkov v LESNINI redno obdeluje podatke za naslednja področja: osebni dohodki, osnovna sredstva, fakturiranje, tranzitne prodaje, blagovni krediti, finančno knjigovodstvo in potrošniška posojila. Pripravljajo pa tudi obdelavo novih področij. TOVARNA MERIL se močno otepa s kadrovskimi težavami. Leta 1975 je minilo sto let od sprejetja »metrske konvencije«, ki je bila podpisana 20. maja 1875 v Parizu. Kraljevina Srbija je k temu dogovoru pristopila leta 1879 in s tem postavila temelje mednarodnega sistema merskih enot na naših tleh. Žal se tega sporazuma še danes ne drže povsem Združene države Amerike in Velika Britanija s svojimi kolonijami. Največja ovira je njihov »angloame-riški sistem enot«. Čeprav sta pristopili k temu sporazumu že takoj na začetku, nista opravili bistvenih sprememb pri izvajanju teh določil. Navadno je tudi v teh državah oživel postopek za preusmeritev merskih enot na osnovi omenjene konvencije v vse veje človeške dejavnosti. Tako že 153 držav (od 162) uporablja metrične enote. V zadnjem času je vpeljanih precej novih predlogov in rešitev, na osnovi katerih je bil pri nas izdelan novi zakon o merskih enotah in merilih, ki je začel veljati 1. 7. 1976 (mednarodni sistem enot je bil pri nas uradno Ob koncu leta 1977 so zaradi slabih gospodarskih rezultatov beležili precejšen osip delavcev, ki pa so ga lani zaustavili. Letos bodo praznovali petinsedemdesetletnico tega kolektiva. MEBLOVA temeljna organizacija Oblazinjeno pohištvo bo odprla manjši obrat šivalnice na Banjšicah, ki sodijo med manj razvita območja novogoriške občine. S tem bodo rešili lastno ozko grlo v proizvodnji, obenem pa tudi težave z zaposlovanjem na omenjenem področju. vpeljan leta 1961). Uporaba nekaterih dosedanjih enot (kcal, kp/mm2 itd.) je s tem zakonom nezakonita in kazniva. Kazni so izjemno ostre, saj je delovna organizacija ali druga pravna oseba kaznovana z denarno kaznijo od 20.000 do 500.000 din, odgovorna oseba pa z 2.000 do 10.000 din. Z novim zakonom se poraja vrsta precejšnjih težav. Za ilustracijo naj služi primer avtomobilske industrije: zaradi opustitve enote KM in prehajanja na enoto watt, bodo verjetno spremembe v organizacijskem in tehnološkem smislu, saj moči 70 KM ustreza moč 51,5 KW. Podobne težave se bodo pojavile tudi v drugih vejah industrije, pa tudi na področju družbenih dejavnosti, kjer ima vidno mesto šolstvo. Treba bo tudi popraviti vse učbenike od osnovnega do višjega šolstva in prešo-lati vse pedagoške delavce. Iz teh ugotovitev lahko sklepamo, da bo treba obilo truda in zavzetosti pri izpeljavi novega zakona o merskih enotah in merilih. M. Srahsach Tudi za izredne študente INFORMATIVNI DNEVI NA SLOVENSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH BODO 9. in 10. FEBRUARJA 1979 Odločitev za vsako šolanje ob delu zahteva tehten premislek in dobro poznavanje zahtev in pogojev, pod katerimi je šolanje organizirano. Preden se odločimo za študij moramo tudi oceniti, kakšne so kasnejše možnosti za zaposlitev na področju, ki ga daje pridobljeno šolsko znanje. Še bolje pa se je z delovno organizacijo dogovoriti o potrebah za pridobitev posameznega poklica. Zakaj vse to? Informiranje o zahtevah in pogojih je bilo prvič organizirano za redne študente pred šolskim letom 1977/78, naslednje leto pa je bilo tudi za študente ob delu. Kasnejše analize so pokazale, da je bilo usmerjanje sicer uspešno, ni pa prineslo takšnih rezultatov kot smo jih pričakovali. Študij na nekaterih družboslovnih smereh je še vedno prevelik, medtem ko je bil na tehniških smereh napredek komaj opazen. Letos predvidevajo pri vpisu nekatere omejitve. Te omejitve bodo utemeljevale posebne izobraževalne skupnosti za redni študij ob delu in jih bodo morale vzgojno izobraževalne organizacije upoštevati. Delovne organizacije bodo morale dajati svojim delavcem ob vpisu izjave, da so zainteresirane za to vrsto študija. Doslej so izdajale le potrdila o redni zaposlitvi. Vso akcijo poklicnega usmerjanja vodi koordinacijski odbor pri komiteju za vzgojo in izobraževanje. Za vse, ki se pripravljajo za ta korak, bodo tudi letos organizirani informativni dnevi na vseh visokošolskih organizacijah združenega dela hkrati in sicer v petek, 9. februarja ob 9. in 15. uri, v soboto, 10. februarja pa ob 9. uri. Vsakdo, ki bi želel natančnejša pojasnila, naj se še pravočasno oglasi v splošno-kadrovski službi. Franc Turšič Novosti primerah Priznanje cerkniškemu pevskemu zboru Tabor z gostovanja po ZDA in Kanadi Delavska restavracija v Cerknici Cene in dnižlena prehrana V planu za leto 1978 je bil opredeljen tudi regres za topli obrok in sicer v višini 285 dinarjev na zaposlenega za poln delovni čas. Naj pogledamo devetmesečne finančne rezultate po obratih družbene prehrane: Pohištvo Masiva Žagalnica Gaber + 101.759 — 324.487 — 214.605 — 119.870 SKUPAJ: - 557.203 Z izjemo Pohištva torej vsi ostali obrati ne pokrivajo svojih stroškov. Vzrok je v precejšnjem povečanju cen hrane, ki so se povečale od 16 do 22 odstotkov v primeri z enakim obdobjem v letu 1977. Takšen porast smo zabeležili skupaj v treh letih pred letom 1978. Že sedaj so bile na tem področju precejšnje razlike, saj smo imeli v občini, pa tudi v Sloveniji različne regrese za prehrano med delom — odvisno od samoupravnih odločitev. Kako bo v letu 1979, še ni jasno, saj nove sindikalne liste še ni, iz dnevnega časopisja pa je moč razbrati, da bo to še v večji meri prepuščeno samoupravnim odločitvam. To vsekakor ne bi bilo dobro, saj je postala prehrana med delom sestavni del izdatkov in bi moral veljati vsaj neki okvirni širši dogovor. Zato smo v planu za leto 1979 opredelili znesek regresa v višini 365 dinarjev na zaposlenega, kar je naj višji znesek iz sindikalne liste za leto 1978. Počakati pa moramo novo sindikalno listo, da bomo o njej lahko nadrobneje spregovorili. P. Oblak Kje so vzroki za odhajanje delovne sile? Lakirnica v Tovarni pohištva Martinjak Težave z delovno silo Težave z delovno silo v temeljni organizaciji MASIVA v Martinjaku trajajo že dve leti. Predvsem moška delovna sila in mlajši rod zapuščata našo delovno organizacijo in se selita, pa ne daleč, največkrat samo do najbližje delovne organizacije. Mlajšega delavca sem vprašal, zakaj odhaja iz naše temeljne organizacije in kje se bo zdaj zaposlil. Odgovor je bil preprost in odkrit: »Iz tovarne v Martinjaku grem zato, ker so v njej prenizki osebni dohodki. Moja nova delovna organizacija bo Av-tomontaža na Marofu.« »So tam večji osebni dohodki?« ga vprašam. »Da, nekoliko so višji; poleg tega pa imam tam priložnost delati še v popoldanskem času.« * Večina delavcev iz Loškega potoka je že zapustila Brestovo temeljno organizacijo v Martinjaku in se zaposlila v domačem kraju. Tudi delavci iz Nove vasi so dobili možnost, zaposliti se v domačem kraju in jo seveda tudi izkoriščajo. Vzroki za odhajanje delovne sile iz MASIVE v Martinjaku so jasni: odpirajo se nova delovna mesta v krajih, ki so do včeraj bili nerazvita območja, poleg tega pa je večji zaslužek poglavitni vzrok selitve. Kje bomo dobili dobro nadomestilo za odhajajočo delovno silo, pa je vprašanje, na katerega še nismo odgovorili. F. Gagula Iz sosednjih kolektivov Na pobudo uredniškega sveta (našega družbenega organa upravljanja) se je uredniški odbor odločil, da uvede še eno stalno rubriko: kratke novice iz drugih — večjih in manjših delovnih organizacij v naši občini. Ta mesec sta se žal odzvali le dve — KOVINOPLASTIKA in GRADIŠČE, ki tudi sicer posvečata obveščanju posebno pozornost. Pričakujemo, da bo to spodbuda tudi ostalim, zlasti tistim, o katerih delu, uspehih in težavah ne vemo kaj prida ... Vsekakor je uspeh nove rubrike odvisen od pripravljenosti in sodelovanja odgovornih za obveščanje iz teh kolektivov. V Kovinoplastiki je stekla poskusna proizvodnja v novi Gal-vani. Z lastno Galvano, katere zmogljivost bo tri tisoč ton letno v dveh izmenah, bo odpadla cela vrsta dosedanjih težav: od transporta, organizacije dela do sposobnosti prilagajanja proizvodnje zahtevam trga, kar bo bistveno zmanjšalo indirektne stroške. S kvalitetno površinsko obdelavo sodobnega okovja v lastni Galva-ni bo TOZD Okovje uspela izpolniti planske naloge iz srednjeročnega načrta — ostati največji proizvajalec sodobnega okovja v naši državi. Delavci IMOS SGP GRADIŠČE so v januarju zastavili delo pri izgradnji 14 milijonov dinarjev vredne investicije skladišča za AGRARIO iz Kopra. S tem delavci Gradišča nadaljujejo delo izven sezone z angažiranjem svojih kapacitet v Primorju. Za Umagom, Savudrijo, Novigra-dom in Pulo je letos na vrsti Koper. Dela bodo opravljena do pričetka gradbene sezone. Konec meseca pa so se na rednem letnem občnem zboru osnovne organizacije sindikata pogovorili o dosedanjem delu, se dogovorili za letošnji program dela ter se seznanili z uspehi poslovanja v preteklem letu. Delo so ocenili za uspešno, zavedajoč se letošnjih obširnih naložb v industrijski coni Podskrajnik. , —'z. - Del opreme za rekonstrukcijo Tovarne pohištva Cerknica. Dela potekajo po načrtih Za večjo varnost v cestnem prometu Republiški svet za preventivo in varnost v cestnem prometu vsako leto za občinske organe organizira posvetovanje o prometno vzgojnih vprašanjih. Na teh posvetovanjih je bilo ugotovljeno, da je varnost v cestnem prometu skrajno zaskrbljujoča in da ob vse večjem številu hudih prometnih nesreč še ne kaže na bolje. Ugotovljeno je bilo tudi, da niso toliko pomembni statistični podatki, ki prikazujejo, kje in zakaj so se te nesreče zgodile, koliko je bilo med njimi voznikov, pešcev in otrok ter katera so najbolj ogrožena območja, ampak, da nikogar več ne prizadene ta strašni pokol na naših cestah in da številke o smrtnih žrtvah in poškodovanih, ki ostanejo vse življenje invalidi, ostanejo le številke. Vse to premalo prizadene tudi vse tiste organe in organizacije, ki so tako ali drugače odgovorni za takšno stanje. Ugotovljeno je bilo tudi, da na področju prometne varnosti še ni dovolj čutiti delovanja družbene samozaščite. Zato je potrebno pri občinskih organih čimprej uveljaviti nekatere ukrepe: — Organizirati je treba občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na osnovi delegatskega sistema. — Prometna vzgoja si mora utreti pot v vsako ustanovo in organizacijo. — Posebno vlogo pri vključevanju občanov v prometno vzgojo in pri ustvarjanju boljših prometno varnostnih pogojev morajo še naprej imeti krajevne skupnosti. — Posvetiti je treba več pozornosti cestno prometni inšpekciji in tehnični kontroli motornih vozil v delovnih organizacijah. — Več pozornosti je treba posvetiti ureditvi cestno prometne signalizacije. — Spodbuditi je treba organe krajevne skupnosti in organe upravljanja v delovnih organizacijah, da bodo vsak na svojih področjih ocenili stanje v prometu. —- K večji prometni varnosti lahko veliko prispevajo tudi sredstva obveščanja, posebno kino podjetja, ki bi s predvajanjem kratkih filmov nevsiljivo obveščala gledalce. Naštel sem nekatere zadeve, s katerimi se bodo nedvomno morali ukvarjati delegati v občinskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zavedati se moramo, da za prometno varnost ni več odgovorna samo postaja milice, ampak se morajo v okviru družbene samo- zaščite bolj zavzeti tudi družbeno politične organizacije, društva, krajevne skupnosti in delovne organizacije prek svojih delegatov v občinskem svetu za preventivo in vzgojo, pa tudi za zagotovitev prometne varnosti na lastnem področju. Zavedati se moramo, da bo število prometnih nesreč odvisno od vedenja na cesti vsakega posameznika oziroma nas vseh. J. Troha Brez besed (ker so že zgoraj) Kegljaške novice V lanskem novembru in decembru je kegljaški klub BREST izpeljal občinsko sindikalno prvenstvo za moške in ženske — ekipno. Nastopilo je 15 moških in tri ženske ekipe. Skupaj je sodelovalo 152 kegljačev in 20 keg-Ijavk. Rezultati (moški ekipno): 1. KOVINOPLASTIKA Lož 2. KARTONAŽNA Rakek 3. BREST Cerknica 4. GOZDNA Cerknica 5. GRADIŠČE Cerknica itd. Rezultati (ženske ekipno): 1. BREST Cerknica 2. GOSTINSTVO Cerknica 3. BREST Tov. ivernih pl. Pri medobčinski komisiji za kegljanje so se končala kvalifikacijska tekmovanja za vstop v republiško ligo (moški in ženske ekipno). z očmi naše kamere 7MM/ BBESTOVI upokojene« o brestu # Obiskala sem našega upokojenca, nekdanjega tajnika v Tovarni pohištva Martinjak, Ivana Škrab-ca. V živahnem pogovoru sem opazila, da je del njega še vedno v naši organizaciji. Zanima ga vse, kar se dogaja v kolektivu, v katerem je preživel svoja najlepša leta. »Vedno sem želel delovati tudi izven delovne organizacije, vendar me je nekoliko oviralo zdravje, pa se moram sprijazniti s tistim, kar lahko še dosegam. To so posledice vojnih, pa tudi povojnih let, saj smo se morali marsičemu odreči, da imamo danes to, kar imamo. V krogu svoje družine se dobro počutim. Opravljam dela, ki sodijo meni. Redno berem časopise, gledam televizijo in spremljam dnevne dogodke, del svojega časa pa še vedno posvetim sestankom v družbenopolitičnih organizacijah. Menda je že skrajni čas, da se kdo čimi stavbami za staro »upravo« odloči, kaj s temi razpadajo- REZULTATI Moški 1. PROTEUS Postojna 2. BREST Cerknica 3. TANKIST Vrhnika V drugem delu tega tekmovanja, ki je bilo na kegljišču v Cerknici, je dosegel igralec Franci Urbas izreden rezultat, saj je podrl kar 937 kegljev. Ženske 1. BREST Cerknica 2. KLI Logatec Prvo kolo republiškega ekipnega prvenstva za ženske je bilo v Radečah 20. in 21. januarja. Nastopilo je dvanajst klubov iz vse Slovenije. REZULTATI 1. KONSTRUKTOR, Maribor 4956 kegljev, 2. BREST Cerknica 4838 kegljev (Janša 820, Cenčič 820, Kralj 801, Pokleka 795, Škraba 816, Ga-brenja 786, rezerva Bevec), 3. HMEZAD Žalec 4815 kegljev, 4. FUŽINAR Ravne 4800 kegljev itd. Drugo kolo tega prvenstva bo 3. in 4. februarja v Novem mestu, kjer bodo zadnje štiri uvrščene ekipe izpadle, ostalih osem pa bo nastopilo še v tretjem in četrtem kolu, ki bosta 17. in 18. februarja v Mariboru ter 3. in 4. marca v Medvodah. Prvouvrščena ekipa bo osvojila naslov prvaka Slovenije. V zvezno tekmovanje pa se bo uvrstilo prvih pet ekip, ki se bodo borile za naslov državnega prvaka. D. Pokleka Ivan Škrabec še kot tajnik v TP Martinjak O Brestu in o moji nekdanji temeljni organizaciji sem še kar dobro seznanjen. Podatke dobim iz Brestovega obzornika, pogosto pa se _ srečam z nekdanjimi sodelavci in prve besede stečejo prav o Brestu. Zlasti sem zadovoljen, ko slišim o dobrem gospodarjenju, o možnosti za novo tovarno, nerad pa slišim o slabostih. Zelo umestna se mi zdi nova rubrika v Obzorniku o upokojencih, saj bodo le-ti lahko izražali svoja mnenja in pripombe. Dosedanje oblike povezanosti z Brestom se mi zdijo zadovoljive. Želim, da bi se vezi tudi v prihodnje utrjevale in mislim, da tako želijo tudi drugi upokojenci. Ob koncu bi želel vsem Brestovemu veliko delovnih uspehov in s tem boljši življenjski standard, vsem upokojencem pa čimveč zdravja!« Ž. Zemljak Prvi teden letošnjega leta je bil po prodajalnah našega malega mesta v znamenju ugotavljanja, kaj je še ostalo od lani. Opozorilni listek na časopisnem kiosku DELA nas nadvse pogosto opozarja o vzrokih, zakaj je zaprt. Morda ne bi bilo napačno, če bi odgovorni zanj izbrali drugo lokacijo. Morda v starem središču Cerknice pri lipi, saj bi bila tedaj možnost obratovanja vsaj enkrat v tednu; denimo ob nedeljah dopoldne. Zadnja zmrzal ni prizanesla niti našemu jezeru. Zmrznjena površina je bila prizorišče trim-drsališča številnim bližnjim in dalj njim občasnim športnikom. Marsikatera pikra pa je bila izrečena na račun ribiškega buffeta, kot da bi bili ribiči predstavniki cerkniškega gostinstva. (Iz številke 16 — januar 1969) JOŽE LESAR KRAIGHERJEV NAGRAJENEC S posebnim zadovoljstvom in ponosom smo sprejeli vest, da je med nagrajenci tudi Jože Lesar, človek, ki je v osemnajstih letih vidnega razvoja podjetja z izrednim občutkom za gospodarsko ekonomski napredek, z izredno smiselnostjo za razvoj in ustvarjanje samoupravnih odnosov, z osebno prizadevnostjo in vztrajnostjo pripeljal Brest do zavidljivih rezultatov in uspehov, ki kažejo svojo spodbudo v nenehni modernizaciji poslovanja, rasti proizvodnje, izvoza, finančnih učinkov, standarda zaposlenih in samoupravnih odnosov na vedno višji ravni. Veselimo se z njim in on se veseli z nami, da smo uspeli kot samorastniki uspešno prodreti v veliki svet, kjer kvaliteta in konkurenca neizprosno izvajata zakone ekonomike, v svet, ki je vodil kolektiv skozi šolo, ki vzgaja in vodi podjetje na vedno višjo poslovno raven. ZNAČILNOSTI POSLOVNE POLITIKE 1969 Na področju prodajne dejavnosti poslovna politika jasno dokazuje, da je potrebno izpopolniti izbiro izdelkov v smeri zahtevnejših oblikovnih, konstrukcijskih in funkcionalnih rešitev in po tržnih raziskavah doseči najboljše možnosti v izbiri, ustvarjanju, cenah in ostalih pogojih. Uresničitev takšne politike zahteva vrsto ukrepov, predvsem dognano raziskavo in analizo tržišča ter organizacijsko in kadrovsko izpopolnitev prodajne službe ... ... V letošnjem letu je treba naštudirati najustreznejše oblikovanje celotnega dohodka poslovne enote Skupnih strokovnih služb, za leto 1969 pa naj se oblikuje celotni dohodek Skupnih strokovnih služb v odvisnosti od doseženega dohodka proizvodnih poslovnih enot. PRVI TEČAJ ZA TAPETNIKE V Tovarni pohištva Martinjak so lani sklenili modernizirati in povečati oddelek za tapeciran j e. Za vsa nova delovna mesta je bilo Potrebno najti delavce, ki bi s svojimi sposobnostmi najbolj ustrezali zahtevam delovnih mest. Ker na Brestu še nimamo izkušenj o Potrebnih sposobnostih in znanjih, ki jih morajo imeti delavci-tapet-niki, smo iskali pomoč oziroma strokovne nasvete tudi izven podjetja. USPEŠEN START FURNIRANEGA POHIŠTVA V GABRU v Za uspešnejšo proizvodnjo po predvidenem programu so v Gabru ze začeli z dograjevanjem okrog 800 kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov. Prav tako so tudi že naročeni najpotrebnejši novi stroji za strojno obdelavo furniranega pohištva in bodo predvidoma dobavljeni v prvi polovici tekočega leta. mladinski klub v brestu Lahko rečemo, da ima mladina Brestovega aktiva svoj prostor. Tako lahko na vseh področjih hitreje uspeva in se izobražuje. Večkrat se lahko sestaja in govori o političnem življenju doma in v svetu. Tam govori o težavah, ki niso značilne samo za delo naše mladine v Tovarni pohištva Cerknica, ampak tudi za življenje in delo ostale mladine, naše domovine in sveta ter delovanje ostalih naprednih Političnih organizacij. ŠE DVE STOPNICI DO CILJA Dijake Tehniške šole v četrtem letniku oddelka v Cerknici čakata do zaključka študija še uspešno zaključeno zadnje polletje in matura. Pozitivno ocenjenih je 15 dijakov ali 65,2®/». Z negativnimi ocenami pa je 8 dijakov ali 34,8 “/o. Dijaki prvega letnika so imeli v primerjavi s četrtim nekoliko slabši uspeh, saj je bilo le 9 dijakov ali 38 '°/o brez slabih ocen, 15 dijakov ali 62°/o pa je imelo nezadostne ocene. OBČNI ZBOR RIBIČEV Ribiči so opravili okrog 1300 delovnih ur pri reševanju mladic, ko je presihalo Cerkniško jezero, kar je skoraj 16 ur na člana. Če upoštevamo ceno ribolovnega dovoljenja, prispevek, ki ga vsak član vplača za reševanje rib, članarino in prostovoljno delo pri akcijah, potem stane vsakega člana športni ribolov okrog 300 dinarjev letno. Materialna korist, ki jo imajo ribiči pri uplenu rib, nikakor ne pokriva izdatkov. Apimondia, apiterapia, Cerknica... Apimondia je mednarodna zveza čebelarskih organizacij, ki je tesno povezana z nekaterimi telesi organizacije združenih narodov. Izdaja knjige in revije, pri- reja najrazličnejše posvete in razstave, vzpodbuja znanstvene raziskave in mednarodno izmenjavo izkušenj. Vsaki dve leti ima svoje svetovne kongrese. Apiterapija pomeni uporabo čebeljih pridelkov v zdravilstvu. To je iz dneva v dan vse bolj priznana možnost, ki jo narava sama daje zdravstvu. Morda velja opozoriti, da je v vsej srednji Evropi prvi šel po tej poti mariborski zdravnik dr. Filip Terč, ki je začel natanko pred sto leti zdraviti revmatična obolenja s čebeljim strupom. Danes raziskujejo nove možnosti v vrsti držav, na fakultetah, v institutih in na klinikah. Že nekaj let pripravlja Apimondija strokovna srečanja, ki so posvečena tem vprašanjem. Lani je bilo takšno srečanje v Portorožu. Kot je že v navadi, so ob srečanjih tudi razstave, najbolj zaslužnim pa takrat daje Apimondia svoja zlata, srebrna in bronasta priznanja. Po dolgi poti smo tako prišli še do Cerknice. Čudna zadeva, bi kdo rekel. Če pa ne bi, na primer, bilo v Cerknici šole, če bi bila šola brez učencev, če učenci ne bi imeli svojih krožkov, če likovnega krožka ne bi vodil Konrad Knez, ne bi prišlo do Cerknice. V likovnem krožku so se dogovorili, da sodelujejo pri razpisu za najboljše grafike na temo — čebele. Pripravili so zbirko risb in jo odposlali v Ljubljano. Žirija je ugotovila, da si mladi likovniki iz Cerknice in njihov vzgojitelj zaslužijo vse priznanje. Male grafike iz Cerknice so se znašle na razstavi v okviru mednarodnega simpozija o apiterapiji v Portorožu. Člani mednarodne komisije so ugotovili, da tja mlade umetnike iz Cerknice ne bi smeli pozabiti, zaradi njihove ustvarjalne volje, zaradi ljubezni do narave, ki jo dokazujejo risbe ... Krog je zdaj torej sklenjen: Cerkničani so na simpoziju o apiterapiji dobili zlato medaljo Api-mondie! Tako je torej šola v Cerknici prva šola, ki si je priborila takšno mednarodno priznanje! Prva v Sloveniji, prva v Jugoslaviji! In tudi prva na vsem svetu. M. Vošnjak Zlata medalja Apimondie Z otvoritve razstave grafik cerkniških učencev Brestova službena vozila K ŠALAM MESECA ŠE TO Žal za vsebinsko podobo te naše rubrike ni kaj dosti prispevkov, predlogov in idej. Ta mesec pa nam je med drugimi »odbor za hece« delavcev iz Podskrajnika poslal prav čeden prispevek za šalo meseca. Je sicer anonimen (takih pa ne objavljamo), a likovno mu ni kaj očitati. Žal so avtorji pozabili na enega izmed osnovnih kriterijev o tem, kaj je humor (znanih že od Aristotela in Horaca dalje), da mora biti namreč duhovit, tudi piker, ne pa žaljiv. Vsekakor ni prav nič smešno (prej žalostno), če bi se prek našega glasila Brestovi delavci oblagali s svinjami (takšna je namreč tematika te »šale«). Veseli pa smo prostovoljne pobude »odbora za hece«, vendar ne na anonimni, pač pa na odkriti in zdravi osnovi. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je letos resno zastavila delo na področju športno-rekreativ-nih tekmovanj delavcev v temeljnih organizacijah, kar za pretekla leta ne moremo trditi. Letos bodo pri vrednotenju rezultatov za skupno uvrstitev prvič uporabljana načela, ki upoštevajo množičnost sodelovanja iz posamezne delovne organizacije glede na število zaposlenih. v pin, v katerih je tekmovalo po pet ekip, so se v zaključno tekmovanje doslej uvrstile naslednje ekipe: KOVINOPLASTIKA Lož, BREST—pogonski servis Cerknica, SGP GRADIŠČE Cerknica, KARTONAŽNA Rakek in GG Cerknica. Te vrste se bodo v srečanjih vsaka z vsako borile za najboljše mesto. Ženskih kegljaških ekip se je prijavilo sedem, tekmovale pa so le tri. Vrstni red: L BREST-SD Cerknica, 2. THP JAMA — Gostinstvo Cerknica, 3. BREST — TIP Pod-skrajnik. Končano je tudi tekmovanje v hitropoteznem šahu. Od enajstih prijavljenih ekip jih je sodelovalo le sedem, kar kaže na neresnost nekaterih, ki so ekipe prijavili. Vrstni red: 1. IP BREST Cerknica, 2. GG Cerknica, 3. BREST TP Cerknica, 4. Kovinoplastika — Orodjarna Lož, 5. Kovinoplastika DO Lož, 6. BREST TP stari trg, 7. KOVINO Unec. Kot zanimivost naj omenimo, da se je za tekmovanje ženskih ekip v šahu prijavila samo ekipa IP BREST Cerknica. P. Kovšca Končano je že predtekmovanje kegljanju za moške. Iz treh sku- Razpis ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1979/80 Ch H U H V) I-, o. (X Ph a, O H H H A. POKLICNE ŠOLE strojni mizar 4 pohištveni mizar 2 modelni mizar 2 2 strojni ključavničar 2 tapetnik prodajalec obratni elektrikar 2 1 kuharica 1 administrator 1 1 B. 4-LETNE SREDNJE ŠOLE lesarski tehnik 10 strojni tehnik 2 ekonomski tehnik 4 gradbeni tehnik 1 C. VIŠJE ŠOLE ekonomist — notranj etrgovinska smer 1 ekonomist — računovodska smer 1 ekonomist — proizvodna smer 1 D. VISOKE ŠOLE dipl. inženir lesarstva dipl. stroj, inženir spl. konstruiranje in delovni stroji dipl. gradbeni inženir — visoke gradnje dipl. inženir kem. tehnologije dipl. inženir elektrotehnike — avtomatika dipl. inženir arhitekt dipl. ekonomist — komercialna smer — proizvodna smer dipl. pravnik dipl. sociolog — kadr. usmeritev 3 1 1 1 1 2 1 1 2 1 Prošnje pošljite v splošno-kadrovsko službo na predpisanem obrazcu DSZ 1,65 do 26. junija 1979. Prošnji priložite: — fotokopijo ali overovljen prepis spričevala zaključnega razreda ali letnika, — potrdilo o katastrskem dohodku, ki ga izda davčna uprava pri skupščini občine. Pri izbiri štipendistov svet za kadre upošteva predvsem družbene dogovore, samoupravne sporazume, smernice, stališča in sklepe o kadrovski in štipendijski politiki ter kriterije: — učni uspeh dosedanjega šolanja, — mnenje o ustreznosti za izbran poklic, — socialne razmere, — pripadnost prosilca oziroma njegove ožje družine delovni organizaciji in — krajevno gravitacijo k temeljni organizaciji. ŠTUDIJ OB DELU Za študij ob delu vseh stopenj in smeri je namenjenih 20 štipendij. Prednost pri izbiri štipendistov imajo delavci, ki za dela in naloge, ki jih že opravljajo, nimajo ustrezne izobrazbe. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — skladnost študijske smeri z razvojnimi kadrovskimi načrti oziroma pomanjkanje kadrov določenega profila; — odslužena vsaj polovica dobe, določena s prejšnjo štipendijsko pogodbo; — pozitiven odnos do dela in primerni delovni rezultati; — da delajo vsaj dve leti na Brestu po zaključnem zadnjem rednem šolanju. Prošnje za pomoč pri študiju ob delu pošljite v splošno-kadrovsko službo do 26. junija 1979. Prošnji priložite tudi fotokopijo ali overovljen prepis spričevala zadnjega šolanja. FILMI V FEBRUARJU 1.2. ob 19.30 — ameriška drama VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA 3.2. ob 19.30 in 4.2. ob 16. uri — ameriški pustolovski film NASTAVI ŠE DRUGO LICE 4.2. ob 19.30 — francoska drama DEKLE MADOUX 5.2. ob 19.30 — ameriški pustolovski film POD ZASTAVO MOHAMEDA 8.2. ob 19.30 — francoska drama ŽENSKA NA OKNU 10.2. ob 19.30 in 11.2. ob 16. uri — mehiški western PREVELIKA ŽRTEV 11.2. ob 19.30 — ameriški vojni film BITKA ZA MIDWAY 12.2. ob 19.30 — ameriška drama NISEM TI OBLJUBILA ROŽNATEGA VRTA 15.2. ob 19.30 — jugoslovanski vojni film NAGLO SODIŠČE 17.2. ob 16. uri — madžarska risanka GOSJI PASTIR MATIJA 17.2. ob 19.30 in 18.2. ob 16. uri — ameriška kriminalka CHARLE-STON 18.2. ob 19.30 — ameriška komedija C. H. A. S. — PLAČILO V GOTOVINI 19.2. ob 19.30 — španska drama ZA ENO NOČ LJUBEZNI 22.2. ob 19.30 — jugoslovanski vojni film TRENUTEK 24.2. ob 19.30 in 25.2. ob 16. uri — ameriški pustolovski film SIN VIHARJA 25.2. ob 19.30 — ameriški akcijski film BLEFERJI 26.2. ob 19.30 — italijanska komedija MALI, MALI ČLOVEK Še nedavno je bilo na stotine drsalcev na našem jezeru; bo letos še priložnost? Sprejem za najboljše športnike v občini PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM IN DRUŠTVOM V LETU 1978 Sprejem za športnike je bil organiziran januarja letos v prostorih skupščine občine Cerknica ob prisotnosti predsednika skupščine Janeza Pakiža, predsednika izvršnega sveta Franceta Sterleta, predsednika skupščine TTKS Slavka Tomiča in predsednika njenega izvršnega odbora Toneta Urbasa. Za uspešno delo in dosežke na športnem področju so bila podeljena priznanja najboljšim športnim društvom, organizatorjem množičnih športnih tekmovanj in trenerjem. Priznanja so dobili: Taborniški odred Jezerska ščuka Cerknica, TVD Partizan Loška dolina za organizacijo trim lige, Organizaicjski odbor Bloških tekov, Strelska družina Brest Cerknica, Helena Mulec, kegljavka KK Brest Cerknica, Bernarda Šmalc, skakalka v višino ŠŠD Cerknica, Metod Mahne, skakalec v daljavo ŠŠD Cerknica, Miha Pakiž, skakalec v višino in košarkar ŠŠD Cerknica in KK Cerknica, Boštjan Lončar, metalec kopja ŠŠD Cerknica, Marko Zgonc, atletski tekač ŠŠD Cerknica, Ida Štemberger, skakalka v višino ŠŠD Cerknica, Tomaž Sterle, smučarski tekač SK Loška dolina, Rolando Turšič, smučarski tekač SK Loška dolina, Franc Popek, trener atletov ŠŠD Cerknica, Jože Mele, trener košarkarske selekcije ŠŠD Cerknica, Franc Turšič, trener smunčarskih tekačev SK Loška dolina, Franci Urbas, trener kegl javk KK Brest Cerknica. Podobna priznanja so bila nazadnje podeljena pred desetimi leti, v prihodnje pa naj bi bila vsako leto. T. Zigmund REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE SOPOTNICA — OKOPALNIK — PAR — SP — KS — AMOR — RAI — SREČNO NOVO — LIANA — SALAMA — PODLISTEK — ETA — LE — KOPA — OD PETOST — TITO — TINTNIK — KROPAR — OSTI — DRAMA — ARI — EA — ALOA — OV — SOBA — TRSAT — RS — IDRIJA — PRODOR — ASTA — ATRIJ — AMUR — R — ROKAVCI — ŠIBRA — MEZINEC — NEBRASKA — NAHOD — NE — RR — AROMA — ČLEN — MA — ADEN — EASTMAN — AV — TT — KIT — SRŽ — SNEG — OL — SEN — JE — SANKANJE — RAPIR. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA Do roka je prispelo 107 rešitev. Komisija je izžrebala naslednje nagrajence: 20 din dobijo Bojan FUNDA, Cerknica, Cesta 4. maja 22, Rena- BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni ln odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko KARMEL, Mate JAKOVAC, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Tomaž STROHSACK, Andrej SE-GA, Miha SEPEC, Franc TRUDEN, Ženi ZEMUAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). to ŽURGA, Cerknica, Cesta 4. maja 20, Branka GALANTI, Rakek, Cesta heroja Iztoka 3, Pepca ŽUMER, Cerknica, Cesta 4. maja 47 in Mateja LAH, Cerknica, Cesta 4. maja 92; 50 din dobijo Peter KOMOČAR, Cerknica, Cesta 4. maja 21, Angela RAPL, 69000 Murska Sobota, Mikloš Kuzmiča 15 in Ivana KOVAČIČ, Gor. Otave 1, 61382 Begunje. 100 din dobi Igor KLANČAR, Cerknica, Partizanska 14, 150 din Metka ŠTEFANČIČ, Cerknica, Sinja gorica n. h. in 200 din Martina ZIGMUND, Že- rovnica 18, 61384 Grahovo. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti, ostalim pa jih bomo poslali po pošti. MAŠI UPOKOJENCI 16. decembra lani je iz TOZD MASIVA, tovarna pohištva Martinjak odšla v pokoj naša dolgoletna delavka Ivana Herblan iz Žerovnice. V tovarni pohištva Masiva je bila zaposlena od 4. novembra 1957. leta. Opravljala je dela in naloge v strojnem brušenju. V pokoj je odšla z opravljanja del in nalog — brušenje ukrivljenih obdelovancev. Delovni kolektiv se ji zahvaljuje za njeno prizadevnost in trud pri delu ter ji želi še mnogo zdravih let. Kolektiv TOZD MASIVA TP Martinjak PLANINSKO DRUŠTVO SPET OŽIVELO Ljubitelje planin obveščamo, da namerava občinska telesnokul-turna skupnost znova oživeti delo Planinskega društva Cerknica. Že nekje sredi februarja (kdaj natančno, bomo pravočasno obvestili) bo občni zbor Planinskega društva, na katerem bi imenovali novo vodstvo in se dogovorili o programu dela za leto 1979, o članarini in o ndrugih društvenih zadevah. Zaradi velikega zanimanja za planinstvo v preteklih letih, pričakujemo veliko sodelovanja tudi v prihodnje bodisi na občnih zborih, bodisi na izletih in pri drugih dejavnostih društva.