A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 03 Cogetinci-Beltind Pod Kotom - jug pri Krogu i/ii Irena Šavel Pod Kotom - jug pri Krogu i/ii Samo Sankovič, Mojca Jereb, Boris Kavur, Siniša Repec, Neva Trampuž Orel, Rafko Urankar, Bogomil Obelić, Bojan Djurić, Mirjam Jezeršek, Zdravka Hincak, Matthias Huls, Mario Šlaus Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 7 Pod Kotom-jug pii Kiogu I/II Uiedniški odbor Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Miran Erič, tehnični urednik Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Metelkova 6, 1000 Ljubljana Za^j Damjana Pečnik, v. d. generalnega direktorja Avtoiica Irena Šavel Pokrajinski muzej Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota irena.savel@guest.arnes.si Sodelavci Samo Sankovič Glavna ulica 73, SI-9920 Lendava samosan@gmail.com Mojca Jereb Glavna ulica 73, SI-9920 Lendava mojka.j@gmail.com Boris Kavur Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper boris.kavur@zrs-kp.si Neva Trampuž Orel Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana neva.trampuz@nms.si Rafko Urankar Zadružniška 33, SI-1234 Mengeš rafko.urankar@guest.arnes.si Bojan Djurić Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Mirjam Jezeršek Celovška 179, 1000 SI-Ljubljana mirjam.jezersek@volja.net Zdravka Hincak Odsjek za arheologiju Filozofskog fakulteta u Zagrebu Ivana Lučića 3, HR-10000 Zagreb zdhincak@inet.hr Bogomil Obelić Institut Ruđer Bošković Bijenička 54, HR-10000 Zagreb bogomil.obelic@irb.hr Mario Šlaus Odsjek za arheologiju Hrvatske akademije znanosti in umjetnosti Ante Kovačića 5, HR-10000 Zagreb mslaus@hazu.hr Siniša Repec Državni inspektorat RH Ulica grada Vukovara 78, HR-10000 Zagreb Matthias Huls Leibnitz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-albrechts-Universitat Max-eyth-Str. 11-13, D-24118 Kiel mhuels@leibnitz.uni-kiel.de Recenzenti akad. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana biba.terzan@ff.uni-lj.si dr. Timotej Knific Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana timotej.knific@nms.si Milena Horvat Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana milena.horvat@ff.uni-lj.si Lektoi Za slovenski jezik Martina Rotar Za hrvatski jezik Mirta Jambrović Za angleški jezik Mark Valentine Tehnična priprava publikac^.je GašperRutar Vanja Celin Računalniška obdelava in priprava slik Gašper Rutar Fotografije AninŠvenda Načrt najdišča Dejan Rijavec Računalniška obdelava načrta najdišča Vida Slivniker, Dejan Rijavec Geodetske izmere Geotim d.o.o. Murska Sobota Risbe predmetov Marko Bertalanič, Dani Bedič, Vesna Veberič, Lara Badurina Fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Bine Kovačič Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 60 izvodov Ljub^ljana, januar 2009 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Sloven^.je so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Krog) ŠAVEL, Irena Pod Kotom - jug pri Krogu / Irena Šavel ; [sodelavci] Samo Sankovič ... [et al.] ; [fotografije Anin Švenda, fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Bine Kovačič ; načrti najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Marko Bertalanič]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2009. -(Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije) Vsebina: ISBN 978-961-6420-38-9 243652352 Kazalo Uvod 5 Bakrenodobno žarno grobišče 59 Opis grobov 60 Najdbe iz grobov in njihove bližine 104 Geografski in geomorfološki oris najdišča 6 Poskus časovne in kulturne opredelitve keramike 109 Pogrebno obredje 111 Rezultati antropološke analize spaljenog ljudskog Intenzivni površinski pregled 8 osteološkog materijala Mario Šlaus 113 Rezultati površinskega pregleda najdišča Bojan Djuric 8 Results of radiocarbon dating of samples KIA 21324 and Makroskopska analiza keramičnega zbira s površinskega KIA 21325 Matthias Huls 137 pregleda dela najdišča Mirjam Jezeršek 42 Osteološka analiza živalskih ostankov s površinskega pregleda Zdravka Hincak 52 Zgodnjebronastodobne najdbe Samo Sankovič 139 Arheološke plasti in strukture 139 Poskus razlage plasti iz zgodnje bronaste dobe 140 Opis najdišča 54 Keramične najdbe 140 Primerjalna analiza keramike 144 Sklep 146 Rezultati 14C analiz vzorcev oglja Bogomil Obelić 147 Kamnita orodja Boris Kavur 148 Poznobronastodobni depo Mojca Jereb 151 Opis najdbe 151 Tipološka opredelitev predmetov 151 Primerjalna analiza 152 Kemijska sestava predmetov iz poznobronastodobne depojske najdbe Pod Kotom - jug pri Krogu Neva Trampuž Orel, Rafko Urankar 153 Zemljanka iz zgodnjega srednjega veka 157 Keramični in drugi izdelki 157 Poskus časovne opredelitve 158 Sklep 159 Sklep 160 Dodatek 162 Dodatek 1 162 Dodatek 2 194 Literatura 250 Uvod Arheološko najdišče Pod Kotom-jug pri Krogu na trasi avtocestnega odseka MPO3/2 Vučja vas-Beltinci je bilo zaznano pri ekstenzivnem arheološkem pregledu v letu 1998 pod vodstvom Bojana Djurića (1998). Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheološko dediščino ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Pogodba DARS 216/94). Na mestu odkritja prvih znakov (najdb artefaktov) o obstoju arheološkega najdišča je bil v oktobru 1998 pod vodstvom B. Djurića opravljen arheološki intenzivni površinski pregled in izkopani testni jarki za določitev stratifikacije (Djurić 1999). Oba postopka sta potrdila prisotnost arheoloških ostalin na parcelah št. 1780, 1778, 1777, 1776, 1775, 1774, 1773, 1772, 1771, 1770, 1767, 1766, 1761 k.o. Krog, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za arheološko zavarovalno izkopavanje na tem mestu, kasneje realizirano s pogodbo DARS 291/2000. Zavarovalna arheološka izkopavanja je prevzel Pokrajinski muzej Murska Sobota. Delovno skupino pod vodstvom Irene Šavel so sestavljali arheologi Goran Skelac (Zagreb), Maja Kuzmano-vić (Pula) in Slobodan Olić (Brežice), 8 tehnikov (med drugim tudi študentje arheologije Samo Sankovič, Nataša Hren, Dašenka Ci-pot, Mija Rizner) in 29 delavcev. Konservatorski nadzor nad deli je vodil Ivan Tušek (ZVNKD OE Maribor). Dela so trajala od 4. septembra do 29. oktobra 2000 in se nadaljevala od 2. aprila do 7. maja 2001 ter od 28. oktobra do 4. novembra 2002. Strokovno in tehnično podporo izkopavanjem so nudili dr. Mario Šlaus (Odjel za arheologijo Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb) za antropološko analizo sežganih kostnih ostankov, dr. Neva Trampuž Orel (Narodni muzej Slovenije) za ICP-AES analizo bronastih predmetov iz zakladne najdbe, mag. Tomaž Verbič z geološko spremljavo izkopavanja, Institut Ruđer Boško-vić iz Zagreba za radiokarbonske analize oglja, Leibniz-Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Albrechts-Universitat v Kielu z radiokarbansko analizo kosti, Siniša Repec iz Zagreba s kemijsko analizo bakrene ploščice ter Geotim iz Murske Sobote z izdelavo geodetskih izmer izkopnega polja. Predmete sta fotografirala Bine Kovačič in Tomislav Vrečič, fotografsko in terensko dokumentacijo je računalniško obdelal Dejan Rijavec, risbe najdb so izdelali Marko Bertalanič, Vesna Veberič in Dani Bedič. Arheološko gradivo je konzerviral Milan Zver, restavriral pa Nikola Erlich. Zavarovalna izkopavanja so pokazala, da je bilo na najdišču Pod Kotom-jug, vzhodno od vasi Krog, žarno grobišče iz bakrene dobe, da je bil prostor poseljen v zgodnji bronasti dobi, da je bila na njem vkopana zakladna najdba iz pozne bronaste dobe in da je bil poseljen tudi v času zgodnjega srednjega veka. Raziskanih je bilo 9700 kvadratnih metrov površine. Celotna površina, predvidena za izkop, je bila razdeljena na sektorje od I do VI, ti pa na kvadrante velikosti 10 x 10 m. Geografski in geomorfološki oris najdišča Najdišče leži na aluvialni ravnini reke Mure, med potokoma Mo-koš in Dobel, 3 kilometre južno od Murske Sobote, med vasema Bakovci in Krog (sl. 1-5). Te površine so izključno njivske. Murska Sobota z okolico je del Ravenskega, ki leži med reko Muro na jugu, gričevjem Goričko na severu in potokom Kučnico na zahodu. Mura je v ledeni dobi z večinoma karbonatnim prodom in peskom z alpskega povirja zasula Mursko ravan. Na prehodu iz pleistocena v holocen se je Mura sprva vrezala v naplavino in jo v veliki meri odstranila, nato pa zopet začela zasipavati in z nanosi odrivati pritoke z gričevij vzdolž toka proti jugu (Perko 1999, 564, 566). Tako imamo vzdolž Mure širok pas holocenskih naplavin, ki se pod ožino pri Gornji Radgoni razširi v široko ravnino. Ta široka dolina je vrezana nekaj metrov globoko v obsežno fluvioglacial-no prodno nasutino Mure iz obdobja wurmske poledenitve, ko je Mura izpod čela murskega ledenika v okolici Judenburga nanosila debele nanose silikatnega proda. Na prekmurski strani je ta nanos prekrit z ilovnato-meljastimi holocenskimi naplavinami Mure in njenih pritokov z Goričkega, mestoma pa tudi s puhlico (Natek 1991, 9). Na nastanek prsti na Murski ravnini je odločilno vplivala prav reka Mura, ki se je cepila v rokave, premeščala strugo od severa proti jugu in za sabo puščala različno stare prodne in peščene nanose, ki so se mešali s peščenimi, ilovnatimi in glinastimi na- 1 Geografski položaj najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu na DMR 100, ©GURS. nosi s sosednjih gričevij. Rjava naplavljena prst pokriva do 5 km širok pas ob Muri, prevladujejo silikatni delci, ki slabo zadržujejo vlago (Perko 1999, 568). Geološko situacijo na najdišču Pod Kotom-jug in v okolici so pogojevale prodne sipine reke Mure, ki jih je nasula ob koncu zadnje ledene dobe, še posebno med deglaciacijo Alp. Površina sipin je bila tedaj površina terena in je ponekod bolj, drugod pa manj valovila. V času nastanka grobišča je bila torej podoba prostora drugačna od današnje, saj je bil svet precej valovit. Ko se je rečni tok oddaljil od najdišča, ga je še zmerom pogosto dosegla večja poplavna voda, ki je s seboj nosila peščen in muljast tovor, pretakala se je po kanalih, ki so bila pravzaprav dna sipin (Verbič 2000). Višji vrhovi sipin so tako ostali na površini, bili so nepo-plavljeni in so vse od nastanka potencialna hodna površina. Na teh višjih vrhovih, ki jih poplavne vode niso dosegle, so bili v geološko podlago gramoza in peska vkopani prazgodovinski grobovi in zgodnjesrednjeveška zemljanka; v nižje ležečih sipinah pa so bili pod plastjo mlajših naplavin odkriti sledovi poselitve iz zgodnje bronaste dobe. Predhodno arheološko zbrani podatki Kroga z okolico (Šavel 1991, 66s) se nanašajo predvsem na poselitev v rimskem času. Leta 1901 je bil v bližini Kroga odkrit lonec z rimskimi srebrniki. Novci (2328 kosov) so danes v Arheološkem muzeju v Budimpešti, nekaj 2 Položaj najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu; vir: ATLAS Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba d.o.o. I jih je v privatni lasti in nekaj v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Severno od vasi in vzhodno od ceste proti Murski Soboti, onstran potoka Dobel, je nekoliko sploščena gomila s premerom 15 metrov in višino 3 metre. Na gomili je zasajena vinska trta. V bližini je bila še ena, vendar so jo domačini neznano kdaj izravnali. 3 Položaj najdišča na trasi AC Cogetinci-Beltinci, M 1:20 000; podlaga TTN5 J283900 in J284000; © GURS 4 Najdišče iz zraka (foto: B. Kerman) Intenzivni površinski pregled Rezultati površinskega pregleda najdišča Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je med oktobrom 1998 in oktobrom 1999 opravila ekipa pod vodstvom Bojana Djurića, Irene Šavel in Branka Kermana (Djurić 1999). Opravljen je bil v mreži 5 x 5 m na parcelah št. 1780, 1778, 1777, 1776, 1775, 1774, 1773, 1772, 1771, 1767, 1766, in 1761, k o. Krog (sl. 6, 7, 9). V celoti so bile to njivske površine, ki so bile v času pregleda deloma še zasajene s poljskimi kulturami, tako da je bila stopnja vidljivosti na posameznih njivskih površinah dokaj različna (uporabljano je bilo 5 stopenj površinske vidljivosti) in je segala od 1 do 4 (glej Dodatek 1). 6 Območje intenzivnega pregleda na območju Pod Kotom - jug pri Krogu na Franciscejskem katastru; M 1:10000; ©Arhiv Slovenije, A180; p260c02, p260c03, p260c04, p260c05; georeferenciran. - .. i K; O-. - \ / - / VjÎW)//- > - ^ " /'/V S-.i .i i lajj LM1 A13 35 barva površine št. frg. % LM2 A13 C21 38 bela 39 2 LM3 A13 C21;E21 4 svetlo siva 7 0.5 LM7 A13 C22 34 siva/siva 15 0.8 LM8 A13 C22;E21 35 siva/sivo črna 9 0.6 LM10 A13 C22;E31 1 siva 57 3 LM12 A13 C23 19 sivo črna 25 1 LM13 A13 C23;E21 10 svetlo rdeča/siva 16 0,8 LM14 A21 A13;C21 5 svetlo rdeča/rdečkasto siva 7 0,5 LM17 A21 A13;C21;E21 8 svetlo rdeča/bledo rjava 7 0.5 LM20 A21 A13;C22;C12 8 svetlo rdeča/svetlo rjava 7 0.5 LM23 A21 A12;C22;E21 17 svetlo rdeča/rjava 12 0,6 LM26 A21 A13;C23;E31;E21 2 svetlo rdeča 569 30 LM31 A31 A13;C23 1 rdeča 6 0.3 LM32 A31 A13;C23;E32 1 rdečkasta/siva 6 0.3 LM34 A31 A21;A13;C21;E21 5 rdečkasta/rdečkasto siva 34 2 LM 35 A31 A21;A13;C22 3 rdečkasta 232 12 LM36 A31 A21;A13;C22;E21 8 rdečkasto siva 67 4 LM37 A31 A21;A13;C23;D21;E21 1 bledo rjava/siva 26 1 LM41 A31 A22;A13;C22 1 bledo rjava/sivo črna 7 0.5 LM43 A31 A22;A13;C22;E31 1 bledo rjava/rdečkasto siva 7 0.5 LM44 A31 A22;A13;C23 1 bledo rjava/rjava 15 0.8 LM51 A41 A31;A22;A13;C21 1 bledo rjava 524 28 svetlo rjava 10 0.5 rjava/svetlo rdeča 6 0.3 rjava 82 6 drugo 69 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom ■ - jug pri Krogu 50 1 1 1 3 43 Barvne glazure na keramičnih izdelkih keramičnega zbira vrsta glazure barva glazure št. frg. barvno krijoča (K) bela 51 sivo/vijoličasto/lila 2 krem 5 oranžna 7 karminasto rdeča 1 škrlatna 1 temno zelena 46 olivno zelena 12 oker 31 rjavo oker 31 olivno rjava 17 rjava 2 rdeče rjava 10 temno rjava 5 črna 1 glazura minimalno ohranjena 17 Makroskopska analiza glazirane lončenine Glazura ima za keramične izdelke lahko več pomenov. Izdelkom lahko podaljša življenjsko dobo in odpornost. Lahko pa ima izključno dekorativni pomen, in sicer lahko ščiti podglazurne barve ali pa nosi okras. Nanaša se na enkrat žgano površino keramičnega izdelka. Barva glaziranih izdelkov je odvisna od vrste oksida in od atmosfere pri žganju (Horvat 1999, 27, 28). V obravnavanem keramičnem zbiru je imelo 239 keramičnih fragmentov glazuro na zunanji in notranji ali samo na zunanji ali samo na notranji površini. Keramični fragmenti (sl. 42), ki so glazirani, so izdelani večinoma iz zelo finih lončarskih mas (200 frg.). 4 fragmenti se uvrščajo glede na maso med fine lončarske mase, 35 keramičnih fragmentov pa pripada izredno fini lončarski masi (porcelan). Na keramičnih izdelkih glazirane keramike prevladujejo med barvno glazuro, ki pokriva (sl. 43), bela (51 frg.), temnozelena (46 frg.), oker (31 frg.), rjavooker (31 frg.), olivno rjava (17 frg.) in olivno zelena (12 frg.). Ostale barvne glazure so zastopane na manj kakor 10 fragmentih (oranžna, rdečerjava, rjava, krem, Sklep V makroskopsko tehnološko analizo keramičnega gradiva je bilo zajeto 1861 keramičnih fragmentov, ki so ustrezali določenim kriterijem, in sicer, da so večji od 1 cm2 in imajo nepoškodovano zunanjo in notranjo površino. Obravnavano gradivo je zelo fragmentarno ohranjeno, kar lahko delno vpliva tudi na samo kvaliteto analiz. Prepoznanih je bilo 54 različnih lončarskih mas (sl. 21). Od 1861 analiziranih fragmentov lahko 1787 keramičnih fragmentov uvrstimo med keramiko mlajših obdobji, 68 fragmentov v antično obdobje, 4 fragmente v prazgodovinsko in le 2 v slovansko obdobje (sl. 22). Gre izključno za kremenove mase (sl. 27). V nobenem primeru ni bila ugotovljena prisotnost kalcijevega karbonata. V vseh obdobjih prevladujejo zelo fine lončarske mase (sl. 21) (prazgodovina - 3 LM., slovansko obdobje - 2 LM., antika - 15 LM, mlajša obdobja - 34 LM). Sledijo jim finozrnate lončarske mase (prazgodovina - 1 LM, antika - 9 LM, mlajša obdobja - 11 LM). Z manjšimi deleži pa so zastopane tudi drobnozrnate lončar- ske mase, ki so značilne za antično keramiko (3 LM) in keramiko mlajših obdobji (4 LM). Med lončarskimi masami mlajših obdobji je zastopana tudi izredno fina lončarska masa LM1, ki je tipična predvsem za porcelanske keramične izdelke (24 frg.). Na ravni opazovanja lončarskih mas z vidika razmerja osnovnih sestavin (sl. 28) se je njihovo število zmanjšalo na 8. Po pogostnosti izstopajo lončarske mase s sestavinami ACE (51 odstotkov), AC (43 odstotkov). Pogoste pa so tudi lončarske mase s sestavinami A (2 odstotka) in ACDE (2 odstotka). Ostale lončarske mase (ACD, ACEJ, ACJ, AE) so redke. Izpostaviti velja lončarske mase, ki vsebujejo več sljude (C), kar je značilno predvsem za antične (12 LM) in novoveške (25 LM) lončarske mase, z osnovnimi sestavinami AC in ACE. Lončarske mase, ki vsebujejo več sljude, postanejo trše, če jih žgemo pri višjih temperaturah. Morda so s tem nadomestili odsotnost kalcijevega karbonata (B), ki poveča predmetom čvrstost ob žganju pri visokih temperaturah. Povečana vsebnost železovih oksidov (E) se pojavi pri treh antičnih in petih novoveških lončarskih masah. V lončarskih masah slovanskega (1 LM) in antičnega (2 LM) obdobja so bile definirane tudi nedefinirane sestavine (J). Na osnovi luknjičavosti (sl. 35) lahko rečemo, da prevladujejo zelo kompaktne mase, saj kar 98 odstotkov mas sodi v skupino luknjičavosti 0. Minimalni delež odpade na zelo fino in fino lu-knjičave mase. Lončenina je bila izdelana prostoročno (prazgodovinska lončeni-na), na lončarskem vretenu (slovanska in antična keramika, keramika mlajših obdobij) in v kalupu (keramika mlajših obdobij - porcelan, pečnice, keramične ploščice). V postopku dodelave površine sta bili definirani dve osnovni tehniki, in sicer glajenje in brisanje. Prevladuje tehnika brisanja (1855 frg.). Glajenje je bilo uporabljeno le na 6 frg. in sicer od tega kar na 5 frg. antičnega obdobja. Definiranih je bilo sedem različnih načinov žganja (sl. 37). Prevladujeta oksidacijsko žganje (43 odstotkov) in nepopolno oksi-dacijsko žganje (42 odstotkov). Keramika je v povprečju dobro žgana. Oksidacijski način žganja prevladuje pri keramiki mlajših obdobij (glazirana keramika - 184 frg.), medtem ko je nepopolno oksidacijsko žganje značilno za antično keramiko (31 frg.) in neglazirano novoveško keramiko (725 frg.). Vzrok za takšna razmerja gre verjetno iskati v lokalni produkciji navadne kuhinjske lončenine. Ostale oblike žganja (redukcijsko žganje, oksidacijsko žganje in v končni fazi redukcijska atmosfera, redukcijsko žganje in v končni fazi oksidacija, nepopolna oksidacija in v končni fazi dimljenje, zaporedno menjavanje atmosfer in v končni fazi oksi-dacijska atmosfera) so skromneje zastopane. Analiza trdote keramičnega gradiva (sl. 39) je pokazala, da prevladuje izredno trda keramika (48 odstotkov). Trda (26 odstotkov) in zelo trda (26 odstotkov) keramika sta zastopani z enakimi od-stotkovnimi deleži. Izredno trda keramika je značilna za keramiko vseh obdobij, kar lahko pripišemo temu, da je osnovna sestavina vseh lončarskih mas kremen, ki ima zelo visoko stopnjo trdote in sicer sodi v 4. trdotno skupino (7. stopnja trdote po Mohsu). Tako na notranji kakor na zunanji površini (sl. 41) analizirane lončenine prevladujejo svetlejši barvni toni (72 odstotkov). Zastopane so naslednje barve: svetlo rdeča, bledo rjava, rdečkasta in bela. Temni barvni toni so zastopani v manjšem odstotku. Prevladujejo pa rjavi, sivi in sivo črni. To potrjuje dejstvo, da prevladuje oksidacijsko in nepopolno oksidacijsko žganje (sl. 37), saj vemo, da je barva površine odvisna od atmosfere pri žganju in od vsebnosti železovih spojin v lončarski masi. Pri obeh je namreč površina enotne svetle barve. Med keramičnim gradivom, ki ga uvrščamo v mlajša obdobja, je bilo tudi 239 glaziranih keramičnih fragmentov. Lončar je z nanosom glazure želel izdelkom ali podaljšati življenjsko dobo, odpornost, ali pa je bil namen zgolj estetski. Pri glaziranju predmetov je potrebno upoštevati vrsto glazure, sestavo mase, temperaturo in način žganja. Glazirana keramika (sl. 42) je izdelana večinoma (200 frg.) iz zelo finozrnatih kremenovih lončarskih mas. Izredno fini lončarski masi LM1 pa pripadajo izdelki, narejeni iz porcelanske mase (24 frg.). Le 4 fragmenti pa so izdelani iz finozrnatih lončarskih mas. Večina glazirane keramike je žgana oksidacijsko (sl. 37). Tako so dobili po prvem žganju svetel ton površine, ki je bil bolj primeren za nanos glazure (Horvat 2008, 174). Ostali načini žganja so zastopani minimalno. Zastopana je samo ena vrsta glazure (sl. 42), in sicer neprozorna barvna glazura (barvna krijoča). Ostale barve so zastopane minimalno. Prevladujejo naslednje barve: temnozelena, oker, rjavo oker, olivno rjava in olivno zelena. Neprozorna bela glazura se pojavlja na belo prsteni keramiki in na porcelanu. Analiza keramičnega gradiva iz lokacije Pod Kotom-jug je pokazala, da lončarska produkcija na omenjeni lokaciji ne odstopa od ustaljenih vzorcev lončarske produkcije različnih časovnih obdobij. Lončarji so obvladali vse zakonitosti, ki jih je bilo treba poznati, da so izdelali v danih razmerah kar se da kvalitetno lončenino. Osteološka analiza živalskih ostankov s površinskega pregleda Zdravka Hincak 44 Zastopanost posameznih živalskih vrst na najdišču Pod Kotom 13 Sus-svinja Bos-domače govedo Rum-veliki prežvekovalci Aves-ptiči CF-pes 1 NN-nedoločeno gmentov, sledijo vretenca (vertebrae) - 3 fragmenti ter nadlahtnica (humerus) in stegnenica (femur) z dvema fragmentoma (sl. 45). Ostali anatomski elementi so zastopani s po enim vzorcem: dolge kosti (ossa longa), laketna kost (ulna), lopatica (scapula), kosti dlančnice ali stopalnice (metacarpus/metatarsus), golenica (tibia), fragment bočne kosti (os coxae)- črevna kost (ilium) in zob brez alveole. Vsi vzorci predstavljajo ostanke recentnih živalskih vrst in osebkov. Analiza Analiza je zajela 24 fragmentov živalskih kosti in zob. Vzorci so analizirani morfometrično; metrične analize so narejene po sistemu Von den Driesch (1976). Opredelitev glede na pripadnost živalskim vrstam je bilo mogoče določiti oziroma izvesti za petnajst fragmentov: domača svinja (Susscrofa domestica, L.)-10, domače govedo (Bos taurus, L.)-3 in pes (Canisfamiliaris, L.)-1 fragment. Tri močno fragmentirane kosti so pripadale svinji (Sus sp.), vendar jim ne moremo jasno opredeliti vrste, čeprav domnevamo, da so ostanki najverjetneje pripadali domačim živalim. Za tri zelo majhne fragmente kosti ni bilo mogoče natančno določiti roda ali vrste živali. Največ, kar lahko določimo, je, da so pripadali velikim prežvekovalcem (Ru-minantia). Za en izjemno fragmentiran vzorec lahko samo določimo, da je živalskega porekla. Ptice (Aves) so zastopane z dvema kostema; pri levi kosti nadlahtnice race ni mogoče določiti, ali gre za divjo ali domačo obliko. Zastopanost posameznih živalskih vrst je prikazana na sliki 44. Najmanjše število osebkov na najdišču („minimum numbers of individuals" ali MNI) je pet. MNI svinje (Sus scrofa domestica, L.) je dva, domačega goveda (Bos taurus, L.) (Bos taurus, L.) ena, psa (Canisfamiliaris, L.) ena in ptic (Aves) ena. Zastopanost posameznih anatomskih elementov kaže največjo pogostnost fragmentov spodnje čeljusti (mandibula) - 7 fra- 45 Zastopanost posameznih anatomskih elementov na najdišču Pod Kotom 7 MAN-spodnja čeljust 1 PEL-bočna kost 3 VER-vretenca 1 SCA-lopatica 10 DOKO-dolge kosti 1 ZOB-zob brez alveole 1 MCMT-kosti dlančnice ali stopalnice 3 2 1 0 4 6 8 Katalog 1 PKJ, ZE 42F Popolnoma ohranjena leva kost nadlahtnice (humerus) odrasle race (Anas domestica, L./Anas plathyryn-chos, L.). Mere: GL=87,6 mm, Bp=22,9 mm, Bd=18,2 mm, SC=8,7 mm 2 PKJ, ZE 120F Popolnoma ohranjeno prvo vratno vretence (vertebra cervicale primum, atlas) domače svinje (Sus scrofa domestica, L.). Starost osebka je v razponu enega leta do leta in pol. Glede na razvoj karakterističnih znakov masa osebka ni presegala 120 kg. Mere: BFcr=58,7 mm, H=53 mm (app.) 3 PKJ, ZE 77F Ohranjeno je telo (corpus mandi-bulae) in delno veja (ramus man-dibulae) v področju kota (angulus mandibulae) leve spodnje čeljusti (mandibula) domače svinje (Sus scrofa domestica, L.). Telo je ohranjeno v dolžini naslednjih zob: drugi spodnji ličnik (denspremolares, P2), ki je bil še v fazi rasti, je prepoznaven, vendar še ni dosegel okluzalne površine; tretji in četrti spodnji ličnik (dentespremolaris: P3 in P4) ter prvi in drugi spodnji kočnik (dentes molares I et II: M1 in M2). Na poziciji tretjega spodnjega kočnika (dens molaresIII: M3) se vidi odpiranje zgornjeg dela alveole pred pojavom oz. izrastjo zoba. Mere: 16b=43,6 mm 4 PKJ, ZE 162D Ohranjen je lok (arcus vertebrae) prsnega vretenca (vertebra thoracic!) odrasle svi nje (Sus sp.). 5 PKJ, ZE 154C Ohranjen je del diafize kosti stegnenice (femur) velikega prežvekovalca (Ruminantia), najverjetneje goveda (Bos taurus, L.). Mere: fragment velikosti 69,8 x 36,9 mm 6 PKJ, ZE 142E Ohranjen je krajši fragment golenič-ne kvrge (tuber tibiae) velikega prežvekovalca (Ruminantia). 7 PKJ, ZE 142E Ohranjen je zelo kratek fragment živalske dolge kosti. Mere: fragment velikosti 49,5 mm x 11,5 mm 8 PKJ, ZE 68J Ohranjena sta lopatica (scapula) in fragment telesa leve spodnje čeljusti (mandibula) svinje (Sus sp.). Lopatica (scapula) je delno ohranjena v področju cavitas glenoidale, vratu (collum scapulae) in telesa lopatice (corpusscapulae). Glede na velikost ohranjenih fragmentov je mogoče približno določiti maso živali v razponu od 50-60 kg. Mere: SLC=29,5 mm Delno je ohranjeno telo (corpus mandibulae) leve spodnje čeljusti (mandibula) z mlečnim in stalnim zobovjem: tretji spodnji ličnik (dens premolaris, P3), tretji spodnji mlečni ličnik (denspremolaris, p3), prvi spodnji kočnik (densmolaris, M1). Taka zobna formula je značilna za osebke starosti do 8 mesecev. 9 PKJ, ZE 124I Ohranjen je fragment desne bočne kosti (os coxae) - črevna kost (ilium) svinje (Sus sp.) 10 PKJ, ZE 152A Ohranjen je fragment spodnje čeljusti (mandibula) odraslega psa (Canis familiaris, L.). Telo spodnje čeljusti (corpus mandibulae) je ohranjeno v dolžini 69 mm od čeljustne odprtine (foramen mandibulare) in zajema zobni niz štirih ličnikov (dentes premolaris I, II, III, IV: P1,P2,P3,P4). Mere: 12=27 mm; 14=10,6 mm; 19=25 m 11 PKJ, ZE 155E Ohranjen je fragment diafize dolge kosti velikega prežvekovalca (Rumi-nantia), ki meri 44,3 x 24,2 mm. 12 PKJ, ZE 69D Ohranjen je fragment diafize živalske dolge kosti, ki meri 45,4 x 30,8 mm. Verjetno je fragment del diafize kosti desne nadlahtnice (humerus) velikega prežvekovalca (Ruminantia) ali svinje (Sus sp.). 13 PKJ, ZE 53F Ohranjen je fragment dolge kosti, najverjetneje svinje (Sus sp.), meri 38,2 x 29,2 mm. 14 PKJ, ZE 68D Ohranjen je četrti ličnik (dens premolaris, P4) svinje (Sus sp.). 15 PKJ, ZE 98E Ohranjen je fragment telesa leve spodnje čeljusti (corpus mandibulae) odrasle svinje (Sus sp.) z ohranjenim podočnikom (dens cani-nus, C). 16 PKJ, ZE 81E Ohranjen je fragment telesa (corpus vertebrae) in loka (arcus vertebrae) vratnega vretenca (vertebra cervicale) odraslega goveda (Bos taurus, L.). 17 PKJ, ZE 156B Ohranjen je fragment proksimal-ne diafize desne laketne kosti (ulna) odrasle domače svinje (Sus scrofa domestica, L.). Mere: DPA=38 mm, SDO=30,8 mm 18 PKJ, ZE 86D Ohranjen je fragment telesa desne spodnje čeljusti (corpus mandibulae) z drugim kočnikom (dens molares, M2) domače svinje (Sus scrofa domestica, L.). Fragmenti ZE 86 D in ZE 77 F so del spodnje čeljusti istega osebka. Starost osebka ne presega 2 let. 19 PKJ, ZE 154B Ohranjen je krajši fragment distal-ne diafize kosti stopalnice ali dlanč-nice (metatarsus III ali IV, metacarpus III ali IV) velikega prežvekovalca (Ruminantia). Fragment meri 44,7 x 26 mm. 20 PKJ, ZE 84E Ohranjen je fragment telesa desne spodnje čeljusti (corpus mandibulae) svinje (Sus sp.) s prvim in drugim kočnikom (dentespremolares I et II). Okluzalna površina ohranjenih zob ni abradirana, starost osebka je bila v razponu od leta in pol do dveh let. 21 PKJ, ZE 86C Ohranjen je distalni fragment diafize kosti stegnenice (femur) mladega goveda (Bostaurus, L.). Najdistal-nejši del diafize ni spojen z epifizo. 22 PKJ, ZE 154D Ohranjena je diafiza kosti nadlahtnice (humerus) mlade ptice (Aves). Opis najdišča Meje območja raziskav so na južni in severni strani določili rezultati intenzivnega pregleda, na vzhodni in zahodni strani pa meja gradbenega posega. Vrhnja plast - ornica (SE 1) je bila odstranjena strojno, pod njo so se pokazale različne geološke plasti, v katere so bili vkopani žarni grobovi, zgodnjesrednjeveška jama, poznobronastodobni depo in zgodnjebronastodobne ostaline. Med izkopavanjem smo ugotovili, da se je grobišče v smeri proti zahodu širilo izven raziskanega območja. Zaradi dodatne širitve avtoceste na tem območju smo v letu 2002 raziskali razširjeno območje grobišča proti zahodu in s tem zamejili obseg grobišča ter ga tudi v celoti izkopali. Ob izkopanem preseku na jugozahodnem robu najdišča smo ugotovili tudi kulturne plasti iz zgodnje bronaste dobe, ki so ponekod segale do globine 1,60 m pod današnjo površino. Z aneksom k pogodbi smo predvideno območje zgodnjebronastodobne poselitve raziskali v letu 2001 (sl. 46). 46 Načrt najdišča z oznako presekov (M 1:1200) izkopane površine SE 283 + bakrenodobni žarni grobovi zgodnje srednjeveška jama SE 95 presek 79 SE 310 s koncentracijo prazgodovinske lončenine SE 336 Površino najdišča je pokrivala rjava ornica (SE 1), tej so sledile različne sterilne osnove, v katere so bile vkopane strukture (grobovi, jame, depo) (sl. 47). Na skrajnem južnem in severnem delu najdišča sta se je pod ornico pojavili svetlo rjava ilovnata plast (SE 2) brez najdb in plast sive ilovice s peskom (SE 9). V zgornjem sredinskem delu so bile pod ornico svetlo rjava peščena plast z drobnim prodom (SE 3), plast gramoza svetlo rjave barve (SE 4) in svetlo rjava peščena plast (SE 5). Na površini teh plasti se je raz- prostiralo žarno grobišče, v kv. 25 in 67 je bila zgodnjesrednje-veška zemljanka SE 95 in v kv. 84 jama SE 283, zapolnjena z žga-nino. V kv. 14 je bila v isti ravnini plast rdečkastega peska (SE 6) brez najdb, v kv. 55 pa je bila večja koncentracija proda (SE 8), tudi brez najdb. V kv. 14 je bila 50 cm pod površino in pod plastjo SE 4 od 10 do 30 cm debela plast rečnega proda z rdečkastim peskom (SE 7). 47 Plasti pod ornico (M 1:1200) SE 2 Presek, izkopan ob jugozahodnem robu najdišča v kv. 79, je imel naslednjo stratigrafijo (sl. 48, 49, 50): pod ornico plast sive ilovice s peskom (SE 9), kjer je bil v kv. 76 in 77 odkrit bronastodob-ni depo (SE 299). Tej plasti je sledila mivkasta plast sivo rumene barve, v kateri so bili fragmenti zgodnjebronastodobne lončeni-ne (SE 10); v kv. 79 je sledila plast rumenega peska s sledovi železovih oksidov (SE 10 a), v ostalih kvadrantih pa plast temno rjave ilovice, pomešane z drobnim prodom, v kateri so bili fragmen- ti zgodnjebronastodobne lončenine, oglje in hišni omet (SE 10 b). Sledila je plast sivo rumenega peska (SE 10 c) brez najdb in nato plast svetlo rjavega gramoza (SE 4) brez najdb. Stratigrafska slika preseka potrjuje geomorfološki opis terena, ki je bil še pred nastankom grobišča in poselitve iz zgodnje bronaste dobe valovit s prodnatimi sipinami - sedimentna pedološka plast iz gramoza in peska, ki se je v osrednjem delu pojavila pod ornico (do 30 cm pod površino) in je bila zaradi višje lege primerna za gro- 48 Spodnje plasti z zgodnje bronastodobnimi strukturami (M 1:1200) SE 4 SE 7 SE 10 SE 10B SE 10C SE 10D SE 307 (309) SE 308 SE 340 = SE 311 SE 312 SE 336 (341) jama SE 339 SE 342 SE 343 SE 310 konc. prazg. keramike bišče (suh in varen prostor pred poplavami), ponekod pa se je ta pojavila zelo globoko, do 1,60 m pod površino (pod plastjo 10 c), kar dokazuje, da so poznejše pogoste poplavne vode nižje ležeče površine z nalaganjem muljastega in peščenega tovora izravnale z ostalo površino, pri tem pa uničevale tudi naselbinske strukture ter odnašale najdbe iz zgodnje bronaste dobe, ki so bile na dnu sipin. Če povzamemo, so bili na najdišču Pod Kotom-jug v geološko podlago gramoza in peska do 30 cm pod površino vkopani ba-krenodobni žarni grobovi in zgodnjesrednjeveška jama, v plasti sive peščene ilovice je bil 60 cm pod površino bronastodobni depo, v globini od 70 do 160 cm v sivo rumeni mivkasti plasti in plasti temnosive ilovice z drobnim prodom pa so bile zgodnje-bronastodobne naselbinske ostaline. 49 Južni presek v kv. 79 f SE 1 SE 10a SE 4 SE 9 SE 10 SE 10B SE 10C 50 Zahodni presek v kv. 79 P SE 1 SE 9 SE 10 SE 10C SE 10B s I s s K S s sS'i s" s- s, a § S " s s ïï—S"^ g ■■ - ^ in g ;; s «û m - m iH f 1 < =! C \D h s ^ i SS g co" S" § 3 î/gSÊi 1 ? i < H. org or rg er rp kš o orto Bakrenodobno žarno grobišče Kratice SE G PN kv. stratigrafska enota gradivo posebna najdba kvadrant vse risbe grobov so v merilu 1:10, razen kjer je navedeno drugače Grobišče, ki nam ga je uspelo izkopati v celoti, obsega 179 žganih žarnih grobov (Šavel 2003, 179-185; 2003 a, 37-41, 211-212; 2004; 2007, 111-127). Ležali so 20 do 30 cm pod današnjo površino v plasti rjavega peska s prodom (SE 3), v plasti svetlo rjavega gramoza (SE 4) in v plasti svetlo rjavega peska (SE 5). Grobišče se razprostira v severovzhodnem delu najdišča v velikosti 2800 m2 (sl. 51). Grobnih jam na površini nismo opazili. Sežgani ostanki umrlih so bili v prostoročno izdelanih glinastih žarah, ki so bile zaradi intenzivnosti obdelovanja njivskih površin večinoma poškodovane v zgornjem delu, nekatere popolnoma zdrobljene in močno poškodovane pa so ležale na geološki osnovi, delci kosti pa so bili v njihovi bližini. Ostanki sežganih kosti so bili v večini primerov dobro ohranjeni, tam kjer je bila žara zelo poškodovana, pa so ostali le drobci. Antropološko analizo sežganega osteološke-ga materiala je opravil Mario Šlaus (Oddelek za arheologijo HAZU, Zagreb; glej tukaj str. 113-137). Od 139 analiziranih ostankov sežganih kosti jih je 60 pripadalo otrokom, katerih največja umrljivost je bila v prvih dveh letih življenja. Drugi sežgani ostanki pa pripadajo ženskam (43 oseb) in moškim (36 oseb). Poleg prvih dveh let je bila pogosta umrljivost še v štirih življenjskih obdobjih, in sicer med 5. in 6. letom, okrog 10. leta, med 24. in 26. letom in med 30. in 32. letom. Na grobišču so grobovi razporejeni v bolj ali manj na gosto posejanih skupinah grobov. Močnejša koncentracija grobov je bila v kv. 81a s številkami 17, 18, 19, 20, 21, 22. V kv. 66 imamo dve koncentrirani skupini grobov. Prvo skupino sestavljajo grobovi s številkami 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72-74, 75, 76-77, 78, 79, 80, 81, 82, 83 in 84; drugo pa grobovi s številkami 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96 in 97. V kv. 13 sta dve skupini grobov. Prvo skupino tvorijo grobovi s številkami 126, 127, 128, 129, 130 in 131; drugo skupino pa grobovi s številkami 133, 134 in 135. V kv. 52 sta tudi dve skupini grobov. Prvo skupino grobov sestavljajo tisti s številkami 154, 155 in 156; drugo skupino grobov pa oni s številkami 147, 148 in 149. V kv. 53 je skupina grobov s številkami 167, 168, 169, 170 in 171. Ponekod so grobovi tesno drug ob drugem, denimo grobovi s številkami 79 do 81, ali pa so kot posamični grobovi zunaj skupin, denimo grobovi s številkami 43, 44, 49, 100 in 114. Na grobišču je tudi primer dvojnega pokopa, ko je bil grob številka 108 vkopan v grob 107. V grobovih z oznako 49 in 144 sta bila ženska in otrok pokopana skupaj. V več primerih so bili v žarah poleg sežganih ostankov umrlega tudi ostanki sežganih kosti živali, denimo jelena, goveda, ovce ali koze, v enem primeru polžje hišice, redkeje pa drugi pridat-ki. V dveh primerih so to manjši kamniti artefakti, od teh je bilo v grobu št. 11 drobno kamnito orodje (G13), v drugem grobu št. 170 pa so bila tri drobna kamnita orodja (G203-205). Vretence (G140) je bilo v grobu št. 125. Amulet iz kosti (G210) je bil v grobu št. 174. Zajemalki (G4, G32) sta bili v grobu št. 3 in grobu št. 27, tanka majhna bakrena ploščica (G166a) pa je bila v grobu št. 136. V več primerih je bila v neposredni bližini grobov razbita lon-čenina: dna posod (G99), okrašena ostenja posod (G70, 98, 122, 144, 215, 218, 223), ustja posod (G146, 148, 150) in lonci (G96, 97, 128, 145, 149, 196, 213, 214, 221, 222, 224), majhne skodelice (G20, 26, 389), vrček (G160), zajemalke (G69, 121, 141, 142, 158, 159, 212), vretenca (G51, 143, 157, 161), obesek (G175) in kamnite žrmlje (G225). Plitka, do 20 cm globoka jama v velikosti 140 x 100 cm (SE 283) iz kv. 84 (sl. 52), ki je bila zapolnjena z temno sivo ilovico, v kateri so bili drobci oglja in žganine, bi lahko bila ostalina ustrine oziroma pogrebnega obredja. 52 Jama SE 283 (M 1:50) A B B A Opis grobov Grob 1 Grob SE 329 je ležal v kv. 80 A. Vkopan je bil nekaj cm pod površino v prodnato plast. V žari (G1), loncu tipa L 1 z odlomljenim ročajem, so bili skromni ostanki kosti. Grob 2 Grob SE 337 je ležal v kv. 80 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G2), loncu tipa L 6, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 40 do 55 let). Grob 3 Grob SE 376 je ležal v kv. 80 A. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G3), vrču tipa V 3, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 2 do 4 let). Na zunanji strani žare je bila zajemalka s polnim držajem (G4), tipa Z 3. Grob 4 Grob SE 378 je ležal v kv. 80 A. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G5), loncu tipa L 4 s štirimi okroglimi bradavicami, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 25 do 40 let). V žari so bile tudi slabo ohranjene nedoločljive živalske kosti. Grob 5 Grob SE 380 je ležal v kv. 80 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G6), loncu tipa L 4 s ploščato bradavico, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 15 do 35 let). f Grob 6 Grob SE 321 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del z dnom (G7), so bili le skromni drobci kosti. cí:^ Grob 7 Grob SE 323 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere se je ohranilo le dno (G8), so bili skromni kostni ostanki. Grob 8 Grob SE 325 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G9), loncu tipa L 7 s štirimi ročaji na najširšem obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 30 let). U /} O (J /InO O 00'^\ o o'J o N r «i? \ p v ^ OV5 cO Grob 9 Grob SE 327 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del z dnom (G10), so bili skromni drobci kosti. Grob 10 Verjetno ostanek groba SE 331 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. Ohranjeni so bili skromni odlomki žare (G11) in nekaj drobcev kosti. Grob 11 Grob SE 352 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del z dnom (G12), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 18 do 25 let). V žari je bil tudi kamnit odbitek iz svetlo sive kamenine (G13). Grob 12 Grob SE 354 je ležal v kv 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G14), loncu tipa L 5 z okrasom petih skupin po štiri bradavice, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 30 let). /7 Grob 13 Grob SE 356 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del (G15), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 1 do 3 let). V žari so bile tudi kosti majhne nedoločljive živali. Grob 14 Grob SE 358 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del (G16), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 35 let). o I- Grob 15 Grob SE 360 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del (G17), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 15 do 35 let). Grob 16 Grob SE 362 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del (G18), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 30 do 40 let). Grob 17 Grob SE 364 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G19), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 15 do 35 let). V bližini groba št. 17 je bila skodelica (G20), tipa Sk 1, okrašena s sedmimi šrafiranimi trikotniki v brazda-stem vrezu. Grob 18 Grob SE 366 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G21), loncu tipa L 5 s štirimi bradavicami, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 25 do 30 let). Grob 19 Grob SE 368 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G22), loncu tipa L 6 s tremi ročaji na najširšem obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 30 do 40 let). Grob 20 Grob SE 370 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G23), loncu tipa L 5 s plastičnim razčlenjenim rebrom z dvema bradavicama in barbotinom v spodnjem delu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 40 let). Radiokarbonska analiza kosti (Leibniz Labor Kiel, tukaj) je pokazala starost: 1Zcal BC 3631-3578 z 32,5-odstotno verjetnostjo; 2Z cal BC 3635-3497, s 65,8-odstotno verjetnostjo (glej tukaj str. 138). Grob 21 Grob SE 372 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G24), loncu tipa L 6 z enim ročajem na najširšem obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 3 do 6 let). Grob 22 Grob SE 374 je ležal v kv. 81 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G25), loncu tipa L 6 z ročajema na ustju in tremi bradavicami na najširšem obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 2 do 5 let). V bližini grobov od št. 6 do št. 22 je bila razbita lončenina, med njo skodelica z debelo steno (G26) tipa S 2. Grob 23 Grob SE 382 je ležal v kv. 81 B. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del (G27), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 15 do 25 let). /X // j/ / Ji l\ /// \\ Grob 24 Grob SE 301 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del (G28), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 6 do 12 let). Grob 25 Grob SE 303 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G29) z okrasom vtisnjenih pravokotnikov so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 1 do 4 let). •o O Grob 26 Grob SE 305 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del (G30), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 1 do 4 let). V žari so tudi bili nedoločljivi fragmenti dolgih živalskih kosti. Grob 27 Grob SE 315 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G31) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 40 let). V žari je bila tudi zajemalka (G32) tipa Z 1 s kratkimi majhnimi vrezi na robu ustja in držaja. o Grob 28 Grob SE 317 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranil le spodnji del (G33), loncu tipa L 4 z eno bradavico na obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 25 do 35 let). Grob 29 Grob SE 319 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G34), loncu tipa L 4 z dvema ročajema na ustju in s štirimi pari dvojnih bradavic na najširšem obodu, so bili le drobci kosti. Grob 30 Grob SE 332 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G35), od katere so se ohranila le ostenja, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 35 let). O o o o o Grob 31 Grob SE 334 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G36) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 15 do 35 let). Grob 32 Grob SE 344 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G37) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 15 do 35 let). V bližini grobov št. 31 in št. 32 je bila skodelica (G38), tipa Sk 2 s presega-jočim ročajem ter okrasom vodoravnih linij in desetimi visečimi trikotniki v brazdastem vrezu, ki segajo vse do spodnjega dela, kjer oblikujejo zvezdo. Grob 33 Grob SE 346 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjen le spodnji del (G39), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 1 do 3 let). Grob 34 Grob SE 348 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G40) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 40 let). Grob 35 Grob SE 350 je ležal v kv. 82 A. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G41) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 35 let). Grob 36 Grob SE 133 je ležal v kv. 81. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G42), loncu tipa L 5 z dvema skupinama trojnih bradavic in barbotinom v spodnjem delu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 35 do 45 let). V žari so bile tudi kosti jelena. Grob 37 Grob SE 279 je ležal v kv. 81. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G43), loncu tipa L 5, okrašenem z vtisi nohtov, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 35 let). / / /A Grob 38 Grob SE 297 je ležal v kv. 81. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjen le spodnji del (G44), so bili skromni drobci kosti. Grob 39 Grob SE 313 je ležal v kv. 81. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G45) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 25 do 35 let). Grob 40 Grob SE 135 je ležal v kv. 82. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G46) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). , ?0D KOJOn M SekWr.-L J Î Grob 41 Grob SE 137 je ležal v kv. 82. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjen le spodnji del (G47), so bili skromni drobci kosti. Grob 42 Grob SE 281 je ležal v kv. 82. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G48), loncu tipa L 5 s podolgovato bradavico na ramenu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 10 do 15 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. / A Grob 43 Grob SE 29 je ležal v kv. 26. Vkoparf je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjeno le dno (G49), so bili skromni drobci kosti. Grob 44 Grob SE 103 je ležal v kv. 26. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G50), loncu tipa L 5, okrašenem s plastičnim, z odtisi razčlenjenim rebrom, ki ga prekinjajo trikrat po dve bradavici in barbotin v spodnjem delu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 30 do 45 let). V bližini grobov št. 43 in 44 je bil del diskastega vretenca (G51), tip VR 2, okrašenega z vrezi četvernih črt v obliki križa. B A B B A A B Grob 45 Grob SE 31 je ležal v kv. 25. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G52), loncu tipa L 4 z okrasom ene ploščate bradavice na obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 50 do 55 let). // // // \ 031 Grob 46 Grob SE 93 je ležal v kv. 24. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari, od katere so ohranjeni samo odlomki (G53), so bili le drobci kosti. Grob 47 Grob SE 99 je ležal v kv. 24. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G54), loncu tipa L 6, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo fetusu. b\ I. _ Grob 48 (36) Grob SE 101 je ležal v kv. 24. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G55) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). II. (37) B A B A A B D Grob 49 Grob SE 27 je ležal v kv. 24. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari, od katere je ohranjeno le dno (G56), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 45 let) in otroku (starost do 1 leta). Grob 50 Grob SE 11 je ležal v kv. 23. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G57), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 3 do 5 let). Grob 51 Grob SE 13 je ležal v kv. 23. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G58), loncu tipa L 2, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 30 let). Grob 52 Grob SE 15 je ležal v kv. 23. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari, od katere je ohranjen le spodnji del (G59), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 30 let). A A A B B B A B Grob 53 Grob SE 17 je ležal v kv. 23. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G60), loncu tipa L 4, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo fetusu. V žari so bile tudi lupine polžjih hišic, ki so bile sežgane skupaj z umrlim. Grob 54 Grob SE 19 je ležal v kv. 23. Vkopan je bil prodnato plast. V žari, od katere je ohranjen le spodnji del (G61), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 5 do 10 let). Grob 55 Grob SE 21 je ležal v kv. 23. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G62), loncu tipa L 7 z okrasom dvojnih okroglih vdolbinic, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo fetusu. / / Grob 56 Grob SE 23 je ležal v kv. 23. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G63) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 14 do 19 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. /A A B B A B A B A B B A A B Grob 57 Grob SE 25 je ležal v kv. 23. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjeno le dno (G64), so bili skromni drobci kosti. A Grob 58 Grob SE 97 je ležal v kv. 23. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G65), loncu tipa L 4 z okrasom štirih dvojnih bradavic, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 30 let). Grob 59 Grob brez žare 257 je ležal v kv. 64. Na prodnati plasti so bile kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). Grob 60 Grob SE 143 je ležal v kv. 65. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G66), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 5 do 12 let). \) B A B A B A B Grob 61 Grob SE 217 je ležal v kv. 65. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjeno le dno (G67), so bili skromni drobci kosti. V v POD kOTOňM bLKTOk W blKTOR-M '^■■■s-i i« ^ t'.,, ■i. ^ATunMM^OOOl Grob 62 Grob SE 165 je ležal v kv. 65. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere sta ohranjena le dno in del ustja z ročajem (G68), loncu tipa L 3, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 40 let). V bližini groba št. 62 je bila zajemalka (G69), tipa Z 1, okrašena na ustju in držaju z drobnimi vrezi, in ostenje posode, okrašeno s trikotnimi vrezi (G70). Grob 63 Grob SE 259 je ležal v kv. 65. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G71), loncu tipa L 4, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 30 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. O (9 Grob 64 Grob SE 167 je ležal v kv. 65. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjeno le ostenje (G72), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 10 do 15 let). ^OiJ ivOTOM'JÎi btKTORK I Grob 65 Grob SE 169 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G73), loncu tipa L 7, okrašenem z nohtnimi odtisi, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 5 do 10 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. ) (Í5 Grob 66 Grob SE 187 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G74), loncu tipa L 7 s štirimi okroglimi bradavicami, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 30 let). Grob 67 Grob SE 173 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G75), loncu tipa L 4 z eno podolgovato bradavico, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 3 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. O 1 ^ Grob 68 Grob SE 171 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G76) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (fetus). Grob 69 Grob SE 175 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G77), loncu tipa L 1, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 35 let). \ /] / / Grob 70 Grob SE 237 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G78), loncu tipa L 1, z okrasom ene podolgovate bradavice, okrašene z dvema navpičnima zarezama, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). Grob 71 Grob SE 189 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G79), loncu tipa L 7, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 10 do 15 let). Grob 72-74 Grobovi SE 191 so ležali v kv. 66. Vkopani so bili v peščeno prodnato plast. Zelo poškodovani grobovi z žarami (G80), loncem tipa L 7 z dvema ročajema na ustju; (G81), loncem tipa L 2; (G82), dno lonca, so bili tesno drug ob drugem. Da gre za tri grobove, je bilo ugotovljeno pri restavriranju žar. Ohranjeni drobci kosti so bili v žarah in ob njih. Grob 75 Grob SE 185 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G83), od katere so ohranjena le ostenja, so bili ohranjeni le drobci kosti. Grob 78 Grob SE 181 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G86), loncu tipa L 7, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 5 do 10 let). Grob 79 Grob SE 239 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G87), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 35 do 40 let). Grob 76-77 Grobova SE 179 sta ležala v kv. 66. Vkopana sta bila v peščeno prodnato plast. Zelo poškodovana groba z žarama (G84), loncu tipa L 3 z dvema ročajema na ustju; in (G85) loncu tipa L 2, sta bila tesno skupaj. Da gre za dva groba, je bilo ugotovljeno pri restavriranju. Ohranjene kosti enega izmed grobov pripadajo otroku (starost od 3 do 6 let). Grob 80 Grob SE 241 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G88) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 2 let). Grob 81 Grob SE 249 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V jem, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 3 let). \\ \ Grob 82 Grob SE 251 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G90), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 45 do 60 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 83 Grob SE 221 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G91), loncu tipa L 6 z enim ročajem, so bili ohranjeni le drobci kosti. Grob 84 Grob SE 227 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G92), loncu tipa L 2, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 2 let). Grob 85 Grob SE 219 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G93), loncu tipa L 6, okrašenem s štirimi pari dvojnih bradavic, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 2 let) Grob 86 Grob SE 223 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G94), loncu tipa L 6 z enim ročajem na najširšem obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 25 let), Grob 87 Grob SE 177 je ležal v kv. 66. vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G95), loncu tipa L 4 z dvema ročajema na ustju, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 45 let). V bližini grobov od št. 85 do št. 87 je bila razbita lončenina, med njo lonca (G96, vrč tipa V 1; G97, lonec tipa L 7), okrašeno ostenje posode (G98) z vrezanima polkrožnima linijama, ki se zaključujeta s kratkimi zarezami, in dno posode (G99). M vO,- Grob 88 Grob SE 229 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari in ob njej, od katere so ohranjena le ostenja, so bili skromni drobci kosti. Grob 89 Grob SE 247 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G100), loncu tipa L 5, okrašenem z dvema ploskima bradavicama in s plitkimi ^ podolgovatimi kanelurami v spodnjem delu posode, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 40 let). V A žari so bile tudi kosti ovce ali _^_ koze. v. O _p n // \\ \\ o B B Grob 90 Grob SE 253 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G101), loncu tipa L 6 s tremi ročaji na najširšem obodu, A so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moške- _ mu (starost od 25 do \ 45 let). V žari so bile \ tudi kosti goveda. . /V Í I \v y \ POD I^OTOMJCÏ iy/;; et . ' " ; tatom ■ IkmoiJd Grob 91 A Grob SE 255 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G102), loncu tipa L 6 z okrasom okroglih vdolbinic in treh večjih ploskih bradavic, A so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ^_ ženski (starost od \ 20 do 35 let). \ Grob 92 Grob SE 245 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjen le spodnji del (G103), so bili ohranjeni le skromni drobci kosti. Grob 93 Grob SE 235 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G104), loncu tipa L 4 z dvema bradavicama, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 2 let). Grob 94 Grob SE 233 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G105) ni bilo kostnih ostankov. A B B A A B A B A B A ^ B Grob 95 Grob SE 231 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G106), vrču tipa V 1 z odlo-mljenim ročajem, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). POD KOTOM JUfl ÍEKTOR-ÍÍ i ISATVM-'fm'JOiJùi Grob 96 Grob SE 225 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G107) so bili le skromni drobci kosti. Grob 97 Grob SE 243 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G108), vrču tipa V 1 z odlomljenim ročajem, so bili le skromni drobci kosti. Grob 98 Grob SE 183 je ležal v kv. 66. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V poškodovani žari (G109), loncu tipa L 4 z dvema bradavicama, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 3 do 6 let). J B A B A A Grob 99 Grob SE 289 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G110) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 40 let). Grob 100 Grob SE 263 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G111), loncu tipa L 4 z dvema ploskima bradavicama in dvema podolgovatima z desetimi vrezi razčlenjenima rebroma, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 40 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. POP Koronjíjťj Grob 101 Grob SE 261 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G112) so bili ohranjeni le skromni drobci kosti. POJ) í^oTonJc/í 5 Ev Grob 102 Grob SE 267 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G113), loncu tipa L 7, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 25 do 45 let). V žari so bile tudi kosti jelena. . 1 ..... / A B A B B A B Grob 103 Grob SE 271 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G114), loncu tipa L 1, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 40 let). Grob 104 Grob SE 145 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil prodnato plast. V poškodovani žari (G115), loncu tipa L 4, okrašenem z vodoravno vrsto okroglih ploskih bradavic, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 5 do 10 let). Grob 105 Grob SE 147 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G116), loncu tipa L 1, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). Grob 106 Grob SE 291 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil prodnato plast. V poškodovani žari (G117), loncu tipa L 3 z dvema ročajema pod ustjem, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). / A B A B A B Grob 107 Grob SE 275 je ležal v kv. 67, vanj je bil vkopan grob št. 108. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G118), loncu tipa L 2, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 2 let). Grob 108 Grob SE 277 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil v prodnato plast. Ležal je pod grobom št. 107. V žari (G119), loncu tipa L 6 z dvema ročajema na ustju, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 2 do 5 let). Grob 109 Grob SE 273 je ležal v kv. 67. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G120), loncu tipa L 4, okrašenem z braz-dastim vrezom, ki prekriva celotno površino, motiv sta dva vodoravno potekajoča veččrtna trakova, ki se končata v navpičnem traku oziroma z visečimi trikotniki, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 5 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. V bližini grobov št. 99 do št. 109 so bili razbiti ostanki lončenine, med njimi del zajemalke s polnim držajem (G121), tipa Z 3, in ostenje posode (G122), okrašeno s cikcak linijami v brazdastem vrezu. Grob 110 Grob SE 285-287 je ležal v kv. 68. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G123), skledi tipa S 1, okrašeni z nepravilnimi vrezi, so bili le drobci kosti. POD KOTUM JUS Sekt^trilO: SE:a85-;î26 t>ciiam :B.ia 20QO Grob 111 Grob SE 295 je ležal v kv. 68. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G124), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 5 do 10 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 112 Grob SE 293 je ležal v kv. 68. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjeno le dno (G125), so bili le skromni drobci kosti. Grob 113 Grob SE 265 je ležal v kv. 68. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G126), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 2 let). Grob 114 A Grob SE 269 je ležal v kv. 68. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G127), loncu tipa L 5 z dvema ročajema na ustju, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 3 let). A V bližini grobov št. 110 do št. 114 je ležala razbita lončenina, med njimi tudi lonec (G128), tipa L 2 z dvema bradavicama pod ustjem. POD KOTLJM JUG Sekldttil Grob 115 Grob SE 61 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G129) so bile kosti fetusa. O V Grob 116 Verjetno gre za tri zelo poškodovane grobove SE 63 ki, so ležali v kv. 14. Vkopani so bili v peščeno plast. V zelo poškodovanih žarah (G130a,b,c) so bili le drobci kosti. Grob 117 Grob SE 67 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v peščeno plast. V poškodovani žari (G131), loncu tipa L 1 s štirimi bradavicami, so bili drobci kosti. fr Vi o Grob 118 Grob SE 65 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v peščeno plast. V poškodovani žari (G132) so bili le drobci kosti. o- O Grob 119 Grob SE 71 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G133), vrču tipa V 2, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 15 do 25 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. ^_^^ \ L j \ ^ \V i/ Grob 120 Grob SE 69 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v peščeno osnovo. V žari (G134), vrču tipa V 1, so bili le drobci kosti. A w / Grob 121 Grob PN 52 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v peščeno plast. V poškodovani žari (G135), vrču tipa V 1, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (fetus). pou koto/^ jug SekfoK- IV Kv^iV SBÛOS ivms. Grob 122 Grob SE 73 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v peščeno plast. V poškodovani žari (G136), vrču tipa V 3, so bili le drobci kosti. Grob 123 Grob SE 75 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G137), loncu tipa L 6 s tremi ročaji na najširšem obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 30 let). r3 Grob 124 Grob SE 77 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G138), loncu tipa L 3 z dvema ročajema na ustju, so bili le drobci kosti. o PODKCh^on m SeHon IV K/Mit SE: 011-018 Grob 125 Grob SE 89 je ležal v kv. 14. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G139), loncu tipa L 4 z dvema navpično prelu-knjanima ročajema, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 3 let). V žaro je bilo dodano diska-sto vretence (G140), tipa VR 1. df « / / / J .. l^ODKOfOnJUG Daturn^'f^.^. 20OO \ B A A B V bližini grobov od št. 115 do št. 125 je ležala razbita lončenina, med njo zajemalki (G141, 142) tipa Z 2, z vrezi v obliki križa, okrašeno vretence (G143), z bradavico okrašeno ostenje (G144), dno lonca in ostenje z odlo-mljenim ročajem (G145), ustje (G146), dno (G147), odlomek ustja z ročajem (G148), lonec (G149) tip L 7 z dvema bradavicama in odlomek ustja z ročajem (G150). Pod KOTon mg Sek+or; ^ Kv-aur SBOOS Grob 126 Grob SE 55 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G151) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 4 do 7 let). ( I \ \ / Grob 127 Grob SE 53 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G152), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (fetus). A B A B , ' A B " A B Grob 128 Grob SE 49 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G153), loncu tipa L 5 z dvema bradavicama, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 35 let). \ \ \ \ \ \ \ \ Grob 129 Grob SE 51 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G154), loncu tipa L 4 s tremi ročaji na najširšem obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 45 do 65 let). Dva ohranjena zoba sta močno poškodovana od uporabe, verjetno zaradi žvečenja usnja. Grob 130 Grob SE 47 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G155), loncu tipa L 6, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 0,5 let). Grob 131 Grob SE 57 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G156), loncu tipa L 6 z dvema bradavicama, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 30 let). , A B A B A V bližini grobov od št. 126 do št. 131 je bilo precej razbite lončenine, med drugim tudi dvoje vretenc (G157, 161), dvoje zajemalk (G158, 159) tipa Z 2 in vrček (G160), tip V 4. Grob 132 Grob SE 83 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v peščeno plast. V zelo poškodovani žari (G162), loncu tipa L 6, okrašenem z vbodi, so bili le drobci kosti. Grob 133 Grob SE 59 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G163) so bili le drobci kosti. Grob 134 Grob SE 45 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G164), loncu tipa L 4 z dvema bradavicama, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 35 do 55 let). B A B B A B Grob 135 Grob SE 43 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G165) so bili le drobci kosti. Grob 136 Grob SE 41 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari, od katere se je ohranilo le dno (G166), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). V žari je bila dodana tudi tanka in majhna bakrena ploščica (G166a). Grob 137 Grob SE 39 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G167), loncu tipa L 5 z dvema bradavicama, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 30 do 40 let). V žari so bile tudi kosti jelena. A Grob 138 Grob SE 107 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G168), loncu tipa L 5 s štirimi bradavicami na obodu in z okroglimi a vtisi razčlenjenim robom ^ ustja, so bile ■ ohranjene kosti, ki pripadajo mo- i škemu (starost od \ 20 do 30 let). // V v B A A 1 B B A A B B B A B Grob 139 Grob SE 105 je ležal v kv. 13. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G169), vrču tipa V 3, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (fetus). /A ) >')) Grob 140 Grob SE 33 je ležal v kv. 12. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G170), loncu tipa L 4 z okrasom navpičnih in vodoravnih linij v brazda-stem vrezu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 28 do 38 let). Grob 141 Grob SE 35 je ležal v kv. 12. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G171), loncu tipa L 7 z okrasom razčlenjenega rebra, ki ga na treh mestih prekinjajo polkrožna plastična rebra v obliki dveh listov in z bar-botinom v spodnjem delu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo mo- II. (13) I. (12) škemu (starost od 20 do 40 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Radiokarbonska analiza kosti (Leibniz Labor, Kiel) je pokazala starost: 1Z cal BC 3436-3378 s 36,2-odsto-tno verjetnostjo; 2Z cal BC 34693373 z 48,7-odstotno verjetnostjo (glej tukaj str. 138). I. (12) \\ II. (13) V \ B A B B A A I B A B I A B Grob 142 Grob SE 37 je ležal v kv. 12. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G172), loncu tipa L 1, so bile ohranjene kosti, ki b pripadajo ženski (starost od 20 do 35 let). V žari A so bile tudi kosti goveda. Grob 143 Grob SE 215 je ležal v kv. 12. Vkopan je bil v peščeno prodnato plast. V žari (G173), loncu tipa L 6 z dvema ploskima bradavicama na obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 30 do 40 let). V žari so bile tudi kosti goveda. / /C-o u Grob 144 Grob SE 151 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G174), loncu tipa L 7 z dvema ročajema na ustju, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 35 let) in otroku (starost od 5 do 10 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. V bližini groba št. 144 je bil preluknjan glinasti obesek trikotne oblike (G175). Grob 145 Grob SE 157 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G176), loncu tipa L 5 z okrasom z odtisi razčlenjenega rebra, ki ga prekinjata dvojni z odtisi razčlenjeni rebri v obliki polmeseca, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 30 do 40 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 146 Grob SE 199 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G177), vrču tipa V 2, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 30 do 55 let). V žari so bile tudi kosti goveda. Grob 147 Grob SE 111 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G178), loncu tipa L 1, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 5 let). POD kOTD^i-JuG Sektor ïï/ kV:52 bE: Ddium: 6An ?nno Grob 148 Grob SE 109 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G179) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 35 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. )) Grob 149 Grob SE 141 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G180), loncu tipa L 7 s šestimi ploskimi bradavicami, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 20 do 35 let). Grob 150 Grob SE 113 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G181), loncu tipa L 6, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 50 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 151 Grob SE 155 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G182), loncu tipa L 4, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 20 do 35 let). V žari so bile tudi kosti goveda. \\ Grob 152 Grob SE 153 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G183) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). Grob 153 Grob SE 159 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G184), loncu tipa L 1 z dvema bradavicama na obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 1 do 3 let). Grob 154 Grob SE 115 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G185), loncu tipa L 7 z dvema bradavicama na obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 30 do 40 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 155 Grob SE 119 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari (G186) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 40 let). C7 u Grob 156 Grob SE 117 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjeno le dno (G187), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 157 Grob SE 139 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G188), loncu tipa L 6, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (fetus). Grob 158 Grob SE 161 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G189), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 30 do 40 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 159 Grob SE 163 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjeno le ostenje (G190), so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 15 do 35 let). Grob 160 Grob SE 193 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G191), loncu tipa L 6 z dvema bradavicama na obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 10 do 15 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 161 Grob SE 195 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v prodnato plast. V žari (G192), vrču tipa V 1, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 2 let). Grob 162 Grob SE 197 je ležal na meji kv. 52 in 53. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G193), loncu tipa L 5 s štirimi podolgovatimi bradavicami, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost od 10 do 15 let). Grob 163 Grob SE 87 je ležal v kv. 52. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G194), ^ / loncu tipa L 6, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 45 do 60 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. B A B Grob 164 Grob SE 85 je ležal na meji kv. 52 in 38. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G195), loncu tipa L 5 s plastičnim razčlenjenim rebrom, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost do 45 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. V bližini groba št. 164 je bilo preluknjano dno lonca (G196). ''X / / /'-•v B Grob 165 Grob SE 209 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G197), loncu tipa L 6 s tremi ročaji na najširšem obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 30 do 40 let). Grob 166 Grob SE 205 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G198), loncu tipa L 7 s štirimi ploskimi bradavicami na obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 30 do 40 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 167 Grob SE 129 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G199) so bili le drobci kosti. Grob 168 Grob SE 131 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere so ohranjena le ostenja in okrašena ostenja v brazdastem vrezu (G200), so bili le drobci kosti. A B Grob 169 Grob SE 127 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G201) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 15 do 20 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 170 Grob SE 125 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G202) so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 40 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze in trije kamniti odbitki (G203, G204, G205). Grob 171 Grob SE 123 je ležal v kv 53. Vkopan je bil v prodnato plast. V zelo poškodovani žari, od katere je ohranjeno dno in nekaj fragmentov ostenj (G206), so bili le drobci kosti. o o A rv i ^ / u Grob 172 Grob SE 207 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v prodnato plast. V poškodovani žari (G207), loncu tipa L 4 z eno bradavico na obodu, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 35 do 45 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze. Grob 173 Grob SE 211 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G208), vrču tipa V 2 z odlomljenim ročajem, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo otroku (starost do 1 leta). A\ 1 N V Grob 174 Grob SE 213 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v peščeno plast. V poškodovani žari (G209), loncu tipa L 4, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 40 let). V žari so bile tudi kosti ovce ali koze in amulet oziroma koščena konica (G210). Grob 175 Grob SE 121 je ležal v kv. 53. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G211), loncu tipa L 4, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo moškemu (starost od 30 do 60 let). V žari so bile tudi kosti goveda. V bližini grobov št. 165 do 175 je bila razbita lončenina, med njo tudi zajemalka (G212), tip Z 1, dva dna lonca (G213; 214) in del okrašenega ročaja v brazdastem vrezu (G215). Grob 176 Grob SE 203 je ležal v kv. 54. Vkopan je bil v peščeno plast. V poškodovani žari (G216), loncu tipa L 7, so bili le drobci kosti. Grob 177 Grob SE 201 je ležal v kv. 54. Vkopan je bil v peščeno plast. V zelo poškodovani žari, od katere so ohranjeni dno in fragmenti okrašenega oste-nja v brazdastem vrezu (G217), vrču tipa V 1, so bili drobci kosti. V bližini grobov. št. 176 in št. 177 je bilo troje okrašenih ostenj v brazda-stem vrezu (G218). Grob 178 Grob SE 81 je ležal v kv. 39. Vkopan je bil v peščeno plast. V žari (G219), loncu tipa L 5, so bile ohranjene kosti, ki pripadajo ženski (starost od 25 do 35 let). Grob 179 Grob SE 79 je ležal v kv. 39. Vkopan je bil v peščeno plast. V zelo poškodovani žari, od katere so ohranjeni le fragmenti ostenja (G220), so bili le drobci kosti. V bližini grobov št. 178 in št. 179 je bila razbita lončenina, med drugim lonec (G221) tipa L 5, lonec (G222) tipa L 4, okrašeno ostenje v brazdastem vrezu (G223), lonec (G224) tipa L 7 in del kamnitih žrmelj (G225). \ >> ?0D KffTOn JUĆ Sek+or: YLl^ Najdbe iz grobov in njihove bližine Tip L 5 bikonični lonec z ostrim prehodom med spodnjim in zgornjim delom posode; klek je običajno na osrednjem delu posode. V tem poglavju bomo obravnavali keramične posode in druge izdelke iz keramike, kosti, bakra in kamna. Keramične posode Keramične posode smo razdelili na več tipov. Pri tem smo se zgledovali po obravnavi posodja iz najdišča Hočevarica na Ljubljanskem barju (Velušček 2004, 184-212), vendar smo tam predstavljene tipe dopolnili. Razlikujemo med lonci, vrči, skledami, skodelicami, zajemalkami in vretenci. Na grobišču Pod Kotom-jug prevladuje keramika temno sivih, redkeje rjavih ali črnih barvnih tonov. V glavnem gre za redukcijsko žgano keramiko, prevladuje keramika boljše kvalitete, narejena iz prečiščene gline. Lonci Med lonci ločimo tri osnovne tipe (sl. 53) Trebušasti lonci Tip L 1 trebušast lonec s poudarjenim ravno odrezanim ustjem (G1, 77, 172). Večina loncev je enostavna, le lonec G1 ima na trebuhu ročaj. V ta tip bi lahko prišteli tudi lonce, ki imajo ohranjen le spodnji del do najširšega oboda ali pa jim manjka ustje (G78, 114, 116, 131, 178, 184). Med njimi so lonci, ki imajo plastični okras. Lonec G78 ima okras ene podolgovate bradavice, lonec G131 ima okras štirih okroglih bradavic na najširšem obodu, lonec G184 pa okras dveh okroglih bradavic. Tip L 2 trebušast lonec s poudarjenim vratom in rahlo izvihanim ustjem (G81, 85, 92, 118, 128). Večina loncev je enostavna, le lonec G128 ima na vratu dve bradavici. V ta tip bi lahko prišteli tudi lonec G58, ki mu manjka zgornji del. Tip L 3 trebušast lonec s poudarjenim vratom in izvihanim ustjem, iz katerega izhajata paralelna majhna tunelasta ročaja (G84, 138). V ta tip bi lahko prišteli lonec G117, ki ima ročaja pod ustjem, in fragmentiran lonec G68. Ločimo: Enostavne lonce (G87, 124, 126, 219), med te bi lahko prišteli fragmentirane lonce, ki jim manjka zgornji del (G19, 57, 66, 90, 152, 189). Lonce s plastičnim okrasom ločimo na tiste z okroglimi bradavicami (G168), med te bi lahko prišteli fragmentirane lonce (G14, 21, 153, 167), ali podolgovatimi bradavicami, ki so na fragmenti-ranih loncih (G48, 193), in na tiste s plastičnim razčlenjenim rebrom (G176, 195), med te bi lahko prišteli tudi fragmentirane lonce (G50, 221). Zanimiv je lonec G42, ki ima na najširšem obodu dve skupini trojnih bradavic, spodnji del pa prekriva barbotin. Lonce z vtisnjenim okrasom (G43). Lonce z okrasom plitkih podolgovatih kanelur (G100). Lonce z ročaji na ustju (G95, 42, 127). Tip L 6 lonec z visokim stožčastim vratom in izvihanim ustjem Ločimo: Enostavne lonce (G155), med te bi lahko prišteli fragmentirane lonce, ki jim manjka zgornji del ali samo ustje (G2, 54, 181, 188, 195). Lonce s plastičnim okrasom okroglih bradavic (G25, 93, 173), med te bi lahko prišteli fragmentirane lonce, ki jim manjka zgornji del ali samo ustje (G102, 156, 191). Lonce z vtisnjenim okrasom (G102). Lonce z ročaji na trebuhu (G22, 137, 197), med te bi lahko prišteli fragmentirane lonce, ki jim manjka zgornji del ali samo ustje (G24, 91, 94, 101). Lonce z ročaji na ustju (G119), sem sodi tudi fragmentiran lonec (G162). Kroglasti lonci Tip L 7 lonec kroglaste oblike s prstanastim ali izvihanim ustjem Ločimo: Enostavne lonce (G113), med te bi lahko prišteli fragmentirane lonce, ki jim manjka zgornji del ali samo ustje (G79, 86, 97, 216). Lonce s plastičnim okrasom, ki so na fragmentiranih loncih (G62, 74, 149, 171, 180, 185, 198). Lonce z vtisnjenim okrasom, ki je na fragmentiranem loncu (G73). Lonce z ročaji na trebuhu (G9), sem bi lahko prišteli fragmentiran lonec (G62). Lonce z ročaji na ustju (G80, 174, 224). Bikonični lonci Tip L 4 bikoničen lonec z blagim prehodom v visok usločen vrat z rahlo izvihanim ustjem. Ločimo: Enostavne lonce (G211), med te bi lahko prišteli fragmentirane lonce, ki jim manjka zgornji del (G60, 71, 182, 209). Lonce s plastičnim okrasom okroglih bradavic (G5, 222), med te bi lahko prišteli fragmentirane lonce (G33, 52, 65, 75, 104, 115, 164, 207). Fragmentiran lonec G111 ima poleg dveh ploskih bradavic tudi okras dveh podolgovatih razčlenjenih reber. Lonce z geometrijskim okrasom v brazdastem vrezu (G120, 170). Lonce z ročaji na trebuhu (G139), med te bi lahko prišteli fragmentiran lonec, ki mu manjka zgornji del (G154). Lonce z ročaji na ustju (G34). Vrči (sl. 54) Med vrči ločimo več tipov: Tip V 1 bikonične oblike (G96, 106, 108, 134, 192), med te bi lahko prišteli v zgornjem delu fragmentiran vrč G135 in fragmentiran vrč G217. Tip V 2 bikonične oblike s stožčastim vratom (G133), med te bi lahko prišteli v zgornjem delu fragmentirane vrče G177 in G208. Tip V3 kroglaste oblike (G89, 169) in v zgornjem delu fragmentirana vrča G3, G136. Tip V 4 manjši v brazdastem vrezu okrašen vrček G160. Sklede (sl. 54) Tip S 1: večja sklede (G123) z zaobljenim trupom, ki je bila uporabljena kot žara in je okrašena z nizom nepravilnih vrezov. Tip S 2: manjša skleda (G26) polkroglaste oblike z debelo steno. 53 Tipologija keramičnega gradiva enostavni s plastičnim okrasom z ročajem na trebuhu z ročajem na ustju L1 n v L2 I L3 L4 ( \\ i i \\ L5 ) ^ 'Vu «i^ I--« '"ň-i^ié L6 /i m ji // /7 L7 I IJ 54 Tipologija keramičnega gradiva 1 \\ \\ \\ ^ ^ » « > / n SÏ A i« m o 0. 2 3 4 55 Tipologija keramičnega gradiva 1 ts *■•/ • I I- I I--, I l Î s ! M ' Î ! ' M 5 5 mjCMOt^Omf rj fl p. i: t I? 2 3 4 Skodelice (sl.54) Tip SK 1: skodelica s polkroglasto oblikovanim trupom (G20), okrašena v brazdastem vrezu. Tip SK 2: skodelica polkroglaste oblike s trakastim presegajočim ročajem (G38), okrašena je z geometrijskim motivom v brazdastem vrezu in navadnem vrezu. Okras na posodah (sl. 55) Na keramičnem posodju je zastopanih več vrst okrasa, izdelan je z vrezovanjem, vtiskovanjem, z dodajanjem plastičnega okrasa, ki je lahko modeliran ali pa prilepljen na posodo, in kaneliranjem. Vrez Z brazdastim vrezom ali navadnim vezom so okrašene posode (G20, 38, 120, 122, 160, 170, 200, 215, 217, 218, 223) in vretenca G51, 143, 157. Vtiskovanje Na posodju ločimo zareze (G32, 69, 98, 111, 123, 141), odtise (G23, 29, 43, 50, 62, 73, 102, 168, 171) in vbode (G162). Plastični okras Značilen je ornament, ki je posebej prilepljen na steno posode ali izoblikovan iz posode. Delimo ga na barbotin, razčlenjena rebra, okrogle in podolgovate bradavice. Barbotin : z grobim nanosom glinene tekoče mase je ustvarjena razgibana površina. Na naši keramiki se pojavlja v spodnjem delu posod (G23, 42, 50, 171). Rebro, razčlenjeno z globokimi okroglimi vtisi, se pojavlja na najširšem obodu posode (G23, 50, 171, 176, 195, 221). Pogost okras na posodah so plastične okrogle bradavice. Na posodah je lahko ena sama bradavica (G6, 33, 52, 207), dve bradavici (G109, 128, 144, 149, 153, 156, 164, 167, 173, 184, 185), tri bradavice (G25), štiri bradavice (G5, 21, 74, 131, 168, 198). Na posodah so tudi primeri s štirimi pari dvojnih bradavic (G34, 65, 93), z dvema paroma trojnih bradavic (G42) ali s petimi pari štirih bradavic (G14). Nekajkrat so na posodah bradavice skupaj z drugim okrasom: s plastičnim z zarezami razčlenjenim rebrom (G111, 50), s kanelurami (G100) in z odtisi (G102). Nekaj posod je okrašenih z eno plastično podolgovato bradavico (G48, 75) ali s štirimi (G193). Na posodi G78 pa je podolgovata bradavica okrašena z dvema navpičnima zarezama. V enem primeru (G171) razčlenjeno rebro prekinjajo polkrožna plastična rebra v obliki dveh listov. Kanelure Samo en primer lončenine (G100) ima okras podolgovatih plitkih širokih kanelur. Zajemalke (sl. 54) Ločimo tri tipe: Tip Z 1 so žlicam podobni predmeti s polnim držajem z globoko polkrožno skledico (G32, 69, 212). Zajemalki G32 in G69 sta na ustju in držaju okrašeni z drobnimi zarezami. Tip Z 2 so majhne konične sklede z ravnim dnom in polnim držajem (G141, 142, 158, 159). Zajemalka G141 je na ustju okrašena z drobnimi zarezami. Tip Z 3 so zajemalke s plitko polkrožno skledico in polnim držajem (G4, 121). Vretenca (sl. 54) So diskaste oblike, prevrtana po sredini (G51, 40, 143, 157, 161). Troje vretenc je okrašenih z vrezanim motivom križa (G51, 143, 157). Obesek (sl. 54) Majhen glinasti obesek je trikotne oblike in prevrtan na sredini (G175) Izdelki iz kamna Izdelke iz kamna predstavljajo štiri drobna kamnita orodja iz svetlo sivega roženca, ki so bila pridatki v grobovih: odlomki kline (G13, G203-205). Zunaj grobov je bil odkrit kos žrmelj (G225). Izdelki iz kosti V grobu št. 174 (SE 213) je bil dodan amulet, izdelan iz živalske kosti (G210). Izdelki iz bakra V grobu 136 je bila kot dodatek v žari na dva dela zlomljena zelo majhna in tanka bakrena ploščica (G166a, sl 56). 56 Diagram kemične analize bakrene ploščice iz groba 13 (avtor: Siniša Repec) cps 15- ia 14 Energy (toV) Poskus časovne in kulturne opredelitve keramike Pri opredelitvi keramike iz našega najdišča moramo upoštevati dejstvo, da so najdbe iz grobov ponavadi bolje ohranjene, nastopajo pa tudi lepši in bolj kvalitetni izdelki. Vse posode so izdelane prostoročno, iz dobro prečiščene gline, največkrat sivo, sivo rjavo žgane, ustja so, če so ohranjena, rahlo izvihana, dna pa ravna in v večini primerov namerno preluknjana. Luknja na dnu žar ni zmeraj na sredini in niti ni pravilne okrogle oblike. Narejena je bila po izdelavi in pečenju posode s posebnim, verjetno kamnitim predmetom. Ročaji so trakasti ali redkeje tunela-sti, največkrat so na najširšem obodu ali pa izhajajo iz ustja. Pri obravnavi primerjalnih kosov in najdišč smo izhajali od središča, ki ga predstavlja najdišče Pod Kotom-jug pri Krogu, proti periferiji, to je proti čedalje bolj oddaljenim najdiščem: Pre-kmurje (Nova tabla, Bukovnica, Turnišče), Slovenske Gorice z okolico Maribora (Šafarsko, Pavlovski Vrh, Malečnik in Slivnica pri Mariboru) in osrednja Slovenija (jama Kevderc na Gorenjskem in Hočevarica na Ljubljanskem barju). Večina gradiva iz teh najdišč je opredeljena v horizont keramike z brazdastim vrezom (Velušček 2004, 231; Kalicz 1991, 367) oziroma v čas kulture Retz-Gajary (Dimitrijević 1979, 343-365). Našemu najdišču najbližje je najdišče Nova tabla pri Murski Soboti, kjer so bile poleg številnih ostankov iz bronaste dobe, starejše železne dobe, rimskega obdobja in zgodnjesrednjeveške-ga obdobja odkrite tudi posamezne naselbinske jame iz bakrene dobe (Šavel/Guštin 2006, 208-210). Keramično gradivo iz jam, pripadajočih horizontu brazdastega vreza, je slabo ohranjeno. Odlomki so večinoma majhni in le redko dopuščajo natančnejšo tipološko opredelitev, kljub temu ga lahko na osnovi nekaj odlomkov lončenine z značilnim okrasom umestimo v krog kulture z brazdastim vrezom (Guštin 2006, 209, sl. 25-45). Arheološko najdišče z imenom Turnišče se nahaja na poljih zahodno od naselja Turnišče, kjer je bila odkrita poselitev prostora iz časa konca mlajše kamene dobe in bakrene dobe (Tomaž 2006, 103-108). Posebno zanimiva je bila jama PO 78 s številnimi odlomki keramičnih posod, med njimi sta tudi dva zanimiva lonca (Tomaž 2006, 107-108, predmet: 6, 7), ki sta umeščena v horizont keramike z brazdastim vrezom. Naši lonci tipa L 4 (G34, 95) so podobni z brazdastim vrezom okrašenemu loncu z dvema ročajema na ustju iz Turnišča (Tomaž 2006, predmet: 7). Arheološki najdišči Bukovnica in Šafarsko sta znani predvsem kot naselbini lasinjske kulture, vendar pa so bile na obeh odkrite tudi najdbe, ki sodijo v horizont keramike z brazdastim vrezom. V Bukovnici je bila odkrita z brazdastim vrezom okrašena skodelica s presegajočim trakastim ročajem (Šavel 1995, 7-19, t. 2), ki jo lahko primerjamo z našo skodelico tip Sk 2 (G38). Okras na obeh skodelicah tvori v spodnjem delu zvezdo, ki je prepoznavno okrasno obeležje horizonta keramike z brazdastim vrezom (Dimitrijevič 1979, 354). V Šafarskem so bili odkriti odlomka posode (Horvat Šavel 1980, t. 11: 8) in odlomek skodelice (Horvat Šavel 1984, t. 8: 7), ki so okrašeni z brazdastim vrezom in jih lahko primerjamo z okrasom na naših posodah: skodelici G38 in loncih G120 in G170. Okras brazdastega vreza na odlomku ročaja (G215) lahko primerjamo z odlomki okrašenih posod iz naselbine na Pa- vlovskem Vrhu pri Ormožu (Tomanič Jevremov 1973, t. 2: 1, t. 3: 5). Precej keramičnih posod iz te naselbine pa je okrašenih z barbo-tinom (Tomanič Jevremov 1973, t. 1: 2, 3, 5-7 t. 2: 4,8), ki jih lahko primerjamo z lonci tipa L 4 in L 5 iz našega najdišča; ti imajo ta okras le v spodnjem delu (G23, 42, 50, 75, 109, 171). Bogato je okrašena z brazdastim vrezom žara, lonec tipa L 4 (G120), ki je kot enostavno oblikovana posoda nudila širok pas površine za bogat okras, ki prekriva njeno najbolj vidno cono. Kot motiv izstopa širok dvojni večvrstični trak, ki ovija posodo in se na izbranem (sprednjem) delu zlije v vertikalni snop prosto padajočega traku. Na obeh straneh sta rahlo nakazana meandra, ki prehajata v borduro visečih trikotnikov. Zdi se, kakor da je izdelovalec želel upodobiti zgornji del bogato okrašenega oblačila z vratnim izrezom v obliki črke V. Podoben okras je na žari, lonec tipa 4 (G170), ki je v zgornjem delu poškodovana. Tudi ta je okrašena z brazdastim vrezom. Najbolj vidni del posode izpolnjuje okras v obliki geometrijskega motiva. Posodo ovija večtračni vodoravni pas, ki se na sprednjem delu zlije v polkrožni V. Pod trakom je niz navpičnih črt, ki se končujejo z motivom meandra. Motiv na žarah (G120, 170) je zelo podoben motivu na posodi iz Malečnika, narejen prav tako z brazdastim vrezom (Strmčnik Gu-lič 2006, 198, predmet: 7). Tudi skodelica G38 je po obliki in okra-ševanju podobna skodelici iz Malečnika (Strmčnik Gulič 2006, predmet: 1). Manjši vrček tipa V4 (G160), ki je okrašen z brazdastim vrezom ter zapolnjen z belo inkrustacijo, se po okrasni motiviki približuje podobnim iz lasinjske kulture (Marković 1977, 51; Dimitrijević 1979, 155), vendar je razlika v sami tehniki izvedbe. V lasinjski je namreč okras narejen z navadnim vrezom, v našem primeru pa z brazdastim vrezom. Vrček s podobnim motivom poznamo iz Slivnice; opredeljen je v horizont keramike z brazdastim vrezom oziroma v kulturno skupino Retz-Gajary (Strmčnik Gulič 2001, 120, sl. 4). Iz najdišča Hočevarica na Ljubljanskem barju, opredeljenega v horizont keramike z brazdastim vrezom, je nekaj keramičnih posod, ki jih lahko primerjamo z našimi. Trebušaste lonce tip L 1 (G77, 78) lahko primerjamo s podobnimi iz Hočevarice (Velušček 2004, 186, 187, Sl. 4.2.1: L 3); naš trebušasti lonec tip L 2 (G128) pa z loncem tipa L 5 (Velušček 2004, 188, Sl. 4.2.2.:L 5). Skledo tip S 1 (G123) lahko primerjamo s skledami tipa S 17 iz Hočevarice (Velušček 2004, 201, Sl. 4.2.10: S 17). Na našem najdišču so lonci (G120, 170), ostenja posod (G122, 217, 218), ročaj posode (G215) ali skodelice (G20, 38) bolj bogato okrašeni v brazdastem vrezu v primerjavi s posodami iz Hočevarice (Velušček 2004, 206, Sl.4.2.14:03). Pogost okras na naših posodah so vtisi. Imamo odtise prstov (G23, 50, 102, 168, 171), ki jih lahko primerjamo s tistimi iz Hočevarice (Velušček 2004, 209, Sl. 4.2.15: 011), prav tako vtis nohtov (G43, 73) (Velušček 2004, 209, Sl. 4.2.16: 013), pa tudi vbod (G162) lahko primerjamo z okrasom iz Hočevarice (Velušček 2004, Sl. 4.2.15: 010. Med vtise sodijo tudi zareze (G32, 69, 98, 111, 123, 141), ki so podobne tistim iz Hočevarice (Velušček 2004, 209, Sl. 4.2.16: 014). Na naših posodah prevladuje plastični okras. Z barbotinom okrašene posode, lonce tipa L 5 in L 4 (G23, 42, 50, 171), lahko primerjamo s podobnimi iz Hočevarice (Velušček 2004, 210, Sl. 4.2.16: 016). Tudi plastične okrogle bradavice na posodah (G5, 6, 14, 21, 25, 33, 34, 42, 50, 52, 62, 65, 93, 102, 104, 109, 115, 128, 131, 139, 144, 149, 153, 156, 164, 168, 173, 180, 184, 185, 191) so podobne tistim z najdišča Hočevarica (Velušček 2004, 210, Sl. 4.2.16: 020). Naši vrči tipa V 1-3 (G3, 89, 108, 133, 134, 169, 192, 208) pa so primerljivi s podobnimi iz jame Kevderc iz mlajše faze z brazdastim vrezom okrašene posode (Velušček 2004, 238, Sl. 5.3.5: 7-15). Vrč tipa V 2 (G133) pa je primerljiv z vrčem, okrašenim z brazdastim vrezom iz Predjame (Velušček 2004, 242, Sl. 5.3.7: 2). Zajemalke s polnim držajem tipa Z 3 (G4, 121) lahko primerjamo s podobnimi iz Hočevarice (Velušček 2004, 203, Sl. 4.2.11: Z1), ostale zajemalke tipa Z 1 in 2 (G32, 69, 121, 141, 142, 158, 159, 212) pa v Sloveniji nimajo pravih primerjav. Pri nekaterih (G32, 69, 141) je ustje okrašeno z zarezami, podobno kakor na posodah iz horizonta keramike z brazdastim vrezom z najdišča Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 26: 3-5). Vretenca, ki so diskaste oblike (G51, 140, 143, 157, 161), pa imajo primerjave v Hočevarici (Velušček 2004, 250, t. 4.1.5: 10; 4.1.6: 11; 4.1.11: 3). Tudi na najbližjem najdišču horizonta keramike z brazdastim vrezom v sosednji Hrvaški iz Velike pećine pri Višnjici je najti dobre primerjave v okraševanju posod. Okras na žarah (G120, 170) in skodelici (G160) je podoben okrasom na posodah iz Višnjice (Di-mitrijević 1979, T. 46: 3, 4, 7, 12). V sosednji Madžarski ima lončenina iz našega grobišča dobre primerjave. V bakrenodobni kulturi Bodrogkeresztur v vzhodnem delu Madžarske, ki jo N. Kalicz uvršča v isti čas s kulturo Balaton-Lasinja I v zahodnem delu Madžarske in s kulturo Ludanice v zahodnem delu Slovaške (Kalicz 1995, 47), je najti dobre primerjave za lonce tipa L 3 (G84, 138), tipa L 4 (G34, 95), tipa L 5 (G127), tipa L 6 (G25, 119) in lonce tipa L 7 (G80, 174, 224). Lonci, ki imajo majhne ročaje na ustju, so podobni loncem za mleko - »Milchtopf« in so vodilna oblika keramike v kulturi Bodrogkeresztur (Patay 1978, 49). Lonec tipa L 6 (G119) pa ima dobre primerjave z lonci za mleko iz grobišča Tiszavalk-Kenderfold pri Miskolcu (na primer iz grobov 8, 11 in 20), ki sodijo v mlajšo stopnjo kulture Bodrogkeresztur (Patay 1978, 54-55, t. 3: 8, 10, t. 4: 10). Lonec tipa L 6 (G197) z dvema ročajema na najširšem obodu pa je primerljiv z loncem iz bakrenodobne naselbine v Tiszalúcu v bližini Miskolca (kulture Hunyadi-Halom), ki ga P. Patay primerja s podobnim iz groba v Fényeslitkeju, ki pa sodi v kulturo Bodrogkeresztur (Patay 1995, 108, Sl. 2: 1; Patay 2005, t. 30: 9). Za Hunyadi-Halom kulturno skupino, ki je v vzhodnem delu Madžarske nasledila kulturo Bodrogkeresztur, namreč velja, da je delno sočasna z mlajšo Bodrogkeresztur kulturo, s stopnjo Balaton II-III oziroma s horizontom keramike z brazdastim vrezom (Kalicz 1991, 374-375). V županiji Zala v zahodni Madžarski je več najdišč, ki sodijo v horizont keramike z brazdastim vrezom. Keramične posode in druge izdelke iz teh najdišč lahko primerjamo z lončenino iz grobišča Pod Kotom-jug. Lonci z visokim stožčastim vratom tip L 6 (G22, 25, 93, 119, 137, 155, 156, 173, 197) so primerljivi s podobnimi z najdišča Eszteregnye-Bozók (Straub 2006, t. 7: 2) in z najdišča v Baku (Horváth 1990, t. 9: 8). Vrč tipa V 2 (G133) ima odlično primerjavo z vrčem na najdišču Ze-begény-Kálváriadomb (Nováki et al. 1979, 76-77, sl. 87: 5), ki sodi v horizont keramike z brazdastim vrezom. V tem horizontu imajo namreč taki vrči pomembno vlogo, saj so poleg nizkih skodelic s široko odprtino in presegajočim ročajem vodilna oblika keramike te kulture (Horváth/Simon 2003, 129). Posebno mesto zavzema vrč iz najdišča v Zalaegerszeg-Andráshida-Gébárter Seeja (Horváth/Simon 2003, 129, sl. 29: 2), ki je okrašen z brazdastim vrezom v motivih trikotnikov in rombov, kajti primerljiv je z okrasom na loncu Pod Kotom-jug (G120). Okras brazdastega vreza na posodah (G38, 120, 170, 160) pa lahko primerjamo tudi z okrasom na posodah z najdišča Esztergnye-Bozók (Straub 2006, t. 9: 4, 5, 7, 9). Skodelici z ročajem, okrašeni z brazdastim vrezom, tipa Sk 2 (G38), je najti paralelo v skodelici z najdišča Eszteregnye-Bozók (Straub 2006, t. 6: 1), v skodelici z najdišča Bak (Horváth 1990, t. 4: 3) in v skodelici z najdišča Zebegény-Kálváriadomb (Nováki et al. 1979, sl. 88: 6, 7, 9; Kalicz 1991, sl. 11: 2). Tudi okras z okroglimi bradavicami (G5, 6, 14, 21) lahko primerjamo s podobnimi z najdišča Esztergnye-Bozók (Straub 2006, t. 8: 1, 4, 6) in z najdišča Zebegény-Kálváriadomb (Nováki et al. 1979, sl. 87: 3, 4). Okrašena in neokrašena vretenca (G51, 140, 143, 157, 161) imajo dobre primerjave z vretenci z najdišča Esztergnye-Bozók (Straub 2006, t. 10: 1-6), z najdišča v Baku (Horváth 1990, t. 5: 1; t. 6: 3, 4; t. 8: 1, 3) in z najdišča v Zebegény-Kálváriadombu (Nováki et al. 1979, 77, sl. 87: 2), ki sodijo v horizont keramike z brazdastim vrezom. Samo ena fragmentirana posoda tipa L 5 (G100) ima v spodnjemu delu okras plitkih navpičnih kanelur. Kaneliranje posod je značilno okraševanje v poznobakrenodobni badenski kulturi. V začetni Boleraz fazi je le za kratek čas istočasna z mlajšo fazo kulture Bodrogkeresztur na vzhodnem delu Madžarske, na zahodnem pa s tretjo stopnjo kulture Balaton-Lasinja oziroma s horizontom keramike z brazdastim vrezom (Kalicz 1995, 47, sl. 2, Torma 1973, 509). Prva faza oziroma starejša badenska kultura, imenovana Boleraz skupina, že pozna kaneliranje posod. Tej fazi pripada znano grobišče Pilismarót-Basaharc na severozahodu Madžarske ob reki Eipel (Torma 1973, 483-512). Najdbe, kakršne so vrči in skodelice, imajo kanelure na trebuhu (Torma 1973, sl. 3: 2, 3). Z najdišča Tekenye-Ocse (jugozahodna Transdanubi-ja), ki tudi sodi v Boleraz skupino, pa so kanelure tudi na loncih (Horváth/Simon 2003, sl. 34: 12). Lonce s kanelurami boleraškega tipa pozna tudi najdišče Nitriansky Hrádok-Vysoký breh na jugozahodnem delu Slovaške (Nemejcova Pavukova 1964, sl. 15: 10-19; t. 11: 1, 3). Iz avstrijskih najdišč Waltrahohle pri Jammnu v Vzhodni Štajerski in Retza v Spodnji Avstriji so znane skodelice, ki jih E. Rutt-kay opredeljuje v horizont keramike z brazdastim vrezom (Rutt-kay 1997, 166-167, Sl. 1: 1, 1a, 3). Primerljive so s skodelico in vrčem iz našega najdišča (G38, 160). Okras z motivom S, ki je na ročaju (G215), pa lahko primerjamo s podobnim, ki se pojavlja na vrču iz najdišča Modling in ga E. Ruttkay postavlja v horizont Brno-Lišen III (Ruttkay 1997, 167, sl. 1: 4, 4a). Podobne oblike posod in okrasja najdemo tudi v moravskih najdiščih Brno Lišen, Jevišo-vice-Starý Zámek in Křepice-Hradisko, ki po Dimitrjeviću sodijo v tip Waltrahohle-Křepice (Dimitrijević 1980, 24-26, t. 15: 7, 10, 11). Vrček (G160) je po obliki podoben čaši iz slovaškega najdišča Ondrochov (Točik 1961, 330, sl. 12: 6, 8), ki jo je Dimitrijević uvrstil v tip Bajč (Dimitrijević 1980, 30-31, T. 17: 10). Horizontalne ali vertikalne pasove brazdastega vreza, ki so na žarah z najdišča Pod Kotom-jug (G120, 170) pozna tudi tip Višnjica (Dimitrijević 1980, t. 5: 6), tip Bajč (Dimitrijević 1980, t. 17: 17a, 17b) in tip Gajary (Dimitrijević 1980, t. 18: 9, 10), viseče trikotnike, ki so pogost motiv, pa srečamo predvsem v tipu Waltrahohle-Krepice (Dimitrijević 1980, t. 15: 7a; t. 16: 2). Povzetek Pri poskusu časovne in kulturne opredelitve keramičnih posod z grobišča Pod Kotom-jug pri Krogu smo ugotovili, da imamo primerjave s tistih slovenskih, hrvaških, madžarskih najdišč, zlasti županije Zala ter avstrijskih najdišč, zlasti Spodnje Avstrije in Vzhodne Štajerske, ki so opredeljena v horizont keramike z braz- dastim vrezom oziroma v kulturo Retz-Gajary. Vzporednice s keramičnimi posodami s slovenskih najdišč kažejo podobnosti v oblikah in okraševanju posod iz najdišč v Prekmurju: Bukovni-ca (Šavel 1994, 13-14, t. 2), Turnišče (Tomaž 2006, 106-107, predmet: 7), iz Slovenskih Goric: Šafarsko (Horvat Šavel 1984, t. 8: 7), okolice Ormoža: Pavlovski Vrh (Tomanič Jevremov 1973, 26, t. 1: 2, 3-7; t. 2: 4, 8; t. 3: 5), iz okolice Maribora: Slivnica (Strmčnik Gu-lič 2001, 120, sl. 4), Malečnik (Strmčnik Gulič 2006, 198, G: 1, 2, 7), z Ljubljanskega barja: Hočevarica (Velušček 2004), z Gorenjske: jama Kevderc (Velušček 2004, 238, Sl. 5.3.5: 7-15). Dobre primerjave v okraševanju posod so s hrvaškim najdiščem Velika pećina pri Višnjici (Dimitrijević 1979, t. 46: 3, 4, 7, 12). Ugotovili smo tudi vzporednice s keramičnimi posodami iz madžarskih najdišč. Pri tem smo izpostavili lonec tipa L 6 (G197), ki ima dobre primerjave s podobnimi, uvrščenimi v kulturno skupino Hunyadi-Halom. L. A. Horváth in K. H. Simon namreč poudarjata povezavo med skupino Hunyadi-Halom in horizontom keramike z brazdastim vrezom (Horváth/Simon 2003, 134). Za kulturno skupino Hunya-di-Halom velja, da je delno sočasna z mlajšo stopnjo kulture Bo-drogkeresztur, s stopnjo Balaton II-III oziroma horizontom keramike z brazdastim vrezom (Kalicz 1991, 374-375). Ugotovili smo tudi povezavo z mlajšo stopnjo kulture Bodrogkeresztur, saj so naši lonci tipa L 3, L 4, L 5 in L 6, ki imajo majhne ročaje na ustju, podobni loncem za mleko (Milchtopf), ki so vodilna oblika posod v starejši bakrenodobni kulturi Bodrogkeresztur (Patay 1978, 49, 54-55, t.3: 8, 10, t. 4: 10). Z madžarskimi najdišči, zlasti iz županije Zala, ki sodijo v horizont keramike z brazdastim vrezom, pa se kaže primerljivost tako v oblikah kakor v okraševanju posod (Nováki et al. 1979, 76-77, sl. 87: 3,4,5; sl. 88: 6,7,9; Hotváth 1990, t. 4: 3; t. 5: 1; t. 6: 3,4, t. 8: 1,3; Horváth/Simon 2003, 129, sl. 29: 2; Straub 2006, t. 6: 1; t. 8: 1,4,6; t. 10: 1). Okraševanje s kanelurami na posodi G100 pa kaže na vpliv mlajše bakrenodobne skupine Boleraz Badenske kulture (Horváth/Simon 2003, sl. 34: 12). Izpostavili smo tudi vzporednice z najdišči iz vzhodne Štajerske, ki je najbolj vidna v skupini oziroma tipu Waltrahohle (Ruttkay 1997, 166-167, sl.1: 1, 1a, 3) in moravskimi najdišči Brno Lišen, Jevišovi-ce-Stare Zamky in Křepice-Hradisko (Dimitrijevič 1980, 24-26, t. 15: 7, 10, 11). Večino opisanih posod in tudi druge keramične izdelke, ki so bili najdeni v grobovih in njihovi neposredni bližini, lahko torej tako po obliki kakor po okraševanju prištevamo med vodilne forme srednjeevropske kulturne skupine s keramiko z brazdastim vrezom (horizont keramike z brazdastim vrezom), ki je od druge četrtine 4. tisočletja pr. n. št. (Velušček 2004, 295) razširjena od Slovenije do Slovaške in od Avstrije do Romunije. Za to kulturno skupino so značilne podobne oblike lončenine (lonci blago bikonične oblike z rahlo izvihanim ustjem, vrči, skodelice z ročaji, čaše z ročaji), bogat likovni izraz s podobno motiviko okraševanja kakor tudi inkrustiranje. V novejšem času je A. Velušček to kulturno skupino uvrstil v obdobje po lasinjski kulturi in pred t.i boleraškim horizontom, ki je v Sloveniji dobro dokumentiran predvsem na Ljubljanskem Barju, na primer na najdiščih tipa Maharski prekop (Velušček 2004, 262). N. Kalicz (1991, 362ss) ugotavlja, da pojav keramike z brazdastim vrezom zapolnjuje vrzel med lasinjsko in badensko kulturo, saj jo kronološko postavlja med stopnjo Balaton-Lasinja 1 in boleraško stopnjo badenske kulture. Ugotivili pa smo tudi, da nekatere posode, predvsem lonci z dvema ročajema na ustju kažejo na vpliv kulture Bodrogkerestur, ki je sicer starejša bakrenodobna kultura, vendar je v svoji mlajši fazi delno sočasna s horizontom keramike z brazdastim vrezom. Povezava oziroma vpliv pa je tudi s kulturno skupino Hunyadi-Halom, ki je sočasna s horizontom keramike z brazdastim vrezom (Kalicz 1991, 374-375). Okraševanje s kanelurami na posodi G100 pa je tisti element na našem grobišču, ki se povezuje z boleraško skupino mlajše bakrenodobne baden-ske kulture. Pogrebno obredje Sežiganje umrlih sodi med posebne obrede; v času bakrene dobe je vezano na spremembe v strukturi in organizaciji družbe. V tem času je namreč kult Velike matere kot božanstva, vezanega na plodnost zemlje, počasi prenehal biti nosilec religioznih verovanj, kajti vloga ognja in sonca je bila vse bolj v ospredju, kar se jasno kaže v naslednjih kovinskih obdobjih. Ogenj, ki je v našem primeru povezan s sežiganjem umrlih, simbolizira večno življenje, saj loči nesmrtno dušo od telesnega oklepa (Chevalier/Ghe-erbrant 1993, 541). V času bakrene dobe so poznali oba načina pokopavanja, tako skeletnega kakor sežiganje. Sežiganje umrlih oziroma žgan pokop je bil v času horizonta keramike z brazdastim vrezom dokaj redek, saj so bolj prakticirali klasični pokop (Točik 1961, 332, sl. 8). Grobišča z žganim pokopom, ki so najbliže našemu prostoru, so v Neszmélyu, Nadapu in Szerencu in so uvrščena v čas, ki pripada horizontu Lasinja-Balaton II-III (Bánffy 1991, 228; Makkay 1970, sl. 26; Kalicz 1991, t. 11: 5). Žgane grobove horizonta keramike z brazdastim vrezom poznamo tudi iz slovaških najdišč Komjatice in Gajarya (Horváth 2003, 128). Polaganje sežganih ostankov pokojnikov v žare je namreč značilnost poznejše, tako imenovane boleraške stopnje zgodnje badenske kulture. Žgan pokop naj bi prišel v Podonavje s prvo badensko selitvijo. Na grobišču Fonyod (zahodni del Madžarske) je bilo odkritih štirinajst grobov: 2 skeletna in 12 žganih, od tega sedem s pokopom v žarah (Torma 1973, 483ss). Ta način pokopavanja umrlih se je obdržial v mlajši stopnji badenske kulture le na najdišču Center (Kalicz 1963, 1ss), medtem ko je na drugih znanih najdiščih prevladoval izključno skeletni pokop. Na našem najdišču je v žarah imelo pridatke sedem grobov. V ženskem grobu št. 27 (SE 315) je bila zajemalka (G32), v ženskem grobu št. 170 (SE 125) so bila tri drobna kamnita orodja (G203-205), v ženskem grobu št. 174 (SE 213) je bil amulet iz kosti (G210). V moškem grobu št. 11 (SE 352) je bilo drobno kamnito orodje (G13), v treh otroških grobovih št. 3 (SE 376), št. 125 (SE 89) in št. 136 (SE 41) pa so bili zajemalka s polnim držajem (G4), diskasto vretence (G140) in tanka bakrena ploščica (G166a). Pri ostankih živalskih kosti v žarah smo lahko opazili razlike, povezane s spolom, pri drugih pridatkih pa tega ni opaziti, a je mogoče sklepati, da je bila ob tem nekoliko večja pozornost posvečena otrokom. Med obrede štejemo tudi namerno luknjanje dna žar. Postopek, ki je bil narejen pred nasutjem vsebine v žare, sodi prav gotovo k ritualu, ki ga nismo mogli odkriti pri drugih podobnih in istočasnih najdiščih. Ali lahko potemtakem ta pojav povežemo z verovanjem v nesmrtnost duše, ki bi po pokopu imela prosto pot iz žare, je vprašanje, o katerem lahko samo ugibamo (Gal lis 1983, 103). Prav tako sodijo k obredju razbita lončenina, lonci, manjši vrček, skodelice, zajemalke in vretenca, ki so bili v neposredni bližini grobov. Podoben pojav poznamo na grobišču Pilismarót-Basaharc (Torma 1973, 483 ss) in na grobišču Plateia Magula Zar-kou v Tesaliji z začetka 4. tisočletja pr. n. št. (Gallis 1983, 99ss). V žarah so bile poleg kosti umrlega, pridane tudi kosti živali. Enajst od 43 ženskih grobov je vsebovalo kosti ovce ali koze, tri pa kosti goveda. Od 36 moških grobov jih je devet vsebovalo kosti koze ali ovce, trije kosti goveda in trije kosti jelena, od 60 otroških grobov jih je sedem vsebovalo kosti ovce ali koze, eden je imel polžje hišice, eden pa neidentificirane kosti male živali. Kakor je ugotovil M. Šlaus (tukaj str. 136, 137), so bile kosti živali izpostavljene ognju. Ne vemo, ali so umrle sežigali skupaj z živalmi, domnevamo le, da so bile polžje hišice izpostavljene ognju skupaj z otroškim truplom. Po pridanih živalskih kosteh lahko sklepamo, da so bile vezane na različne družbene kategorije oziroma spol, saj so bile kosti rdečega jelena samo v moških grobovih, ovce ali koze in goveda v moških in ženskih grobovih, v otroških pa samo ovce ali koze. Jelenje kosti v moških grobovih so pojav, ki ga lahko razumemo kot simbol lova oziroma statusni simbol. Pojav pridajanja živali v žgane ali skeletne grobove si lahko razlagamo s spremembami tako v gospodarskem kakor družbenem življenju, ki so nastopile v času bakrene dobe. Zaradi večjega poudarka na vzreji živine in dejavnostih, ki so s tem povezane, so se ustvarjale tudi močnejše vezi med človekom in živaljo. Skupni pokop živali in človeka lahko razumemo kot povezavo pri zadovoljevanju temeljnih eksistenčnih razmer (Tasić/ Dimitrijević/Jovanović 1979, 450s). Takšen način pokopa je znan tudi v mlajših grobiščih badenske kulture v Alsónémediju in Bu-dakalászu (Whittle 1996, 122-123, sl. 5.1), kjer gre v nasprotju z našim za skeletne pokope in skupaj s celimi živalmi. V tem času je bila torej najbolj pogosta oblika pokopavanja skupaj z govedom. Nekateri avtorji menijo, da so ritualne žrtve goveda s pokopom človeka del kulta, ki se pojavlja z nastopom badenske kulture (Tasić et al. 1979, 452). Večina avtorjev (Kalicz 1991, 375ss; Ruttkay 1995, 102ss) meni, da je Retz-Gajary kultura (novejše enotno poimenovanje te kulture je horizont keramike z brazdastim vrezom) oziroma kultura Balaton II-III) nastala v času pred Boleraz horizontom. Prav narobe pa S. Dimitrijević (1979, 361s) daje pomen istočasnosti klasične Retz-Gajary z arhaično badensko kulturo oziroma njeno Boleraz fazo, saj je razpoznal gradivo klasične Retz-Gajary kulture v Jevi-šovicah C1 in v Brnu Lišnu skupaj z materialom Boleraz faze zgodnje badenske kulture. Temu nasprotujejo najnovejše raziskave, ki potrjujejo kronološko zaporedje. In sicer naj bi v srednjem Po-donavju horizontu keramike z brazdastim vrezom sledilo obdobje badenske kulture, kar potrjuje tudi horizontalna stratigrafija naselbin t.i boleraškega horizonta na Ljubljanskem barju (Velušček 2004, 260s). Domnevamo, da je grobišče Pod Kotom-jug eno izmed najstarejših in najobsežnejših grobišč v osrednji Evropi iz časa srednje bakrene dobe, saj večina gradiva kaže, da je grobišče obstajalo v času horizonta keramike z brazdastim vrezom. Na podlagi loncev za mleko (Milchtopfe), ki so značilni za kulturo Bodrogkere-sztur in kulturo Hunyadi-Halom, bi sam začetek pokopavanja na našem grobišču lahko umestili v čas konca starejše bakrene dobe oziroma v sam začetek srednje bakrene dobe. Da so grobišče še uporabljali v začetku mlajše bakrene dobe, v času boleraške skupine badenske kulture, pa utemeljujemo na podlagi posode s kanelurami. Vsekakor lahko obredja, ki nam jih je uspelo zaznati na grobišču Pod Kotom-jug pri Krogu, denimo sežiganje umrlih, luknjanje dna žar, polaganje pridatkov (tako živalskih kosti kakor drugih predmetov) k umrlemu v žare, razbita in druga lončenina v bližini grobov, umeščamo v religiozni sistem skupnosti, kateri je pripadalo grobišče. Sklep Najdišče Pod Kotom-jug, ki leži na aluvialni ravnini reke Mure med vasema Bakovci in Krog, 3 km južno od Murske Sobote, s 179 žganimi žarnimi grobovi, je najstarejše žarno grobišče v Sloveniji. Grobišče se je razprostiralo v severovzhodnem delu najdišča v velikosti 2800 m2. Grobovi so se pojavili 20 do 30 cm pod današnjo površino v plasti peska in proda. Sežgani ostanki umrlih so bili v prostoročno izdelanih glinastih žarah. Po antropološki analizi kostnih ostankov iz 139 grobov, ki jo je opravil Mario Šlaus (tukaj str. 136), jih je 60 pripadalo otrokom, 43 ženskam in 36 moškim osebam. Poleg prvih dveh let je bila umrljivost pogosta še med 5. in 6. letom, okrog 10. leta, med 24. in 26. letom ter med 30. in 32. letom starosti. Na grobišču so umrle pokopavali v skupinah, ponekod so bili grobovi tesno drug ob drugem, posamezni grobovi pa so bili zunaj skupin. Pridatki v žarah so bili poleg sežganih ostankov umrlega v več primerih tudi ostanki sežganih kosti živali, pri čemer smo ugotovili, da je njihov pridatek odvisen od družbenega statusa oziroma spola preminulega, saj so bile v moških grobovih kosti jelena, goveda, ovce ali koze, v ženskih kosti goveda, ovce ali koze, v otroških pa le kosti ovce ali koze. V sedmih primerih so bili v grobovih tudi drugi pridatki: kamniti artefakti (G13; G203-205), vretence (G140), koščen amulet (G210), zajemalki (G4, G32) in majhna bakrena ploščica (G166a). V neposredni bližini grobov so bili razbita lončenina, pa tudi lonci, skodelice, zajemalke, vretenca, obesek in deli kamnitih žrmelj. Keramične posode (žare in ostali keramični izdelki iz bližine grobov) so bile izdelane iz fino prečiščene gline, prevladujejo temno sivi, redkeje rjavi ali črni toni žganja, nekatere so okrašene. Pogost okras je plastični okras (barbotin, razčlenjena rebra, okrogle bradavice), vrezi, vtisi in kanelure. Pri tipološki razdelitvi gradiva smo ugotovili 7 tipov loncev, 4 tipe vrčev, 2 tipa skled, 2 tipa skodelic in 3 tipe zajemalk (sl. 53, 54, 55), ki imajo dobre primerjave z najdišči horizonta keramike z brazdastim vrezom. Najboljše primerjave v Sloveniji so z najdišč Bukovnica (Šavel 1995, 13s, t. 2) in Turnišče v Prekmurju (Tomaž 2006, 106s, predmet št. 7), Šafar-sko v Slovenskih Goricah (Horvat Šavel 1984, t. 8: 7), Pavlovski vrh iz okolice Ormoža (Tomanič Jevremov 1973, 26, t.1: 2, 3-7; t. 2: 4, 8; t. 3: 5), Malečnik (Strmčnik Gulič 2006, 198, predmet št. 1, 2, 7) in Slivnica iz okolice Maribora (Strmčnik Gulič 2001, 120, sl. 4), Hoče-varica na Ljubljanskem barju (Velušček 2004) in jama Kevderc na Gorenjskem (Velušček 2004, 238, Sl. 5.3.5: 7-15). Dobre primerjave v okraševanju posod je najti v hrvaškem najdišču Velika pećina pri Višnjici (Dimitrijević 1979, t. 46: 3, 4, 7, 12). Ugotovili smo vplive z delno sočasnima kulturama, to je s kulturo Hunyadi-Halom (Patay 1995, 108, sl. 2: 1) in kulturo Bodrogkeresztur, značilno za starejšo bakreno dobo vzhodnega dela Madžarske (Patay 1978, 54-55, t. 3: 8, 10, t. 4: 10). Posebno dobre pa so primerjave iz bližnjih najdišč horizonta keramike z brazdastim vrezom županije Zala na Madžarskem kot Eszteregnye-Bozók (Straub 2006, t. 7: 2), iz Baka (Horvath 1990, t. 9: 8), iz Zebegény-Kálváriadomba (Novaki et al. 1979, 76-77, sl. 87: 5). Izpostavili smo lonec, okrašen s kanelurami, ki ga lahko povežemo z boleraško skupino mlajše bakrenodobne badenske kulture jugozahodne Transdanubi-je (Horváth/Simon 2003, sl. 34: 12). Vzporednice s štajerskimi in spodnjeavstrijskimi najdišči so najbolj vidne v skupini oziroma tipu Waltrahohle-Krepice (Ruttkay 1997, 166-167, sl. 1: 1, 1a, 3), z moravskimi najdišči (Brno Lišeň, Jevišovice-Starý Zámek, Křepi-ce-Hradisko) pa v skupini Waltrahohle-Krepice (Dimitrijević 1980, 24ss, t. 15: 7, 10, 11). S primerjavami keramičnih posod iz grobišča Pod Kotom-jug pri Krogu smo ugotovili, da sega začetek pokopavanja na našem grobišču v čas, ko je na vzhodnem delu Madžarske prevladovala mlajša faza starejše bakrenodobne kulture Bodrogkere-sztur, saj lonci iz grobov 22 (G25), 29 (G34), 72 (G80), 76-77 (G84), 87 (G95), 108 (G119), 114 (G127), 124 (G138), 144 (G174) in iz bližine grobov (G224) kažejo na vpliv oziroma podobnost z lonci za mleko (Milchtopfe), ki so vodilna oblika posod v kulturi Bodrogke-resztur. Ta oblika loncev je znana tudi v srednjebakrenodobni kulturi Hunyadi-Halom, ki je nasledila kulturo Bodrogkeresz-tur na vzhodnem delu Madžarske in s katero je naše grobišče, predvsem z loncem G197 iz groba št. 165, prav tako povezano. Za pokopavanje pokojnikov so prostor uporabljali ves čas trajanja kulture Retz-Gajary oziroma horizonta kulture keramike z braz-dastim vrezom, njegov konec pa lahko vidimo v posodi s kanelurami iz groba št. 84 (G100), ki kaže na povezavo s podobno okrašenimi posodami v zgodnjeboleraški fazi mlajše bakrenodobne badenske kulture. Za kulturi Bodrogkeresztur in Hunyadi-Halom je znana absolutna kronologija, ki sega od 4000 do 3600/3500 pr. n. št. (Raczky 1995, 55). Za badensko kulturo zahodne Madžarske pa velja čas med letoma 3500 in 3000 pr. n. št. (Raczky 1995, 60, sl. 1). Za naše najdišče je radiokarbonsko datiranje kosti iz groba 20 pokazalo starost (2! s 65,8-odstotno verjetnostjo) med letoma 3635 in 3497 pr. n. št. Kosti iz groba 141 pa (2! z 48,7-odstotno verjetnostjo) med letoma 3469 in 3373 (tukaj str. 137, 138). To pa je tudi časovni in kulturni okvir, ki smo ga s primerjavami naših keramičnih posod z drugimi podobnimi iz različnih bližnjih najdišč ugotovili za naše grobišče. Ugotovili smo, da je pokopavanje umrlih potekalo po ustaljenem pogrebnem ritualu. Sam pojav sežiganja umrlih je v času starejše in srednje bakrene dobe (kultura Bodrogkeresztur in horizont keramike z brazdastim vrezom) dokaj redek. Žgan pokop je namreč značilnost mlajše bakrenodobne boleraške stopnje badenske kulture; znani sta na primer grobišči v Fonyodu in Pili-smarotu (Torma 1973, 483ss). Med posebne običaje štejemo tudi namerno luknjanje dna žar. Postopka, ki je bil verjetno narejen pred nasutjem vsebine v žare, nismo mogli ugotoviti pri drugih podobnih in istočasnih najdiščih. Ali lahko potemtakem ta pojav povežemo z verovanjem v obstoj duše, ki naj bi po pokopu umrlega imela prosto pot iz žare, je vprašanje, o katerem lahko samo ugibamo. Tudi pridani ostanki kosti sežganih živali v žarah sodijo med posebne obrede, ki pa žal nimajo primerjav, razen v časovno mlajših skeletnih grobiščih badenske kulture, denimo v Alsónémediju in Budakalászu (Whittle 1996, 122s), kjer so v na-protju z našim grobiščem pokopavali nesežgane živali. Poleg pridanih kosti živali pa so bili v nekaterih žarah pridani tudi drugi predmeti, na primer drobna kamnita orodja, bakrena ploščica, zajemalke, vretence in amulet, ki so tudi del obredja. Prav tako sodijo k obredju razbita lončenina, lonci, manjše skodelice, zajemalke in vretenca, ki so bili odkriti v neposredni bližini grobov. Rezultati antropološke analize spaljenog ljudskog osteološkog materijala Mario Šlaus Uvod Tijekom listopada i studenog 2000. godine, te u veljači 2006. godine Odsjek za arheologiju Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti primio je na analizu uzorke spaljenih ljudskih kostiju s nalazišta Pod Kotom-jug pri Krogu. Na analizu je predano 113 uzoraka iz 2000. i 33 uzorka iz 2006. godine. Cilj analize bio je dvojak. Prvo, analizirati dopremljen materijal i u skladu sa stupnjem uščuvanosti odrediti spol, starost, tafonomijske karakteristike i eventualnu prisutnost patoloških promjena na uščuvanom materijalu. Drugi cilj bio je demonstrirati korisnost koju ovakve analize imaju u rekonstrukciji načina i uvjeta života prapovijesnih populacija. Analize spaljenog ljudskog osteološkog materijala provode se nažalost relativno rijetko, i još rjeđe objavljuju. Djelomično, to je uvjetovano poteškoćama vezanim uz ovakve analize, ali djelomično i pogrešnim uvjerenjem da ove analize ne mogu bitno doprinijeti našem znanju o uvjetima života, prehrani, i pogrebnim običajima prapovijesnih populacija. Prikupljeni osteološki materijal s nalazišta Pod Kotom - jug pruža izuzetnu priliku da se prikažu vrste informacija koje se iz ovakvog materijala mogu prikupiti, i interpretacije koje se iz njih mogu izvući. Arheološko nalazište Pod Kotom-jug pri Krogu je prapovijesna nekropola s urnama koja se nalazi u blizini Murske Sobote. Na temelju tipologije keramike nekropola se datira u razdoblje od 3500 do 3000 g. pr. Kr. i pripada Retz - Gajary kulturi (Šavel, 2004). Tijekom iskopavanja spaljeni ljudski materijal je izdvojen iz urni prosijavanjem sistemom dvostrukih sita. Materijal je zatim prikupljen u zasebne signirane vrećice i transportiran u laboratorij arheološkog odsjeka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Tu je pažljivo opran mekim četkama ispod slabog mlaza vode i nakon sušenja, tamo gdje je bilo moguće, rekonstruiran. Uzorak je potom bio izvagan na digitalnoj vagi nakon čega su prikupljeni slijedeći podaci: 1 Spol osobe, 2 Starost u trenutku smrti, 3 Prisutnost patoloških promjena na prisutnom materijalu, 4 Tafonomijske karakteristike uščuvanog materijala, 5 Prisutnost asociranih materijalnih ili životinjskih ostataka. Kako je uščuvani materijal bio izrazito fragmentiran, prilikom određivanja spola i starosti u trenutku smrti korišten je veliki broj različitih kriterija. Spol je određen na temelju morfologije zdjeličnih kostiju (Bass 1995; Krogman/Iscan 1986; Phenice 1969) i lubanje (Krogman/Iscan 1986) te opće robustnosti dugih kostiju i debljine kortikalne kosti. Ovi kriteriji uglavnom daju vrlo točne rezultate (Meindl et al. 1985). Starost u trenutku smrti određena je pomoću većeg broja metoda uključujući: morfologije pubične simfize (Brooks/Suchey 1990; Gilbert/McKern 1973; McKern/Stewart 1957; Todd 1920; 1921), stupanj obliteracije ektokranijalnih šavova (Meindl/Lovejoy 1985), morfologije aurikularne ploštine crijevne kosti (Lovejoy et al. 1985), morfologije sternalnih krajeva rebara (Iscan et al. 1984; 1985) i kronologije razvoja i nicanja stalnih i mliječnih zubi (Mo-orrees et al. 1963). Također su, u ovisnosti o uščuvanosti materijala, za određivanje starosti korišteni i količina kortikalne kosti, gustoća trabekularne kosti, i prisutnost degenerativnih promjena na zglobnim ploštinama i kralješcima. Uščuvani materijal pomno je pregledan za eventualnu prisutnost patoloških promjena. Inventura patoloških promjena na kostima i zglobnim ploštinama napravljena je pomoću posebnog obrasca u kojemu su patološke promjene šifrirane prema hijerarhijskom sustavu koji se temelji na odgovoru koje koštane stanice mogu dati kada su izložene patološkom uzročniku. Naime, živa kost može na prisutnost patološkog uzročnika odgovoriti na samo tri načina: stvaranjem nove kosti, gubitkom već postojeće kosti, ili istovremenim gubitkom i stvaranjem kosti. Nakon ove opće klasifikacije upotrijebljena je detaljnija oznaka promjene te je na primjer gubitak kosti dodatno klasificiran u potkategorije: 1 gubitak kosti zbog resorptivne (litičke) lezije, 2 gubitak kosti uslijed poroziteta, 3 gubitak kosti zbog osteoporoze ili osteopeni-je (na primjer kod starijih žena), ili 4 gubitak kosti zbog benignog kortikalnog defekta. Sve patološke promjene nadalje su šifrirane za 1 jakost izražaja (slaba, umjerena, jako naglašena), 2 stanje (aktivno, preboljeno), 3 rasprostranjenost (lokalizirano, rašireno) i 4 specifičnu lokaciju na kosti. Za identifikaciju i diferencijalnu dijagnozu patoloških promjena korišteni su kriteriji Steinbocka (1976) i Ortnera i Putschara (1981). Napravljena je i analiza tafonomijskih karakteristika očuvane osteološke građe. Termalno uništenje kosti i mekih tkiva dešava se po predvidivom i definiranom ustroju. Prva promjena koju tijelo izloženo vatri doživljava jest da vanjski slojevi kože počnu sagorijevati. Kao posljedica toga toplina vatre počinje sušiti i gr-čiti mišiće koji se nalaze ispod kože. Budući da su mišići fleksori (mišići koji pregibaju odnosno primiču dva zglobna kraja) masiv-niji i jači od mišića ekstenzora (onih koji ispružuju), grčenje mišića dovest će do toga da tijelo zauzme takozvani ''boksački položaj'' sa savinutim rukama, nogama i leđima (vrlo slično fetalnom položaju). Ovo je razina spaljivanja koja je obično prisutna kod samozapaljenja, automobilskih požara i brzo ugašenih kućnih požara (Bass 1984). Ukoliko je tijelo i nakon toga izloženo vatri, temperatura u tijelu povisit će se do te mjere da će mozak iz krutog prijeći u tekuće i zatim u plinovito stanje. Kako lubanja ima svega nekoliko sitnih otvora koji su uz to pokriveni mekim tkivima, tlak u lubanji će rasti sve dok ona ne eksplodira. Od siline eksplozije fragmenti lubanje mogu se raspršiti u krugu od pola do jednog metra. Daljnje izlaganje vatri dovodi do uništenja lica i baze lubanje. U ovom su trenutku zdjelica i većina dugih kostiju još zaštićeni od vatre mišićima. Kontinuirano izlaganje vatri dovodi do sukcesivnog fragmentiranja i uništenja: rebara, podlaktica, potkoljenica, nadlaktica i konačno natkoljenica i zdjelice. Ovdje je važno istaknuti da premda su meka tkiva potpuno uništena u vatri, kostur nije. On je djelomično uništen i usitnjen. Analiza uščuvanih fragmenata kosti može pružiti vrijedne podatke ne samo o osobi koja je spaljena, već i o jačini i trajanju vatre. Kost u vatri puca i gubi na volumenu uslijed sljedećeg procesa. Kako se temperatura povećava, tekućina u kosti prelazi u plinovito stanje, što uzrokuje širenje kosti. Kontinuirano širenje dovodi do transverzalnog pucanja i fragmentiranja kosti (Heglar 1984). Ova vrsta pucanja prepoznaje se po transverzalnim puko- tinama koje izgledaju poput otisaka noktiju. Odlomljen komad kosti brzo izgubi svu tekućinu u vatri te se, kako se vatra gasi, postepeno smanjuje. Količina volumena koju kost pri tome izgubi ovisi o temperaturi i vremenu kojemu je izložena vatri. Kod temperatura manjih od 800°C gubitak iznosi između 3 i 5%; kod temperatura iznad 800°C gubitak iznosi do 25%. Osim što gubi na volumenu i biva usitnjena, kost izložena vatri mijenja boju. Pri izlaganju vatri kost prvo poprimi crnu, zatim sivu, te konačno bijelu boju. Ponekad se na istom fragmentu kosti može vidjeti više nijansi što može poslužiti pri rekonstrukciji smjera kretanja vatre. Važno je još napomenuti da se macerirana ili ''suha'' kost drugačije ponaša u vatri od kosti koja se nalazi u ljudskom tijelu. Razlog leži u tome što živa kost sadrži puno više tekućine od suhe. Macerirana kost stoga ne pokazuje sitne transverzalne pukotine već puno veće longitudinalne pukotine i/ili pucanje kortek-sa koje joj daje izgled koju su Krogman i Iscan (1986) usporedili s patinom stare uljane slike. Suha kost također u vatri gubi znatno manje na volumenu, oko 2-3%. Primjena ovih spoznaja na konkretnom primjeru znači da bi kod normalnog i uniformnog izlaganja, na primjer donjih ekstremiteta vatri, najveća količina uništenja bila na koljenima, gležnjevima i prednjoj strani goljenične kosti budući su ovi dijelovi kostiju prekriveni samo tankim slojem kože. U isto vrijeme, proksimalni bi dio femura, zaštićen acetabulumom i velikom količinom mišićnog i masnog tkiva, bio izložen znatno manjoj količini vatri uslijed čega bi ostao znatno uščuvaniji. Prepoznavanje ovoga ustroja omogućava istraživaču da, čak i kod jako spaljenih ostataka, odredi progresiju uništenja kosti i smjer kojim je vatra putovala po kosti. Ovi podaci mogu otkriti suptilne razlike u pogrebnim običajima različitih kultura ili između različitih osoba, u ovisnosti o njihovom spolu ili socioekonomskom statusu, i to na temelju procjene o veličini vatre, položaju tijela pri kremiranju i prisutnosti jednoga ili više izvora vatre. Konačno, uzorak je pomno pregledan za prisutnost materijalnih ili životinjskih ostataka. Dok je kod uščuvanih kostura razlikovanje između ljudskih i životinjskih ostataka relativno jednostavno, kod kremiranih ostataka to može biti problem. Životinjski ostaci odvajaju se od ljudskih na temelju slijedećih kriterija: 1 debljine kortikalne kosti u odnosu na promjer čitave kosti (kod ljudi je ovaj omjer obično 1 : 4, a kod drugih sisavaca 1 : 3), 2 gustoće trabekularne kosti (koja je znatno gušća kod životinja nego kod ljudi), i 3 stupnja razvijenosti mišićnih hvatišta (koja su znatno razvijenija kod životinja nego kod ljudi). 57 Prepoznati materijal iz uzorita broj 2k2: A - fragmenti iiraiježaiia; B - fragmenti rebara; C - fragmenti pateia; D - fragmenti iiranijuma; E - fragment dijafize femura . Rezultati Grob 2, uzorak broj 242 Težina uzorka: 850.4 g Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive i crne boje. Materijal je umjereno fragmentiran (sl. 57) s najvećim fragmentom veličine 74^23 mm. Prosječni komad je veličine 15^16 mm. Spol: muški, na temelju morfologije kranijuma (okcipitalne kosti), debljine kortikalne kosti i robusnosti dugih kostiju. c' Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 40 do 55 godina na temelju gustoće trabekularne kosti, sraštenosti epifize i dijafize na medijalnoj claviculi, osifici-ranoj linea asperei i osificiranim ligamentima na patelli. Patološke promjene: prisutan je blagi degenerativni osteoartritis (osteofiti) na kralješcima, patelli i proksimalnom humerusu. Uočena je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijal-noj strani kranijuma. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 3, uzorak broj' 269 Težina uzorka: 19.4 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje s primjesama svjetlo sive. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 21^9 mm. Prosječni komad je veličine 6^8 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i kortikalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 2 do 4 godina na temelju debljine kranijuma i kortikalne kosti te aproksimiranog promjera dijafize femura. c' Patološke promjene: prisutna je vrlo blaga ektokranijalna poroznost. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. 58 Fizure u obliku utisnutog nokta na fragmentu dijafize iz uzorka broj 270. 59 Rekonstruirani fragmenti iz uzorka broj 270. 123456789 10 11 I : I i - 0123456789 10 11 60 Usporedba (A) ljudskih i (B) životinjskih spaljenih kosti iz uzorka broj 270. Životinjsiie iiosti nemaju fizure u obiiiiu utisnutog noiita te drugačije pucaju u vatri od ijudsiiiti iiostiju. Grob 4, uzorak broj 270 Težina uzorka: 419.3 g Tafonomija: fragmenti su bijele boje s primjesama svjetlo sive. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 56x20 mm. Većina koštanih fragmenta ima duboke fizure u obliku utisnutog nokta (sl. 58). Prosječni komad je veličine 19x12 mm. Neki elementi kostura mogli su se rekonstruirati (sl. 59). 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 A cm 0 1 3 4 5 6 7 8 9 B A cm 0 61 Fragmenti lubanje iz uzorka broj 228. Kranijalni šavovi su otvoreni što sugerira da se radi o mlađoj osobi. Na fragmentu u desnom donjem kutu vidi se zarasla ektokranijalna poroznost. i/ ■ ■ .--y Spol: muški, na temelju debljine kranijuma i kortikalne kosti, opće robusnosti kostiju te morfologije zdjelične kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 40 godina na temelju debljine kortikalne kosti i gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom uzorku. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutne su loše očuvane životinjske kosti kojima se vrsta ne može odrediti (sl. 60). Grob 5, uzorak broj' 271 Težina uzorka: 40.7 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje s primjesama tamno do svjetlo sive. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 20^10 mm. Prosječni komad je veličine 8^7 mm. Spol: najvjerojatnije ženski, na temelju debljine kranijuma, kortikalne kosti te gracilnosti fragmenta femura. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 15 do 35 godina na temelju debljine kortikalne kosti i gustoće trabekularne kosti te stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom uzorku. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 8, uzorak broj 228 Težina uzorka: 159.7 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 42^32 mm. Prosječni komad je veličine 20^11 mm. Spol: najvjerojatnije muški, na temelju debljine kranijuma i veličine fragmenata temporalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 30 godina na temelju stupnja obliteracije kranijalnih šavova (sl. 61). Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani kranijuma. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 11, uzorak broj 257 Težina uzorka: 201.7 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 51^12 mm. Prosječni komad je veličine 9^6 mm. Spol: najvjerojatnije muški, na temelju opće robusnosti dugih kosti te debljine kortikalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 18 do 25 godina na temelju gustoće trabekularne kosti, nesraštenosti epifiza na tijelu lumbalnog kralješka i gle-noidnoj fossi. Patološke promjene: uočena je blaga zarasla ektokranijalna poroznost. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 12, uzorak broj 258 Težina uzorka: 414.5 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 32^31 mm. Prosječni komad je veličine 17^10 mm. Spol: muški, na temelju veličine temporalne kosti, veličine glave humerusa i dens axisa te debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 30 godina na temelju gustoće trabekularne kosti te odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: uočena je blaga zarasla ektokranijalna poroznost. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 13, uzorak broj 259 Težina uzorka: 26.9 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 16^16 mm. Prosječni komad je veličine 9^5 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i debljine kortikal-ne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 1 do 3 godine na temelju debljine kranijuma i debljine kortikalne kosti. Patološke promjene: uočen je blagi aktivni periostitis na endo-kranijalnoj strani frontalne kosti te blaga zarasla ekokranijalna poroznost. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutni su fragmenti kosti vrlo male životinje. cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 63 Dobro uščuvaní: A - fragment vratnog kralješka; B - korijen zuba; C - fragment čeone kosti; D - fragment au-rikularne ploštině na crijevnoj kosti iz uzorka broj 26k, Grob 14, uzorak broj 260 Težina uzorka: 114.1 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 37x9 mm. Prosječni komad je veličine 9x7 mm. Spol: ženski, na temelju debljine kranijuma te opće gracilnosti dugih kostiju i kralježaka. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 35 godina na temelju gustoće trabekularne kosti, nedostatka degenerativnih promjena, stupnja obliteracije kranijalnih šavova te završenog rasta. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 15, uzorak broj 261 Težina uzorka: 3 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 16x9 mm. Prosječni komad je veličine 7x3 mm. Spol: najvjerojatnije ženski, na temelju debljine kortikalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 15 do 35 godina na temelju gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 16, uzorak broj 262 Težina uzorka: 475.1 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 35x22 mm. Prosječni komad je veličine 17x8 mm. Bolje uščuvani su superiorni dijelovi kostura (sl. 62). 62 Dobro uščuvani: A - proksimaini hiumerus; B - drugi vratni kraiježak i C - fragment vratnog kralješka iz uzorka broj 262. Spol: ženski, na temelju debljine kranijuma te debljine kortikal-ne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 40 godina na temelju prisutnosti degenerativnih promjena na kralješcima te stupnja obliteracije kranijalnih šavova te završenog rasta. Patološke promjene: uočen je blagi degenerativni osteoartritis (osteofiti) na 4. vratnom kralješku te fragmentu kralješka. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 17, uzorak broj 263 Težina uzorka: 6.3 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 38x13 mm. Prosječni komad je veličine 10x15 mm. Spol: ženski, na temelju debljine kranijuma te gracilnosti rebara. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 15 do 35 godina na temelju gustoće trabekularne kosti, odsutnosti degenerativnih promjena. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 18, uzorak broj 264 Težina uzorka: 692.2 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje (sl. 63). Materijal je fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 63x13 mm. Prosječni komad je veličine 20x10 mm. U uzorku su prisutni komadi kosti s dubokim fizurama u obliku utisnutog nokta ali i fragmenti s plitkim, nepravilnim fizurama (sl. 64). Spol: muški, na temelju morfologije frontalne kosti te robusno-sti dugih kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 30 godina na temelju kronologije srastanja epifiza i dijafiza, stupnja obliteracije kranijalnih šavova te nedostatka degenerativnih promjena. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. 6k Razlike u fizurama: A - duboke fizure u obliku utisnutog nokta; B ■ plitke i nepravilne fizure koje kosti daju izgled stare uljane slike. > cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 cm 0 1 D cm 0 1 3 4 5 6 7 8 9 A A B 2 3 4 5 6 7 8 9 65 Dobro očuvani: A - fragment ključne kosti; B - fragment gornje čeljusti; C - fragment korijena zuba; D - fragment grane donje čeljusti iz uzorka broj 265. r,. y- Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 22, uzorak broj 268 Težina uzorka: 2 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 13^4 mm. Prosječni komad je veličine 5^4 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kortikalne kosti te opće gracil-nosti dugih kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 2 do 5 godina na temelju debljine kortikalne kosti. Patološke promjene: na fragmentima dijafiza dugih kostiju vidljiv je blagi aktivni periostitis. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 19, uzorak broj 265 Težina uzorka: 1003.1 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 44^44 mm. Prosječni komad je veličine 23^11 mm. Ponovno su bolje očuvani superiorni dijelovi kostura (sl. 65). Spol: muški, na temelju morfologije frontalne kosti i ramusa mandibule te veličine uščuvanog kralješka. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 40 godina na temelju debljine kortikalne kosti, gustoće trabekularne kosti te nedostatka degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 20, uzorak broj 266 Težina uzorka: 170.7 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 26^20 mm. Prosječni komad je veličine 12^8 mm. Spol: ženski, na temelju debljine kranijuma i kortikalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 40 godina na temelju gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: fragment keramike. Grob 21, uzorak broj 267 Težina uzorka: 46.3 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 17^15 mm. Prosječni komad je veličine 6^9 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i kortikalne kosti te veličine temporalne kosti (slušnog kanala). Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 3 do 6 godina na temelju debljine kranijuma i kortikalne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. c' Grob 23, uzorak broj 273 Težina uzorka: 197.8 g Tafonomija: fragmenti su uniformno sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 28^21 mm. Prosječni komad je veličine 10^9 mm. Spol: muški, na temelju debljine kranijuma, kortikalne kosti te morfologije okcipitalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 15 do 25 godina na temelju kronologije srašćivanja dijafiza i epifiza, gustoće trabekularne kosti te stupnja oblitera-cije kranijalnih šavova. Patološke promjene: uočena je mala plitka antemortalna depre-sijska fraktura na fragmentu kosti kranijuma (sl. 66). Prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 24, uzorak broj 204 Težina uzorka: 45.5 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 20^14 mm. Prosječni komad je veličine 7^4 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma, debljine kortikalne kosti te morfologije zubi. 66 Antemortalna plitka depresijska fraktura (označena strelicom) na lubanji osobe iz uzorita broj 273. i 'X A D cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 6 do 12 godine na temelju debljine kranijuma, debljine kortikalne kosti te kronologije razvoja trajnih zubiju (prvi i drugi molar) . Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 25, uzorak broj 203 Težina uzorka: 4.1 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 20^12 mm. Prosječni komad je veličine 9^5 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i debljine kortikal-ne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 1 do 4 godine na temelju debljine kranijuma i debljine kortikalne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 35 godina na temelju gustoće trabekularne kosti i stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 30, uzorak broj 232 Težina uzorka: 55.8 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 32^18 mm. Prosječni komad je veličine 10^6 mm. Spol: ženski, na temelju debljine kranijuma i debljine kortikal-ne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 35 godina na temelju stupnja obliteracije kranijalnih šavova i gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani kranijuma. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 26, uzorak broj 205 Težina uzorka: 9.6 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 15^13 mm. Prosječni komad je veličine 6x5mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i debljine kortikal-ne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 1 do 4 godine na temelju debljine kranijuma i debljine kortikalne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutne su ne-prepoznati fragmenti dijafiza dugih kostiju životinje. Grob 27, uzorak broj 222 Težina uzorka: 166.3 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 35^12 mm. Prosječni komad je veličine 14^7 mm. Spol: ženski, na temelju debljine kranijuma, debljine kortikalne kosti i gracilnosti dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 40 godina na temelju debljine kortikalne kosti i gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani fragmenta kranijuma. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 31, uzorak broj 233 Težina uzorka: 86.9 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 30^15 mm. Prosječni komad je veličine 9^7 mm. Spol: najvjerovatnije ženski, na temelju morfologije kranijuma, gustoće trabekularne kosti i gracilnosti dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 15 do 35 godina na temelju debljine kortikalne kosti, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima i stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutni su fragmenti keramike. Grob 32, uzorak broj 253 Težina uzorka: 27.9 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 25^11 mm. Prosječni komad je veličine 8^5 mm. Spol: najvjerojatnije ženski, na temelju promjera dijafize radiju-sa, debljine kranijuma i opće gracilnosti dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 15 do 35 godina na temelju gustoće trabekularne kosti i stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 28, uzorak broj 223 Težina uzorka: 73.8 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 42^16 mm. Prosječni komad je veličine 16^10 mm. Spol: muški, na temelju debljine kranijuma, debljine kortikalne kosti i robusnosti dugih kostiju. Grob 33, uzorak broj 254 Težina uzorka: 2.0 g Tafonomija: fragmenti su bijele boje s primjesom sive na jednom fragmentu kosti. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 11^7 mm. Prosječni komad je veličine 5^4 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i debljine kortikal-ne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 1 do 3 godine na temelju debljine kranijuma i debljine kortikalne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 34, uzorak broj 255 Težina uzorka: 64.2 g Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive i crne boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 24^10 mm. Prosječni komad je veličine 6^7 mm. Spol: najvjerojatnije ženski, na temelju opće gracilnosti dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 40 godina na temelju gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 35, uzorak broj 256 Težina uzorka: 239.2 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 37^15 mm. Prosječni komad je veličine 10^10 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije okcipitalne kosti, aurikular-ne ploštine, debljine kranijuma te opće gracilnosti dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 35 godina na temelju gustoće trabekularne kosti, aurikularne ploštine, nedostatka degenerativnih promjena, stupnja obliteracije kranijalnih šavova te završenog rasta. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju završenog rasta i odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 39, uzorak broj 216 Težina uzorka: 46.9 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 36^16 mm. Prosječni komad je veličine 16^8 mm. Spol: muški, na temelju debljine kranijuma i opće robusnosti kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 35 godina na temelju gustoće trabekularne kosti i razvijenosti linea asperee na fragmentu femura. Patološke promjene nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 40, uzorak broj 152 Težina uzorka: 5.1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 10^10 mm. Prosječni komad je veličine 6^5 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godinu na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 36, uzorak broj 141 Težina uzorka: 822.9 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive i crne. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 67^15 mm. Prosječni komad je veličine 14^11 mm. Spol: muški, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 35 do 45 godina na temelju završetka rasta, vrlo dubokih meningealnih arterija na endokranijalnoj strani obje parijetalne kosti te prisutnosti blagog degenerativnog osteoar-tritisa (osteofita) na vratnom kralješku. Patološke promjene: prisutan je blagi degenerativni osteoartritis (osteofiti) na vratnom kralješku. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutna su najmanje dva fragmenta metakarpalne ili metatarzalne kosti i tri fragmenta rebra crvenog jelena (lat. Cervus Elaphus) (sl. 62). Grob 37, uzorak broj 215 Težina uzorka: 1186 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 42^29 mm. Prosječni komad je veličine 20^12 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Grob 42, uzorak broj 210 Težina uzorka: 85.6 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 23^20 mm. Prosječni komad je veličine 10^5 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 10 do 15 godina na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 44, uzorak broj 104 Težina uzorka: 476 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 44^38 mm. Prosječni komad je veličine 17^11 mm. Spol: muški na temelju morfologije nuhalnog grebena na poste-riornoj strani okcipitalne kosti i robusnosti trochlee na distal-nom lijevom humerusu. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 45 godina na temelju razvijenosti nuhalnog grebena, odsutnosti degenerativnih promjena na distalnom humerusu i stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: Blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 45, uzorak broj 113 Težina uzorka: 403 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 54x17 mm. Prosječni komad je veličine 16x11 mm. U uzorku dominiraju fragmenti desne strane tijela. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti (prisutan je veliki preaurikularni sulkus na lijevoj strani zdjelice što sugerira da je žena rodila najmanje jedno dijete tijekom života). Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 50 do 55 godina na temelju završetka rasta, vrlo dubokih meningealnih arterija na endokranijalnoj strani obje parijetalne kosti te razvijenosti linea asperee lijevog femura. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 47, uzorak broj 103 Težina uzorka: 6.4 g. Tafonomija: Fragmenti su pretežno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 14x9 mm. Prosječni komad je veličine 9x4 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perina-talnoj smrti na temelju veličine bazilarnog djela okcipitalne kosti (14 mm). Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 48, uzorak broj 17 Težina uzorka: 1.5 g. Tafonomija: prisutna su samo dva fragmenta kranijuma bijele boje. Veći fragment je veličine 5x3 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godinu na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 49, uzorak broj 135 Težina uzorka: 2,3 g. Tafonomija: prisutno je 11 fragmenata koji su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom, koji pripada femuru, veličine 11x8 mm. Spol: ženski, na temelju promjera dugih kostiju te gracilnosti linea asperee na fragmentu femura. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 45 godina na temelju završetka rasta te umjerene razvijenosti linea asperee na fragmentu femura. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. uzorak broj 149 Težina uzorka: 2.8 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 12x3 mm. Prosječni komad je veličine 6x2 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godina na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 50, uzorak broj 105 Težina uzorka: 79.4 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 29x19 mm. Prosječni komad je veličine 13x19 mm. Prisutni su samo fragmenti kraniju-ma i desne ruke. Spol: dijete, na temelju nesraštenosti epifiza i dijafiza radijusa i humerusa te stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 3 do 5 godina na temelju kronologije razvoja i ni-canja decidualnih zubi. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 51, uzorak broj 125 Težina uzorka: 647 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 57x14 mm. Prosječni komad je veličine 14x11 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 30 godina na temelju završetka rasta, stupnja obliteracije kranijalnih šavova, nedostatka degenerativnih promjena na prisutnim zglobovima te vrlo plitkih meningealnih arterija na endokranijalnoj strani obje parijetalne kosti. Patološke promjene: Blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 52, uzorak broj 121 Težina uzorka: 83 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 26x17 mm. Prosječni komad je veličine 9x8 mm. Spol: muški, na temelju morfologije kranijuma. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 30 godina na temelju završetka rasta, nedostatka degenerativnih promjena na prisutnim zglobovima te gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 53, uzorak broj 120 Težina uzorka: 6.1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 9^7 mm (fragment tibije). U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal-noj smrti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: osam fragmenata spaljenih puževih kućica. Svi fragmenti pokazuju karakteristične znakove izloženosti vatri i fizure u obliku otiska nokta koji pokazuju da su pužići bili spaljeni zajedno s djetetom. Na pužićima nema nikakvih znakova bušenja koji bi implicirali njihovu namjenu kao ogrlice ili narukvice. Grob 54, uzorak broj 101 Težina uzorka: 62 g. Tafonomija: Fragmenti su pretežno bijele boje s primjesama sive. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 40x15 mm. Prosječni komad je veličine 12^7 mm. Spol: dijete, na temelju nesraštenosti epifiza i dijafiza desnog humerusa i stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 5 do 10 godina na temelju procjene duljine femura. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 55, uzorak broj 234 Težina uzorka: 5.3 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 20x7 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal-noj smrti. Patološke promjene: prisutan je jaki aktivni periostitis na fragmentu femura. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 56, uzorak broj 127 Težina uzorka: 231 g. Tafonomija: fragmenti su većinom bijele boje s nekoliko fragmenata sive i crne. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 32x23 mm. Prosječni komad je veličine 14x8 mm. Spol: ženski, na temelju promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 14 do 19 godina na temelju nedavno spojenog malog trohantera na proksimalnom femuru i otvorenih kranijalnih šavova. Patološke promjene: Blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani 4 fragmenta parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutna su najmanje dva fragmenta metakarpalne ili metatarzalne kosti i jedan fragment distalnog femura koze ili ovce (lat. Capra/Ovis). Grob 58, uzorak broj 18 Težina uzorka: 119 g. Tafonomija: Fragmenti su pretežno bijele boje s primjesama sive, najčešće na endokranijalnoj strani kranijuma. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 49x28 mm. Prosječni komad je veličine 18x15 mm. Spol: muški na temelju morfologije zdjelične kosti i veličine prisutnih zglobnih ploština. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 30 godina na temelju završetka rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na zglobnim ploštinama, gustoće trabekularne kosti, stupnja obliteracije kranijalnih šavova te vrlo plitkih otisaka meningealnih arterija na endokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Patološke promjene: Blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 59, uzorak broj 162 Težina uzorka: 10.9 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 18x8 mm. Prosječni komad je veličine 9x5 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godinu na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 60, uzorak broj 151 Težina uzorka: 11 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran osim jednog većeg fragmenta veličine 35x20 mm. Prosječni komad je veličine 13x8 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 5 do 12 godina na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 62, uzorak broj 117 Težina uzorka: 22.8 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 22x18 mm. Prosječni komad je veličine 11x7 mm. Spol: najvjerojatnije ženski, na temelju debljine kranijuma, debljine kortikalne kosti, gracilnosti dugih kostiju i vrlo plitkih meningealnih arterija na endokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 40 godina na temelju završetka rasta, debljine kortikalne kosti i gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani vrlo malog fragmenta kosti. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 63, uzorak broj 224 Težina uzorka: 208.8 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 38^29 mm. Prosječni komad je veličine 20^13 mm. Spol: muški, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju završenog rasta i odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani dva fragmenta parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata dijafiza metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 64, uzorak broj 167 Težina uzorka: 7.5 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 17^12 mm. Prosječni komad je veličine 6^5 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 10 do 15 godina na temelju debljine kranijuma, promjera dugih kostiju te nesraštenosti epifiza i dijafiza dugih kostiju. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 65, uzorak broj 238 Težina uzorka: 82.1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 32^17 mm. Prosječni komad je veličine 16^11 mm. Spol: dijete, na temelju nesraštenosti epifiza i dijafiza na dugim kostima i otvorenosti kranijalnih šavova. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 5 do 10 godina na temelju debljine kranijuma i procijenjene duljine femura. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata dijafize metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 66, uzorak broj 172 Težina uzorka: 539.7 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 37^29 mm. Prosječni komad je veličine 14^10 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 35 godina na temelju morfologije aurikular-ne ploštine zdjelične kosti. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani na 4 fragmenta parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 67, uzorak broj 164 Težina uzorka: 185 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 30^16 mm. Prosječni komad je veličine 10^7 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 3 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata radijusa i humerusa koze ili ovce (lat. Capra/Ovis). Grob 68, uzorak broj 205 Težina uzorka: 1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 10^7 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal-noj smrti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 69, uzorak broj 142 Težina uzorka: 312 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 38^17 mm. Prosječni komad je veličine 15^11 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju završetka rasta, nedostatka degenerativnih promjena na prisutnim zglobnim plo-štinama te stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: Blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani obje parijetalne kosti. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 70, uzorak broj 144 Težina uzorka: 7.7 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 15^8 mm. Prosječni komad je veličine 6^5 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godina na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 71, uzorak broj 169 Težina uzorka: 5.1 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 40^11 mm. Prosječni komad je veličine 20^8 mm. U uzorku dominiraju fragmenti donjeg djela tijela. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju (promjer femura je 20 mm). Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 10 do 15 godina na temelju debljine kranijuma, promjera dugih kostiju te otvorenosti kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 76-77, uzorak broj 227 Težina uzorka: 26.6 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 20x18 mm. Prosječni komad je veličine 8x6 mm. Spol: dijete, na temelju nesraštenosti epifize i dijafize na desnom humerusu i otvorenosti kranijalnih šavova. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 3 do 6 godine na temelju debljine kranijuma i procijenjene duljine femura. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 78, uzorak broj 190 Težina uzorka: 124.3 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 32x15 mm. Prosječni komad je veličine 15x11 mm. Spol: dijete, na temelju otvorenosti šavova na kranijumu i nesraštenosti epifiza i dijafiza dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 5 do 10 godina na temelju procijenjene duljine femura. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 79, uzorak broj 180 Težina uzorka: 502 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 41x12 mm. Prosječni komad je veličine 14x10 mm. Spol: muški, na temelju morfologije zdjelične kosti, promjera dugih kostiju i razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 35 do 45 godina na temelju završetka rasta, izraženosti linea asperee desnog femura, morfologije aurikularne ploštine zdjelične kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 80, uzorak broj 150 Težina uzorka: 3.5 g. Tafonomija: prisutno je 17 fragmenata koji su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 10x6 mm. Prosječni komad je veličine 7x4 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 2 godina na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 81, uzorak broj 170 Težina uzorka: 19.2 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 20x13 mm. Prosječni komad je veličine 8x6 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 3 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 82, uzorak broj 207 Težina uzorka: 408.9 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 48x32 mm. Prosječni komad je veličine 20x11 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 45 do 60 godina na temelju završenog rasta, morfologije aurikularne ploštine na zdjeličnoj kosti i stupnja ob-literacije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 84, uzorak broj 173 Težina uzorka: 4 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 15x8 mm. Prosječni komad je veličine 8x7 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 2 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 85, uzorak broj 209 Težina uzorka: 10 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 16x10 mm. Prosječni komad je veličine 9x5 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 2 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 86, uzorak broj 171 Težina uzorka: 287.1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 34^13 mm. Prosječni komad je veličine 12^11 mm. U uzorku dominiraju fragmenti lijeve strane tijela. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma i zdjelične kosti, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 25 godina na temelju nedavno sraštene epifize na distalnoj ulni, nesraštenosti epifize na iliumu, nedostatka degenerativnih promjena na prisutnim zglobnim plošti-nama te stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla cribra orbitalia u lijevoj orbiti. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 87, uzorak broj 137 Težina uzorka: 554.9 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 69^16 mm. Prosječni komad je veličine 14^10 mm. Spol: ženski, na temelju promjera i gracilnosti femura te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 45 godina na temelju završetka rasta te nedostatka degenerativnih promjena na prisutnim zglobnim ploštinama. Patološke promjene: Blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani obje parijetalne kosti. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 89, uzorak broj 192 Težina uzorka: 458 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 82^13 mm. Prosječni komad je veličine 13^11 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 40 godina na temelju završenog rasta te odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 45 godina na temelju sraštenosti epifiza i dijafiza, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima te razvijenosti linea asperee lijevog femura. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata anteriornog proksimalnog djela (lijeve?) ulne koji pripadaju domaćem govedu (lat. Bos Taurus). Grob 91, uzorak broj 177 Težina uzorka: 394.6 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 45^16 mm. Prosječni komad je veličine 12^11 mm. Od iznimne važnosti je sačuvan lijevi mastoideus. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju nedavne sraštenosti epifiza i dijafiza, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima te stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani na 5fragmenata parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 93, uzorak broj 168 Težina uzorka: 25 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 20^10 mm. Prosječni komad je veličine 10^9 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 2 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 95, uzorak broj 160 Težina uzorka: 23.1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 21^15 mm. Prosječni komad je veličine 10^7 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godinu na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 90, uzorak broj 188 Težina uzorka: 922 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 44^31 mm. Prosječni komad je veličine 19^10 mm. Spol: muški, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju, razvijenosti mišićnih hvatišta te robusnosti proksimalnog femura. Grob 98, uzorak broj 229 Težina uzorka: 122.8 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 28^15 mm. Prosječni komad je veličine 16^13 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 3 do 6 godine na temelju debljine kranijuma i procijenjene duljine femura. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla cribra orbitalia u lijevoj orbiti. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu Grob 99a, uzorak broj 190 (uzorak za flotaciju) Težina uzorka: 5.8 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 22x12 mm. Prosječni komad je veličine 7x5 mm. Spol: najvjerojatnije muški, na temelju debljine kranijuma i debljine kortikalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 40 godina na temelju debljine kortikalne kosti. Patološke promjene nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 99b, uzorak broj 196 Težina uzorka: 15.1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 21x10 mm. Prosječni komad je veličine 6x5 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 2 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 100, uzorak broj 189 Težina uzorka: 632.4 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 39x31 mm. Prosječni komad je veličine 17x11 mm. Spol: muški, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju, razvijenosti mišićnih hvatišta te robusnosti proksimal-nog femura. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 40 godina na temelju sraštenosti epifiza i dijafiza i odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata metakarpalnih ili metatarzalnih kostiju, uključujući dobro sačuvane distalne kondile (epifize) koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 102, uzorak broj 175 Težina uzorka: 307.6 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 50x20 mm. Prosječni komad je veličine 16x12 mm. Spol: muški, na temelju promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 45 godina na temelju završetka rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima te izraženosti linea asperee na lijevom femuru. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutni su lijeva zygomatična kost, inferiorni dio lijeve orbite te fragment rebra crvenog jelena (lat. Cervus Elaphus). Grob 103, uzorak broj 176 Težina uzorka: 242.1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 42x14 mm. Prosječni komad je veličine 15x10 mm. Spol: muški, na temelju promjera dugih kostiju, razvijenosti mišićnih hvatišta te robusnosti distalnog desnog humerusa. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 40 godina na temelju završetka rasta te odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalne kosti. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 104, uzorak broj 191 Težina uzorka: 108 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 67x17 mm. Prosječni komad je veličine 10x9 mm. Spol: dijete, na temelju otvorenosti šavova na kranijumu i ne-sraštenosti epifiza i dijafiza dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 5 do 10 godina na temelju procijenjene duljine femura debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu Grob 105, uzorak broj 147 Težina uzorka: 2.6 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 12x10 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godina na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 106, uzorak broj 198 Težina uzorka: 5.8 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 13x10 mm. Prosječni komad je veličine 10x5 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 107, uzorak broj 216 Težina uzorka: 4.6 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 17^16 mm. Prosječni komad je veličine 8^5 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 2 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 108, uzorak broj 199 Težina uzorka: 77.2 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 26^15 mm. Prosječni komad je veličine 18^9 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 2 do 5 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 107, 108, uzorak broj 232 Težina uzorka: 12.2 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 15^10 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal-noj smrti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 109, uzorak broj 148 Težina uzorka: 20.8 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 18^12 mm. Prosječni komad je veličine 8^6 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 5 godina na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutna su tri fragmenta metakarpalne ili metatarzalne kosti koze ili ovce (lat. Capra/Ovis). Grob 111, uzorak broj 197 Težina uzorka: 136 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 40^11 mm. Prosječni komad je veličine 13^10 mm. Spol: dijete, na temelju otvorenosti šavova na kranijumu i ne-sraštenosti epifiza i dijafiza dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 5 do 10 godina na temelju procijenjene duljine fe-mura i debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 113, uzorak broj 230 Težina uzorka: 13.1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 20^11 mm. Prosječni komad je veličine 11^5 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 2 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 114, uzorak broj 156 Težina uzorka: 6 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 16^14 mm. Prosječni komad je veličine 8^7 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 3 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. uzorak broj 157 Težina uzorka: 0.4 g. Tafonomija: prisutan je samo jedan fragment kranijuma veličine 6x3 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal- noj smrti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 115, uzorak broj 114 Težina uzorka: 2 g. Tafonomija: prisutno je samo 8 fragmenata koji su uniformno bijele boje. Najveći fragment je veličine 7x5 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal-noj smrti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 119, uzorak broj 119 Težina uzorka: 371 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 33x15 mm (fragment tibije). Prosječni komad je veličine 12x10 mm. Spol: ženski, na temelju veličine i robusnosti femura i tibije. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 15 do 25 godina na temelju završetka rasta, vrlo plitkih meningealnih arterija na endokranijalnoj strani obje pa-rijetalne kosti, te još uvijek slabo vidljive linije spajanja između tijela i epifizne ploče 3. vratnog kralješka. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutna su dva fragmenta rebra koze ili ovce (lat. Capra/Ovis). Grob 121, uzorak broj 136 Težina uzorka: 0.05 g. Tafonomija: prisutno je 6 malih fragmenata koji su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 5x4 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal-noj smrti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 123, uzorak broj 123 Težina uzorka: 268 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 32x22 mm. Prosječni komad je veličine 19x12 mm. Spol: muški, na temelju promjera dugih kostiju, razvijenosti mišićnih hvatišta te robusnosti desnog mandibularnog kondila. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 30 godina na temelju završetka rasta, nedostatka degenerativnih promjena na prisutnim zglobovima te gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: Blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 125, uzorak broj 143 Težina uzorka: 29 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 28x14 mm. Prosječni komad je veličine 8x7 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i kronologije razvoja i nicanja mliječnih i trajnih zuba. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 3 godina na temelju kronologije razvoja i nicanja mliječnih i trajnih zuba. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 126, uzorak broj 134 Težina uzorka: 28 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 20x11 mm. Prosječni komad je veličine 9x7 mm Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i kronologije razvoja i nicanja mliječnih i trajnih zuba. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 4 do 7 godina na temelju kronologije razvoja i nicanja mliječnih i trajnih zuba. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 127, uzorak broj 102 Težina uzorka: 4.4 g. Tafonomija: Fragmenti su pretežno bijele boje s primjesama sive. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 7x7 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal-noj smrti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 128 , uzorak broj 117 Težina uzorka: 115 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive i crne boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 33x23 mm. Prosječni komad je veličine 16x11 mm. U uzorku dominiraju fragmenti desne strane tijela. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju završetka rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na zglobnim ploštinama te gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 129, uzorak broj 124 Težina uzorka: 823 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 38x21 mm. Prosječni komad je veličine 15x12 mm. Spol: ženski, na temelju promjera dugih kostiju, razvijenosti mišićnih hvatišta te promjera proksimalne falange (trećeg?) prsta ruke. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 45 do 65 godina na temelju završetka rasta, vrlo dubokih meningealnih arterija na endokranijalnoj strani obje parijetalne kosti, razvijenosti linea asperee lijevog femura te jakih fleksora na prisutnoj falangi prsta. Patološke promjene: dva zuba, najvjerojatnije drugi maksilarni incizor i maksilarni canin, pokazuju abrazivne fasete okluzalnih i labijalnih ploština zubi. Te su fasete moguće rezultat pregriza na mandibuli, možda habitualne aktivnosti (štavljenja životinjske kože) ili kombinacija te dvije radnje. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 130, uzorak broj 138 Težina uzorka: 2.2 g. Tafonomija: prisutno je 5 fragmenata koji su uniformno bijele boje. Najveći fragment je veličine 9^5 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 0,5 godina. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 131, uzorak broj 118 Težina uzorka: 72.4 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 72^26 mm (fragment tibije). Prosječni komad je veličine 8x5 mm. U uzorku dominiraju fragmenti donjeg djela tijela. Spol: muški na temelju robusnosti i promjera tibije. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 30 godina na temelju završetka rasta, stupnja obliteracije kranijalnih šavova te gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 134, uzorak broj 115 Težina uzorka: 166.6 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 38x21 mm. Prosječni komad je veličine 18x11 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti i veličine prisutnog kralješka. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 35 do 55 godina na temelju završetka rasta, vrlo dubokih meningealnih arterija na endokranijalnoj strani obje parijetalne kosti, razvijenosti linea asperee desnog femura te stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 136, uzorak broj 133 Težina uzorka: 35 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 23x14 mm. Prosječni komad je veličine 11x7 mm Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godinu na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 137, uzorak broj 111 Težina uzorka: 828.4 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 41x22 mm. Prosječni komad je veličine 15x11 mm. Spol: muški na temelju veličine dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 40 godina na temelju završetka rasta i odsutnosti degenerativnih promjena na zglobnim ploštinama. Patološke promjene: uočen je blagi zarasli periostitis na anteri-ornoj strani (desnog?) femura i blaga zarasla ektokranijalna poroznost na (lijevoj?) parijetalnoj kosti . Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutan je relativno veliki fragment anteriornog djela dijafize metakarpalne ili metatarzalne kosti crvenog jelena (lat. Cervus Elaphus). Grob 138, uzorak broj 4 Težina uzorka: 277.1 g. Tafonomija: fragmenti su pretežno bijele boje s primjesama sive. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 54x14 mm. Prosječni komad je veličine 11x7 mm. Spol: muški na temelju veličine desne glave humerusa, robusnosti distalnog femura te razvijenosti mišićnog hvatišta desnog radijusa. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 30 godina na temelju završetka rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na zglobnim ploštinama, gustoće trabekularne kosti i stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne na uščuvanom uzorku. uzorak broj 110 Težina uzorka: 277.1 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 54x14 mm. Prosječni komad je veličine 11x7 mm. Spol: muški na temelju veličine glave desnog humerusa, robusnosti distalnog femura te razvijenosti mišićnog hvatišta desnog radijusa. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 30 godina na temelju završetka rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na zglobnim ploštinama, stupnja obliteracije kranijalnih šavova te gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 139, uzorak broj 100 Težina uzorka: 0.05 g. Tafonomija: prisutan je samo jedan fragment kranijuma smeđe boje. Dimenzije fragmenta su 3x2 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal- noj smrti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 140, uzorak broj 106 Težina uzorka: 490 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 47x41 mm. Prosječni komad je veličine 17x11 mm. Dominiraju fragmenti kranijuma i gornjih ekstremiteta, dok fragmenti zdjeličnih kostiju i donjih ekstremiteta nisu prisutni u uščuva-nom uzorku. Spol: muški na temelju morfologije mastoideusa i nuhalnog grebena na posteriornom djelu okcipitalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 28 do 38 godina na temelju završetka rasta, gustoće trabekularne kosti, odsutnosti degenerativnih promjena na 2. vratnom kralješku kosti i stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 141, uzorak broj 108 Težina uzorka: 716 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 43x40 mm. Prosječni komad je veličine 15x16 mm. Dominiraju fragmenti gornje strane tijela (glava i ruke). Spol: muški na temelju morfologije mastoideusa te opće veličine i robusnosti dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 40 godina na temelju završetka rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na zglobnim ploštinama te vrlo plitkih otisaka meningealnih arterija na endokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: u uščuvanom uzorku prisutni su fragmenti najmanje dva, moguće i više (4 ili 5) rebra koze ili ovce (lat. Capra/Ovis). Grob 142, uzorak broj 112 Težina uzorka: 968 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 35x33 mm. Prosječni komad je veličine 12x11 mm. Dominiraju fragmenti kranijuma. Od interesa je prisutnost čitave dis-talne falange prsta. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti i kosti glave te promjera dugih kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju završetka rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na zglobnim ploštinama, stupnja obliteracije kranijalnih šavova te gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: Blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je sedam fragmenata proksimalne ulne domaćeg goveda (lat. Bos Taurus). Grob 143, uzorak broj 220 Težina uzorka: 772 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 75x40 mm (veliki fragment iliuma). Prosječni komad je veličine 15x11 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 40 godina na temelju završenog rasta i umjerene abrazije na okluzalnoj ploštini zuba. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata anteriornog djela epifize ulne domaćeg goveda (lat. Bos Taurus). Grob 144, uzorak broj 179a Težina uzorka: 493.9 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 59x51 mm. Prosječni komad je veličine 18x12 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju nedavne sraštenosti epifiza i dijafiza, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima te stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutna su najmanje tri fragmenta rebara (uključujući i zglobnu ploštinu koja artikulira s kralješkom) koja pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). uzorak broj 179b Težina uzorka: 5.5 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 17x13 mm. Prosječni komad je veličine 10x4 mm. Spol: dijete, na temelju otvorenosti šavova na kranijumu. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 5 do 10 godina na temelju procijenjene duljine femura. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 145, uzorak broj 235 Težina uzorka: 1927 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive i crne boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 65x43 mm. Prosječni komad je veličine 23x21 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma i zdjelične kosti, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 40 godina na temelju završetka rasta i morfologije aurikularne ploštine na zdjeličnoj kosti. Patološke promjene: od osam fragmenata torakalnih kralježaka na dva su prisutni Schmorlovi defekti, a blagi degenerativni osteoartritis (osteofiti) uočen je na 4 torakalna kralješka. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 146, uzorak broj 206 Težina uzorka: 235 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 38x35 mm. Prosječni komad je veličine 20x11 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 55 godina na temelju završenog rasta te morfologije aurikularne ploštine na zdjeličnoj kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata anteriornog djela epifize desne ulne domaćeg goveda (lat. Bos Taurus). Grob 150, uzorak broj 217a Težina uzorka: 284.4 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 34x12 mm. Prosječni komad je veličine 11x10 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 50 godina na temelju završenog rasta i odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutna su dva fragmenta metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 147, uzorak broj 139 Težina uzorka: 2.3 g. Tafonomija: prisutno je 10 fragmenata koji su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 10x5 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 0,5 godina. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 148, uzorak broj 183 Težina uzorka: 176.3 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 32x18 mm. Prosječni komad je veličine 18x10 mm. Spol: muški, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju i razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju sraštenosti epifiza i dijafiza te odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata rebara koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 149, uzorak broj 181 Težina uzorka: 144.5 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 38x33 mm. Prosječni komad je veličine 15x11 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju nedavne sraštenosti epifiza i dijafiza, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima te stupnja obliteracije kranijalnih šavova. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. uzorak broj 217b Težina uzorka: 195 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 38x19 mm. Prosječni komad je veličine 20x14 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te robusnosti vratnog kralješka. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 50 godina na temelju završenog rasta i odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata dijafiza metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 151, uzorak broj 213 Težina uzorka: 162.5 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 24x12 mm. Prosječni komad je veličine 10x7 mm. Spol: muški, na temelju promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 20 do 35 godina na temelju završenog rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima i na relativno plitkim meningealnim utorima za arterije na endokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata ulne domaćeg goveda (lat. Bos Taurus). Grob 152, uzorak broj 182 Težina uzorka: 38 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 31x8 mm. Prosječni komad je veličine 11x9 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: prisutan je aktivni umjereni periostitis na medijalnoj strani lijeve tibije. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 153, uzorak broj 174 Težina uzorka: 88 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 35x13 mm. Prosječni komad je veličine 14x8 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 1 do 3 godine na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 157, uzorak broj 186 Težina uzorka: 0.1 g. Tafonomija: prisutna su samo 4 fragmenta kosti koji su uniformno bijele boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 7x3 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: radi se o ostacima fetusa ili o perinatal-noj smrti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 154, uzorak broj 233 Težina uzorka: 437 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 55x17 mm. Prosječni komad je veličine 19x9 mm. Spol: muški, na temelju promjera dugih kostiju, razvijenosti mišićnih hvatišta te robusnosti distalnog desnog femura. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 40 godina na temelju završenog rasta i odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 158, uzorak broj 237 Težina uzorka: 894.1 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 70x20 mm. Prosječni komad je veličine 25x17 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma i zdjelične kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 40 godina na temelju završetka rasta i odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: prisutna je umjerena do jaka zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani dva fragmenta parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata dijafize metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 155, uzorak broj 184 Težina uzorka: 251 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 51x13 mm. Prosječni komad je veličine 13x11 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 40 godina na temelju završenog rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima te stupnja oblite-racije kranijalnih šavova. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 156, uzorak broj 145 Težina uzorka: 104.9 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 31x16 mm. Prosječni komad je veličine 10x8 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godina na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: Blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani obje parijetalne kosti. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutna su najmanje dva fragmenta metakarpalne ili metatarzalne kosti koze ili ovce (lat. Capra/Ovis) . Grob 159, uzorak broj ? Težina uzorka: 4.8 g Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele do sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 21x8 mm. Prosječni komad je veličine 5x6 mm. Spol: najvjerojatnije ženski, na temelju debljine kortikalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 15 do 35 godina na debljine kortikalne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom uzorku. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 160, uzorak broj 151 Težina uzorka: 75.7 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 32x15 mm. Prosječni komad je veličine 14x6 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 10 do 15 godina na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutna su fragmenti metakarpalne ili metatarzalne kosti koze ili ovce (lat. Capra/Ovis) . uzorak broj 212 Težina uzorka: 38.4 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 32x15 mm. Prosječni komad je veličine 8x7 mm. Spol: dijete, na temelju otvorenosti šavova na kranijumu i ne-sraštenosti epifiza i dijafiza na desnom humerusu. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 3 do 8 godina na temelju procijenjene duljine fe-mura i otvorenosti šavova na kranijumu. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 161, uzorak broj 200 Težina uzorka: 27.6 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 23x18 mm. Prosječni komad je veličine 12x8 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 2 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 162, uzorak broj 163 Težina uzorka: 17 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 23x10 mm. Prosječni komad je veličine 14x8 mm. Spol: dijete, na temelju nesraštenosti epifiza i dijafiza prisutnih dugih kostiju te otvorenosti šavova na kranijumu. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 10 do 15 godina na temelju procijenjene duljine femuru. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani obje parijetalne kosti. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 163, uzorak broj 107 Težina uzorka: 920 g. Tafonomija: ovo je jedan od najbolje uščuvanih uzoraka u cijelom nalazištu. Fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 71x14 mm. Prosječni komad je veličine 12x9 mm. Dominiraju fragmenti desne strane tijela. Spol: muški na temelju morfologije kranijuma te opće veličine i robusnosti dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 45 do 60 godina na temelju osifikacije tetiva na desnoj patelli te abrazije okluzalnih ploština zubi. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: u uščuvanom uzorku prisutni su fragmenti pet rebara koze ili ovce (lat. Capra/Ovis). Grob 164, uzorak broj 128 Težina uzorka: 300 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 43x18 mm. Prosječni komad je veličine 8x7 mm. U uzorku dominiraju fragmenti lijeve strane tijela. Spol: muški, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na više od 45 godina na temelju završetka rasta i blagog do umjerenog degenerativnog osteoartritisa (osteofita) na lijevom distalnom humerusu. Patološke promjene: blagi do umjereni degenerativni osteoar-tritis (osteofiti) na lijevom distalnom humerusu (trochlea). Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutna su 4 fragmenta rebra koze ili ovce (lat. Capra/Ovis). Grob 165, uzorak broj 178 Težina uzorka: 665.7 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 56x21 mm. Prosječni komad je veličine 19x12 mm. Spol: muški, na temelju promjera dugih kostiju, razvijenosti mišićnih hvatišta te robusnosti prisutnog vratnog kralješka. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 40 godina na temelju završetka rasta, blagog degenerativnog osteoartritisa (osteofiti) na nekoliko vratnih kralježaka te izraženosti linea asperee lijevog femura. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalne kosti i blagi degenerativni osteoartritis (osteofiti) na tri vratna kralješka. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 166, uzorak broj 211 Težina uzorka: 468 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 41x15 mm. Prosječni komad je veličine 15x11 mm. Spol: muški, na temelju morfologije zdjelične kosti, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 40 godina na temelju završenog rasta, morfologije aurikularne ploštine na zdjeličnoj kosti, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima i razvijenosti linea asperee na lijevom femuru. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 169, uzorak broj 219 Težina uzorka: 168 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 30x27 mm. Prosječni komad je veličine 15x11 mm. U uzorku dominiraju fragmenti kranijuma i gornje polovice tijela. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 15 do 20 godina na temelju nedavne sraštenosti epifiza i dijafiza ili u nekim slučajevima nesraštenosti epifiza i dijafiza te odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani 4 fragmenta parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata dijafiza metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 170, uzorak broj 185 Težina uzorka: 229.1 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je iznimno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 41x14 mm. Prosječni komad je veličine 17x12 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije kranijuma, promjera dugih kostiju (caput femoris) te razvijenosti mišićnih hvatišta. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 40 godina na temelju završenog rasta, prisutnosti blagih osteoartritičnih promjena na proksimalnom fe-muru te razvijenosti linea asperee femura. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutan je dis-talni kondil metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripada kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Grob 172, uzorak broj 153 Težina uzorka: 260.2 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 45x12 mm. Prosječni komad je veličine 13x10 mm. Spol: muški, na temelju promjera dugih kostiju, razvijenosti mišićnih hvatišta te robusnosti distalnog desnog humerusa. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 35 do 45 godina na temelju završetka rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima te vrlo izražene linea asperee na lijevom femuru. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani obje parijetalne kosti. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata metakarpalne ili metatarzalne kosti koze ili ovce (lat. Capra/Ovis). Grob 173, uzorak broj 187 Težina uzorka: 0.8 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 12x8 mm. Prosječni komad je veličine 7x4 mm. Spol: dijete, na temelju debljine kranijuma i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 0 do 1 godine na temelju debljine kranijuma. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani dva fragmenta parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata dijafiza metatarzalne ili metakarpalne kosti koji pripadaju kozi ili ovci (lat. Capra/Ovis). Prisutan je i mali obrađeni komad životinjske kosti (dijafiza duge kosti) koji je možda služio kao amulet. Grob 175, uzorak broj 193 Težina uzorka: 716 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 51x17 mm. Prosječni komad je veličine 22x9 mm. Spol: muški, na temelju robusnosti mandibularnog kondila. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 30 do 60 godina na temelju sraštenosti epifiza i dijafiza, odsutnosti degenerativnih promjena na kostima i razvijenosti linea asperee na lijevom femuru. Patološke promjene: prisutna je blaga zarasla ektokranijalna poroznost na ektokranijalnoj strani parijetalnih kostiju. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: prisutno je nekoliko fragmenata dijafize ulne domaćeg goveda (lat. Bos Taurus). Grob 178, uzorak broj 109 Težina uzorka: 1145 g. Tafonomija: fragmenti su bijele boje s nekoliko fragmenata sive boje. Materijal je izrazito fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 63x21 mm. Prosječni komad je veličine 16x9 mm. Dominiraju fragmenti desne strane tijela. Spol: ženski, na temelju veličine glave desnog radijusa, gracilno-sti distalnog femura te morfologije nuhalnog grebena na poste-riornoj strani okcipitalne kosti. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 35 godina na temelju završetka rasta, odsutnosti degenerativnih promjena na zglobnim ploštinama, stupnja obliteracije kranijalnih šavova te gustoće trabekularne kosti. Patološke promjene: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Asocirani materijalni ostaci ili životinjske kosti: nisu prisutne u uščuvanom materijalu. Grob 174, uzorak broj 221 Težina uzorka: 195 g. Tafonomija: fragmenti su uniformno bijele boje. Materijal je umjereno fragmentiran s najvećim fragmentom veličine 28x12 mm. Prosječni komad je veličine 15x10 mm. Spol: ženski, na temelju morfologije zdjelične kosti i promjera dugih kostiju. Starost u trenutku smrti: doživljena starost u trenutku smrti procijenjena je na 25 do 40 godina na temelju završenog rasta i odsutnosti degenerativnih promjena na kostima. Demografija Spolna distribucija u analiziranom uzorku prikazana je na slici 67. Uzorak sadrži ostatke 146 osoba od kojih su 65 bili subadulti (osobe mlađe od 15 godina) te im se stoga spol nije mogao odrediti, dok su 81 osobe bile starije od 15 godina. U uzorku odraslih osoba 44 osoba bile su žene a 37 muškarci. 67 Distribucija spola ■ djeca 44,5% (n=65) žene 30,1% (n=44) muškarci 25,4% (n=37) Relativni je postotak smrtnosti po godinama za čitavi uzorak prikazan na slici 68. Relativni postotak - d(x) za svaku godinu izračuna se tako da se broj umrlih osoba u toj godini podijeli s ukupnim uzorkom i zatim pomnoži sa sto. Uzorak iz Pod Kotom - jug karakterizira visoki subadultni mortalitet naročito tijekom prve dvije godine života kada umire 37/146 ili 25,3% čitavog uzorka. Uzorak ima još četiri naglašena razdoblja povećanog rizika: a- između 5. i 6. godine; b- oko 10. godine; c- između 24. do 26. godine i d- između 30. i 32. godine. Poslije 35. godine stope mortaliteta su uniformno niske. Na prvi pogled iznenađujući, ali zato vrlo poučan podatak može se dobiti kada se usporede relativni postoci smrtnosti po godinama u Pod Kotom-jug s onima iz eneolitske mađarske populacije s nalazišta Tiszapogar-Basatanya (Acsadi/Nemeskeri 1970). Radi se o inhumacijskom groblju u kojemu je otkopano 156 dobro očuvanih kostura. Kao što se iz slike 69 može vidjeti, najuočljivija razlika između uzoraka jest vrlo niski subadultni mortalitet - pogotovo tijekom prve dvije godine života - u mađarskom uzorku. Dok u uzorku 68 Relativni postotak smrtnosti po godinama - d(x) za uzorak iz Pod Kotom ■ Pod Kotom d(x) d(x) — iz Pod Kotom-jug tijekom prve dvije godine života umire 37/146 ili 25,3% čitavog uzorka, u istom razdoblju u mađarskom uzorku umire svega 4/156 ili 2,6% čitavog uzorka. Ovo sasvim sigurno nisu realni odnosi jer je najveća smrtnost djece u predindustrijskim populacijama uvijek prisutna u najmlađoj starosnoj kategoriji. Pedijatri ponekad kažu kako je najopasniji prvi sat života, zatim prvi dan, prvi tjedan i tako dalje. Rezultat toga jest da je u predindustrijskim populacijama (koje karakterizira nepoznavanje mikroskopskog svijeta i potencijalne opasnosti od bakterija i virusa, te odsutnost antibiotika) smrtnost tijekom prve godine života bila vrlo visoka. U nekim populacijama djeca mlađa od jedne godine čine i do 34% čitavog uzorka (Coale/Demeny 1966; Ledermann 1969). Disparitet su uočili i Acsadi i Nemeskeri koji su ga pokušali objasnili različitim pogrebnim običajima za neonatalne smrti i vrlo mladu djecu. Po Acsadiju i Nemeskeriu takve osobe nisu pokapane u etabliranim grobljima već su njihova tijela izlagana, pokapana u temeljima kuća ili procesuirana na neki drugi način. Da li su ti, ili neki drugi uzorci odgovorni za uočen nesrazmjer u ovom je trenutku teško reći. Nedvojbeno je, međutim, da se radi o raširenom fenomenu. Pregled svjetske literature pokazuje da su sličnu ili još naglašeniju pod zastupljenost vrlo mlade djece primijetili Alisan i suradnici (1999), Aner (1971), Kolnik i Stloukal (1974), Kunter (1996), Šlaus (2000; 2002), Wahl (1988) i brojni drugi autori. Među čimbenicima koji pridonose ovoj pod zastupljenosti najčešće se spominju različiti pogrebni običaji kod neonatalnih smrti i plići ukopi za vrlo mladu djecu. Analiza incineriranih ostatka iz Pod Kotom-jug važna je zbog toga što nedvosmisleno demonstrira da su, iako spaljeni i izrazito fragmentirani, ljudski ostaci iz žarnih nekropola vrijedan, i u nekim pogledima - konkretno u ovom slučaju u pogledu rekon-struiranja smrtnosti u arheološkim populacijama, ponekad pouzdaniji izvor podataka od dobro očuvanih kostura. Najvjerojatniji razlog zašto uzorak iz Pod Kotom-jug bolje reflektira stvarni mortalitet u zajednici jest činjenica da su dječji, kao i svi drugi ostaci, prije pokapanja pohranjeni u urne koje su zaštitile fragil-ne dječje kosti od uništenja. Patološke promjene na kostima U uzorku iz Pod Kotom-jug evidentirane su slijedeće patološke promjene: osteoartritis na zglobnim ploštinama i kralješcima, 69 Usporedba d(x) vrijednosti u Pod Kotom i eneolitskoj populaciji Tiszapolgar Pod Kotom d(x) I d(x) — Tiszapolgar - Basatany a d(x) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 starost (u godinama) A n 'vn^ U 2= T — / 0—1 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 starost (u godinama) 8 — 8 — 6 — 6 — 4 — 2 — 0 — Schmorlovi defekti na tijelima kralježaka, cribra orbitalia, ekto-kranijalna poroznost koja nije praćena zadebljanjem svoda lubanje i traume. Osteoartritis je kroničan, obično polagano progresivan proces. U većini slučajeva nije praćen upalnim procesom. Karakterizira ga propadanje i trošenje zglobne hrskavice koja se uslijed toga sta-njuje do te mjere da na nekim područjima zgloba može potpuno nestati. U tim slučajevima dolazi do direktnog kontakta između koštanih elemenata koji čine zglob što uzrokuje kondenziranje ili skleroziranje subhondralne kosti (koja eburnizira). Zahvaćena je i trabekularna kost koja se nalazi ispod subhondralne kosti te se u njoj mogu pojaviti subhondralne ciste. Na rubovima zglobova dolazi do stvaranja novog koštanog tkiva - osteofita. Cilj ovih proli-ferativnih promjena jest proširenje površine opterećenog zgloba. S vremenom navedene promjene uzrokuju deformaciju zgloba, odakle i nekadašnji naziv za bolest - arthrosis deformans. Na ma-ceriranim kostima osteoartritis se prepoznaje po slijedećim osobinama. Blaže oblike karakterizira prisutnost malih osteofita koji u obliku tankog, malo uzdignutog koštanog ruba okružuju zglobnu ploštinu. Ovakav je osteoartritis najčešće asimptomatičan i uzrokuje minimalno smanjenje pokretljivosti zgloba. U težim oblicima rubni osteofiti postaju nepravilniji, veći i oštriji, a na površini zglobnih ploština dolazi do mikro-, a u nekim slučajevima i ma-kroporoziteta. Najteži oblici razvijaju se kada je zglobna hrskavica potpuno uništena, zbog čega dolazi do direktnog trljanja između zglobnih elemenata. U tim slučajevima dolazi do eburnizacije, što se prepoznaje po poliranom izgledu zglobnih ploština koje na mjestima direktnog kontakta nalikuju slonovači i reflektiraju svjetlost. Čimbenici koji najviše doprinose razvoju osteoartritisa su mehanički stres i fizička aktivnost. Važno je, međutim, napomenuti da do danas nije ustanovljena konzistentna veza između specifičnog zanimanja ili aktivnosti, i specifičnog oblika osteoartritisa. Stoga dok učestalost osteoartritisa u nekoj zajednici daje preciznu sliku o količini fizičkog rada koju su pripadnici te zajednice obavljali, ona ne omogućuje preciznu rekonstrukciju specifičnih aktivnosti ili zanimanja. U analiziranom uzorku iz Pod Kotom - jug učestalosti osteoartritisa su niske. Loša očuvanost i jaka fragmentacija zglobnih ploština onemogućuje, međutim, donošenje objektivne procjene o stvarnoj količini fizičkog rada potrebnog za preživljavanje u Pod Kotom. Schmorlovi defekti su plitki okrugli ili bubrežasti defekti, obično ne veći od jednog centimetra u promjeru, na trupovima kralježaka. Nastaju zbog hernijacije intervertebralnog diska (Schmorl/ Junghans 1971). Njihova prisutnost svjedoči o jakim mehaničkim opterećenjima kralješnice. Visoke učestalosti ovih defekata ustanovljene su na primjer na kralješcima mladih američkih vojnika koje su 1812. u Fort Erieu opsjedali Britanci (Owsley et al. 1991). Povijesni izvori svjedoče da su vojnici bili izloženi vrlo teškim fizičkim naporima uključujući marširanje pod punom ratnom opremom od dvadeset kilograma, kopanje rovova i utvrđivanje zidova. Učestalosti Schmorlovih defekata u analiziranom su uzorku niske, međutim, isto kao i slučaju osteoartritisa, loša očuvanost i jaka fragmentacija osteološke građe onemogućuje objektivne procjene. Cribra orbitalia je također zamijećena u uzorku iz Pod Kotom-jug. Cribra orbitalia se prepoznaje kao porozna, malo izbočena kost na superiornim svodovima orbita. Njena etiologija se veže uz prisutnost anemije uzrokovane nedostatkom željeza koja se razvila zbog neadekvatne prehrane, endemičnog parazitiz- ma, nehigijenskih uvjeta života ili kroničnih gastrointestinalnih oboljenja (Mensforth et al. 1978; Huss Ashmore et al. 1982). Dva primjera cribrae orbitaliae evidentirani su u Pod Kotom-jug, jedan kod subadulta i jedan kod žene. U uzorku iz Pod Kotom- jug primijećena je i jedna dobro zarasla antemortalna fraktura lubanje. Riječ je o plitkoj depresij-skoj frakturi na tjemenoj kosti 15 do 25 godina starog muškarca iz groba 23. Fraktura nije probila svod lubanje a okolna kost ne pokazuje znakove upalnog procesa. Radi se stoga o relativno beni-gnoj ozljedi koja se dogodila dulje vremena prije smrti. Ozljeda, jasno, nije povezana s uzrokom smrti. Najčešće evidentirana patološka promjena u uzorku iz Pod Kotom - jug jest ektokranijalna poroznost koja nije praćena zadebljanjem lubanje. Ova patološka promjena prepoznaje se po prisutnost porozne kosti na zatiljnoj kosti, oko sagitalnog šava i oko bregme (općenito pri vrhu kalote lubanje). Zbog poroziteta kost poprima izgled koji su osteolozi usporedili s izgledom narančine kore. Patologija je primijećena kod američkih vojnika koji su umrli kao ratni zarobljenici tijekom Korejskog rata (McKern/ Stewart 1957). Uzrokovana je kroničnom neadekvatnom prehranom. U uzorku iz Pod Kotom - jug ektokranijalna je poroznost evidentirana u 16 muškaraca, 16 žena i 5 subadulta. Učestalosti evidentirane kod muškaraca (43,2%) i žena (36,4%) su vrlo slične što sugerira podjednako lošu i nekvalitetnu prehranu. Suba-dultna učestalost je puno manja (7,7%) što može biti povezano s lošom očuvanošću dječijih lubanja. Zajednička prisutnost ek-tokranijalne poroznosti bez zadebljanja svoda lubanje i cribrae orbitaliae na nalazištu Pod Kotom - jug snažno sugerira ozbiljne probleme s prehranom u analiziranoj populaciji. Tafonomija Kao što je istaknuto u uvodu izvještaja tafonomijske karakteristike svakog ukopa detaljno u analizirane. Podatci su prikupljani da bi se dobile informacije o načinu spaljivanja pokojnika i otkrile eventualne razlike između pojedinih spolnih ili drugih skupina u pogrebnim običajima. Najzanimljivija opservacija koja se iz prikupljenih podataka može donijeti jest da su se pogrebne lomače muškaraca i žena razlikovale. Do ovoga smo zaključka došli uspoređujući očuvanost koštanih elemenata kuka kod muškaraca i žena. Koštani elementi kuka u ovom su slučaju definirani kao: proksimalni femur, acetabulum i dio zdjelične kosti oko acetabuluma. Kuk smo odabrali zato jer je, zbog velike količine mekih tkiva s kojima je okružen, to obično posljednji dio kostura koji je izložen vatri te stoga ima najveću vjerojatnost da ostane uščuvan. Pod pretpostavkom da su tijela izlagana podjednako jakoj vatri, logično bi bilo očekivati da će broj uščuvanih elemenata kuka biti isti ili da će muškarci, zbog svoje u prosjeku malo veće visine i težine, imati malo veću učestalost uščuvanosti. U uzorku iz Pod Kotom-jug to, međutim, nije slučaj. Kukovi žena puno su bolje očuvani od kukova muškaraca (21/31 ili 67,7% kod žena i 6/27 ili 22,2% kod muškaraca). Ova razlika je statistički značajna (X2 = 10,26; P = 0,001). Više čimbenika moglo je uzrokovati ovaj disparitet. Najjednostavnije objašnjenje jest da su pogrebne lomače za muškarce bile veće od onih za žene. Muškarci su zbog toga bili izloženi većoj i dugotrajnijoj vatri od žena, zbog čega su im elementi kuka ostali slabije uščuvani. Moguće je da je postojala i razlika u položaju ti- jela na lomači. Muškarci su mogli biti polagani na lomaču ispruženi na leđima, dok su žene mogle biti polagane na boku, što bi imalo za posljedicu da je barem jedan kuk uvijek zaštićen od najjače vatre. Moguće je, dakako, i da se radilo o kombinaciji tih ili drugih, u ovom trenutku još nepoznatih razloga. Asocirani životinjski ostaci Životinjske kosti nađene su u 42/146 (28,8%) ukopa. U svim slučajevima pokazuju jasne znakove izlaganja vatri (fragmentacija, promjena boje, pucanje kosti). U velikoj većini slučajeva (38/42 ili 90,5%) vrsta životinje koja je bila priložena u žari mogla se odrediti. Distribucija životinjski ostataka po vrsti prikazana je na slici 14. Najzastupljenija vrsta su ovce ili koze, slijede krave, nedefinirani životinjski ostaci, crveni jelen i puževi. Usporedba između priložene vrste životinje i spola pokopane osobe daje zanimljive informacije. Ostaci crvenog jelena prepoznati su isključivo u pokopima muškaraca kod kojih čine 20% priloženih životinjski ostataka. Budući da je crveni jelen (pored puževa) jedina nedomestificirana životinjska vrsta u uzorku moguće je da se radi o statusnom simbolu ili svjedočanstvu lovnog umijeća pokojnika. Žene su pokopane samo s ostacima ovca/koza ili krava a subadulti ovca/koza. Jedan neonatalni ukop (najvjerojatnije mrtvorođenče) imalo je kao prilog puževe. Priloženi životinjski ostaci sugeriraju miješano gospodarstvo u kojemu prehrana populacije ovisi o poljoprivredi/stočarstvu i lovu. 70 I Distribucija životinjski ostataka po vrsti u uzorku iz Kroga ovca / koza 66,7% (n=28) krava 14,3% (n=6) nedefinirane živ. kosti 8,5% (n=4) crveni jelen 7,1% (n=3) puževi 2,4% (n=1) Zaključak Rezultati provedenih analiza daju rijedak i vrijedan uvid u uvjete i kvalitetu života te neke karakteristike pogrebnih običaja prapovijesnih stanovnika Pod Kotom-jug. Rezultati paleodemo-grafskih analiza upućuju na vrlo visoki subadultni mortalitet, posebno tijekom prve dvije godine života. Usporedba s distribucijom smrtnosti u eneolitskoj Tiszapolgar-Basatanya populaciji iz Mađarske pokazuje da incinerirani ostaci ponekad mogu dati bolji i precizniji uvid u demografske trendove u nekoj arheološkoj populaciji od inhumacijskog groblja. Analiza asociranih životinjskih ostatka daje vrijedne podatke vezane za način prehranjivanja analizirane populacije. Prisutnost domestificiranih i nedomestificiranih životinja sugerira miješano gospodarstvo u kojemu pored poljoprivrede i stočarstva, lov još uvijek igra važnu ulogu u prehranjivanju populacije iz Pod Kotom-jug. Visoke učestalosti ektokranijalne poroznosti bez zadebljanja svoda lubanje kao i prisutnost cribrae orbitaliae pokazuju da je usprkos tome slaba i neadekvatna prehrana bila tužna konstanta velike većine prastanovnika Pod Kotom - jug. Tafonomijske karakteristike očuvanih kostiju daju rijedak uvid u pogrebne običaje prastanovnika Pod Kotom-jug. Bitno različita očuvanost elemenata kuka kod muškaraca i žena snažno sugerira razlike u veličini pogrebnih lomača muškaraca i žena ili različit položaj pokojnika na pogrebnoj lomači. Results of radiocarbon dating of samples KIA 21324 and KIA 213251 Matthias Huls The cristallinity of the bone apatite was evaluated by FT-IR spectroscopy. According to these measurements, samples KIA 21324 and 21325 were burnt above 650°C (=cremated). To remove secondary calcite concentrated on the outside of the sample, the sample material was treated with 15 ml 1% HCLconc and titrated with HCLconc so that ~37 wt% (KIA 21324) and 39.^ \«t% (KIA 21325) of the material was leached away. The remaining sample material CO2 was liberated with 60 % phosphoric acid at 90°C. The sample gas was sealed in a quartz tube together with CuO and silver wool and combusted at 900°C for 4 h to remove sulphur. The sample CO2 was reduced with H2 over Fe powder as a catalyst, and the resulting carbon/iron mixture was pressed into a pellet in the target holder. The 14C concentration of the samples was measured by comparing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sample with those of Oxalic Acid standard CO2 and coal background material (combustion background). Conventional 14C ages were calculated according to Stuiver and Polach (1977, 355) with a 813C correction for isotopic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio (note: This 813C includes the effects of fractionation during grap-hitization and in the AMS-system and therefore cannot be compared with 813C values obtained per mass spectrometer on CO2). To determine our measurement uncertainty (standard deviation a) we observed both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that together make up one measurement. The larger of the two is adopted as the measurement uncertainty. To this the uncertainty connected with the subtraction of our "blank" was added. The quoted 1a uncertainty is thus our best estimate for the full measurement, and not just based on counting statistics. "Calibrated" or calendar ages were calculated using "CALIB rev 5.01" (Reimer et al. 2004). Samples KIA 21324 and 21325 gave enough carbon and produced a sufficient ion beam during the AMS measurement. The 813C values are in the normal range for this material and thus the results are reliable. 1 The calibrated age is according to Reimer et al. (2004). "Corrected pMC" indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. Please note that the 5 13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. 71 KIA 21324: Fourier - transformed infra-red (FT-IR) spectra of the sample. The double peak between wave number 495 and 750 cm-1 is an indicator of crystallinity: a high splitting factor (SF) of 7.8 (sum of peak heights at 602 cm-1 and 565 cm-1 divided by valley at ~590 cm-1) implies a cremation > 650°C. 73 KIA21324; grob 141 Fraction Corrected pMCt Conventional Age 513C(^)+ A small cremated bone fragment, acid residue, 4.3 mg C 55.64 ± 0.24 4710±35 BP -21.08 ± 0.09 Radiocarbon Age: One Sigma Range: (Probability 68,3 %) Two Sigma Range: (Probability 95,4 %) BP cal BC cal BC 4709±35 3626 - 3598 (Probability 15,7 %) 3526 - 3498 (Probability 16,4 %) 3436 - 3378 (Probability 36,2 %) 3631 - 3560 (Probability 25,8 %) 3536 - 3491 (Probability 21,0 %) 3469 - 3373 (Probability 48,7 %) 72 KIA 21325: Fourier - transformed infra-red (FT-IR) spectra of the sample. The double peak between wave number 495 and 750 cm-1 is an indicator of crystallinity: a high splitting-factor (SF) of 7.8 (sum of peak heights at 602 cm-1 and 565 cm-1 divided by valley at ~590 cm-1) implies a cremation > 650°C 74 KIA21325; grob 20 Fraction Corrected pMCt Conventional Age 513C(^)+ A small cremated 55.48 ± 0.26 bone fragment, acid residue, 3.1 mg C 4735 ± 40 BP -21.45 ± 0.17 Radiocarbon Age: One Sigma Range: (Probability 68,3 %) BP cal BC Two Sigma Range: cal BC (Probability 95,4 %) 4733±38 3631 - 3578 (Probability 32,5 %) 3572 - 3568 (Probability 2,0 %) 3535 - 3512 (Probability 13,5 %) 3424 - 3383 (Probability 20,3 %) 3635 - 3497 (Probability 65,8 %) 3453 - 3377 (Probability 29,6 %) Zgodnjebronastodobne najdbe Samo Sankovič V kontrolnem jarku ob zahodnem profilu (kv. 71 do 79, sl. 50) in prečnem južnem profilu v kv. 79 (sl. 49) so bile v globini od 0,70 do 1,60 m ugotovljene naselbinske ostaline iz časa zgodnje bronaste dobe. Da bi ugotovili velikost in ohranjenost zgodnjebronastodobne naselbine, je bila v središčnem delu najdišča izkopana površina v velikosti 1300 m2. Pri tem so bile odkrite različne kulturne plasti in strukture. Arheološke plasti in strukture SE 10 - plast (sl. 48-50) Plast sivo rumene mivkaste ilovice (sektor I, II, kv. 76-79, 20-21) lahko interpretiramo kot ostanek kulturne plasti. Vsebovala je večje število prazgodovinskih najdb: 386 fragmentov lončeni-ne (G228-234), 14 kosov opečenega hišnega ometa, odl. kamnitih žrmelj in 3 kose drobnega kamnitega orodja (G238-240). SE 10 a - plast (sl. 49) Plast rumenega peska s sledovi železovega oksida je ležala pod plastjo 10 in 10 c ter nad 10 b. Ni vsebovala najdb. SE 310 - koncentracija prazgodovinske lončenine (SE 310) (sl. 48) Večja koncentracija prazgodovinske keramike se je nahajala znotraj plasti 10 c v sektorju I (kv. 78). Vsebovala je 485 fragmentov keramike (G287-294), 55 kosov hišnega ometa in 1 drobno kamnito orodje (PN 247; G295). SE 311 - plast (SE 311) (sl. 48) Plast temno rjave zbite ilovice podolgovate oblike z debelino do 0,20 m je ležala nad plastjo 10 c. Zasledili smo jo v sektorju I in II (kv. 77-78, 20-21). Podobna je 10 b, verjetno je ostanek kulturne plasti. Vsebovala je večje število najdb: 2061 fragmentov keramike (G296-316), 98 kosov hišnega ometa, 3 fragmente žrmelj (PN 211, 213-214), 5 odbitkov (PN 208; G317; PN 209; G318, PN 212; G319, PN 215, G320, PN 210; G321). SE 336 - jama (SE 336) (sl. 48) Jama je bila nepravilne podolgovate oblike, velikosti 12 x 4 m. Nahajala se je znotraj plasti 10 b v sektorju I (kv. 78). Vkopana je bila v plast 10 c. Polnilo je bilo rjave barve z najdbami: 3420 fragmentov keramike (G322-375, 377-378), 190 kosov ometa, 2 kamniti jedri (PN 236-237), 1 kamnita sekira (PN 245; G376) in 27 drobnih kamnitih orodij (G379-405). SE 10 b - plast (SE 10 b) (sl. 48-50) Plast temno rjave ilovice ima primešan droben rečni prod. Plast se je nahajala pod SE 10 a in nad plastjo 10 c. Zasledili smo jo v sektorju I (kv. 77 - 79 in sektorju IV (kv. 6) in je ostanek naplavin-ske plasti. Kulturna plast je verjetno zaradi kontinuiranega delovanja vode spolzela iz višjih predelov v niže ležečo kotanjo. Vsebovala je večje število najdb: 1317 fragmentov prazgodovinske keramike (G241-270), 65 kosov hišnega ometa, kamnita orodja (PN 206, 217; G271, G273), 1 kamnito jedro (PN 218; G272) ter fragment žrmelj (PN 238). SE 10 c - plast (sl. 48-50) Plast sivo rumenega peska, pomešanega z ilovico, se je nahajala v sektorju I (kv. 78). Ležala je nad SE 4 in pod 10 b in jo lahko razlagamo kot ostanek kulturne plasti. Vsebovala je prazgodovinske najdbe: 231 fragmentov lončenine (G274-281, 283), 25 kosov opečenega hišnega ometa, 2 fragmenta kamnitih žrmelj (G282) in drobno kamnito orodje (PN 207). SE 308 - plast (sl. 48) Plast temno sivo rjavega peska se je pojavila v sektorju III-V (kv. 62, 7, 8 in 47). Je naplavinska kulturna plast, ki je vsebovala 58 fragmentov keramike (G285-286) in 3 kose hišnega ometa. SE 339 - plast (SE 339) (sl. 48) Plast sivor umene ilovnato-mivkaste zemlje s peskom je ležala pod SE 9 in nad SE 10. Pojavila se je v sektorju I in II, v kv. 77 in 76 ter 20 in 21. Razlagamo jo kot ostanek kulturne plasti. Plast je vsebovala večje število prazgodovinskih najdb: 1312 fragmentov lončenine (G406-434), 37 kosov opečenega hišnega ometa in drobno kamnito orodje (PN 249; G435). SE 340 - ruševina prazgodovinskega objekta (SE 340) (sl. 48) Ruševina je bila podolgovate oblike, velikosti 2 x 2 m. Je sestavni del plasti SE 311 v sektorju II (kv. 20 in 76). V temno rjavi ilovici je bila ruševinska plast z veliko oglja, 117 kosov hišnega ometa, nekaj živalskih kosti, 1181 fragmentov keramike (G436-462) in 1 drobno kamnito orodje (PN 243; G463). SE 342 - plast (sl. 48) Plast temno rjave ilovice je bila na posameznih mestih pomešana s prodom. Pojavila se je v sektorju II-IV (kv. 18, 19, 60, 6). Plast je podobna plasti 10 b in je verjetno ostalina kulturne plasti, ki je bila kot naplavina zaradi delovanja vode prenesena z mesta nastanka. Vsebovala je nekaj drobcev oglja, lepa in fragmente keramike. Poskus razlage plasti iz zgodnje bronaste dobe V odkritih plasteh SE 10, 10 a, 10 b, 10 c, 310, 311, 336, 339, 340 in 342 je bilo najdenih skupaj 7522 odlomkov keramike, poleg tega pa še ogromno kosov ožgane gline oz. ometa, odlomkov žrmelj, oglja, živalskih kosti, kamnitih odbitkov in kamnita glajena sekira. Keramične najdbe je mogoče opredeliti v zgodnjo bronasto dobo. Iz tega je izvzeta le plast SE 308, sicer ne pretirano bogata z najdbami, sta pa bila v njej najdena dva odlomka z okrasom brazdastega vreza (G285 in G286), ki ju lahko pripišemo starejši, bakrenodobni kulturi Retz Gajary, katere grobišče je bilo najdeno v neposredni bližini. Že pri odkritju teh plasti se je postavilo vprašanje, kako to, da so na takšni globini, saj so na primer na istem najdišču precej starejši bakrenodobni grobovi više, tik pod površjem oz. pod orni-co. Ponuja se odgovor, da je bila pokrajina še med bronastodob-no poselitvijo precej bolj valovita, kakor je danes. To valovitost so tvorile prodnate sipine. Pogoste poplavne vode so zapolnjevale kotanje med njimi in izravnavale površino. Naše plasti ležijo ravno v takšni kotanji. Prva razlaga, kako so najdbe prišle tako globoko, je ta, da so vode verjetno tudi spirale in odnašale plasti ter s tem najdbe iz zgodnje bronaste dobe iz višjih v nižje ležeče predele. Druga možnost pa je, da so najdbe prišle v plasti in v kotanjo med trajanjem poselitve v zgodnji bronasti dobi, s tem da je hkrati občasno prihajalo do poplav in delnih zapolnitev. Plasti 10, 10 b, 10 c, 310, 311, 339, 340 in 342 vsebujejo poleg keramike tudi veliko ožgane gline, ki je najverjetneje ostanek ometa nekdanjih stavb. Sklepamo lahko, da gre za uničene naselbinske plasti ali pa za neke vrste odpadno deponijo. V prid teoriji nastanka plasti in odlaganju najdb neposredno v kotanjo govori jama SE 336 na njenem dnu. Velika je bila približno 12 x 4m. Vkopana je bila v SE 10 c. V njej je bilo od vseh plasti največ odlomkov keramike, namreč več kakor 2700. Edini stratigrafsko jasno prepoznavni odnosi med bronastodob-nimi plastmi so naslednji: pod ornico je bila plast SE 009, v katero je bil vkopan v kv. 76/77 bronastodobni depo, pod njo je ležala plast SE 010, potem pa plast 10 b (sl. 49). Njej sledi SE 10 c, zatem pa plast SE 004, ki je prodnata geološka podlaga oz. sipina. Keramično gradivo teh plasti se bistveno ne razlikuje, zato jih ne moremo časovno ločiti. Na koncu tega kratkega stratigrafskega opisa naj dodam še to, da izkopavanje v ravnici reke Mure velikokrat niti ni tako enostavno, kakor se je sprva zdelo, saj se lahko pod sicer kulturno sterilnimi naplavinskimi (peščenimi, glinenimi) plastmi, ki so jih v preteklosti odlagali vodotoki in se večinoma nahajajo neposredno pod orno površino, skrivajo tudi kulturne plasti, v nekaterih primerih celo zelo globoko. Veliko je odvisno od razgibanosti terena v času poselitve določenega področja, starosti te poselitve in seveda fluvialnega delovanja, ki je bilo očitno zelo intenzivno. Keramične najdbe V zgodnjebronastodobnih plasteh je bilo najdenega veliko keramičnega gradiva, ki je bilo ohranjeno zelo fragmentarno, vseeno nam je uspelo rekonstruirati nekaj celih posod. Od 7522 najdenih odlomkov je preko 6900 oblikovno nedoločljivih (5284 odlomkov ostenj, 1451 odlomkov ostenj najverjetneje loncev, okrašenih z metličenjem ali glavničenjem, in 166 dnov). Med ostalimi popolnoma prevladujejo navzven izvihana ustja loncev in vrčev, ki jih je kar 96 odstotkov od vseh ohranjenih ustij (499 od 520), zato se nam ni zdelo smiselno objavljati vseh. Potrudili smo se narediti širok izbor, ki bo dal dober vpogled v tipe keramičnega posodja. Vrči Vodilna in najbolj tipična skupina posod so vrči. (sl. 76) V to skupino sodijo posode z lijakastimi ustji, bikoničnim ali kroglastim trupom ter trakastim ročajem, ki poteka od vratu do največjega oboda posode (G324-325, 327-329, 331, 352, 363, 415, 430, 441, 443, 459). Posodi G329 manjkata del ustja in ostenja, sklepamo, da je imela tudi ročaj in sodi med vrče, ki so večinoma izdelani iz fine ali drobnozrnate gline ter žgani redukcijsko, tako da so temno sive ali črne barve. 76 Vrči 75 Keramični tipi iz zgodnjebronastodobnih plasti Pri okraševanju prevladujejo vodoravni odtisi vrvice na vratovih, lahko samostojno (G324 in 430), največkrat pa v kombinaciji z navpičnimi odtisi na ročajih (G325, 363, 415 in 443), navpičnimi in vodoravnimi odtisi (G352) ter prečnimi odtisi vrvice na ročajih (G331 in 441). En vrč je okrašen z dvema pasovoma treh linij, vmes pa z dvojno cikcak linijo (G459), drugi pa prav tako z več pasovi linij, vmes pa so trije vodoravni pasovi vtisnjenih krogcev. Na ročaju ima prav tako okras, sestavljen z navpičnimi odtisi vrvice ter dvema vmesnima pasovoma manjših krogcev (G327). Glede na velikost in tankost stene lahko tudi druge odlomke ustij, okrašene z vodoravnimi trakovi linij (G279, 332, 361, 362, 364, 448 in 449), med katerimi so tudi dvojne cikcak linije (G431, 432, 446), pripišemo vrčem, čeprav ročaji niso ohranjeni, prav tako odlomek G350, ki je okrašen s tremi enojnimi cik cak in med njimi enojnimi vodoravnimi linijami. Na fragmentu G431 so vidni sledovi inkrustacije. Med keramičnim gradivom je tudi veliko odlomkov ročajev, ki verjetno pripadajo temu tipu posod (npr. G247, 315, 351, 354-356, 413, 414, 416, 418, 440, 442 idr.). Okrašeni so z navpičnimi (G247, 354, 356, 418 in 442), razpršenimi črtami (G351, 355-356 in 414) ter s kombinacijo prečnih in navpičnih črt (G315, 413 in 440). Lonci Lonci z lijakastimi ustji Lonci so v plasteh močno zastopani. Veliko je predvsem tistih z lijakastim ustjem, kar je njihova najbolj izstopajoča karakteristika, medtem ko je oblika trupa različna. (sl. 77) Nekaj loncev izstopa s še posebej navzven izvihanim lijakastim ustjem, ki v večini primerov tudi ostro prehaja v rame in presega največji obod posode. Ti imajo elipsoiden trup (G265, 335-337, 339, 406, 407 in 456). Lahko so brez okrasa (G265), od ramena navzdol okrašeni z glavničenjem (G335-337 in 339) ali pa imajo z vrvico odtisnjene vodoravne linije na vratu (G406-407). Lonec G407 je tudi zelo velik, saj njegova višina presega 50 cm. Ostali se med seboj razlikujejo predvsem po obliki trupa, njihova skupna lastnost je, kakor smo že omenili, navzven izvihano lijakasto ustje in večinoma okras z vodoravnimi odtisi vrvice. Trup imajo lahko elipsoiden (G322, 330, 338 in 368), kroglast (G290, 333, 408 in 437) ali bikoničen (G326). Dva sta okrašena z glavničenjem od ramena navzdol (G338 in 368), ostali pa z vodoravnimi odtisi vrvice na vratu, eden poleg tega še z bradavicama na ostenju na največjem obodu posode (G437). Lonec G409 ima na prehodu vratu v rame aplicirano vodoravno rebro, ki poteka okoli celotnega oboda posode. Odlomek G257 ima na robu ustja odtise nohta, G424 pa glavničast okras, ki se začne tik pod robom ustja in je najbrž potekal navpično navzdol v več pasovih. Podobnim loncem so verjetno pripadala tudi ostenja G310, 313, 341 in 433. Med keramičnim gradivom je veliko odlomkov lijakastih ustij loncev (G228-230, 232, 234, 255, 269, 276, 277, 289, 291, 292, 294, 301, 303-308, 314, 365-366, 369, 371, 373-375, 421-423, 427, 428, 445, 450, 452, 453, 455), ki so lahko ravna (npr. G292, 294, 305, 369, 453 idr.) ali rahlo usločena navzven (npr. G255, 276, 423, 427 idr.). Zaradi fragmentiranosti ne moremo z gotovostjo trditi, da nekateri odlomki ne pripadajo vrčem, saj ne vemo, ali so morda imeli ročaj. Velikosti loncev so zelo različne, od majhnih (npr. G229, 255, 450 idr.) do večjih (npr. G277, 365, 369 in 371). Kakor smo omenili že zgoraj, je bilo v plasteh najdenih veliko odlomkov ostenj z bodisi pravilnim (večinoma navpični, tudi vodoravni pasovi) ali nepravilnim okrasom metličenja in glavničenja, ki so v veliki meri bili deli loncev. Manjši lonci z lijakastimi ustji so večinoma iz dobro prečiščene fine ali drobnozrnate gline ter žgani redukcijsko (npr. G329, 306 idr.). Večji lonci so žgani tudi v oksidacijski in nekontrolirani atmosferi, pogosto pa imajo tudi bolj grobe primesi (npr. G336, 338, 339 idr.). 77 Lonci z lijakastimi ustji 78 Lonci s pokončnim ali stožčastim vratom (1), lonec z ročajema na oste-nju (2), majhni lončki (3) 79 Pitos (risarska rekonstrukcija) "Ol rr^ / Lonci s pokončnim ali stožčastim vratom (sl. 78) Med te lonce sodi majhno število posod s pokončnim ali stožčastim vratom (G231, 256, 261, 444, 447, 451 in 458). Ustje imajo lahko na zunanji strani odebeljeno (G231 in 458), vrat pa okrašen z vodoravnimi odtisi vrvice (G256 in 444). Izdelani so iz grobozrnate (G231, 444, 447 in 458) in drobnozrna-te gline (G256 in 451), žgani pa oksidacijsko (G444 in 458) in redukcijsko (G231, 256, 447 in 451). Lonec z ročajema na ostenju (sl. 78) Edini tovrstni lonec ima rahlo navzven usločen vrat in ročaja na največjem obodu posode (G334). Dno je široko in ravno. Majhni lončki (sl. 78) V plasteh iz zgodnje bronaste dobe so bili najdeni trije majhni lončki. Prvi je ohranjen v celoti, ima ozek in kratek cilindričen vrat, kroglast trup, na največjem obodu pa bradavici (G410). Druga dva imata po vzoru večjih loncev lijakasto ustje, ki presega največji obod posode (G457 in 378). Eden je ohranjen v celoti in ima precej debele stene (G378). Pitosi (sl. 79) V plasteh 336 in 340 so bili najdeni odlomki ročajev z ostenji dveh posod (G377 in 438). Glede na analogije (Szathmári 1983, Abb. 46:17, 48:4, 50:8, 51:24, 54:10 idr.) lahko sklepamo, da gre za pitose. Tovrstne posode so imele sodčast trup, dva ali štiri ročaje na trupu in lijakasto ustje. Naša pitosa sta bila okrašena z dvojno prečno linijo na največjem obodu, na spodnji strani trupa z glavničenjem (G438) in s prečnimi odtisi vrvice na ročaju, na trebuhu pa z metličenjem (G377). K tej skupini posodja lahko prištejemo še veliko odlomkov ročajev, ki so glede na velikost in okras najverjetneje sodili k tovrstnim pitosom (G248, 299, 300, 353, 357, 417, 419 in 439). Okrašeni so z navpičnimi (G248) ali prečnimi (G300) linijami, kombinacijo obeh (G353, 357, 417, 419 in 439) ali poševnimi linijami (G299). Vse so narejene z odtisi vrvice. Pitosi in odlomki njihovih ročajev so večinoma izdelani iz grobe ali zelo grobozrnate gline, žgani pa v različnih atmosferah, čeprav prevladujeta nekontrolirana in oksidacijska. Pokončna ustja (sl. 80) V plasti SE 10B je bilo najdenih več odlomkov posod s pokončnimi ostenji, ki prehajajo neposredno v ustje (G258, 262, 266-268). Eden izmed njih je pod ustjem okrašen z odtisom prsta (G268), drugi z odtisi nohta na robu ustja (G258), oba pa še dodatno z barbotinom. Posode so večinoma izdelane iz grobozrnate gline (G266-268) in žgane v oksidacijski (G262 in 268) in nekontrolirani atmosferi (G266 in 267). 80 Posode s pokončnimi ustji Sklede (sl. 81) Med keramičnim gradivom je skled malo, so pa raznolike. Tukaj opisane sklede so vse, ki smo jih našli med zajetnim keramičnim gradivom zgodnjebronastodobnih plasti. Najzanimivejša je odprta skleda s pokončnim ustjem in bradavicami na prehodu v trebuh (G270). Najdeni sta bili tudi dve odprti skledi z močno navzven usločenim ustjem (G274 in 323), od katerih je ena okrašena z vodoravnimi odtisi vrvice (G323). Zadnji trije odlomki predstavljajo odprte sklede, od katerih ima prva preprosto zaobljeno ustje (G454), druga okras odtisov prsta pod ustjem (G260), tretja pa pokončno ustje, ki je na zunanji strani konveksno odebeljeno (G227). 81 Tipi odprtih (1) in zaprtih skled (2) res 1 2 3 1 2 Od dveh zaprtih skled je ena majhna, kroglaste oblike z rahlo navzven izvihanim ustjem (G264), druga pa je na robu ustja okrašena z odtisi prsta (G259). Vse sklede so večinoma izdelane iz fine ali drobnozrnate gline (G264, 270, 274, 323 in 454) in žgane v redukcijski (G264, 274, 323 in 454), pa tudi nekontrolirani (G227) ter oksidacijski atmosferi (G270). Ostali keramični predmeti Med keramičnim gradivom so bili najdeni tudi cedilo (G460), noga posode (G298) in glinena zajemalka (G436). Okras na posodah Odtis vrvice (sl. 82, 83) Ta tekstilni način okraševanja se pojavlja na vratovih in ročajih posod. Čeprav je težko ločevati med odtisi prepletene vrvice (odtis prepleta dveh vrvic) in tistimi z navito vrvico (vrvica naj bi bila ovita okoli paličice ali druge vrvice), menimo, da gre med tukaj obravnavano keramiko za drugi način okraševanja. Med gradivom nismo zasledili niti enega primera pramenastega/litzenske-ga (preplet več vrvic) načina okraševanja. Izraz »litzenska« ali pramenasta keramika, ki ga je v literaturo uvedel K. Willvonse-der (1934, 38ss; 1937, 24), arheologi pogosto zmotno uporabljajo za posode z vrvičastim okrasom, pa vendar je treba razlikovati med pramenom (Litze) in posameznimi odtisi vrvice. Med ornamentalnimi motivi na naših posodah prevladujejo vodoravni odtisi vrvice na vratovih loncev in vrčev. Največkrat potekajo v več linijah po celotni površini vratov, tudi do 15 vzporednih črt okoli celotnega oboda (npr. G290, 304, 322, 324, 329, 333, 407 idr.). Ti odtisi so lahko izvedeni z zelo tanko (npr. G314, 361, 430, 448 idr.) ali precej debelo vrvico (G278, 366, 367, 407 idr.). Pogosti so tudi cikcak motivi na vratovih, vedno pa se pojavljajo v kombinaciji z vodoravnimi linijami. Cikcak linija je večinoma dvojna, in sicer med vodoravnimi pasovi trojnih, četverih ali več linij (G349, 431, 432, 446 in 459). Le en odlomek je okrašen z enojnimi cikcak črtami, med katerimi so posamezne vodoravne črte (G350). 83 Odtisi vrvice na ročajih 82 Odtisi vrvice na vratovih posod 84 Ostali okrasi: odtisi nohta in prsta (1), barbotin (1), vbodi, brazdasti vrezi in vrezi (2), metličenje/glavničenje (3), rebro in bradavici (4)) ¥ v v Vrezi (sl. 84) Okraševanje z vrezovanjem ni pogosto. Z dvojno črto na največjem obodu je okrašen odlomek pitosa (G438). Poleg tega je še nekaj odlomkov, ki so okrašeni z vodoravnimi vrezi v kombinaciji z vbodi (G241, 296, 297 in 461) ter brazdastimi vrezi in vbodi (G253 in 284). Glavničenje in metličenje (sl. 84) Glavničenje in metličenje sta zelo pogosta načina okraševanja, ki se pojavljata na loncih od ramena navzdol (G336-339 in 368) ali na trebuhu pitosov (G377 in 438). Treba je povedati, da je pogosto težko ločiti, ali je tovrstno ornamentiranje narejeno z glavniku podobnim predmetom ali s kakšnim drugim nazobčanim predmetom ali pa celo s posameznimi naključno razpršenimi vrezi (G237, 287, 309-313, 340-345, 347, 348, 433, 434). Apliciranje (sl. 84) Med okrašenimi posodami najdemo plastično rebro na stičišču vratu in ramena lonca (G409) ter bradavice (G242-245, 270, 288 in 410), od katerih je ena še dodatno modelirana z odtisom prsta (G268). Barbotin (sl. 84) Ta način okraševanja, pri katerem se je na površino posod nanašala z vodo razredčena poltekoča glina, zasledimo med obravnavanim keramičnim gradivom le redko (G251, 258 in 268). Primerjalna analiza keramike Kakor smo že prej omenili, se pri vrčih pojavljajo vodoravne linije na vratu v kombinaciji z navpičnimi odtisi vrvice na ročajih (G325, 363, 415 in 443), navpičnimi in vodoravnimi odtisi (G352) ter prečnimi odtisi vrvice na trakastih ročajih (G331 in 441). Prav tako je veliko samo odlomkov ročajev, ki so okrašeni z navpičnimi (G247, 354, 416, 418 in 442) in poševnimi linijami (G351, 355, 356 in 414) ter kombinacijo prečnih in navpičnih linij (G315, 413 in 440). Tukaj je treba omeniti tudi okras vrča s pasovi vodoravnih linij, med katerimi so tri linije odtisnjenih krogcev. Vse potekajo okoli celotnega oboda. Ročaj je okrašen z navpičnimi odtisi vrvice, vmes pa ima dve liniji krogcev (G327). Tudi ročaji pitosov so okrašeni z odtisi vrvice, in sicer z navpičnimi (G248), prečnimi (G300), kombinacijo obeh (G353, 357, 417, 419 in 439) ali poševnimi linijami (G299). Zanimiv je odlomek G249, ki ima edini odtise v levo navite vrvice. Inkrustacija Zapolnitev z belo maso ni pogosta, zelo verjetno pa je, da zaradi slabe ohranjenosti najdb ni ohranjena. Odlomek ustja vrča ima okras vodoravnih in dvojne cikcak linije, izvedenih z odtisom vrvice, zapolnjenih z inkrustacijo (G431). Odtisi prsta in nohta (sl. 84) Redek okras je odtis prsta ali nohta, ki se pojavlja na ustjih ali ob njih (G257-261 in 268). Naša keramika je najbolj podobna keramiki iz najdišč kulture Ki-sapostag in pramenaste keramike. Najbližjo analogijo našim vrčem z lijakastimi ustji, okrašenimi po celotni višini z vodoravnimi odtisi vrvice in običajno okrašenimi trakastimi ročaji (G324, 325, 331, 352, 363, 415, 430 in 441) najdemo na bližnjem najdišču Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin, Ti-efengraber 2001, Sl. 2), kjer je bilo odkritih več jam s podobnim gradivom, najbrž pa gre med njimi tudi za dve zemljanki (Guštin, Tiefengraber 2001, 108). Skoraj identičen vrč je bil odkrit na najdišču St. Salvator pri Friesachu na avstrijskem Koroškem (Marko-vić 2003, Sl. 3:1). Podobnega, dodatno okrašenega z navpičnimi odtisi vrvice na ročaju, najdemo tudi v Mariboru (Dular 1999, Sl. 2:4; Gabrovec 1983, 26; Pahič 1968, Sl. 2), s prečnimi odtisi na ročaju pa v jami Vindiji blizu Varaždina (Šimek 1975, T. I:2a-b). Vse naštete vrče avtorji uvrščajo med pramenasto keramiko. Podobne najdemo tudi na Madžarskem v Balatongyoroku (Torma 1972, 13:4), Ordacsehiju (Somogyi 2004, Abb. 6:3) in Vors-papkertu blizu Kis Balatona (»Malega Balatona«), kjer jih avtorica postavlja v kulturo Kisapostag, ki naj bi v Podonavju nasledila kulturo So-mogyvár-Vinkovci (Honti 1996, 47, Sl. 20). Naš vrč G327 ima tako na vratu kakor na ročaju poleg ravnih linij še trakove iz žigosanih krogcev, ki potekajo okoli celotnega oboda posode, trup pa je bikoničen. Na najdiščih kulture Kisapostag zasledimo podoben okras na takšnih vrčih, vendar so krogci oz. žigi največkrat v nizih. Po okrasu bi mu bil najbližji vrč iz groba v Dunaújvárosu na Madžarskem, na katerem linija krogcev prav tako poteka okoli celotnega oboda (Szathmári 1983, Abb. 47:1- 1 2 3 4 1a). Oblika vrča je identična, razlikuje se le po tem, da njegov ročaj poteka od roba ustja do zgornjega dela ramena. Szathmári jih imenuje prav tip »Kisapostag« (Szathmári 1983, 18s). Podobno narejeni krogci se pojavijo med snopi vodoravnih linij na ustju vrča iz Balatongyoroka (Torma 1972 , 9:11), vendar so v parih in v kombinaciji z dvojno cikcak linijo, poleg tega pa so zapolnjeni z inkrustacijo. Nekaj naših fragmentov s cikcak okrasom smo označili kot vrče (G350, 431, 432, 446 in 459). Podobno okrašene odlomke vratov vrčev najdemo na naselbini Balatongyorok (Torma 1972, Abb. 4:15, 6:16, in 17). Motivi cikcak linij so pogosti tudi na pitosih, uporabljenih kot žare iz grobov kulture Kisapostag (Szathmári 1983, Abb. 50:1-1a, 55:1-1a, 15-15a, 56:1-1a, 57:1 idr.). Motivi cikcak črt so znani iz vučedolske kulture, kulture Somogyvár-Vinkov-ci, kulture zvončastih čaš in različnih skupin vrvičaste keramike (Marković 2003, 124), zato gre bržkone za tradicijo, ki se ohrani do kulture Kisapostag. Primerjave z našimi lonci z lijakastimi ustji, okrašenimi z vodoravnimi linijami odtisov vrvice (npr. G290, 314, 365, 366, 427, 428, 445 in 450), najdemo na koliščih pri Igu (Korošec 1957, T. II:1-2), v naselbinski jami z najdišča Grabrovac pri Đakovu (Martinec 2003, T. III: 2-8, IV: 1-8), na najdiščih Čazma-Rađinac (Marković 2003, T. 4:1, 5, 7, 5:3, 6:1-3), Podgorač (Majnarić Pandžič 1977, Tab. 5:8, 6:1 in 7:4), Gradac-Pašnjak (Vinski Gasparini 1983, T. LXX:16), v jami Vin-dija (Šimek 1975, T. II: 13), Mačkovi spilji (Šimek 1975, T. III:4, 5, 8, 11) in Balatongyoroku (Torma 1972, Abb. 8:1-9, 11, 13, 14, 20 in 21). Vsa omenjena najdišča razen Balatongyoroka, ki spada v kulturo Kisapostag, so opredeljena v kulturo pramenaste keramike. Naše ustje G424 in ostenja G310, 313, 341 ter 433 verjetno pripadajo loncem z lijakastim ustjem in kroglastim trupom, ki so okrašeni z navpičnimi potegi glavnika, lahko od ramena navzdol, pa tudi na ustju (za primerjave glej: Marković 1994, T. 43:1, 8; Martinec 2003, T. IX: 1, 2, 6; Torma 1972, Abb. 6:31, 7:18). V Grabrov-cu na Hrvaškem so bili najdeni v jami, najverjetneje zemljanki, skupaj s pramenasto in južnopanonsko inkrustirano keramiko (Martinec 2003, 275ss). Marković (1994, 123, T. 43:1, 8) fragmenta postavlja med pramenasto keramiko, medtem ko gre pri Tormi za naselbino kulture Kisapostag (1972, 34ss). Loncem, okrašenim z glavničenjem od ramena navzdol (G335-339 in 368), najdemo zelo sorodne v Notranjih Goricah (Korošec 1957, T.VI:1-2) in Balatongyoroku (Torma 1972, Abb. 1-6), vendar nimajo tako izrazito lijakastega vratu kakor naši kosi (G335-337 in 339). Le en manjši ima ustje, ki močno presega največji obod posode (Torma 1972, 17). Podobnega najdemo tudi na najdišču Čazma-Rađinac (Marković 2003, T. 4: 9, 5:4), katerega gradivo Marković opredeljuje v protolicensko fazo (2003, 127). V Balatongyoroku sta bila najdena tudi manjši lonček in kroglasti lonec, podobna našim G329, 333 ter 408 (Torma 1972, Abb. 13:6 in 18). Lonci s pokončnim in stožčastim vratom so precej fragmentira-ni (G231, 256, 444, 447, 451 in 458). Najbolj so podobni loncem s streljaj oddaljenega najdišča Za Raščico pri Murski Soboti (San-kovič 2005, 52, T. 1:3, 4, 6:4, 5, 7:3, 5, 9:1 idr.). Podobni so najdeni tudi v Borzoncah na Madžarskem, kjer jih Bondárjeva opredeljuje kot shrambne lonce (Bondár 1995, 203, Fig. 13: H/7). Obe najdišči sodita v kulturo Somogyvár-Vinkovci. Dva naša (G256 in 444) sta okrašena z vodoravnimi linijami, narejenimi z odtisom vrvice. Na najdišču smo našli tudi nekaj odlomkov pitosov (G377 in 438). Pravo predstavo, kako naj bi bili ti pitosi videti, kažejo zelo do- bre analogije na zgodnjebronastodobnem grobišču kulture Kisapostag iz Dunaújvárosa, kjer so uporabljeni kot žare, vanje pa je pogosto položen še manjši vrč ali kakšna druga posoda ter bronasti predmeti (Szathmári 1983, 7ss). Trup imajo sodčast, na največjem obodu pa sta dva ali štirje ročaji. Ustje je lijakasto, velikokrat okrašeno z vodoravnimi in cikcak odtisi vrvice. Pod največjim obodom oz. na trebuhu, na katerem pogosto potekajo vodoravne ali valovite linije, so pogosto okrašeni z glavničastim ali metličastim okrasom (Szathmári 1983, Abb. 46:17, 48:4, 50:1, 8, 51:24, 54:10, 55:1, 15, 56:1, 57:1). Podobne najdemo še na drugih najdiščih na Madžarskem, to so Kisapostag, Kulcs, Ercsi-Sinate-lep. Dvoročajne najdemo v Balatonberényu, Balatonkeresztúr-ju, Fonyód-Bezsénypuszti, Ménfôcsanaku in Ordacsehiju (za Or-dacsehi glej: Somogyi 2004, 350, Abb. 7:1, 8:1, 9:6, 12:3; za ostala omenjena najdišča glej: Szathmári 1983, 19). Tudi med gradivom naselbine Balatongyorok bi lahko našli nekaj podobnih (Torma 1972, Abb. 5:10, 6:28, 9:19, 20, 11:1, 2). Vsa ta najdišča so opredeljena v kulturo Kisapostag. Somogyijeva biritualno grobišče Or-dacsehi pri Blatnem jezeru datira v 2. fazo te kulture (Somogyi 2004, 351). Večina skled nima dobrih primerjav med pramenasto ali Kisapostag keramiko. Vendar najdemo zelo podobne našima dvema skledama z močno usločenim ustjem (G274 in 323) v Balatongyoroku (Torma 1972, Abb. 12:8). Posebnost naše G323 je okras vodoravnih linij pod robom ustja. Na najdišču Grabrovac v Slavoniji na Hrvaškem so bili najdeni podobni odlomki, le da imajo okras značilen za panonsko inkrustirano keramiko (Martinec 2003, T. VII:2-9). Preprostemu ustju odprte sklede G454 je najti podobne na najdišču Za Raščico pri Krogu, vendar so v večini primerov okrašene (Sankovič 2005, 46s, T. 24:2 in 7). Naši skledi z bradavicama pod ustjem (G270) je sorodna na najdišču kulture Somogyvár-Vinkovci Szigetcsép na Madžarskem, le da ima prilepljeno bradavico še modelirano s prstom (Ecsedy 1988, Fig. 4:12). Skledica kroglaste oblike z rahlo navzven izviha-nim ustjem (G264) pa ima analogije v Grabrovcu (Martinec 2003, T. X:4-6). Odlomek G262 najbrž predstavlja posode valjaste (»cilindrične«) oblike, kakršne poznamo iz kulture Somogyvár-Vinkovci (za primerjavo glej: Bondár 1995, 206s, Fig. 16: P1 in P2; Garašanin 1983, Sl. 33:I/2). Ostali odlomki z ravnim pokončnim ostenjem (G258, 266-268) bi utegnili pripadati vrčem s pokončnimi vratovi, ki gladko prehajajo v ustje, od katerega je potekal od ramena dol trakast ročaj (Bondár 1995, 205ss, Fig. 16: B/4, KO/1-3 in K/1-2), ali pa kroglastim amforam z visokim prav tako pokončnim vratom (Bondár 1995, 205, Fig. 14: A/3). Med okrasom bi radi omenili še vtiskovanje, bodisi prsta ali nohta, ki se pojavlja na robovih ustij ali pod njimi (G257-261). Ta vrsta ornamenta je zelo pogosta v kulturi Somogyvár-Vinkovci, vendar pa se na tej keramiki nahaja večinoma pod robovi ustij ali na apliciranih rebrih. Z odtisi nohta ali prsta sta okrašena lonca in še nekaj odlomkov iz zgodnjebronastodobne jame iz Grabrov-ca na Hrvaškem, kjer sta nekako enakovredno zastopani licenska in panonska inkrustirana keramika (Martinec 2003, 275ss, T. IX: 78, X:2, 15, 18, 19), nekaj pa naj bi bilo tudi elementov kulture So-mogyvár-Vinkovci (glej opombo 7 pri Marković 2003, 127). Za primerjave ostenjem posod z vrezanim okrasom vzporednih črt z vmesnimi trakovi pik (G296, 297 in 461) nam ni treba daleč. Na Raščici se na različnih posodah pojavlja podoben motiv (San-kovič 2005, 38ss, pril. 21-22). Prav tako najdemo različne kombinacije vrezov, brazdastih vrezov in vbodov (primerjaj naše G241 in 284 s Sankovič 2005, T. 2:1, 12:7, 18:5, 26:4). Izpostavimo lahko odlomek ustja posode z brazdastimi vrezi in širokimi vbodi (G253), ki močno spominja na okras, kakršnega najdemo med gradivom panonske inkrustirane keramike (npr. Martinec 2003, T. VIII:10) Sklep Z zgoraj navedenimi analogijami smo hoteli pokazati kulturno pripadnost tukaj zajetega keramičnega materiala. Pri pregledu gradiva iz plasti smo ugotovili, da so posamezne oblike posod ter okrasi na njih prisotni v vseh plasteh, zato kaže, da pripadajo istemu kulturnemu fenomenu. Le plast 10 b vsebuje elemente, značilne za nekoliko starejšo kulturo Somogyvár-Vinkovci. Glavna značilnost večine posod, tako vrčev in loncev kakor tudi pitosov, je lijakasto ustje, ki je v veliko primerov okrašeno z vodoravnimi odtisi v tehniki navite vrvice, okras pa največkrat poteka po celotni višini vratu in okoli celotnega oboda. Marković (2003, 127s) pri svoji klasifikaciji najdišč s pramena-sto keramiko na severnem Hrvaškem postavlja pred stopnji A (1 in 2) in B t.i. protolicensko fazo, ki naj bi bila istočasna z zgodnjo in klasično stopnjo kulture Kisapostag. Ravno keramično gradivo protolicenske faze je najbolj podobno keramiki, opredeljeni v kulturo Kisapostag, hkrati pa je enako našim posodam, ki glede na večino kriterijev (prisotnost tehnike navite vrvice, odsotnost tehnike spletene vrvice, pogostejše metličenje) sodijo v to fazo. Zaradi odtisov več linij skupaj oz. pasov na vratu pa verjetno še v Markovićevo fazo klasične pramenaste keramike A-1 (Marković 2003, 128). Keramiko kulture Kisapostag z najdišča Balatongyorok je Torma na podlagi naselbinskih plasti razdelil na zgodnjo in pozno fazo (1972, 36). Naše gradivo ima večinoma značilnosti prve, ki jo definirajo metličenje na pitosih in loncih ter vrči z okrasom namotane niti, zasledimo pa lahko tudi nekaj elementov pozne faze (namesto metličenja navpične vzporedne črte) (Torma 1972, 36). Časovno bi navedene faze ustrezale koncu bronaste dobe A1 in prehodu v A2 (glej Marković 2003, 127-128; Torma 1972, 36). 14C datumi iz treh naših plasti (SE 010C, 311 in 340) te opredeljujejo v čas med 1900 in 1500 pr. n. št. (Obelić, tukaj str. 147), trajanje zgo-dnjebronastodobne poselitve na najdišču pa najverjetneje pomaknejo še na začetek stopnje Bd B1. Torej Markovićeva razdelitev na faze pri nas ni potrjena, saj se elementi, značilni za protolicensko fazo, pojavljajo še v času njegove stopnje B klasične pramenaste keramike, glavnih značilnosti faz A in B pa sploh ni (glej: Marković 2003, 128). Tudi Tormajeva razdelitev na starejšo in mlajšo stopnjo kulture Kisapostag je vprašljiva, saj elementi starejše stopnje na našem najdišču živijo še v mlajši čas, značilnosti mlajše faze se pa sploh ne pojavijo (glej: Torma 1972, 36). Kakor kažejo naše najdbe, v sklopu katerih se nahaja nekaj keramike v tradiciji Somogyvár-Vinkovci, prevladujejo pa vendarle tipi posod in predvsem ornamenti, ki so prisotni v kulturi Kisapostag, menimo, da lahko najdišče Pod Kotom-jug pripišemo prav temu kulturnemu fenomenu. Tipične pramenaste keramike, za katero je značilen okras vodoravnih ali valovitih pasov (valov-nica), na našem najdišču namreč ne zasledimo, je pa sorodnost oblik posodja med kulturama nedvomna. Začetke poselitve na območju našega najdišča bi torej lahko umestili že v Bd A1 (elementi kulture Somogyvár-Vinkovci), dosti intenzivnejša pa je bila proti koncu stopnje A1 in v A2 (elementi kulture Kisapostag), možno pa je, da je trajala še v zgodnje obdobje Bd B1. Ker je naše gradivo večinoma enotno, menimo, da govori v prid obstoju samostojne kulture Kisapostag. Na manj kakor 2 km oddaljenem najdišču Za Raščico je bila odkrita naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci, ki je bila v Prek-murju predhodnica kulture Kisapostag na prelomu 3. v 2. tisočletje pr. n. št. in kaže na kontinuiteto bivanja na tem prostoru od začetka zgodnje bronaste dobe. Na trasi avtoceste na južni murskosoboški obvoznici so bili najdeni prvi ostanki zgodnje-bronastodobne poselitve s keramiko z vrvičastim okrasom v Pre-kmurju. Poleg najdišča Pod Kotom-jug sta proti vzhodu še dve s podobnim materialom. Bližje so Kotare (Kotare - baza in Kotare - krogi) (Kerman 2003, 160-162), malo naprej pa še Nova tabla (Guštin/Tiefengraber 2001, 107-116; Guštin 2005, 85-98), do katere je le okoli 3 km zračne razdalje. Vsa najdišča so naselbinskega tipa, zato lahko sklepamo, da je bilo ožje območje južno od Murske Sobote v zgodnji bronasti dobi precej gosto poseljeno z manjšimi zaselki. Rezultati 14C analiz vzorcev oglja Bogomil Obelić Rezultati analize 14C vzorcev iz serije Krog, Pod Kotom-jug pri Krogu so navedeni v spodnji tabeli. 85 - 90 Br./šifra IRB Naziv vzorca 14C starost (BP) Razpon kalibracije (% verjetnost) Z-3170 #1 Sektor V, kv.52, SE 120, PPN 86 #2 Sektor IV. kv. 12, SE 36, PPN 3 18300±400 BC 20,400 - 19,100 (68.2%) Z-3172 #3 Sektor I, kv.78, SE 010 - - Z-3173 #4 Sektor I, kv.78, SE 010c 3330±110 BC 1750 - 1490 BC (66.0%) Z-3174 #5 Sektor III, kv.60, SE 010b 4290±140 BC 3100 - 2830BC (43.5%) BC 2820 - 2660 (22.9%) Z-3175 #6 Sektor II, kv.20, SE 311 3455±105 BC 1890 - 1620 (67.2)%) Z-3176 #7 Sektor II, kv.21, SE 340 3280±85 BC 1690 - 1490 (59.9%) BC 1480 - 1450 (8.2%) 14C starost (BP): Absolutna starost v letih je računana od 1950. leta, z napako 1a in konvencijo o razpolovni dobi radioaktivnega ogljika 14C, ki znaša 5570 let. Kalibrirana vrednost meritev Je podana v letih (AD/BC). Zanesljivost datacije Je podana v okviru napake 1a (v %), določena na podlagi dendrokronološke korekcije po Stuiver/Reimer (1986) in Bronk Ramsey (1995). V tabeli so navedene verjetnosti, višje od 5%. Razpon kalibracije: Kamnita orodja Boris Kavur Upoštevajoč zbiralsko dejavnost posameznikov v 19. stoletju lahko ugotovimo, da je na področju vzhodne Slovenije najstarejše arheološko zanimanje za prazgodovino posvečeno kamnitim orodjem - natančneje kamnitim sekiram, medtem ko so bila orodja iz odbitkov v vsej zgodovini dokaj zanemarjena oziroma šele dokaj kasno, z začetkom prvih sistematičnih raziskav prepoznana kot pomembna. Šele Marija Lubšina-Tušek je v svojo ti-pološko razvrstitev kamnitega orodja v severovzhodni Sloveniji uvrstila pod kategorijo I. klesano orodje, ki ga je razdelila na rezilca ter nožičke, konice in strgala (Lubšina-Tušek 1993, 42). Ta kategorija je delovala predvsem kot dodatek in ni imela v obsežni razpravi avtorice nobene analitične vrednosti - ni bila vključena v razpravo o tipoloških spremembah in kronologiji, čeprav je vsebovala orodja, ki so izhajala z najdišč oziroma so bila ti-pološko opredeljiva za obdobja od mlajše kamene dobe (pozna Lengyelska kultura) do starejše bakrene dobe. Gre za dediščino specifične situacije raziskovalne usmeritve arheologije v vzhodni Sloveniji, kjer je bila pozornost usmerjena k 150-letni tradiciji zbiranja glajenih orodij, orodja iz odbitkov pa niso bila prepoznana oziroma so na omenjenem območju zelo redka. Tako je v preteklosti najdišča in izrabo prostora določala prekomerna zastopanost celih in prevrtanih sekir - elementov, ki so bili na prvi pogled prepoznavni (Kavur 2006, 374s). Sondažne in šele veliko kasneje izvedene sistematične raziskave prazgodovinskih najdišč pa so bistveno spremenile sliko, saj se je izkazalo, da na sodobno raziskanih najdiščih prevladujejo močno fragmentirana glajena orodja, prav tako pa se je povišal tudi delež odkritih orodij iz odbitkov. Še vedno pa je pri količini kamnitih orodij v vzhodni Sloveniji opazno, da imajo najdišča ob Dravi več kamenih orodij oziroma celo delavnice za izdelovanje orodij (Ptujski grad in Ormož - Škoršičev vrt sekire ter Hardek in Hajndl orodja iz odbitkov) (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, 164ss; To-manič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006b, 182ss) oddaljena najdišča v osrednjih Slovenskih Goricah pa imajo veliko manj kamnitih orodij, orodja so intenzivneje vzdrževana (Kavur/Tomaž/Mileusnić 2006, 127). Situacija je v Prekmurju nekoliko drugačna, ker Mura ne nosi veliko ustreznih prodnikov za izdelavo orodij. Na drugi strani pa se ob severozahodnem delu Blatnega jezera nahajajo viri kvalitetnih radiolaritov, ki so bili od srednje mlajše kamene dobe predmet intenzivnega trgovanja na dolge razdalje. Pri nas najdemo radiolarite tipa Szentgál na vseh najdiščih iz mlajše kamene in bakrene dobe v Prekmurju in vse do Ptuja oziroma Podravja (najdišče Srednješolski center - informacija Marija Lubšina-Tušek). Seveda je spremenjena slika sestava inventarjev kamenih orodij predvsem posledica velikih sistematičnih raziskav, ki so jih povzročili gradbeni projekti izgradnje avtocestnega omrežja. Kljub povečanju obsega del se je prav zaradi izboljšanja metodologije terenskega dela, ki sedaj vsebuje vsaj delno, če že ne v posa- meznih primerih celotno spiranje sedimentov iz pomembnejših arheoloških struktur, povečalo tudi število manjših najdb, med njimi še posebno odlomkov kamnitih orodij. Tako imamo danes na voljo spekter kamnitih orodij, ki so bila odkrita na najdiščih od mlajše kamene dobe pa vse od starejše železne dobe - posledično lahko zaradi veliko daljšega obdobja opazovanja ter tudi veliko večje količine gradiva določimo v posameznih obdobjih tehnološke in tipološke razvojne trende izrabe in obdelave kamenih orodij. Ključno vlogo pri poznavanju uporabe kamenih orodij na mlajših najdiščih na področju Prekmurja igrajo danes tri najdišča - Za Raščico in Pod Kotom-jug pri Krogu ter Pince pri Lendavi. Na prvem, kjer najstarejšo poselitev lahko uvrstimo na konec bakrene in na začetek bronaste dobe, je bilo odkrito veliko število odbitkov iz grobozrnatega roženca, ki ilustrira strategije reševanja pomanjkanja kvalitetnih surovin v pokrajini (informacija Irena Šavel). V Pincah je bila odkrita večja količina odbitkov ter nekoliko zunaj naselbine s konca srednje in začetka starejše bronaste dobe tudi koncentracija jeder radiolarita tipa Szentgál, izvirajočega s področja zahodno od severnega dela Blatnega jezera (informacija Branko Kerman), ki priča o trgovini na dolge razdalje s kamnitimi surovinami tudi v obdobju bronaste dobe. Na najdišču Pod Kotom-jug je bilo odkritih 47 kamnitih orodij iz dveh časovnih obdobij. Nekaj orodij je bilo odkritih v sre-dnjebakrenodobnih grobovih, večina pa izvira iz struktur in plasti iz starejše bronaste dobe. Zbirka orodij je pomembna, ker nam grobni pridatki dodatno osvetljujejo postopke obravnave trupel pokojnikov ter načine pokopavanja in pogrebno obredje v bakreni dobi, najdbe orodij iz bronaste dobe pa nam nudijo vpogled v izbiro surovin, obdelave in uporabe kamenih orodij v obdobju, ko so pomembno vlogo v materialni kulturi začela prevzemati kovinska orodja. V tem obdobju lahko dobro opazujemo spremembe tehničnih postopkov izdelovanja in obdelovanja kamenih orodij - na eni strani so postala manj pomembna in uporabljana zgolj za dela, ki so potrebovala manj zahtevno izdelana orodja, na drugi strani pa so takrat izdelovali in uporabljali redke kamnite predmete, ki so zaradi svoje tehnične dovršenosti igrali vlogo reprezentativnih predmetov. Zanimivost predstavljajo trije odbitki, odkriti na najdišču. Izvirajo iz ženskega groba 170, kjer je bila s pridatki ovčjih kosti pokopana od 25 do 40 let stara ženska (Šavel 2003, 181; Šavel 2004, 46; Šavel 2005, 53). Vsi odbitki, klinica, odlomek klinice in odlomek odbitka (G203-205), so bili izpostavljeni visoki temperaturi. Predmeti niso bili sežgani, ampak segreti do stopnje, ko je prišlo do popolne posteklenelosti surovine. Za ilustracijo lahko navedemo, da pride do posteklenelosti silikatnih materialov v glini pri temperaturi, višji od 900 do 950 stopinj Celzija (Horvat 1999, 51), za posteklenelost nekaj gramov težkega kosa kremena pa je potrebna najmanj nekaj sto stopinj višja temperatura oziroma po mnenju nekaterih strokovnjakov temperatura, višja od 1.500 stopinj Celzija (informacija prof. dr. Bruno Fabbri, ISTEC-CNR Faenza). Podatek je pomemben, ker izpostavlja vprašanje tehnologije v obdobju bakrene dobe. Za doseg take temperature je potrebna uporaba peči z dodajanjem zraka, po možnosti kurjena z ogljem. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da gre za obdobje srednje bakrene dobe oziroma za obdobje, ko metalurške peči kljub vsemu niso dosegale take temperature. Če bi domnevali, da so bili predmeti sežgani skupaj s pokojnikom, se moramo predvsem zavedati, da navadna grmada ne more ustvariti dovolj visokih temperatur za posteklenitev kremena oziroma da takšna temperatura ne bi pustila nobenih drugih ostankov od pokojnika in pridatkov. Podatek je pomemben, ker kaže na problematiko manipulacije z grobnimi pridatki. Domnevamo lahko, da gre za predmete, ki so bili sežgani na drugačen način kakor pokojnik ter posebej pridani k pokojniku pred sežigom ali kasneje v grob. Na drugi strani pa proces prilaganja v grob oziroma sežiga pokojnikov ilustrira odbitek kline (G13), priložen v grobu 11 (Šavel 2003, 17, Sl. 8). Gre za odlomek kline, ki je bil prav tako izpostavljen visoki temperaturi. V nasprotju z zgoraj omenjenimi je bil zgolj sežgan, kar pomeni poškodovan na način, ki bi ga omogočal sežig s pokojnikom na grmadi. To dejstvo nam dodatno nudi vpogled v proces upepelitve. V tem primeru so pokojnike očitno sežiga-li skupaj z njihovo osebno opremo, ki je vsebovala tudi kamnita orodja, ter vso žganino z ostanki orodij vred položili v žaro. Drugo skupino na najdišču odkritih kamenih orodij tvori skupina 43 izdelkov, izvirajočih iz različnih kontekstov zgodnjebronasto-dobne naselbine. Zaradi majhnega števila odkritih predmetov v različnih kontekstih jih v okviru predstavitve lahko tipološko obravnavamo zgolj skupaj kot skupino najdb iz iste naselbine. Natančnejši tehnološki opis skupka pa je natančnejši na podlagi 27 odbitkov iz jame SE 336 (G379-405). Za opis orodnih tipov in tehnoloških kategorij so bile uporabljene osnove, ki so bile že večkrat uporabljene za opisovanje mlajškamenodobnih in sta-rejšebakrenodobnih kamenih orodij in v celoti zadostujejo tudi potrebam analiziranih orodij (Kavur 2005, 132s). Med 43 odbitki je bilo mogoče opredeliti kar 13 tipološko določljivih obdelanih orodij - dva retuširana odbitka (G397 in 399), re-tuširano jedro (G398), odbitek z drobtinčasto retušo (G400), štiri strgala (G226, 317, 401 in 463), odlomek puščične konice (G403), jedro (G272), okrcan odbitek (G2/3), nazobčan odbitek (G321) in vbadalo (G435). Izdelava in vzdrževanje orodij kažeta predvsem na dokaj nizek nivo tehnične spretnosti izdelovalcev in na pomanjkanje kvalitetne surovine. Najbolje to ilustrira dejstvo, da ni bilo na najdišču v bakrenodobnih strukturah odkrito nobeno orodje, izdelano na klini. Odkrita je bila zgolj ena sama klina, ki ni bila dodatno obdelana (G271). Večina odbitkov, ki so bili dodatno obdelani v orodja, kaže obdelavo, ki je bolj značilna za vzdrževanje kakor pa namensko preoblikovanje oblike orodij. Edini odbitek z drobtinčasto retušo (G400) je manjši odbitek, kjer je retuša najverjetneje nastala kot posledica uporabe najdaljšega ostrega roba odbitka. Ko je zaradi uporabe rob otopel, ga je uporabnik minimalno retuširal, nato pa zavrgel, saj majhen odbitek ni omogočal intenzivnejšega retuširanja. Podobno strategijo uporabe in obdelave prikazujejo tudi retu-širan odbitek in strgala. Prvi (G399) ne kaže namenskega preoblikovanja delovnega roba, ampak zgolj retuširanje vseh daljših stranic odbitka do stopnje, ko je še bila mogoča izdelava ostrega roba - za stopnjevanje učinka je izdelovalec delovne robove re- tuširal izmenično, ko pa nadaljnja naostritev ni bila več možna, je odbitek zavrgel. Podobno situacijo prikazujejo tudi vsa strgala. Izjema je strgalo (G226 iz plasti SE 9), ki je edino enostransko retuširano. Vendar stopnjevita školjkovita retuša tudi tu kaže na dolgotrajen proces vzdrževanja oziroma na večkratno ponovno naostritev delovnega roba. Ostala strgala (G317, 401 in 463) so pravzaprav izdelana na dokončno izrabljenih jedrih - jedra so stanjšana do te mere, da se z bifacialnim retuširanjem predelajo v strgala. Dokončno reduciranje jeder pa prikazujeta tudi okrcan odbitek (G273) in okrcano jedro (G272). Prvi predstavlja odbitek, od katerega so poskušali odbiti nekaj odbitkov, vendar se je udarna površina začela drobiti - očitno so ga z distalnim delom naslonili na trdo površino, zato je bil zaradi povratne sile zdrobljen tudi zadnji. Jedro pa so poskušali odbijati do stopnje, ko se je udarna površina popolnoma zdrobila. Oboje priča tako o slabi tehnični usposobljenosti izdelovalca kakor tudi o obupnih poskusih, da bi iz skoraj neuporabnih ostankov surovine pridobili čim večje število odbitkov. Izjemo v orodnem zbiru predstavljata vbadalo in odlomek puščične konice. Vbadala (kat. 45) predstavljajo v mlajših prazgodovinskih obdobjih dokaj redko orodje, ki se je uporabljalo predvsem kot dleto za obdelavo lesa in kosti. Zanimiv pa je od-lomljen distalni del bifacialno retuširane puščične konice - gre za edini predmet, ki kaže visoko tehnološko spretnost izdelovalcev. Zanimiv pa je predvsem zato, ker gre za odlomek puščice, ki ob poškodbi navadno manjka. Podobni prelomi so pogosti v primerih, ko puščica zgreši cilj in se zaradi poškodbe odlomi distalni del - takrat jih izdelovalci prinesejo nazaj v naselje in tam zamenjajo poškodovano konico. V naselju vstavijo novo konico in zavržejo poškodovani proksimalni del. V primeru najišča Pod Kotom-jug pa imamo ohranjen distalni del - to je del, za katerega lahko domnevamo, da se je odlomil, ko je puščica zadela cilj in nekaj trdega. Ko je bila puščica izpuljena, je del konice ostal v plenu ter se z njim vrnil na najdišče. Največ pa nam o strategijah izdelave in porabe kamnitih orodij povejo najdbe iz zaprtih kontekstov - 27 predmetov, to je skoraj 60% vseh kamnitih najdb na najdišču, izvira iz jame SE 336. Odkriti so bili 2 jedri, 2 odbitka iz grobozrnatega kremena in 23 odbitkov iz drobnozrnatih kamnin. Zgolj 5 odbitkov je bilo dodatno obdelanih (G397-400 in 403), kar pomeni, da je z 18,5% odstotek obdelanih orodij v jami nekoliko manjši kakor na celotnem najdišču. Vendar pa je treba opozoriti, da gre za odstotek, ki je za kamenodobna najdišča kljub vsemu normalen, če že ne visok za; prav tako pa je v natančneje izkopanih jamah, kjer so odkriti tudi manjši odlomki odbitkov, odstotek obdelanih orodij posledično manjši od celotnih najdišč, kjer se navadno zbirajo predvsem večji odbitki, ki so pravilom večkrat obdelani. Stanje obdelanosti pa lahko razumemo tudi kot posledico tehnološkega znanja uporabnikov na eni ter dostopnosti za izdelavo orodij primerne surovine na drugi strani. Oba dejavnika nam ilustrira pregled ohranjenih talonov odbitkov. Talon je udarna površina, na katero je bila nanešena sila, ki je povzročila, da se je odbitek ločil od jedra. Eden izmed vidikov tehnološkega znanja sta zagotovo predpriprava in oblikovanje jedra, ki določa obliko kasnejšega odbitka, in del tega je tudi priprava talona. Talon je bilo mogoče določiti na zgolj 17 odbitkih, pri čemer je pri 12 pripravljen retuširan (70.5%), pri 5 pa je pokrit s korteksom (29,5%). To dejstvo bi lahko razlagali kot dokaj nizko stopnjo priprave jedra, ki je posledica slabega tehnološkega znanja oziroma nizke tehnične spretnosti izdelovalca, zavedati pa se moramo, da je prav tako posledica slabe dostopnosti ustreznih surovin. V našem primeru gre očitno za kombinacijo obeh dejstev - že pregled izdelave odbitkov ter obdelave kamenih orodij nam kaže na nizko raven tehnološkega znanja in tehnične spretnosti izdelovalcev v obdobju po koncu kamene dobe, ko so kamnita orodja v večini primerov, kamor sodijo tudi naše najdbe, igrala zgolj marginalno vlogo dopolnitve materialne kulture. Na drugi strani pa gre tudi za posledico slabe dostopnosti surovine - edini prodniki drobnozrnatih kamnin, ki so bili dostopni v pleistocenskih prodnih zasipih Mure in Drave, so bili zgolj manjših dimenzij in že zaradi svoje velikosti niso dovoljevali kompleksnejše obdelave. Stanje razlomljenosti odkritih odbitkov ter razmerje do velikosti lahko pojasnimo z nekaj primerjavami. Znotraj zbira je bilo mogoče opazovati stanje ohranjenosti zgolj na 23 odbitkih - odbitka G404 in 405 sta bila zaradi svoje surovinske lastnosti umaknjena iz obdelave. Odkritih je bilo 16 celih (69,5%) in 7 odlomkov odbitkov (30,5%). Izmed celih sta bila retuširana zgolj dva odbitka (G397 in 400), od odlomkov pa kar trije (G398, 399 in 403), kar pomeni, da je bilo retuširanih 12,5% celih in 42,8% odlomkov odbitkov. Posledično med obdelanimi odbitki prevladujejo odlomki, kar pomeni, da lahko fragmentacijo orodij pojasnimo pot posledico uporabe obremenitve orodij pri uporabi. Da je videz orodij zbira posledica izbora izdelovalcev, pričajo tudi povprečne velikosti odbitkov - če primerjamo povprečne merske vrednosti dolžine, širine in debeline celih in odlomkov odbitkov, se pokaže, da so odlomki odbitkov v povprečju daljši in širši, vendar tanjši od celih odbitkov. Kaže, da so bili odlomljeni odbitki večji in širši, vendar tanjši. Domnevamo lahko, da so za uporabo izbirali večje odbitke, vendar je kritični dejavnik, ki določa vzdržljivost pri uporabi, debelina odbitka in tanjši so popustili prej. Tako lahko postavimo hipotezo o vzrokih za fragmentacijo odbitkov: poglavitni vzrok je zagotovo izbira za nadaljnjo uporabo. To dokazuje tako višji odstotek obdelave odlomljenih odbitkov kakor tudi dejstvo, da so odlomljeni odbitki povprečno večji in širši, vendar tanjši. Sklep V obdobju srednje bakrene dobe je na področju sedanje Slovenije prišlo do sprememb v tehnologijah obdelave kamenih orodij - pojavilo se je čedalje večje število bifacialno obdelanih orodij. Na eni strani gre za nadaljevanje tradicije bifacialne obdelave, ki smo jo od konca mlajše kamene dobe lahko spremljali pri izdelavi puščic, na drugi pa verjetno za posledico intenzivnejšega vzdrževanja orodij. To zadnje se je skupaj z najstarejšimi okrca-nimi orodji, ki so v resnici do konca izrabljena jedra kvalitetnih surovin, pojavilo v obdobju starejše in srednje bakrene dobe, ko se zdi, da je priliv kvalitetnejših surovin v osrednji in vzhodni Sloveniji ugasnil in je prišlo do krize vzdrževanja orodij. Kakor da so bile z razpadom lengyelske kulture na manjše skupine prekinjene trgovske zveze na dolge razdalje in se je posledično intenzivirala izraba lokalnih virov. Tako je bila bifacialna in velikokrat tudi ploskovita obdelava orodij v vzhodni Sloveniji v resnici poskus čim daljšega vzdrževanja orodij in ne toliko stilske-ga hotenja. Na drugi strani pa so se ob koncu bakrene dobe in vse v starejšo bronasto dobo v osrednji in zahodni Sloveniji pojavila bifacialno obdelana orodja iz kvalitetnih, iz severne Italije izvirajočih surovin. Na tem področju so bile surovine iz tega območja prisotne že vsaj v srednji bakreni dobi, če ne že ob koncu mlajše kamene dobe (Guštin/Tomaž/Kavur 2005, 59). Kasneje pa so začeli s trgovino prihajati gotovi izdelki; to so bili tehnološko zahtevno izdelani statusni predmeti, ki so bili zamenjava za prve sočasne metalurške izdelke - na najdiščih Ljubljanskega barja so bila odkrita številna bifacialno ploskovito retuširana bodala (Notranje Gorice, kolišča ob Igu, Maharski prekop) (Harej 1976, T. 6, 1; T. 8, 9; Bre-gant 1996, 37). Žal pa do nedavnega ni bilo znanih primerov z območja med osrednjo Slovenijo in Moravsko (Kopacz 2001, 120). Vzhodna Slovenija je vselej predstavljala območje, kjer so bile kvalitetne surovine za izdelavo kamenih orodij redke, kar je bila posledica lokalne geološke danosti. V primeru orodnega zbira z najdišča Pod Kotom-jug lahko poleg dejavnikov, ki so oblikovali vse orodne zbire v regiji, prvič v Sloveniji opazujemo spremembo v strategijah pridobivanja surovin iz obdobja, ko so razpadla obsežna omrežja stikov in ko so se spremenile tehnologije izdelave polizdelkov, ko so nehali izdelovati kline in se je začela izdelava bifacialno obdelanih orodij - spremembo, ki jo nekateri avtorji poimenujejo »revolucija« v izdelovanju orodij ob koncu bakrene dobe (Kopacz/Šebela 2000, 276). Opazujemo lahko, kako so lokalne skupnosti problem neustreznih in redkih surovin za izdelavo kamenih orodij v mlajših obdobjih bakrene in bronaste dobe v Prekmurju reševale z uporabo dveh strategij, ki so ju dopolnjevali z intenzivnim vzdrževanjem bolje obdelanih orodij iz redkih dostopnih ali prinesenih kvalitetnih surovin: - z izrabo manjših dostopnih prodnikov kvalitetnih surovin, ki pa zaradi velikosti niso omogočali kompleksnejše in natančnejše izrabe surovin in natančnejše izdelave orodij (Pod Kotom-jug); - z izrabo večjih prodnikov manj kvalitetnih surovin, ki zaradi fizičnih lastnosti niso omogočali kompleksnejše in natančnejše izrabe surovin in natančnejše izdelave orodij (Za Raščico). Tako nam najdišče Pod Kotom-jug dopolnjuje poznavanje uporabe kamenih orodij v obdobju bakrene in zgodnje bronaste dobe, hkrati pa nam omogoča rekonstrukcijo nekaterih ekonomskih in tehnoloških procesov v tem obdobju. Prikazuje, da so bile skupnosti, ki so izdelovale in uporabljale podobna orodja, v tem obdobju dokaj omejeno logistično mobilne oziroma niso bile vključene v širša omrežja blagovnih menjav. Manko so dopolnjevale z izkoriščanjem manj kvalitetnih lokalnih virov, ki pa niso dopuščali tehnično bolj kompleksnih procesov priprave jeder, izdelave polizdelkov in orodij ter njihovega vzdrževanja. Poznobronastodobni depo Mojca Jereb Opis najdbe Ob zahodnem kontrolnem profilu v sektorju I, kv. 76/77 na najdišču Pod Kotom-jug je v sivi peščeni ilovici na površini približno 10 m2 in v globini 60 cm ležalo 54 bronastih predmetov (165.S_R, 166.S_F). SE 299, v kateri so ležali predmeti, se po barvi, sestavi in konsistenci ne razlikuje od geološke osnove in tudi vkopa skorajda ni bilo mogoče zaslediti. Zato sklepamo, da so bili predmeti odloženi hkrati in je bila jama v kratkem času ponovno zasuta. Sledi takšnih vkopov so v naplavinskih peščenih prsteh prekmurske ravnice velikokrat zelo slabo vidne. Večina predmetov je ležala skupaj, nekateri pa so bili najverjetneje naknadno dislocirani, morda zaradi delovanja vode, saj so ležali na poplavnem področju. Glede na sestavo najdbe gre za depojsko najdbo, kakršne so značilne za srednjeevropski prostor v času pozne bronaste dobe. Ker depo vsebuje več kakor 10 različnih bronastih predmetov, sodi po klasifikaciji P. Turka in P. Čerčeta med večje depoje mešane sestave (Čerče/Turk 1996, 18). V depoju sta dva fragmenta plavutastih sekir (G464, 465), fragment rezila meča (G466), fragment orodja s konico (G467), 28 fragmentov jezičastoročajnih srpov (G468-495), dva fragmenta nedoločljivih bronastih predmetov (G496, 497), fragment bronastega kalupa (G498) in liv-ni zatič (G499) ter 18 kosov surovcev (G500-517); skupaj tehtajo 2281 g. Od večine ostalih večjih depojev mešane sestave na prostoru današnje Slovenije se depo z najdišča Pod Kotom-jug razlikuje po tem, da ne vsebuje nakitnih predmetov. Vsi predmeti v obravnavanem depoju so fragmentirani, kar je na slovenskem prostoru prav tako izjemen primer. Nekaj fragmentov je tudi deformiranih (G473, 482, 484, 488). Tipološka opredelitev predmetov Značilnost, ki je skupna vsem predmetom iz depoja Pod Kotom-jug, je fragmentiranost, zato jih je tudi težko uvrstiti v določen tip. Kljub temu bomo poskušali predmete, ki so opisani v katalogu, na tem mestu kolikor mogoče natančno opredeliti. Fragmenta sekir pripadata dvema različnima tipoma plavutastih sekir. Prvi fragment (G464) pripada vitki plavutasti sekiri z nekoliko proti vrhu pomaknjenimi plavutmi; ima srednji presek čez plavuti in oglato teme s široko plitvo izjedo. Drugi fragment (G465) kaže nekatere značilnosti, ki so precej manj pogoste. To so fasetirane plavuti in sedlasta razširitev na prehodu ter razširitev lista pri rezilu. Fragment bronastega meča (G466) predstavlja delček rezila s širokim sredinskim rebrom. Kot tak je premajhen, da bi ga bilo mogoče pripisati določenemu tipu meča. Prav tako je težko ugotoviti, kateremu predmetu je pripadal fragment bronaste konice (G467), najverjetneje je šlo za bronasto šilo. Tudi večina fragmentov bronastih srpov je premajhna, da bi jih lahko uvrstili med znane tipe srpov (G477-495). Pri ostalih (G468-476) je ohranjen prehod rezila v jezičasti ročaj. Gre torej za jezičastoročajne srpe, prehod iz rezila v ročaj pa je pri vseh le rahlo poudarjen; vsi imajo na ročaju dve gladki rebri, ki prehajata v hrbtno in ojačitveno rebro na rezilu. Ločimo jih lahko v dve skupini: srpi prve skupine imajo na ročaju še tretje navpično rebro (G473-475), srpi druge skupine pa tega rebra nimajo, imajo pa luknjo za pritrjevanje (G468-472, 476). Sredinsko rebro na ročaju se v dveh primerih v višini trna razcepi v obliki črke Y (G473, 475), enkrat pa se pri trnu združi s hrbtnim (G474). Srpi brez sredinskega rebra pa se med seboj ločijo glede na krajša prečna rebra. Najbolje ohranjena sta srpa s po tremi prečnimi rebri, ki se pri trnu združijo (G468, 469), dva srpa imata pri trnu le eno poševno prečno rebro (G470, 471), dva pa takšnih reber nimata (G472, 476). Menimo, da so prečna rebra na fragmentih G468, G469 in G471 posledica zarez na kalupu, ki so omogočale boljši pretok staljene kovine pri ulivanju. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je bilo mesto ulivanja pri trnu. Luknja za pritrjevanje je dobro vidna na fragmentih G468, G471 in G476; sklepamo, da sta jo imela tudi srpa G469 in G472. Drugi fragmenti srpov predstavljajo dele rezila (G477-495). Večinoma gre za rezila s hrbtnim in ojačitvenim rebrom (G477-483), ki se, kakor vidimo na fragmentu G490, združita v eno. Na nekaterih fragmentih je ohranjeno le hrbtno rebro (G484-488, 491-494). Bronast fragment (G498) je verjetno del zaprtega bronastega kalupa, kakršnega poznamo iz depoja Šempeter (Teržan 1995, T. 135:48). S številko G499 je označen livni zatič. To je kos bronaste zlitine, ki nastane pri ulivanju brona v kalup in predstavlja odpadni material. Fragment G497je morda del rezila, vendar je zelo majhen in netipičen, prav tako fragment G496. Tudi fragmenti surovcev so majhni in netipični (G500-517), vendar je očitno, da gre za dele razkosane pogače. Primerjalna analiza Kakor smo že omenili, lahko depo iz najdišča Pod Kotom-jug opredelimo kot večji depo mešane sestave. P. Turk je pokazal, da večina podobnih depojev sodi v horizont II oziroma Ha A (po Muller -Karpeju). Pojavljajo se tudi še pozneje, vendar našega depoja ni mogoče zanesljivo umestiti v mlajši čas, saj predmeti nimajo značilnosti, kakršne so visoko stoječe plavuti pri plavuta-stih sekirah in izrazito podkvasta oblika pri srpih, prav tako depo ne vsebuje elementov noše in nakita, niti kladivastih ingotov, ki so značilni za horizont III po P. Turku (1996, 112-114). Kljub fragmentiranosti predmetov nam je v depoju Pod Kotom-jug uspelo ločiti dva tipa srpov. Analogije za srpe s sredinskim rebrom najdemo v različnih depojih s področja današnje Slovenije. Srpi z rebrom v obliki črke Y se pojavijo v depojih Čermožišče (Ter-žan 1995, T. 46:49), Črmošnjice (Teržan 1995, T. 55:34, 35), Debeli Vrh (Teržan 1995, T. 65:53), Hočko Pohorje (Teržan 1995, T. 76:43), Jurka vas (Teržan 1995, T. 90:29) in Udje (Teržan 1995, T. 137:27, 28), srp z rebrom, ki se priključi hrbtnemu, pa v depoju Črmošnjice (Teržan 1995, T. 55:39). Vsi našteti depoji so datirani v horizont II po P. Turku (1996, 108). Tudi na prostoru severne Hrvaške najdemo precej primerjav za jezičastoročajne srpe s sredinskim rebrom na ročaju. Pogostejši so srpi, pri katerih se sredinsko rebro razcepi v obliki črke Y (Vin-ski-Gasparini 1973, T. 29:6, 41:5, 47:9, 63:9, 65:6, 68:2, 75B:1, 2, 5, 76:28, 80:1, 2, 81A:1), pojavljajo pa se tudi srpi s sredinskim rebrom, ki se konča v hrbtno rebro (Vinski-Gasparini 1973, T. 33:8, 47:12). Vinski-Gasparini omenjene srpe datira le širše v čas Ha A, kar pomeni, da so značilni tako za njeno fazo II kakor tudi III (Vinski-Gasparini,1973, 81, 84, 94, 97,104). Podobno situacijo najdemo na Madžarskem. Tudi tu so pogostejši srpi z Y rebrom (Mozsolics 1985, Taf. 34:7,10, 37:13, 57:5, 71:7, 72:4, 88:25, 103:13, 117:3, 118:6, 129B:4), manj jih ima sredinsko rebro, ki se združi s hrbtnim (Mozsolics 1985, 89, Taf. 37:3, 88:15, 93:5, 138:1). Moszolisceva datira večino takšnih jezičastoročajnih srpov v fazo Kurd (Mozsolics 1985, 45), ki se ujema s stopnjo Ha A1 po Muller-Karpeju. Primasova, ki meni, da srpi s sredinskim rebrom na ročaju izvirajo iz Karpatske kotline (Primas 1986, 101), povzema Petrescu-Dîmbovito (1978, 31) in jih imenuje tip Uioara 2a (Primas 1986, 91). Med njimi so tudi srpi s sredinskim Y rebrom (Primas 1986, Taf. 30:525, 528) in s sredinskim rebrom, ki se končuje v hrbtno (Primas 1986, Taf. 30:520, 524). Po Petrescu-Dîmboviti se srpi variante Uioara 2a sporadično pojavljajo že v zgodnejši stopnji Uriu (Bd D), pogostejši pa so v stopnji Suseni (Petrescu-Dîmbovita 1978, 53), kar se prav tako ujema s stopnjo Ha A1 po Muller-Karpeju. Kakor smo pokazali, predstavljajo drugo tipološko skupino srpi, ki na ročaju nimajo sredinskega rebra, imajo pa luknjo za pritrjevanje, verjetno na ročaj iz organske snovi. Srpov z luknjo na ročaju na prostoru današnje Slovenije doslej nismo poznali. Tudi vzhodno od nas so takšni srpi zelo redki; na primer fragment srpa iz depoja Meszlen (Mozsolics 1985, Taf. 232A:5), ki ga Mozsolicseva postavlja v čas horizonta Gyermely (Mozsolics 1985, 45), kar je po Muller-Karpeju Ha A2. Petrescu-Dîmbovita jih uvršča v tip Uioara 9 (Petrescu-Dîmbo-vita 1978, 42), vendar ne loči srpov z luknjo na ročaju in brez nje. Pogosti so v stopnji Moigrad, ki sodi v Ha B po Muller-Karpe-ju, manj pogosti pa v zgodnejši stopnji Suseni in poznejši Fizesu Gherlii (Petrescu-Dîmbovita 1978, 54). Luknja na ročaju je namreč značilnost srpov tipske skupine Pfef-fingen, ki se pojavljajo na področju severno od Alp (Primas 1986, 124). Vendar naših srpov ne moremo neposredno vzporejati z njimi, saj bi glede na domnevno velikost (srpi so bili verjetno višji od 12 cm) in mesto ulivanja, ki je pri naših srpih na trnu, sodili prej v tip Hallstatt (Primas 1986, 120), ki pa nima luknje na ročaju. Srpi iz depoja Pod Kotom-jug imajo potemtakem značilnosti obeh tipov srpov. Depo Hallstatt, od koder izvirajo srpi istoimenskega tipa, sodi po Primasovi v čas prve stopnje pozne bronaste dobe (Spatbronze-zeit) ali Ha B1 po Muller-Karpeju (Primas 1986,123), najzgodnejši srpi tipa Pfeffingen pa se pojavijo že v drugi stopnji mlajše bronaste dobe (Jungbronzezeit) ali Ha A1, pogostejši pa so v pozni bronasti dobi (Spatbronzezeit) ali Ha B (Primas 1986, 140, 141). Zaradi okrasa je zanimiv fragment srpa G484. Okras vtisnjenih jamic na rebru se pri srpih sicer pogosto pojavlja, medtem ko je okras z vrezi zelo redek. Na tak način je okrašen ročaj srpa iz depoja Čreta (Teržan 1995, T. 50A:1). Fragment rezila srpa s podobnim okrasom smo zasledili tudi v depoju Drassburg na Gradi-ščanskem v Avstriji (Primas 1986, 118, Taf. 53:900), ki pa je tako kakor naš premajhen, da bi mu lahko določili tip. Dopuščamo pa tudi možnost, da ne gre za okras, pač pa za sledi kovanja, kot jih lahko vidimo na srpu iz Grgarja (Teržan 1995, T. 71:3), še bolje pa na plavutasti sekiri iz Zagorja (Teržan 1995, T. 140:3, T.177B:1). Depo Zagorje sodi v horizont II (Turk 1996, 108), datacija depojev Grgar in Čreta pa je manj natančna, umeščena sta le grobo v čas od horizonta I do III po Turku (Turk 1996, 116). (G464) najdemo na slovenskem prostoru najboljšo primerjavo v depoju horizonta II (po P. Turku) Čermožišče (Teržan 1995, T. 42:1-5). V sosednjih pokrajinah pa v depoju Budinšćina na Hrvaškem (Vinski - Gasparini 1973, T. 78:4-6 in verjetno tudi 10, 11), ki sodi v čas faze II (Vinski -Gasparini 1973, 104) oziroma Ha A1. Za fragmentirano plavutasto sekiro s srednje stoječimi, proti vrhu pomaknjenimi plavutmi (G464) najdemo na slovenskem prostoru najboljšo primerjavo v depoju horizonta II (po P. Turku) Čermožišče (Teržan 1995, T. 42:1-5). V sosednjih pokrajinah pa v depoju Budinšćina na Hrvaškem (Vinski - Gasparini 1973, T. 78:46 in verjetno tudi 10, 11), ki sodi v čas faze II (Vinski - Gasparini 1973, 104) oziroma Ha A1. Sedlasta razširitev na prehodu v list je sicer značilnost plavuta-stih italskih sekir. Podobne so na primer sekire tipa Ardea (Ca-rancini 1984, 19-39, T. 13-41), ki jih najdemo tudi v depoju Šempeter (Teržan 1995, T. 133:33, 134:36-44) in ki jih Carancini datira v 8. stoletje (Carancini 1984, 38-39), sekire tega tipa P. Turk umešča v horizont III (1996, 113), kar je čas Ha B po Muller-Karpeju. Vendar se te sekire od naše ločijo pa plavutih, ki niso fasetirane. Sicer redkeje, vendar pa se sekire s sedlasto razširitvijo na prehodu pojavljajo tudi v Srednji in Vzhodni Evropi. Naša sekira G465 tako najverjetneje pripada tipu sekir, kot jih najdemo v depoju Debrecen na Madžarskem (Mozsolics 1985, Taf. 264:1, 268:1). Moszolicseva ta tip sekir postavlja v horizont Gyermely oziroma jih opredeljuje kot prehodni tip med fazama Kurd in Gyermely (Mozsolics 1985, 31, Taf. 278), torej Ha A po Muller- Karpeju. Zelo dobro primerjavo najdemo tudi v depoju iz Zagorja (Teržan 1995, T. 140:6). Po P. Turku pripada ta depo horizontu II (Turk 1996, 108). Depo Kapelna na Hrvaškem, v katerem so tri takšne sekire (Vinski Gasparini 1973, T. 110:6-8), pa je po Vinski Gasparini datiran v fazo IV (Vinski Gasparini 1973, 165), ki sodi v Ha B po Muller-Karpeju. Še eno primerljivo sekiro najdemo v depoju Feldkirch v pokrajini Vorarlberg v Avstriji (Mayer 1977, Taf. 45:622). E. F. Mayer sekire tega tipa datira v čas zgodnje kulture žarnih grobišč oziroma fazo Baierdorf/Luftenberg (Mayer 1977, 145), kar se časovno ujema s Turkovim horizontom I oziroma Bd D. Tudi livni zatič G499 ni izjemen pojav, saj zelo podoben predmet najdemo v depoju Hočko Pohorje (Teržan 1995, T. 86:213), ki tudi sodi v horizont II po P. Turku. Fragment G498 smo opredelili kot del zaprtega bronastega kalupa, kakršnega poznamo iz depoja Šempeter (Teržan 1995, T 135:48; Furlani 1996, 80, 86). Gre za depo dolgega trajanja, in sicer od 13. do 6. stoletja (Furlani 1996, 87). Sklep Najdbo bronastih predmetov na najdišču Pod Kotom-jug lahko kljub nekaterim posebnostim uvrstimo med depojske najdbe, kot jih poznamo v času pozne bronaste dobe na prostoru Srednje in jugovzhodne Evrope. Glede na sestavo lahko depo datiramo v horizont II po P. Turku, ki združuje stopnji Ha A1 in Ha A2 po Muller-Karpeju. To datacijo potrjujejo tudi navedene analogije za posamezne tipe srpov in sekir tako iz Karpatske kotline kakor iz Alp oziroma Srednje Evrope. V Sloveniji in sosednjih pokrajinah nam je uspelo najti največ primerjav za jezičastoročajne srpe s sredinskim rebrom na ročaju. Datacije takšnih srpov (stopnja II in III po Vinski Gasparini, horizont Kurd po Mozsolicsevi, stopnja Suseni po Petrescu Dîm-boviti) se pokrivajo s celotnim trajanjem horizonta II po P. Turku. Jezičastoročajni srpi brez sredinskega rebra in z luknjo za pritrjevanje na ročaju so pogostejši na prostoru severozahodno od nas in so datirani v nekoliko mlajši čas, predvsem v Ha B, čeprav se pojavijo tudi že prej. Analogije za plavutasto sekiro s fasetiranimi plavutmi in sedlasto razširitvijo na prehodu v list kažejo, da gre za redek tip sekire, vendar ga najdemo tako na prostoru severno kakor vzhodno od nas in se loči od sekir s sedlasto razširitvijo, ki so značilne za italski prostor. V uporabi so bile precej dolgo, saj segajo datacije za sekire tega tipa od Bd D do Ha B (od faze Baierdorf v Avstriji do stopnje IV po Vinski Gasparini na Hrvaškem). Zaradi teh datacij in glede na odsotnost starejših elementov, kakršni so jezičastoročajni srpi, pri katerih se notranje rebro pri trnu konča v hrbtno, in plavutastih sekir z nizko stoječimi plavutmi, smo mnenja, da je depo Pod Kotom-jug mogoče postaviti v čas prehoda med horizontoma II in III po P. Turku oziroma med stopnjama Ha A2 in Ha B1 po Muller-Karpeju. Kemijska sestava predmetov iz poznobronastodobne depojske najdbe Pod Kotom - jug pri Krogu Neva Trampuž Orel, Rafko Urankar Uvod Depojska najdba je bila analizirana leta 20041. Žal je bilo zaradi izredno slabe ohranjenosti kovine za vzorčenje izbranih le 19 od skupno 54 predmetov. Analizirani so bili z metodo ICP-AES (induktivno sklopljena plazma atomske emisijske spektroskopije), ki omogoča razmeroma enostavno in hkratno določanje velikega števila elementov z visoko natančnostjo tudi pri nizkih vsebnostih (sledni elementi), zato je primerna za analiziranje velikega števila arheoloških predmetov (Pernicka 1984). Je kvalitativna in kvantitativna metoda, kar pomeni, da razkrije vrsto in absolutno količino izbranih elementov. V tem pogledu ima določene prednosti v primerjavi z bolj natančno metodo protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov (PIXE) in manj natančno, kadar umeritev ni temeljito izvedena, vendar bolj razširjeno fluorescenco rentgenskih žarkov (XRF). Za običajne arheometalurške potrebe se v enem vzorcu, pripravljenem za ICP-AES analizo, analizira 12-13 elementov hkrati. Potrebna je razmeroma majhna količina vzorca (le nekaj deset miligramov), ki se odvzame iz vrtine s premerom 1 mm in iz globine 2-3 mm pod površino predmeta, s čimer se uspešno premaguje problem nehomogene sestave kovine. Ni presenetljivo, da je bila zaradi naštetih lastnosti prav omenjena spektralna metoda doslej uporabljena v različnih evropskih laboratorijih kakor tudi pri nas za sistematično določanje kemijske sestave velikega števila izdelkov, predvsem iz bakra in bakrovih zlitin in pretežno iz prazgodovinskih kovinskih obdobij. Znanje o kemijski sestavi bakra in bakrovih zlitin iz pozne bronaste dobe navadno temelji na osnovnih elementih, kakršni so baker, kositer in svinec, ter na slednih elementih (nečistoče), kakršni so arzen, antimon, nikelj in kobalt, v manjši meri tudi svinec in srebro. Razlike v vsebnosti naštetih elementov osvetljujejo tedanje metalurško znanje in spretnost livarjev, predvsem njihovo poznavanje lastnosti kovin. Tako so sistematične raziskave številnih izdelkov Ha A obdobja iz Slovenije in iz panonsko-podona-vskega prostora razkrile, da so livarji razlikovali med zlitinami za orodje in orožje. Zlitine z nizkim kositrom (3-4 %) so namenili za srpe, tak bron je namreč raztegljiv in se pri kovanju rezila ne lomi. Zlitine z višjim kositrom (6-9 % in več) so trše in so jih namenili za udarno orožje, denimo sekire, sulice in meče. Takšna metalurška praksa, ki se pripisuje delavnicam karpatskega obrtniškega kroga in je bila odkrita tudi v izdelkih s slovenskega prostora, zaenkrat še ni znana iz zahodnoevropskih predelov (Rychner 1990, 201; Trampuž Orel et al. 1996, 209s; Liversage 1994, 83-84). Nekateri sledni elementi (nečistoče) pa so pomembni za ugotavljanje različnih vrst bakra oziroma brona, ki posredno nakazujejo izkoriščanje različnih rudnih virov. To so predvsem arzen, 1 Analize so bile izvedene v Analiznem laboratoriju na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani pod vodstvom Tatjane Drglin, in sicer v okviru raziskovalnega projekta MŠZŠ T6-3382 »Arheometalurške raziskave prazgodovinskih kovin: rudišča in tehnologija« (nosilka N. Trampuž Orel). 91 Pogostnost seštevkov nečistoč arzena, niklja in antimona v predmetih iz depojev Ha A obdobja iz Slovenije. ■ Ha A (n=434) # 55 , <2% Ill III- rH rH 93 Pogostnost seštevkov nečistoč arzena, antimona in niklja v predmetih iz depojev Ha B obdobja iz Slovenije. ■ Ha B (n=131) ^^ 55 , 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 <2% ■ ■ 1 II -I lil 1 I^Hl mIh skupno As, Ni, Sb (%) skupno As, Ni, Sb (%) 92 Pogostnost kompozicijskih skupin nečistoč arzena, antimona in niklja v predmetih in surovcih iz depojev Ha A in Ha B obdobja v Sloveniji. I Ha A (n=575) Ha B (n=336) As>Sb>Ni As>Ni>Sb Ni>As>Sb Ni>Sb>As Sb>Ni>As Sb>As>Ni Sb=As=Ni As>Sb=Ni As=Ni>Sb Ni=Sb>As Sb>As=Ni As=Sb>Ni Ni>Sb=As 12 3 4 5 6 7 nikelj in antimon pa tudi srebro. Za opredelitev vrste bakra so pomembni seštevki njihovih absolutnih vsebnosti, predvsem pa razlike, ki temeljijo na kombinaciji njihovih absolutnih vsebnosti ter njihovih relativnih medsebojnih razmerij. Iz izbranih kombinacij je bilo glede na vodilno (najvišjo) vsebnost ene od omenjenih nečistoč opredeljenih sedem kompozicijskih skupin, ki pravzaprav predstavljajo sedem tipov bakra oziroma brona. Pogostnost posameznih skupin se je izkazala do neke mere tudi za kronološko značilnost (Rychner 1995, 27ss.; Pernicka 1995, Abb. 12; Trampuž Orel et al. 1996, 206). Tako imajo izdelki Ha A depojev v Sloveniji razmeroma nizke nečistoče - seštevki so manjši od 2 % (sl. 91). Najpogostejši kompozicijski skupini sta 1 in 2, to je tip brona z vodilnim arzenom (sl. 92). Nasprotno sta v izdelkih začetnega Ha B obdobja najpogostejši kompozicijski skupini 5 in 6, kar kaže prevladujočo uporabo novega tipa brona, ki ga opredeljuje vodilni element antimon. Spremlja ga tudi drugačna bimo-dalna razporeditev najpogostnejših seštevkov arzena, antimona in niklja v primerjavi s Ha A obdobjem (sl. 93). Kaže namreč dva vrha, prvega med 1-1,25 % in drugega med 4-5 %, kar je mogoče pojasniti kot sočasno pojavljanje bronov oziroma bakrov z niz- kimi in visokimi nečistočami v Ha B1 depojih (Trampuž Orel et al. 2005, 48s). Vse omenjene ugotovitve smo poskušali uporabiti tudi v obravnavi analiz depoja Pod Kotom-jug. Najprej predstavljamo kemijsko sestavo izdelkov, nato obravnavamo zlitinske elemente, posebno pozornost pa namenjamo obdelavi nečistoč. V tem primeru se nam zdijo namreč posebej pomembne, ker so na zanimiv način povezane z datiranjem depoja. Ker je analiziranih predmetov malo, opiramo širšo arheometalurško interpretacijo rezultatov na statistično zanesljive in že ovrednotene podatke iz sistematičnih raziskav ostalih slovenskih depojev. Rezultati in diskusija Iz depoja Pod Kotom-jug je bilo analiziranih le 8 predmetov in 11 surovcev (sl. 94), kar je premalo za zanesljivo statistično obdelavo. Zato smo interpretacijo rezultatov oprli na statistično zanesljive in že ovrednotene podatke o več kakor 900 predmetih in polizdelkih iz drugih slovenskih depojev, ki pretežno pripadajo Ha A1-A2 obdobju (12.-11. stol.pr. n. št.) in v manjši meri Ha B1 obdobju (sredina 11.-10. stol. pr.n.št.). Kositer (sl. 94). Povprečna vsebnost v predmetih kaže kosi-trov bron (Sn 7,54 %), medtem ko so surovci bakreni (Sn 0,32 %). Razvidna je tudi funkcionalna razlika v kositru med zlitinami za orodje (srpi) in udarno orožje (sekiri, meč, anal. 5, 6, 8). Nizka vsebnost kositra v dveh od treh srpov (2- 4 %, analiza 2, 3) je primerljiva z najpogostejšo vsebnostjo kositra med 191 analiziranimi slovenskimi Ha A srpi, ki nastopa kar v 58 srpih. Vsebnost kositra pri tretjem srpu pa je višja (Sn 7,35 %, analiza 1), kar sicer ni osamljen primer. Med slovenskimi srpi nastopa še sedem podobnih primerkov (Sn med 7- 8 %), kar pa obenem pomeni, da so livarji razmeroma uspešno dosegali idealno nizkokositrno zlitino za srpe. Višja vsebnost kositra v dveh sekirah in fragmentu meča (9-11 %, anal. 5, 6, 8) ustreza najpogostejši vsebnosti kositra pri udarnem orožju (prim. Trampuž Orel et al. 1996, 183ss, Tab. 8, sl. 2). Svinec (sl. 94). Povprečna vsebnost v predmetih (Pb 0,32 %) in v surovcih (Pb 0,49 %) kaže na naravno prisotnost tega elementa v bakrovi rudi. Stanje je primerljivo s predmeti in surovci iz slovenskih Ha A depojev (Pb 0,87 % in 0,1 %), razlikuje pa se od Ha B de- 94 P-AES analize najdb iz depoja Pod Kotom. Št. an. Inv. št. Predmet Element (wt%) Cu Sn Pb As Ni Sb Co Bi Ag Fe Mn Zn Skupno 1. 7069 srp 91,30 7,35 0,03 0,37 0,51 0,80 0,05 0,03 0,26 0,18 Sb>Ni As>Ni>Sb Ni>As>Sb Ni>Sb>As Sb>Ni>As Sb>As>Ni Sb=As=Ni As>Sb=Ni As=Ni>Sb Ni=Sb>As Sb>As=Ni As=Sb>Ni Ni>Sb=As 1 2 3 4 5 6 7 95, 96). Med kompozicijskimi skupinami nečistoč sta najpogostejši skupini 1 in 2 (sl. 97, 98). Predstavljata tip bakra z vodilnim arzenom, značilnim za predmete in surovce Ha A obdobja v Sloveniji in v Vzhodnih Alpah (sl. 92). Kakor posredno sklepamo iz primerjalnih študij drugih polizdelkov, so bila tedaj na tem območju izkoriščana predvsem rudišča s halkopiritno rudo. V zelo majhnem obsegu se pojavljata tudi skupini 5 in 6, torej tip bakra z vodilnim antimonom. V obravnavanem depoju se nahaja le v treh izdelkih, v srpu in dveh surovcih (an. 1, 10, 13). Omenjeni tip je sicer značilen za Ha B1 obdobje pri nas in na širšem območju 98 Pogostnost kompozicijskih skupin nečistoč arzena, antimona in niklja v surovcih iz depoja Pod Kotom. (n=11) prehodu v kratek list (7067, anal. 5) 2. Navidezno neskladje med arheološko in arheometalurško kronološko opredelitvijo depoja Pod Kotom-jug je mogoče razrešiti, če primerjamo nečistoče v bakru tega depoja s celotno situacijo v Ha B obdobju (sl. 93). Tedaj nastopata, kakor je bilo že omenjeno, obe vrsti bakra skupaj. Baker z nizkimi nečistočami (< 2%), ki so sicer značilne za Ha A1-A2 obdobje, vidimo na levi strani histograma, baker z visokimi nečistočami, značilnimi za Ha B1 obdobje, pa na desni strani. Za predmete pomurskega depoja, in to tudi za tiste, ki imajo izrazito mlajšo tipološko obliko, je bil torej uporabljen baker Ha A vrste, ki so ga očtno še vedno izkoriščali tudi v Ha B obdobju. Sklep Pod Kotom-jug je primer poznobronastodobnega depoja, ki po arheometalurških značilnostih sodi v Ha A1-A2 obdobje, po tipološki analizi pa v prehod med HaA in HaB obdobjem. Po bakru, ki sodi v tip arzenovega bakra z razmeroma nizkimi nečistočami in vodilnim arzenom, lahko posredno sklepamo, da je bila tudi za izdelke tega depoja uporabljena sulfidna ruda vrste halkopirit kot značilna surovina Ha A obdobja na območju Vzhodnih Alp. To lahko pomeni, da se je omenjeni tip rude, značilen za 12. in 11. stoletje pr. n. št., uporabljal tudi še v 10. stoletju, v katerem se je sicer razširila uporaba sulfidnega bakra z visokimi nečistočami vrste Fahlerz. As>Sb>Ni As>Ni>Sb Ni>As>Sb Ni>Sb>As Sb>Ni>As Sb>As>Ni Sb=As=Ni As>Sb=Ni As=Ni>Sb Ni=Sb>As Sb>As=Ni As=Sb>Ni Ni>Sb=As 1 2 3 4 5 6 7 Srednje Evrope, ko se v Vzhodnih Alpah ponovno začne izkoriščati rudo vrste Fahlerz in druge polimetalne rude (Sperber 2004, 323ss; Trampuž Orel/Heath 2001, 160). Če povzamemo rezultate arheometalurške obdelave depoja Pod Kotom-jug, lahko rečemo, da sta sestava zlitin in tip bakra v večini primerov zelo podobna izdelkom iz drugih analiziranih de-pojev in značilna za Ha A obdobje - to so namenske zlitine z različnim kositrom in brez svinca ter arzenov tipa bakra z nizkimi nečistočami. Če pa depo obravnavamo s tipološkega in kronološkega vidika, ugotavljamo, da vsebuje poleg predmetov iz Ha A obdobja tudi gradivo, značilno za Ha B obdobje, v katero je bil opredeljen v prvi objavi (Guštin, Šavel 2003, 580). Med takimi predmeti so srpi z vzporednima rebroma (7069, 7070, anal. 1, 3) pa fragmentirana plavutasta sekira s sedlasto z razširitvijo na Podobni srpi n. pr. v depoju Grgar (Teržan /ur./ 1995, T. 71:4) v panonskih depojih, n. pr. Ivanec Bistranski (Vinski Gasparini 1973, T. 113:12) so značilni za osrednjo Evropo v Ha A2, Ha B1 obdobju (Primas 1986, 102, 116); podobne sekire (depo Šempeter (Teržan /ur./ 1995, T. 134 : 36) (Uttendorf Mayer 1977, 171: 833.835.) so zelo številne v italskih depojih stopnje Terni II (Ha B2 po Muller-Karpe 1959, 73-74; Taf. 47, 26-32; Taf. 50). 2 Zemljanka iz zgodnjega srednjega veka Na prodnati sipini in na isti globini kakor večina bakrenodobnih žganih grobov se je po odstranitvi ornice v svetlo rjavi peščeni plasti z drobnim prodom (SE 3) pojavila večja temnejša lisa pravokotne oblike z zaobljenimi vogali, v velikosti 3 x 2 m z oznako SE 95. Njena smer je bila JZ-SV. Izkop je pokazal, da gre za 0,43 m globoko jamo, ki je bila zapolnjena s temno sivo ilovnato zemljo. Ob južnem robu je bila odkrita manjša jama za stojko s premerom 0,20 m. Jamo z zgodjesrednjeveškim gradivom smo razpoznali za zemljanko, kot poglobljen enoprostorni stanovanjski objekt (Šavel 2002a, 11ss). Velja pa poudariti, da je bil objekt (podobno kakor žarni grobovi) z oranjem delno uničen, saj smo verjetno odkrili le spodnji del nekdanjega stanovanjskega objekta oziroma njegovo dno. V zasutju jame so bili: več kamnitih oblic, oglje, žganina (po vsej verjetnosti predstavljajo ostanek ognjišča iz prodnikov), živalske kosti, 85 kosov opečenega ilovnatega ometa, 3 vretenca, 29 odlomkov zgornjih delov različnih posod, 10 dnov različnih posod, 23 odlomkov okrašenih in 148 odlomkov neokrašenih ostenj različnih posod, 1 odlomek ustja, 2 odlomka ostenj rimskodobne posode in železen predmet (verjetno šilo). Podobni objekti so bili odkriti na bližnjih najdiščih. Tako imamo na Grofovskem pri Murski Soboti več podobnih jam, ki so opredeljene kot zemljanke (Lazar 2005, 4ss), enako velja za najdišče Kotare - baza pri Murski Soboti (Kerman 2002, 21ss) in za najdišče Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin/Tiefengraber 2002, 46s, sl. 2). Podobna je tudi jama iz Slivnice (Ciglenečki/Strmčnik Gu-lič 2002, 70s, sl. 5). V tip podolgovatih zemljank z zaobljenimi vogali sodijo tudi zemljanke z moravskega najdišča Pohansko-Ji-žni prehradi in z madžarskega najdišča Vásárosnamény, ki jih je Šalkovský opredelil v zemljanke tipa 2 (Šalkovský 2001, 34ss, sl. 1, sl. 26, 8; Šalkovský 2006, 109ss, sl. 5, 4-6), poznamo pa jih tudi z slovaških najdišč Nitra - Mikov dvor (Fusek 1991, 296, t. 5: 1; 7: 1) in Nitriansky Hrádok (Bialekova 1962, 106s, sl. 13, 15, 21). Keramični in drugi izdelki je bil tudi precej poškodovan železen predmet, verjetno ostanek šila (G565). Tipologija loncev I. skupina V to skupino sodijo lonci, ki so praviloma neokrašeni. Razlikujemo več osnovnih vrst loncev oziroma ustij loncev. Tip I/l To so trebušasti sodčasti lonci z rahlo izvihanim kratkim ustjem (G519). Ustreza tipu 2 a po Guštin/Tiefengraber (2002, 52, sl. 7: 1). Podobni so iz slovaškega najdišča v Nitri - Mikov dvor (Fusek 1991, t. 2: 8). Tip I/2 To so široki lonci z izvihanim ustjem in visokim poudarjenim ter zaobljenim ramenom (G521). Ustreza tipu 2 b po Guštin/Tiefengraber (2002, 52, sl. 7: 2). Primerjamo jih lahko z lonci iz Slivnice pri Mariboru (Ciglenečki/Strmčnik Gulič 2002, sl. 8: 1), z lonci z najdišča Pod Kotom-cesta pri Krogu (Tušek 2002, 39, sl. 16) in iz slovaškega najdišča Sliača (Fusek 1994, t. 47: 4). Tip I/3 To so lonci s pokončnim ustjem in razširjenim ramenom (G520). Ustreza tipu I/3 po Guštin/Tiefengraber (2002, 52, sl. 8: 1). Tip I/4 To so manjši lonci s pokončnim ustjem in poudarjenim ramenom (G524). Ustreza tipu lonca iz slovaškega najdišča v Nitri - Mikov dvor (Fusek 1991, t. 2: 13. Tip I/5 To so lonci s pokončnim vratom in razširjenim ramenom (G527 in 537). Ustreza tipu lonca iz slovaškega najdišča v Nitri -Mikov dvor (Fusek 1991, t. 2: 9). Tip I/6 Trebušast lonec z ostrim prehodom iz trupa v vrat in ustje (G518). Podobni lonci so bili najdeni na najdišču Grofovsko (Lazar 2005, 44, risba 118) in v Nitri - Mikov dvor (Fusek 1991, t. 8: 18). Med keramičnimi izdelki iz naše zemljanke predstavljajo lonci edino obliko lončenih posod. Lonci so bili izdelani ročno ali pa na počasi vrtečem se lončarskem vretenu. Glina, iz katere so izdelovali lonce, je bila mešana s kremenčevim peskom različnih debelin in z zdrobljeno sljudo, njihova površina pa je večinoma luknjičava in mehka. Barva žganja je rjava in sivo rjava, nekateri kosi pa so tudi rdečkasti in rjavo rdeče žgani. Shema opisovanja lončenine je povzeta po M. Guštinu in G. Tiefengraberju (2002, 46ss). Lonci se ločijo med seboj po izdelavi, obliki in okraševa-nju. Razdelili smo jih v dve skupini : neokrašene in okrašene lonce. Med keramičnimi izdelki so tudi vretenca (G562-564). V jami II. skupina V to skupino sodijo lonci, ki so okrašeni z vodoravnimi pasovi ali pasovi valovnic, nekateri tudi z vrezanimi črtami. Značilno zanje je, da so v večini primerov izdelani prostoročno in dodelani na počasnem vretenu. Ustja loncev so izrazito oblikovana, površina je porozna, barva pa pretežno siva in sivo rjava. Tip II/l Lonec z navznoter oblikovanim vratom in izvihanim ustjem. Rame je oblo, včasih poudarjeno oblikovano. Praviloma so okrašeni s pasovi valovnic (G526). Ustreza tipu lonca II/6b po Guštin/Tiefengraber (2002, 55, sl. 9: 25). Podobni so tudi lonci z najdišča Grofovsko pri Murski Soboti (Lazar 2005, 39, risba 124, 127, 41, 183, 219) in iz slovaškega najdišča Nitra-Mikov dvor (Fusek 1994, t. 5: 20). Tip 11/2 Lonec z izvihanim ustjem, katerega rob presega maksimalni premer trebuha. Naš primer je okrašen z vodoravnimi linijami nad valovnicami (G531). Podobni so bili najdeni na madžarskem najdišču Nagykanisza - Inkey sirkápolna (Szoke 1992, 3. kep: 1). Tip H/3 Lonec z izvihanim ustjem, ki ima rob ustja na zunanji strani zaobljen. Okrašen je s snopi valovnic in vodoravnih linij (G525). Podobne poznamo iz najdišč Grofovsko (Lazar 2005, 39s, risba 166) in Kotare-baza pri Murski Soboti (Kerman 2002, sl.15). Tip H/4 Lonec z izvihanim in zaobljenim robom ustja, ki postopoma prehaja v ostenje (G522). Podobni so z najdišča Grofovsko pri Murski Soboti (Lazar 2005, 40, risba 35, 169, 216, 218, 220, 221, 224, 227) in iz slovaškega najdišča Nitra-Mikov dvor (Fusek 1991, t. 7: 14). Tipologija dnov Tip I Ravno dno lonca, ki je na notranji strani proti sredini ode-beljeno in v ostenje prehaja zaobljeno (G543, 545, 547 in 549). Tip II Ravno dno lonca, ki je rahlo konkavno na spodnji strani (G542 in 546). Tip III Ravno enakomerno odebeljeno dno lonca, ki ostro prehaja v ostenje (G550). Okraševanje Na naših loncih oziroma odlomkih loncev sta zastopani dve kra-silni tehniki: glavničenje in žlebičenje. Okras, izdelan v tehniki žlebičenja, smo razpoznali na loncih oziroma odlomkih loncev: G529, 531, 533, 535, 536 in 556. Okras, izdelan v tehniki glavničenja, smo razpoznali na loncih oziroma odlomkih loncev: G522, 523, 525, 532, 553-555, 557-559, 561. Okras, izdelan v tehniki žlebičenja in tehniki glavničenja oziroma s kombinacijo obeh tehnik, smo razpoznali na loncih oziroma odlomkih loncev: G526 in 551. V enem primeru (G518) imamo na ustju tehniko vtiskovanja. Poskus časovne opredelitve Na podlagi značilnosti izdelave, oblik in okrasa je keramika iz jame SE 95 razdeljena na več različnih tipov. Lonce tipa I/1 (G519) lahko primerjamo s podobnimi lonci z najdišča Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin/Tiefengraber 2002, 52, sl. 7: 1), ki so uvrščeni v tip 2 a in sodijo v čas konec 6. in v začetek 7. stoletja. Podobni iz Nitre-Mikov dvor sodijo v čas 2. horizonta po Fuseku, to je od sredine 6. do prve polovice 7. stoletja (Fusek 1991, 311, t. 2: 8). V drugo polovico 6. in v prvo polovico 7. stoletja sodi tudi podoben lonec iz moravskega najdišča Breclav-Pohansko (Macháček 2001, sl. 2: objekt 3). Lonec, ki sodi v tip I/2 (G521), in po obliki zelo podoben z valovnico okrašen lonec, ki sodi v tip II/4 (G522), imata dobre primerjave v loncih z najdišča Nova tabla (Guštin/Tiefengraber 2002, 52, sl. 7: 2), ki sodijo v čas konec 6. in začetek 7. stoletja. Podoben lonec z najdišča Pod Kotom-cesta pri Krogu je opredeljen v čas 7. stoletja (Tušek 2002, 39, sl. 16). Podobni iz slovaškega najdišča Sli-ača sodijo prav tako v 7. stoletje (Fusek 1994, 108, t. 47: 4). V čas druge tretjine 7. stoletja je opredeljen podoben lonec z madžarskega najdišča Inkey sirkápolna (Szoke 1992, 5. kep: 2). Okrašen lonec (G522) lahko primerjamo s podobnimi z najdišča Grofovsko pri Murski Soboti (Lazar 2005, 40, sl. 35, 169, 216, 218, 220, 221, 224, 227), ki so opredeljeni v čas od konca 6. do sredine 8. stoletja. Podoben iz slovaškega najdišča Nitra-Mikov dvor (Fusek 1991, t. 7: 14) je uvrščen v čas zadnje četrtine 7. stoletja. V čas sredine 7. stoletja bi lahko uvrstili lonec tipa I/3 (G520), ki ima odlično primerjavo v loncu z najdišča Nova tabla (Guštin/Tiefengraber 2002, 52, sl. 8: 1). Manjši lonec (G524) lahko primerjamo s podobnim iz Ni-tre-Mikov dvor, ki je uvrščen v čas od sredine 6. do prve polovice 7. stoletja (Fusek 1991, 311, t. 2: 13). Prav tako v isti čas sodita lonca (G527 in 537) , ki imata primerjavo v loncu iz Nitre-Mikov dvor. (Fusek 1991, 311, t. 2: 9). Lonec (G518) lahko primerjamo z loncem iz Grofovskega (Lazar 2005, 44, risba 118) in z loncem z najdišča v Nitri-Mikov dvor (Fusek 1991, t. 8: 18), ki sta opredeljena v čas druge polovice 6. in prve polovice 7. stoletja. Lonec tip II/1 (G526) lahko primerjamo z lonci tipa 6 b po Guštin/Tiefengraber (Guštin/Tiefengraber 2002, 54, 61, sl. 9: 2-5), ki so opredeljeni v prvo polovico 7. stoletja. Lonec iz Nitre-Mi-kov dvor (Fusek 1991, t. 5: 20), ki je po obliki primerljiv z našim, pa je opredeljen v čas druge polovice 6. do prve polovice 7. stoletja. Lonec tip II/2 (G531) ima najboljšo primerjavo v loncu z najdišča Nagykanisza-Inkey sirkápolna (Szoke 1992, 146, sl. 3: 1), ki je opredeljen v čas druge tretjine 7. stoletja. Lonec tipa II/3 (G525) ima dobro primerjavo z najdišča Grofovsko pri Murski Soboti (Lazar 2005, 39s, risba 166), ki je opredeljen v čas druge polovice 7. stoletja. Podobni z najdišča Kotare -baza so opredeljeni v čas prehoda med 6. in 7. stoletjem (Kerman 2002, 25, sl. 15). Keramično gradivo iz jame SE 95 najdišča Pod Kotom-jug lahko primerjamo z gradivom iz bližnjih najdišč Nova tabla, Kotare baza, Pod Kotom-jug in Grofovsko. Primerjamo ga lahko predvsem z horizontom Murska Sobota 1 (Guštin/Tiefengraber 2002, 58ss). Prav tako pa zasledimo podobnost s keramičnim inventarjem sosednjega zahodnomadžarskega predela (Szoke 1992, 129ss, 136ss), iz 2. horizonta slovaškega najdišča Nitra-Mikov dvor (Fusek 1991, 311) in iz 1. horizonta južnomoravskega najdišča Bře-clav-Pohansko (Macháček 2001, 37). Naša zemljanka je bila na podlagi primerjav s podobnimi keramičnimi oblikami posod iz drugih bližnjih najdišč in najdišč na Madžarskem, Slovaškem in Moravskem v uporabi v času od sredine 6. stoletja pa do prve polovice 7. stoletja. Sklep Na prodnati sipini in na isti globini kakor večina bakrenodobnih žganih žarnih grobov se je po odstranitvi ornice v plasti peska z drobnim prodom (SE 3) pojavila večja temnejša lisa pravokotne oblike z zaobljenimi vogali v velikosti 3 x 2 m. Izkop je pokazal, da gre za 0,43 m globoko jamo, ki je bila zapolnjena s temno sivo ilovnato zemljo. Jamo z zgodnjesrednjeveškim gradivom smo razpoznali za zemljanko kot poglobljen enostanovanjski objekt, ki pa je bil z obdelovanjem površine precej uničen, saj je od njega ostalo le nekdanje dno. V zasutju jame so bili več kamnitih oblic, oglje, žganina (kot ostanek ognjišča), živalske kosti, opečen ilovnat omet, 3 vretenca, več zgornjih delov posod, dna posod, okrašena in neokrašena ostenja posod in dokaj slabo ohranjen železen predmet (verjetno šilo). Lončenina iz naše jame je bila sestavni del kuhinjskega inventarja, v katerem prevladujejo izključno lonci različnih oblik. Ločimo okrašene in neokrašene lonce, ki so bili izdelani ročno ali na počasi vrtečem se lončarskem vretenu. Lonce smo razdelili na dve skupini: neokrašene in okrašene lonce, znotraj vsake skupine pa smo jih na podlagi oblike profilov in ustij razdelili na več tipov. V prvi skupini neokrašenih loncev ločimo 6 tipov loncev, v drugi skupini okrašenih loncev pa ločimo 4 tipe. Dna so razdeljena na 3 tipe, pri okraševanju pa ločimo okras, izdelan v tehniki žlebičenja, glavničenja in v enem primeru v tehniki vtiskova-nja. Keramično gradivo se lahko primerja z gradivom iz bližnjih najdišč Nova tabla (Guštin/Tiefengraber 2002, 46ss), Kotare-baza (Kerman 2002, 17ss), Pod Kotom-jug (Tušek 2002, 36ss) in Grofo-vsko pri Murski Soboti (Lazar 2005). Gradivo sodi v horizont Murska Sobota 1 po Guštin/Tiefengraber (2002, 58ss). Prav tako pa zasledimo podobnost s keramičnim inventarjem sosednjega za-hodnomadžarskega prostora (Szoke 1992, 129ss), iz 2. horizonta slovaškega najdišča Nitra-Mikov dvor (Fusek 1991, 311) in iz 1. horizonta južnomoravskega najdišča Břeclav-Pohansko (Macháček 2001, 37). Na podlagi omenjenih analogij lahko keramično gradivo iz zemljanke Pod Kotom-jug datiramo v čas druge polovice 6. in v prvo polovico 7. stoletja. Sklep Arheološko najdišče Pod Kotom-jug leži na aluvialni ravnini reke Mure, med potokoma Mokoš in Dobel, 3 kilometre južno od Murske Sobote, med vasema Bakovci in Krog. Geološko situacijo na najdišču so pogojevale prodne sipine reke Mure, saj je bila površina ob koncu zadnje ledene dobe valovita. Zaradi nenehnih poplav so se kotanje med sipinami s časom zapolnjevale s peščenimi in muljastimi nanosi, površina pa se je sčasoma izravnala. Med samim raziskovanjem smo ugotovili, da je območje najdišča v času bakrene dobe rabilo za grobišče, da so se tod naselili ljudje v času zgodnje bronaste dobe, da je prostor v pozni bronasti dobi rabil za zakop depoja in da je bil poseljen tudi v času zgodnjega srednjega veka. Bakrenodobno žgano žarno grobišče se je razprostiralo v severovzhodnem delu najdišča na površini 2800 m2. Odkritih je bilo 179 žarnih grobov, ki so ležali 20 do 30 cm pod današnjo površino v plasti peska in proda. Sežgani ostanki umrlih so bili v prostoročno izdelanih glinastih žarah. Po antropološki analizi kostnih ostankov iz 139 grobov, ki jo je opravil Mario Šlaus (tukaj str. 113137), jih je 60 pripadalo otrokom, 43 ženskam in 36 moškim osebam. Poleg prvih dveh let je bila umrljivost pogosta še med 5. in 6. letom, okrog 10. leta, med 24. in 26. letom ter med 30. in 32. letom starosti. Na grobišču so umrle pokopavali v skupinah, ponekod so bili grobovi tesno drug ob drugem, posamezni grobovi pa so bili zunaj skupin. V žare so bili poleg sežganih ostankov umrlega v več primerih pridani tudi ostanki sežganih kosti živali, pri čemer smo ugotovili, da je njihov pridatek odvisen od družbenega statusa oziroma spola preminulega, saj so bile v moških grobovih kosti jelena, goveda, ovce ali koze, v ženskih kosti goveda, ovce ali koze, v otroških pa le kosti ovce ali koze. V sedmih primerih so bili v grobovih tudi drugi pridatki: kamniti artefakti (G13; 203, 204, 205), vretence (G140), koščen amulet (G210), zajemalki (G4, 32) in majhna bakrena ploščica (G166a). V neposredni bližini grobov so bili pogosto razbita lončenina, pa tudi lonci, skodelice, zajemalke, vretenca, obesek in deli kamnitih žrmelj. Keramične posode (žare in ostali keramični izdelki iz bližine grobov) so bile izdelane iz fino prečiščene gline, prevladujejo temno sivi, redkeje rjavi ali črni toni žganja, nekatere so okrašene. Pogosti okrasi so plastični okras (barbotin, razčlenjena rebra, okrogle bradavice), vrezi, vtisi in kanelure. Pri tipološki razdelitvi gradiva smo ugotovili 7 tipov loncev, 4 tipe vrčev, 2 tipa skled, 2 tipa skodelic in 3 tipe zajemalk (sl. 63, 54, 55), ki imajo dobre primerjave s slovenskimi najdišči horizonta keramike z brazda-stim vrezom (Bukovnica, Turnišče v Prekmurju, Šafarsko v Slovenskih Goricah, Pavlovski vrh iz okolice Ormoža, Malečnik in Slivnica iz okolice Maribora, Hočevarica na Ljubljanskem barju in jama Kevderc na Gorenjskem. Dobre primerjave v okraševanju posod je najti tudi v hrvaškem najdišču Velika pećina pri Višnjici. Ugotovili smo vplive z delno sočasnima kulturama, to je s kulturo Hunyadi-Halom in kulturo Bodrogkeresztur, značilno za starej- šo bakreno dobo vzhodnega dela Madžarske. Posebno dobre pa so primerjave z bližnjimi najdišči horizonta keramike z brazda-stim vrezom županije Zala na Madžarskem iz Eszteregnye-Bozók, iz Baka in iz Zebegény-Kálváriadomba. Izpostavili smo lonec, okrašen s kanelurami, ki ga lahko povežemo z boleraško skupino mlajše bakrenodobne badenske kulture jugozahodne Transda-nubije. Vzporednice s štajerskimi in spodnjeavstrijskimi najdišči so najbolj vidne v skupini oziroma tipu Waltrahohle, z moravski-mi najdišči pa v skupini Waltrahohle-Krepice. S primerjavami keramičnih posod iz grobišča Pod Kotom-jug pri Krogu smo ugotovili, da je bil začetek pokopavanja na našem grobišču v času, ko je v vzhodnem delu Madžarske prevladovala mlajša faza starejše bakrenodobne kulture Bodrogkeresztur, saj lonci iz grobov: št. 22 (G25), št. 29 (G34), št. 72 (G80), št. 76-77 (G84), št. 87 (G95), št. 108 (G119), št. 114 (G127), št. 124 (G138), št. 144 (G174) in iz bližine grobov (G224) kažejo na vpliv oziroma podobnost z lonci za mleko (Milchtopfe), ki so vodilna oblika posod v kulturi Bodrogkeresztur. Ta oblika loncev je znana tudi v sre-dnjebakrenodobni kulturi Hunyadi-Halom, ki je nasledila kulturo Bodrogkeresztur v vzhodnem delu Madžarske in s katero je naše grobišče, predvsem z loncem G197 iz groba št. 165, prav tako povezano. Za pokopavanje pokojnikov so prostor uporabljali ves čas trajanja kulture Retz-Gajary oziroma horizonta kulture keramike z brazdastim vrezom, njegov konec pa laho vidimo v posodi s kanelurami iz groba 84 (G100), ki kaže na povezavo s podobno okrašenimi posodami v zgodnjeboleraški fazi mlajše bakrenodobne badenske kulture. Za kulturi Bodrogkeresztur in Hunyadi-Halom so znane absolutne datacije od 4000 do 3600/3500 pr. n. št. (Raczky 1995, 55). Za badensko kulturo zahodne Madžarske pa velja čas med letoma 3500-3000 pr. n. št. (Raczky 1995, 60, sl. 1). Za naše najdišče je radiokarbonsko datiranje kosti iz groba 20 pokazalo starost (26 z 65,8% verjetnostjo) med leti 3635 - 3497 pr. n. št. Kosti iz groba 141 pa (26 z 48,7% verjetnostjo) med leti 3469-3373 (Leibniz Labor, Kiel, tukaj). To pa je tudi časovni in kulturni okvir, ki smo ga na podlagi primerjav naših keramičnih posod z drugimi podobnimi iz različnih bližnjih najdišč ugotovili za naše grobišče. Ugotovili smo, da je pokopavanje umrlih potekalo po ustaljenem pogrebnem ritualu. Sam pojav sežiganja umrlih je v času starejše in srednje bakrene dobe (kultura Bodrogkeresztur in horizont keramike z brazdastim vrezom) dokaj redek pojav. Žgan pokop je namreč značilnost mlajše bakrenodobne boleraške stopnje badenske kulture; znani sta na primer grobišči v Fonyodu in Pili-smarotu (Torma 1973, 483ss). Med posebne običaje štejemo tudi namerno luknjanje dna žar. Postopka, ki je bil verjetno narejen pred nasutjem vsebine v žare, nismo mogli ugotoviti pri nobenih drugih podobnih in istočasnih najdiščih. Tudi pridani ostanki kosti sežganih živali v žarah sodijo med posebne obrede, ki pa prav tako nimajo podobnih primerjav, razen v časovno mlajših skeletnih grobiščih badenske kulture, kakršno je na primer v Al-sónémediju in Budakalászu (Whittle 1996, 122s), kjer so v nasprotju z našim grobiščem pokopavali nesežgane živali. Poleg pridanih kosti živali pa so bili v nekaterih žarah pridani tudi drugi predmeti, denimo drobna kamnita orodja, bakrena ploščica, zajemalke, vretence in amulet, ki so tudi del obredja. Prav tako sodijo k obredju razbita lončenina, lonci, manjše skodelice, zajemalke in vretenca, ki so bili odkriti v neposredni bližini grobov. Površina najdišča je bila še v času zgodnje bronastodobne poselitve valovita, saj so bile ostaline iz tega obdobja odkrite v kotanji med prodnatimi sipinami od 70 do 160 cm globoko. Možno je, da so bile ob večjih poplavnih vodah sprane z višjih predelov, ne moremo pa izključiti neposrednega nalaganja v kotanjo v zgodnji bronasti dobi. Odkrite plasti so poleg keramike vsebovale tudi veliko ožgane gline, najverjetneje kose ometa nekdanjih stavb, zato lahko upravičeno domnevamo, da gre za naselbinske ostanke. Ugotovili smo, da zgodnjebronastodobno gradivo vsebuje nekaj keramike, značilne za kulturo Somogyvár-Vinkovci. Večina pa pripada njeni naslednici na tem prostoru, kulturi Kisapostag, katere značilni elementi so vrči in lonci, pa tudi pitosi z močno navzven izvihanim, večinoma z odtisi navite vrvice okrašenim ustjem. Najdbe lahko datiramo v čas od Bd A1 do začetka Bd B1. V osrednjem delu in ob zahodnem robu najdišča je bil v plasti sive peščene ilovice 60 cm pod površino odkrit depo 54 bronastih predmetov in surovcev, ki jih lahko kljub nekaterim posebnostim uvrstimo med depojske najdbe, kakršne poznamo v času pozne bronaste dobe na prostoru Srednje Evrope. Glede na sestavo lahko depo datiramo v horizont II po P. Turku, ki združuje stopnji Ha A1 in Ha A2 po Muller-Karpeju. To datacijo potrjujejo tudi navedene analogije za posamezne tipe srpov in sekir tako iz Karpatske kotline kakor iz Alp oziroma Srednje Evrope. V Sloveniji in sosednjih pokrajinah nam je uspelo najti največ primerjav za jezičastoročajne srpe s sredinskim rebrom na ročaju. Datacije takšnih srpov (stopnja II in III po Vinski-Gasparini, horizont Kurd po Mozsolicsevi, stopnja Suseni po Petrescu-Dîm-boviti) se pokrivajo s celotnim trajanjem horizonta II po P. Turku. Jezičastoročajni srpi brez sredinskega rebra in z luknjo za pritrjevanje na ročaju so pogostejši na prostoru severno od nas in so datirani v nekoliko mlajši čas, predvsem v Ha B, čeprav se pojavijo tudi že prej. Analogije za plavutasto sekiro s fasetiranimi plavutmi in sedlasto razširitvijo na prehodu v list kažejo, da je to sicer redek tip sekire, vseeno pa ga najdemo tako na prostoru severno kakor vzhodno od nas in se loči od sekir s sedlasto razširitvijo, ki so značilne za italski prostor. V uporabi so precej dolgo, saj segajo datacije za sekire tega tipa vse od Bd D do Ha B (od faze Baierdorf v Avstriji do stopnje IV po Vinski-Gasparini na Hrvaškem). Zaradi omenjenih datacij in glede na odsotnost starejših elementov, denimo jezičastoročajnih srpov, pri katerih se notranje rebro pri trnu konča v hrbtno, in plavutastih sekir z nizko stoječimi plavutmi, smo mnenja, da je depo Pod Kotom-jug mogoče postaviti v mlajši čas znotraj horizonta II po P. Turku oziroma v čas Ha A2 po Muller-Karpeju. Na prodnati sipini in v enaki globini kakor bakrenodobni žgani grobovi je bila odkrita tudi zgodnjesrednjeveška zemljanka v velikosti 3 x 2 metra. Zaradi nenehnega obdelovanja površine je bil objekt precej uničen, saj je od njega ostalo le nekdanje dno. V zasutju jame so bili več kamnitih oblic, oglje, žganina, živalske kosti, opečen ilovnat omet, 3 vretenca, slabo ohranjen železen predmet, več zgornjih delov posod, dna posod in okrašena ter neokrašena ostenja posod. Lončenino iz zemljanke kot sestavni del kuhinjskega inventarja lahko na podlagi primerjav gradiva iz bližnjih najdišč datiramo v čas druge polovice 6. in v prvo polovico 7. stoletja. oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo ,0000 0000000000 00000000000000 c^ o o o o 0000000000 00000000000000 0000000000000 00000000000000 O^-IOOOOOOOOOOOOO 00000000000000 o <^.00000000 0000000000000000000000 O^-IOOOOOOOO 0000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000 00000 CO CO ^ o o 00000 CO LH LH LH c^" c^" c^" k e ta d o k e eta d o Q T-l o o o fD o .i= C .0 000000 000000 00000000000 00000000000 0000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000 00000000000000000000000000000000000 00000000000 00000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1000000000000000000000000000000000000000000001 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 000000 00000000000000 0000 00000000000000000000 000000 00000000000000 0000 00000000 00000000000 0000000000000000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000000 0000000000000000000000 10000000000000000 0000000 000000 00000 00000000000000 , 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2, 000000 00000 00000000000000 2000000000000001 00000000000000000000000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2, 00000000000000000000000000 00000000000000000001 0000000000000000000000000000000000000 5, 0 0 0 0 0 0 0 0 7, 0000000000000000000000000000000000000 1000003 00000000000 00000000000 5, 5, ,2 ,2 500, 2006 0005 000000000000 000000000000 00000000 00000000 OOOOOOOOOl-^, 0000000003 10 tš 11 o 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 ok er nsa rpre LJJ<ÎCÛl-JQLJJ<ÎCÛl-JQLJJ<ÎCÛl-JQLJJ<ÎCÛl-JQLJJ<ÎCÛl-JQLJJ<ÎCÛ LU < Cû QLJJ<ÎCÛl-JQLJJ<ÎCÛl-JQLJJ<Î oooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooo o o o o o oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooo-oooooo oooooooooooooooooooooo oooooooooooo OOO^-IOOOOOO oooooooooooooooooo o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o ooooooooooooooooooo ooooooooo o o o o T-l oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo LH LH LH o o o o o o o o o o o o o rH t-^ Ln aS r^ o o o o oooooooooooooooo o o o o ooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooo o o o o ooooooooooooooooooo o o o o oooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo eu o .i= C .o 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 000000000 000000000 000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000 000000000 000000000 00000000000000 00000000 00000 00000000000 00000000000 0000 0000 0000000 0000000 00000000000000000000000 00000000000000000000000 000000000 000000000 000000000000 000000000000 000000000000 000000000000 00000 00000 000 000 000000000000000000 000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000 0000 0000000000000 0000 0000 5, 5, ,2 ,2 00000000000000 00000000000000 000000 000000 000 000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000 0000 00000000000000000000000000000000000000000 0000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0000 000000000000000000000000000000000 10000000 0000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000 0000 00000000000000000000000000000000000000000 0000 0000000000000000000000000000000000 00000000000 0000000000000000000000000000000000 00000000000 0000000000000000000000 00000000 00000 0000000000000000000000 00000000 00000 0000000000000000000000000000000 0000000 00000 0000000000000000000000000000000 0000000 00000 0000000000000 0000000000 0000000 0000000000000 0000000000 0000000 00000000000000000000 0000000000000000000000000 00000000000000000000 0000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 ooooooooo 00000 2000000000 00000 00000 00000 00000 00000 00000000000000000000 00000000000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0000 00000000000000000000 00000000000 10000000 0000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 ao ri n be —, < CÛ Q LU LJ_ (,5 I — —, 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000 0000000000000000000000000000000 000000000000000 0000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000 0000000000000000000000 000000000000000000000000 0000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000001 00000 00000000 000000 500000 00000000000 00000 00000000 000000 100000 00000000000 000000 00000000000000000000000000000 00000 000000 00000000000000000000000000000 00000 0000000000000000500000000000000000 000000 0000000000000000400000000000000000 000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000 0000000000000000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 00000 00000 0000000000000000 0000000000000000 0000 0000 0000000000 0000000000 0000000 0000000 00000000 00000000 o o f"^, LH LH 0014460 0035899 00000000 00000000 10 tš 11 o 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 —, < CÛ 4 AB 74 Q LU Ll_ ^^ ao ri n be 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000 00000000000000000 0000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000 0000000000 0000000000 000000000000 000000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1000000000000000 0000000 0000000 o o o o o o o 20000000 00000000000000000000000000 00000000000000000000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 100000000000000000 000000 000000 0000000 0000000 00000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000 000000 000000 000000000000000000000000 000000000000000000000000 0000000000000 0000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 o c^ c^ o o 5 5, 2 ,2 52200 0000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000 005 00 00100 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Q LU LJ_ (,5 I — —, < CÛ 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000 5000000000000 000000000000000000000000000000000 1000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2, 0 0 0 0 0 100000000000000000000000000000000000000 100000 0000000 000000000 000000000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000000 000000000 000000000 100000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000000000 1000000000000000000000000000 00000000000000 00000000000 000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000000 000000000 1000000000000000000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 00000 ooooooooooooooooooo 0000000000000000 00000 20000000000000000000 0000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 ao ri n be 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000 00000000000000000000000 00000000000000000000000 00000000000000000000000 00000000000000 00000000000000000000000000000 00000000000000 00000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000 5000000000000000000000000000000 0000000000000000 1000000000000000000000000000000 0000000000 50000000000000000 0000000000000 0000000000 10000000000000000 0000000000000 lo tš št ra nsa rpr oooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooo o o o o ooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooo o o o o ooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooo o o o o OOLHOOOOO o o o o o o o ooooooooooooooooooo o o o o OO^-IOOOOO o o o o o o o ooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o o o ooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o o o oooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo fD o .i= C .o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooo ooooooooooooooooooooooo ooooooooo oooooooooooo ooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOO^-I oooooooooooo oooooooooooooooooo ooooooooo oooooooooooo oooooooooooooooooo ooooooooo ooooooooooooooo oooooooooo ooooooooooooooooo'"'^o ooooooooooooooo oooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOO^-IO LH LH ooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo'"'^o ooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOO^-IOT-I ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo —, < CÛ ao ri n be 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 0000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000 00000 00000000000000000000000000 00000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000050 00000000000000000000000000000010 000000 000000 000000000000000 000000000000000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1000000000 0000 0000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10000000000 0000000000000000 0000000000000000 00000 00000 000000000000000 000000000000000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1000000000 000000000000000000 000000000000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 2, 0 0 0 1000 , o o o o 20000 0000 0000 0000 0000 o o o o 20000 0000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000 00000000000 00000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 000000000000 00000000000000000000000000000 0000 000000000000 00000000000000000000000000000 0000 00000000000000000000000000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000000000000000000000000000 100000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 000000000000 0000000000000000000000000000000000 000000000000 0000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000 00000000 00000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2, 00000000 00000000 00000000 100000000000001 0000000000000000000000000000000 000000000000000 0000000000000000000000000000000 000000000000000 0000000000000 000000000000000000000000000000000 0000000000000 000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000 0 0 2, 0 00000 0010 0001 00000000000000000000000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000000000000000000000000 100000000000000000 10 tš 11 o 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 —, < CÛ Q LU LJ_ (,5 I — oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooo oooooooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooo oooooooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o ooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooo o o o o ooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooo oooooooooooooo o o o o o o oooooooooooooooooooooooo oooooooooooooo o o o o o o oooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooo o o o o o oooooooo o o o o o o o ooooooooooooooooo o o o o o oooooooo o o o o o o o o o o o ooooooooooooooo oooooooooooo oooooooooooo o o o o ooooooooooooooo oooooooooooo oooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo LH o o o t-^, o o o o o o o -ifrororOLnooo o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo eu o .i= C .o 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000 ooooooooooooooooooooooooooooooo 0000000000000 20000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000000000000000000 00000 1000000000000000000 000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 2, 0 0 0 0 0 00000 00000 0 2, 7, 5 100000 00000 00000 0134 500000 0 ,21 ,21 75, 400000 0116 000000000000000000000000000 0000000000000000000 000000000000000000000000000 0000000000000000000 li o ok er nsa rpre fD 0 0 0 0 0 0 0 0 000 0 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 00000000 0 0 0 0000 0 .0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0 Ln 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0 T 0 0 0 fD 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0000 0 _£= 13 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 00000000 0 0 0 0000 0 on 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000 0 QÛ 13 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 00000000 0 0 0 0000 0 U (U 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000 0 z 13 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0000 0 .o 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000000 Ln r^T 0 0 0 0000 0 CL 13 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000000 í-H 0 0 0 0000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0000 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 00000000 0 0 0 0000 0 fD E 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000 0 3 (.s 13 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0000 0 fD 0 0 0 0 LH rH 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 Ln rH 000 0 fD C^ 13 0 0 0 0 0 LH C^ r-T 0 0 T 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000000000 0 0 0 0 T 000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 Ln rH 0000 CU 00 13 0 0 0 0 0 0 ^ LH C^ T 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 000 000 0 0 0 0 000000 000000 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 T 0 0 0 0 0 0 0 0 0000 0 0 0 0 U- 13 Ln 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Lin c^" " 0 0 Ln rH T 0 0 000000000 000000000 000000000 0 0 0 0 0 0 Ln c^ rH T fD 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ln 0 >v5 CL 13 0 0 0 0 0 0 0 0 000 000 0 0 000000 000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0 0 T 0 0 fD _£= 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000 0 0 0 0000 0 >M 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000 0 ro £= ■0 fD (JĎ .0 0 "řa 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 un c^ LH LH LH yí LH LH r^" T 0 0 0 0 Ln c^" " Ln c^" " Ln Ln un c^" T 0 T Ln Ln " 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ln m 0 0 0 0 0 0 Ln Ln on " Ln Lin c^" " Ln Ln ^ Ln Ln on " Ln 0^" " 0 0 0 0 Ln r^T T Ln c^" " 0 0 0 0 0 0 Ln Ln 0^" " Ln yí un un c^" " un c^" " un c^ rH T cn un c^" 0 0 0 0 0 0 0 0 un r^T T Ln rH 0 0 0 CO 0 0 0 0 un c^" " Ln 0 0 Ln c^ Ln c^ r^T T 0 T CO Ln on on Ln Ln 0 0 0 0 0 0 un c^" " Ln c^ un c^" " un c^" " Ln un c^" " un c^" " 0 0 0 0 fD .0 0 "řa 13 0 0 LH Ln 0 0 Lin on 0 0 Ln 0^" on Ln rH T un 0 0 0 0 0 0 .0 0 0 0 0 0 0 0 Ln rH 000 0 0 0 000000 0 0 0 0 0000 0 000000 0 0 0 0 000000 fD CU .£E 13 0 000000 T 000 000 0 0 000000 0000000000 " 0 00000000 00000000 0 0 000000 .o 0 0 0000000 000000 0000000000 0 0 0 0 000000 c^ M fD 13 0 0000000 000 < CÛ 0 o 000000 LU U_ (,5 I - —, 0000000000 0 0 < CÛ 00000000 0 0 000000 eu - Q LU LJ_ (,5 I — —, < CÛ Q LU LU (,5 I .0 LH cn cn f— cn co cn Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 178 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000 000000000000000 0000000000000000000000000000000 000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000001 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000 0000000000000 0000000000000000000000000 0000000000000 0000000000000000000000000 000000000000000000000 0000000000000000000000000 000000000000000000000 0000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000000 0000 0000000 0000 10000000000000 000000 0000 0000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 0000 0000 0000000000000000000 0000000000000000000 0000000000000000000 lo tš št ra oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o oooooooooooooooooooo o o o o o o o ooooooooooo o o o o o oooooooooooooooooooo o o o o o o o ooooooooooo oooooooooo oooooooooooooo oooooooooooooooooooo oooooooooo oooooooooooooo oooooooooooooooooooo ooooooooo ooooooooooooooo oooooooooooooo ooooooooo ooooooooooooooo oooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo (■^,00 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000 - —,<ÎCÛl-JQLJJLJ_(,5I - —,<ÎCÛl-JQLJJLJ_(,5I - —,<ÎCÛl-JQLJJLJ_(,5I - —,<ÎCÛl-JQLJJLJ_(,5I - —1<Í fD o .i= C .0 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 000000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000000000000 000000000000 10000000000000000000 0000000000000 0000000000000000000000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000000000000000000000000000 1000000000000000000 000000000000000000 ,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000 00000000 000000000000000000 1000000000 00000 00000000 0000000000000000000 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0000000000000000000 1000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 0 2, 0 7, 00000000000000000000000000000000000000000000000 00000000000000000000000000000000000000000000000 5 ooooooooooooooooo*"^,©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© li o 00000000000000000100000000000000000000000000000 oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo oooooooooooooo oooooooooooooooooo oooooooo oooooooooooooo oooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o -If c^ c^ o -- o o ^ ^ o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooo eu o .i= C .o < CÛ ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooo oooooooooooooo ooooooooooooooooooooo ooooooooo oooooooooooooo ooooooooooooooooooooo OOOOOOOOO^-I o o o o o o o o o o o o o o oooooooooo oooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o oooooooooo oooooooooooooooooooo oooooooooooooo ooooooooooooooooooooooo oooooooo oooooooooooooo ooooooooooooooooooooooo oooooooo ooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o o (-t oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o ooooooooooo ooooooooooo ooooooo'"'^oooo'"'^ OOOOOOO^-IOOOOt-I oooo-ooooo ooooooooooo o o o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooo -©(■^.OOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooo oooooooooo C^O^-IOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooo oooooooooo o o o o o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o LH LH -o OOOOLHOOOOO o o o o o OOOC^C^OOOO-ifOOOOO fD o .i= C .o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o oooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo o o o o oooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo o o o o ooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o ooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o ooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo 000000000*^,000 ooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOO^-IOOO oooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo Ln c^ c^ ^^^ ooooooooo ooo^-iT-ir^ooooooooo ooooooo'"^.o OOOOOOO^-IO o o o o o o ooooooooooooo o o o o o o T-l ooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o ooooooooo oooooooooo oooooooooooooooooo o o o o o o ooooooooo oooooooooo oooooooooooooooooo oooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo ooooooooooooooooooooo o o o o o o oooooooo ooooooooooooooooooooo o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo o-oo o c^ o o c^ m Í-H Í-H LH 1.0 m oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o ooooooo'"'^oo'"'^oooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o OOOOOOO^-IOOt-IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO fD o .i= C .o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o oooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo'"^.oooo T OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^-IOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o ooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o oooooooooo ooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o o o o oooooooooo ooooooooooo o o o o o o o ooooooooooooooo oooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o ooooooooooooooo oooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o ooo'"'tooo'"^.ooooo ooooooooooooo oooooooooooooooooo OOO^-IOOOT-IOOOOO ooooooooooooo oooooooooooooooooo m Í-H m ^.o Í-H Ln c^ c^ r^- r^- Li^ Li^ c^. o r^ o^" o o o o o o o o o Oí-Hí-HC^OlJror^rOí-Hí-H o o o o o o o o o oooooooooooooooooooooooo o o o o ooooooooo oooooooooooooooooooooooo o o o o ooooooooo 0000'"^.00000000000000000000000000000000000000000 OOOO^-IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO fD o .i= C .o < CÛ ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o ooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o c^ o ooooooooooo o o o o o o oooooooooooo ooooooooo 0 0^=0^5 ooooooooooo o o o o o o OOOOOOOOOOOO^-IOOOOOOOOO o o T-l o T-l oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^^ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^-I ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo —, < CÛ Sî Q LU tn ru M eu cl o ■o JD O ii^ o E JD O "f^ 'ïz eu »u ime predmeta lončarska masa ts o > a nr ts o > a k ul a ki o mt ta at to dr 57 57 NV PK - J B3 / fr. ostenja A31 A21;A13;C23;D21;E21 1 031 9 58 58 NV PK - J B3 / fr. ustja A13 ;C22;E21 1 031 9 59 59 NV PK - J C3 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 9 60 60 A PK - J D3 / fr. ustja z ost. A31 ;A22;A13;C21 2 037 9 61 61 NV PK - J E3 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 037 9 62 62 NV PK - J E3 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 63 63 NV PK - J E3 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 034 8 64 64 NV PK - J E3 / fr. dna z ost. A13 ;C22;E21 1 031 9 65 65 NV PK - J A4 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 66 66 NV PK - J A4 / fr. ostenja A13 ;C23 1 034 8 67 67 NV PK - J A4 / fr. ostenja A13 ;C22;E22 1 034 7 68 68 NV PK - J A4 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 031 9 69 69 NV PK - J A4 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 70 70 A PK - J A4 / fr. dna A41 ;A31;A22;A13;C21 2 037 9 71 71 NV PK - J A4 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 032 9 7. 72 NV PK - J B4 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 73 73 NV PK - J B4 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 74 74 NV PK - J B4 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 034 9 75 75 NV PK - J B4 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 9 76 76 NV PK - J B4 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 8 77 77 NV PK - J B4 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 78 78 NV PK - J B4 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 037 8 79 79 NV PK - J B4 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 7 80 80 NV PK - J B4 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 9 81 81 NV PK - J B4 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 9 8. 82 NV PK - J C4 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 031 9 83 83 NV PK - J C4 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 84 84 NV PK - J D4 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 9 85 85 NV PK - J D4 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 9 86 86 A PK - J D4 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 034 9 87 87 NV PK - J E4 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 9 88 88 NV PK - J A5 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 7 89 89 NV PK - J A5 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 9 90 90 NV PK - J A5 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 8 91 91 NV PK - J A5 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 031 9 9. 92 NV PK - J A5 / fr. ostenja A13 ;C21 1 034 9 93 93 NV PK - J A5 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 9 94 94 NV PK - J A5 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 95 95 NV PK - J A5 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 9 96 96 A PK - J A5 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 037 9 97 97 A PK - J A5 / fr. ostenja A13 ;C21;J21 1 235 9 98 98 A PK - J A5 / fr. ostenja A13 ;C21;E32 1 037 9 99 99 NV PK - J A5 / fr. ostenja A32 A21;A13;C21 2 037 9 100 100 NV PK - J B5 / fr. ostenja A13 ;C23 1 037 8 101 101 NV PK - J B5 / fr. dna A31 ;A13;C21;E21 1 037 6 102 102 NV PK - J B5 / fr. ostenja A21 ;A13;C23;E31;E21 1 037 9 103 103 NV PK - J B5 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 4 104 104 NV PK - J B5 / fr. ostenja A13 ;C23 1 034 9 105 105 NV PK - J B5 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 8 106 106 NV PK - J B5 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 034 8 107 107 NV PK - J B5 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 035 8 108 108 NV PK - J B5 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 8 109 109 NV PK - J B5 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 9 110 110 NV PK - J B5 / fr. ostenja A13 ;C21 1 037 9 111 111 NV PK - J B5 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 032 9 112 112 NV PK - J C5 / fr. ostenja A13 ;C21 1 035 7 113 113 NV PK - J C5 / fr. ustja z ost. A31 ;A22;A13;C21 2 037 9 114 114 NV PK - J D5 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 9 115 115 NV PK - J A6 / fr. ostenja A13 ;C21 1 035 9 116 116 NV PK - J A6 / fr. ostenja A13 ;C21 1 037 9 117 117 NV PK - J A6 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 118 118 NV PK - J A6 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 9 119 119 NV PK - J A6 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 9 120 120 NV PK - J B6 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 037 9 121 121 NV PK - J B6 / fr. ostenja A13 ;C22 1 034 8 122 122 NV PK - J B6 / fr. ustja z ost. A31 ;A13;C21;E21 1 037 8 123 123 NV PK - J B6 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 8 124 124 NV PK - J C6 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 9 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv I2 £= e m g ra fU m ra opombe 5YR6/8 B06A3 10YR5/6 K48A2 1 AM motiv lis:10YR9/4 7.5YR6/6 B06A3 10YR6/3 K49A2 1 NP ni ohranjena 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 5YR6/2 B10A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7.5YR7/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR7/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7.5YR5/4 B13A3 7.5YRN3/ D13A1 1 AM 10YR7/3 B11A3 1 10YR7/3 B11A3 1 AM 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6;10YR6/2 A06A1;A12A2 1 AM 7.5YRN3/ B04A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 2.5YR6/6 B06A3 5YR8/1 K20A2 1 10YR8/3 B11A3 5GY6/6 K46A2 1 glazura slabo ohranjena 10YR7/3 B11A4 1 10YR7/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7.5YR5/4 B13A3 1 7.5YR5/4 B13A3 1 5YR7/4;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 2.5YR5/6 B13A3 2.5YR4/8 D07A2 1 10YR8/3 B11A3 1 AM 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/6 B06A3 1 5YR7/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 AM 2.5YRN3;10YR8/3 B04A1;B11A2 1 AM barva NP in ZP ni možno definirati zaradi slabe ohranjenosti 7.5YRN4/;7.5YR7/6 B03A1;B06A2 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YRN4/ B03A1;B03A2 2.5YRN4/ G04A2 1 filovci 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6;7.5YRN3/ B06A1;B04A2 2.5YRN3/ D04A2 1 AM 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7.5YRN3/ B04A3 1 10YR8/3;7.5YR6/6 B11A1;B06A2 1 10YR5/2 B13A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 5YR7/10;5GY6/6 K27A1;K46A2 1 10YR7/3 B11A3 1 AM 5YR7/3;5YR8/2 B09A1;B09A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o ii^ o m JD o /a tn >í5 k a k er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul a ^ ki lb o mt ta at to dr 125 125 NV PK - J E6 / fr. ostenja A41 A31;A22;A13;C21 " 037 9 126 126 NV PK - J E6 / fr. ostenja A21 A13;C22;C12 1 037 9 127 127 NV PK - J A7 / fr. dna z ost. A31 A21;A13;C22;E21 1 037 9 128 128 NV PK - J A7 / fr. ostenja A31 A21;A13;C22;E21 1 034 9 129 129 NV PK - J A7 / fr. ostenja A31 A22;A13;C21 " 037 9 130 130 NV PK - J A7 / fr. ostenja A13 C23 1 037 9 131 131 NV PK - J A7 / fr. ostenja A13 C23 1 034 9 13" 13" NV PK - J A7 / fr. ostenja A21 A13;C21 1 037 9 133 133 NV PK - J D7 / fr. ročaja A31 A21;A13;C22;E21 1 037 8 134 134 NV PK - J E7 / fr. ostenja A13 C23 1 034 9 135 135 NV PK - J E7 / fr. ostenja A21 A13;C21 1 037 9 136 136 NV PK - J E7 / fr. ostenja A21 A13;C21;E21 1 031 8 137 137 NV PK - J E7 / fr. ustja A21 A13;C21 1 037 9 138 138 NV PK - J A8 / fr. ostenja A21 A13;C23;E31;E21 1 037 7 139 139 NV PK - J A8 / fr. ostenja A13 C21 1 037 8 140 140 A PK - J A8 / fr. ustja z ost. A31 A22;A13;C22 " 037 9 141 141 NV PK - J A8 / fr. ostenja A13 C21;J21 1 031 9 14" 14" NV PK - J A8 / fr. ostenja A21 A13;C21 1 031 9 143 143 NV PK - J B8 / fr. ostenja A13 C22;E21 1 035 8 144 144 NV PK - J B8 / fr. ostenja A"" A13;C21;D21;E21 " 037 9 145 145 NV PK - J B8 / fr. ostenja A21 A13;C21;E21 1 031 9 146 146 NV PK - J B8 / fr. ostenja A13 C21 1 031 9 147 147 NV PK - J B8 / fr. ostenja A21 A13;C21 1 037 8 148 148 NV PK - J C8 / fr. ostenja A13 C23 1 034 8 149 149 NV PK - J A9 / fr. ostenja A21 A13;C21;E21 1 034 9 150 150 NV PK - J A9 / fr. dna A21 A13;C22;C12 1 031 8 151 151 NV PK - J A9 / fr. ostenja A21 A13;C21 1 037 8 15" 15" NV PK - J A9 / fr. ostenja A13 C22;E21 1 037 9 153 153 NV PK - J A9 / fr. ostenja A31 A13;C21;E21 1 031 9 154 154 NV PK - J A9 / fr. ostenja A21 A13;C21;E21 1 037 9 155 155 NV PK - J A9 / fr. ostenja A21 A13;C21 1 03" 8 156 156 NV PK - J B9 / fr. ostenja A31 A21;A13;C22 1 037 9 157 157 NV PK - J B9 / fr. ostenja A13 C23 1 037 7 158 158 NV PK - J B9 / fr. ostenja A21 A13;C22;E21 1 037 7 159 159 NV PK - J B9 / fr. ostenja A31 A21;A13;C22 1 037 9 160 160 NV PK - J B9 / fr. ustja pipe A13 C21 1 031 7 161 161 NV PK - J B9 / fr. ostenja A13 C"" 1 031 8 16" 16" NV PK - J C9 / fr. ostenja A21 A13;C22 1 031 7 163 163 NV PK - J D9 / fr. ostenja A13 C"" 1 031 7 164 164 NV PK - J D9 / fr. ostenja A13 C23 1 037 9 165 165 NV PK - J E9 / fr. ustja A21 A13;C21;E21 1 037 8 166 166 NV PK - J A10 / fr. ostenja A31 A22;A13;C21 " 037 9 167 167 NV PK - J A10 / fr. ostenja A21 A13;C22;C12 1 035 9 168 168 NV PK - J A10 / fr. ostenja A31 A21;A13;C22;E21 1 037 9 169 169 NV PK - J A10 / fr. ostenja A31 A22;A13;C21 " 037 9 170 170 A PK - J A10 / fr. ostenja A13 C"" 1 03" 9 171 171 A PK - J A10 / fr. ostenja A31 A22;A13;C22;E31 " 137 9 17" 17" NV PK - J A10 / fr. ročaja A31 A22;A13;C22;E31 " 037 7 173 173 NV PK - J A10 / fr. ostenja krožnika A13 C"" 1 031 9 174 174 NV PK - J D10 / fr. ostenja A13 C21 1 037 8 175 175 A PK - J D10 / fr. ostenja A31 A22;A13;C22;E31 " 134 9 176 176 NV PK - J A11 / fr. ročaja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 031 8 177 177 NV PK - J A11 / fr. ustja z ost. A13 ;C"3 1 037 9 178 178 A PK - J A11 / fr. ostenja A"" ;A13;C"1;E"1 " 037 3 179 179 NV PK - J A11 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 8 180 180 NV PK - J A11 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 037 9 181 181 NV PK - J A11 / fr. ustja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 9 18" 18" NV PK - J A11 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 9 183 183 NV PK - J A11 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"";E31 " 137 8 184 184 A PK - J A11 / fr. ostenja A41 ;A31;A"";A13;C"1 " 037 9 185 185 NV PK - J A12 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 037 8 186 186 NV PK - J A12 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 7 187 187 NV PK - J A12 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 9 188 188 NV PK - J A12 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";C1" 1 037 8 189 189 NV PK - J A12 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";C1";E"1 1 037 8 190 190 NV PK - J A12 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;D"1 1 037 8 191 191 NV PK - J A12 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 7 19" 19" NV PK - J A12 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 031 7 193 193 NV PK - J A12 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 037 9 194 194 NV PK - J B12 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 037 9 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 10YR7/3;7.5YR6/6 B11A1;B06A2 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR6/2 B12A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YRN4/ B03A1;B03A2 2.5YRN4/ G04A2 1 filovci 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR8/3 B03A1;B03A2 2.5YRN4/ G04A2 1 filovci 5YR7/4;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 AM 7.5YR6/6 B06A3 1 NP in ZP slabo ohranjeni 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6;7.5YR5/4 B06A1;B13A2 1 5YR8/2 B09A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 7.5YR6/6 B06A3 2.5YR5/4 D07A2 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 2.5YRN3/ B04A3 1 10YR5/1;10YR8/3 B03A1;B11A2 1 10YR5/1 B03A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR8/3 B03A1;B03A2 2.5YRN4/ G04A2 1 filovci 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6;10YR5/2 B06A1;B13A2 1 10YR8/3 B11A3 1 2.5YRN3/ B04A3 1 7.5YR6/6;10YR5/2 B06A1;B13A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/2;7.5YR7/6 B13A1;B06A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YRN3/; 10YR5/1 B04A1;B03A2 2.5YRN3/ D04A2 1 7.5YR6/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7.5YR7/6;10YR5/2 B06A1;B13A2 1 10YR5/2 A13A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 2.5YR6/6;5YR7/4 B06A1;B09A2 1 10YR8/3 B11A3 1 AM 7.5YR6/6 B06A3 10GY5/4 K45A2 1 glazura v sledovih 5YR6/8 B06A3 5YR7/10 K27A2 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR7/1 B02A3 1 .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ki o mt ta at to dr 195 195 NV PK - J B12 / fr. ostenja A31 A13;C21;E21 1 035 8 196 196 NV PK - J B12 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 8 197 197 NV PK - J B12 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 7 198 198 NV PK - J B12 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 037 7 199 199 NV PK - J B12 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 7 200 200 NV PK - J B12 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 7 201 201 NV PK - J D12 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 8 202 202 NV PK - J A13 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 7 203 203 NV PK - J A13 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 1 037 7 204 204 NV PK - J A13 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 205 205 NV PK - J A13 / fr. ustja z ost. A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 9 206 206 NV PK - J A13 / fr. ustja A13 ;C22 1 037 9 207 207 NV PK - J A13 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 035 9 208 208 NV PK - J A13 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 209 209 NV PK - J A13 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 031 9 210 210 NV PK - J A13 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 211 211 NV PK - J A13 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 034 9 212 212 NV PK - J A13 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 213 213 NV PK - J A13 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 1 031 8 214 214 NV PK - J A13 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 9 215 215 NV PK - J A13 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 037 9 216 216 NV PK - J B13 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C21;D21 1 031 9 217 217 NV PK - J B13 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 9 218 218 NV PK - J B13 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 8 219 219 NV PK - J B13 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 8 220 220 NV PK - J B13 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 8 221 221 NV PK - J B13 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 034 9 222 222 A PK - J B13 / fr. ostenja A22 ;A13;C21;D21;E21 2 037 9 223 223 NV PK - J B13 / fr. ostenja A13 ;C21 1 037 9 224 224 NV PK - J C13 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 9 225 225 NV PK - J A14 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 8 226 226 NV PK - J A14 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 9 227 227 NV PK - J A14 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 9 228 228 NV PK - J A14 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 229 229 NV PK - J A14 / fr. ostenja A13 ;C22 1 034 8 230 230 NV PK - J A14 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 8 231 231 NV PK - J A14 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 037 9 232 232 NV PK - J A14 / fr. dna z ost. A31 ;A22;A13;C22;E31 2 037 9 233 233 NV PK - J A14 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 234 234 NV PK - J B14 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 9 235 235 NV PK - J B14 / fr. ostenja A13 ;C22 1 032 9 236 236 NV PK - J B14 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 9 237 237 NV PK - J B14 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 238 238 NV PK - J B14 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 239 239 NV PK - J B14 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 240 240 NV PK - J D14 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 037 9 241 241 NV PK - J D14 / fr. ostenja A13 ;C22;E31;E21 1 037 9 242 242 NV PK - J E14 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 9 243 243 NV PK - J E14 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 037 9 244 244 NV PK - J E14 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 8 245 245 NV PK - J E14 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 9 246 246 NV PK - J E14 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 9 247 247 NV PK - J A15 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 248 248 NV PK - J A15 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 8 249 249 NV PK - J A15 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 8 250 250 NV PK - J A15 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 9 251 251 NV PK - J A15 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 034 9 252 252 NV PK - J A15 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 031 9 253 253 NV PK - J A15 / fr. ostenja A31 ;A13;C23;E32 1 037 9 254 254 NV PK - J A15 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 035 9 255 255 NV PK - J A15 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 256 256 NV PK - J A15 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 034 8 257 257 NV PK - J A15 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;D21 1 035 8 258 258 NV PK - J A15 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 8 259 259 NV PK - J A15 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 035 9 260 260 NV PK - J A15 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 9 261 261 NV PK - J A15 / fr. ostenja A13 ;C23 1 037 9 262 262 A PK - J A15 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C22;E31 2 035 9 263 263 A PK - J A15 / fr. ostenja A41 ;A31;A22;A13;C21 2 037 9 264 264 NV PK - J B15 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 9 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 10YR7/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 5Y8,5/4 K26A1 1 motiv lise:10GY6/6 (44) 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 5YR7/10 K27A2 1 glazura v sledovih 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 AM 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR8/4 B09A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR8/4 B09A3 1 2,5YR6/6 B06A3 1 2,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR8/2 B09A3 7,5GY3/4 K45A2 1 10YR5/2 B13A3 1 2,5YR6/6 B06A3 1 2,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 2,5YRN3/ D04A2 1 10YR5/2 B13A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/4 B09A3 1 10YR7/3 B11A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/4 B09A3 1 10YR5/1 B03A1;B03A2 2,5YRN4/ G04A2 1 filovci 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR6/8 B06A3 1 AM 10YR7/3 B11A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6;7,5YR7/2 B06A1;B10A2 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 5YR7/6;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7,5YR6/4 B12A3 1 10YR8/3 B11A3 1 AM 7,5YR7/2;5YR8/2 B10A1;B09A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR6/8;7,5YR7/6 B06A1;B06A2 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 7,5YRN5/;2,5YRN3/ B03A1;B04A2 1 10YR5/2;7,5YR6/6 B13A1;B06A2 1 10YR6/2 B12A3 1 10YR8/3 B11A3 1 tš a z er rp o d JD o ii^ o m JD o /a tn >í5 k a k er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul a ^ ki lb o mt ta at to dr 265 265 NV PK - J B15 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 266 266 NV PK - J B15 / fr. ostenja A21;A13;C21;E31 1 031 9 267 267 NV PK - J B15 / fr. ostenja A13;C23 1 037 9 268 268 NV PK - J B15 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 9 269 269 NV PK - J B15 / fr. ostenja A13;C22 1 031 9 270 270 NV PK - J B15 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 9 271 271 NV PK - J B15 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 9 272 272 NV PK - J B15 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 9 273 273 NV PK - J B15 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 9 274 274 NV PK - J B15 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 037 9 275 275 NV PK - J B15 / fr. ostenja A13;C22 1 037 8 276 276 NV PK - J B15 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 8 277 277 NV PK - J C15 / fr. opeke A31;A22;A13;C22 2 031 9 278 278 NV PK - J C15 / fr. ročaja A31;A22;A13;C22;E31 2 031 9 279 279 NV PK - J C15 / fr. ročaja A31;A22;A13;C22;E31 2 031 9 280 280 NV PK - J C15 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 9 281 281 NV PK - J C15 / fr. ostenja A13;C22 1 031 8 282 282 NV PK - J D15 / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 037 9 283 283 NV PK - J E15 / fr. ročaja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 8 284 284 NV PK - J E15 / fr. ostenja A13;C22 1 037 7 285 285 NV PK - J E15 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 8 286 286 NV PK - J E15 / fr. ostenja A13;C22 1 031 8 287 287 NV PK - J A16 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 035 9 288 288 NV PK - J A16 / fr. ročaja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 9 289 289 NV PK - J A16 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 9 290 290 NV PK - J A16 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 9 291 291 NV PK - J B16 / fr. dna z ost. A21;A13;C23;E31;E21 1 031 9 292 292 NV PK - J B16 / fr. ročaja A21;A13;C21 1 037 9 293 293 NV PK - J B16 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 9 294 294 NV PK - J B16 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 9 295 295 NV PK - J B16 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 034 8 296 296 NV PK - J B16 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 031 9 297 297 NV PK - J B16 / fr. ostenja A13;C22 1 031 8 298 298 NV PK - J B16 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 9 299 299 NV PK - J B16 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 037 9 300 300 NV PK - J B16 / fr. ostenja A32;A22;A13;C21;D21 3 035 9 301 301 NV PK - J B16 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 034 9 302 302 NV PK - J D16 / fr. ostenja A13;C23 1 037 9 303 303 NV PK - J D16 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 304 304 NV PK - J D16 / fr. ostenja A13;C22 1 031 9 305 305 NV PK - J E16 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 9 306 306 NV PK - J A17 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 8 307 307 NV PK - J A17 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 9 308 308 NV PK - J A17 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 8 309 309 NV PK - J A17 / hišni lep 310 310 NV PK - J A17 / hišni lep 311 311 NV PK - J A17 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 8 312 312 NV PK - J A17 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22 2 037 9 313 313 NV PK - J A17 / hišni lep 314 314 A PK - J A17 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C21 2 037 9 315 315 NV PK - J A17 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 037 9 316 316 NV PK - J B17 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 9 317 317 NV PK - J B17 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 9 318 318 NV PK - J B17 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 9 319 319 NV PK - J B17 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 9 320 320 NV PK - J B17 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 9 321 321 NV PK - J B17 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 9 322 322 NV PK - J B17 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 9 323 323 NV PK - J B17 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 9 324 324 NV PK - J B17 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 9 325 325 NV PK - J B17 / fr. ostenja A31;A13;C21;E21 1 037 9 326 326 NV PK - J B17 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 131 9 327 327 NV PK - J C17 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 2 037 9 328 328 NV PK - J D17 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 035 9 329 329 NV PK - J D17 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 9 330 330 NV PK - J E17 / fr. dna A22;A13;C21;D21;E21 2 037 9 331 331 NV PK - J A18 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 9 332 332 NV PK - J A18 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 2 037 9 333 333 NV PK - J A18 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 9 334 334 NV PK - J A18 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12;E21 1 034 9 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4;10YR8/3 B09A1;B11A2 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,6YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 2,5YR6/4;10YR5/2 B12A1;B13A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2;10YR8/3 B13A1;B11A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR5/4 B13A3 1 7,5YR7/6;10YR6/2 B06A1;B12A2 1 7,5YR5/4 B13A3 1 10YR5/1;2,5YN4/ B03A1;B04A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 1 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 1 7,5YR7/6;10YR6/2 B06A1;B12A2 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 AM 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR;7,5YR6/4 B06A1;B12A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR5/2;7,5YR7/4 B13A1;B09A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4;10YR5/1 B09A1;B03A2 1 7,5YRN7;10YR8/3 B03A1;B11A2 1 7,5YR5/4;10YR5/2 B13A1;B13A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o OJ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o mt ta at to dr 335 335 NV PK - J A18 / fr. ostenja A31 A21;A13;C22;E21 1 037 9 336 336 NV PK - J A18 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 037 9 337 337 NV PK - J A18 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 031 9 338 338 NV PK - J A18 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 339 339 NV PK - J A18 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";C1";E"1 1 037 9 340 340 NV PK - J A18 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E"1 1 034 9 341 341 NV PK - J A18 / fr. ostenja A32 A"1;A13;C"1 " 03" 9 34" 34" NV PK - J A18 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 037 8 343 343 NV PK - J A18 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03" 9 344 344 NV PK - J A18 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 9 345 345 NV PK - J A18 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 035 9 346 346 NV PK - J B18 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"" " 037 9 347 347 NV PK - J B18 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 037 9 348 348 NV PK - J B18 / fr. ustja z ost. A31 ;A13;C"1;E3";E"1 1 037 9 349 349 NV PK - J B18 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E"1 1 035 9 350 350 NV PK - J B18 / fr. ostenja A32 A"1;A13;C"1 " 031 9 351 351 NV PK - J B18 / fr. ostenja A13 ;C"1 1 031 9 35" 35" NV PK - J B18 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 353 353 NV PK - J B18 / fr. ostenja A13 ;C"1 1 031 9 354 354 NV PK - J D18 / fr. ostenja A13 ;C"1 1 031 8 355 355 NV PK - J D18 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 9 356 356 NV PK - J E18 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 034 9 357 357 NV PK - J E18 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 037 9 358 358 NV PK - J E18 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 359 359 NV PK - J A19 / fr. ostenja A13 ;C"1 1 031 9 360 360 NV PK - J A19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";C1" 1 037 9 361 361 NV PK - J A19 / fr. dna A13 ;C"";E"1 1 037 9 36" 36" NV PK - J A19 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 031 9 363 363 NV PK - J A19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 9 364 364 NV PK - J A19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 9 365 365 NV PK - J A19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 9 366 366 NV PK - J A19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 9 367 367 NV PK - J A19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 9 368 368 NV PK - J A19 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 031 9 369 369 NV PK - J A19 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"";E31 " 037 9 370 370 NV PK - J A19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03" 9 371 371 NV PK - J A19 / fr. ostenja A32 A"1;A13;C"1 " 031 9 37" 37" NV PK - J B19 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 031 8 373 373 NV PK - J B19 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 037 7 374 374 NV PK - J B19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 9 375 375 NV PK - J B19 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 031 8 376 376 PK - J B19 / fr. ostenja 377 377 NV PK - J B19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 8 378 378 NV PK - J B19 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 8 379 379 NV PK - J A"0 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 034 9 380 380 NV PK - J A"0 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 8 381 381 NV PK - J A"0 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 037 8 38" 38" NV PK - J A"0 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 383 383 NV PK - J B"0 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";C1" 1 037 9 384 384 NV PK - J B"0 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 037 3 385 385 NV PK - J B"0 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 03" 9 386 386 NV PK - J B"0 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 3 387 387 NV PK - J B"0 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 9 388 388 NV PK - J B"0 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 034 9 389 389 NV PK - J E"0 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 031 9 390 390 NV PK - J E"0 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 391 391 NV PK - J E"0 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 39" 39" A PK - J A"1 / fr. dna z ost. A"" ;A13;C"1;D"1;E"1 " 037 9 393 393 A PK - J A"1 / fr. ostenja A32 A"";A13;C"1;D"1;E"1 3 037 9 394 394 A PK - J A"1 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03" 9 395 395 NV PK - J A"1 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 031 4 396 396 NV PK - J A"1 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 037 9 397 397 NV PK - J A"1 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 398 398 NV PK - J A"1 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 037 9 399 399 NV PK - J A"1 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 037 8 400 400 NV PK - J A"1 / fr. ostenja A13 041 9 401 401 NV PK - J C"1 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 5 40" 40" NV PK - J C"1 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 034 8 403 403 NV PK - J C"1 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 8 404 404 NV PK - J C"1 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 031 8 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;7,5YR6/6 B11A1;B06A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 5YR8/2 B09A3 1 2,5YRN3/;7,5YR5/4 B04A1;B13A2 1 7,5YR6/6 A06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/4 B11A3 5GY4/2 K45A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6;10YR8/3 B06A1;B11A2 1 10YR8/3 B11A3 10YR7/8 K47A2 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/4 B09A3 1 10YR5/2;5YR6/8 B13A1;B06A2 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B03A3 5GY4/2 K45A1 1 1 premajhen in slabo ohranjen 5YR7/4 B09A3 1 2,5YR5/8 B07A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR7/6;10YR5/2 B06A1;B13A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YRN4/ B03A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 2,5YRN8 B01A3 2,5YR8/1 K20A3 1 porcelan 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o OJ o m JD o /a tn ačk nra če rd ^ ^ k a k č er ime predmeta lončarska masa tso v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o 15 mt ta at to dr 405 405 NV PK - J C21 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22 2 031 9 406 406 NV PK - J C21 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 031 9 407 407 NV PK - J C21 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 9 408 408 A PK - J E21 / fr. ostenja A41;A32;A21;A13;C21;D32 3 137 9 409 409 A PK - J A22 / fr. ostenja A32;A22;A13;C21;D21;E21 3 134 9 410 410 NV PK - J B22 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 2 037 9 411 411 NV PK - J B22 / fr. ostenja A13;C22 1 037 3 412 412 NV PK - J B22 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 413 413 NV PK - J B22 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 9 414 414 NV PK - J B22 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 415 415 NV PK - J B22 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21;E21 1 031 9 416 416 NV PK - J B22 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 8 417 417 NV PK - J B22 / fr. ustja z ost. A13;C21 1 031 9 418 418 NV PK - J B22 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 8 419 419 NV PK - J B22 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 9 420 420 NV PK - J B22 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 8 421 421 NV PK - J B22 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 9 422 422 NV PK - J A23 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 6 423 423 NV PK - J A23 / fr. dna z ost. A13;C21 1 031 6 424 424 NV PK - J A23 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 037 7 425 425 NV PK - J A23 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 037 9 426 426 NV PK - J A23 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21;E31 2 037 8 427 427 NV PK - J A23 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 428 428 NV PK - J A23 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 429 429 NV PK - J B23 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;E21 1 031 9 430 430 NV PK - J B23 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 9 431 431 NV PK - J B23 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 3 432 432 NV PK - J B23 / fr. ostenja A13;C23 1 037 8 433 433 NV PK - J B23 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 8 434 434 NV PK - J A24 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 435 435 NV PK - J A24 / fr. ostenja A31;A13;C21;E21 1 037 9 436 436 NV PK - J A24 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 2 037 9 437 437 NV PK - J A24 / fr. ostenja A21;A13;C21;E31 1 031 5 438 438 NV PK - J A24 / fr. ostenja A13;C22 1 037 5 439 439 NV PK - J B24 / fr. ostenja A31;A13;C23;E32 1 037 4 440 440 NV PK - J B24 / fr. ustja z ost. A13;C23 1 037 4 441 441 NV PK - J B24 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C21;E31 2 037 9 442 442 NV PK - J B24 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 443 443 NV PK - J B24 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 034 8 444 444 NV PK - J A25 / fr. dna A21;A13;C21;E21 1 031 4 445 445 NV PK - J A25 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 4 446 446 NV PK - J A25 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 7 447 447 NV PK - J A25 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 448 448 NV PK - J A25 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 5 449 449 NV PK - J A25 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 031 9 450 450 NV PK - J A25 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 8 451 451 NV PK - J A25 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 9 452 452 NV PK - J A25 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 453 453 NV PK - J A25 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12;E21 1 037 9 454 454 NV PK - J A25 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 037 5 455 455 NV PK - J A25 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 6 456 456 NV PK - J A25 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 037 8 457 457 NV PK - J A25 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 5 458 458 NV PK - J A25 / fr. ostenja A13;C22 1 031 3 459 459 NV PK - J B25 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 460 460 NV PK - J B25 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 9 461 461 NV PK - J B25 / fr. ustja z ost. A13;C21 1 031 9 462 462 NV PK - J B25 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 031 6 463 463 NV PK - J B25 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 037 7 464 464 NV PK - J B25 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 465 465 NV PK - J D25 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 466 466 NV PK - J A26 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 037 9 467 467 NV PK - J B26 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 6 468 468 NV PK - J C26 / fr. ostenja A13;C22;E22 1 031 5 469 469 NV PK - J D26 / fr. ostenja A13;C23 1 032 9 470 470 NV PK - J A27 / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 037 9 471 471 A PK - J B27 / fr. ostenja A22;A13;C21;E21 2 032 6 472 472 A PK - J B27 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C21;E31 2 037 8 473 473 A PK - J B27 / fr. ostenja A32;A22;A13;C21;D21;E21 3 137 9 474 474 A PK - J B27 / fr. ostenja A31;A13;C21;E21 1 037 6 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 206 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;2,5YRN3/ B11A1;B04A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2;2,5YRN3/ B13A1;B04A2 1 10YR5/2 B13A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR6/8 K48A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 5YR8/1 K20A2 1 7,5YR6/6 B06A3 5YR8/1 K20A2 1 10YR7/1 B02A3 1 7,5YR5/4 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR6/1 B04A3 1 7,5YR7/4 B09A3 5YR5/3 D09A3 1 premaz slabo ohranjen 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/8 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YRN5/ B03A3 1 7,5YR7/6;10YR6/2 B06A1;B12A2 1 AM 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR873 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 2,5YRN3/ D04A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 2,5YR3/4 K51A2 1 5YR8/2;10YR8/3 B09A1;B11A2 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A2 2,5YRN3/ D04A2 1 NP ni ohranjena 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 AM 10YR5/2 B13A3 1 5YR6/8;10YR5/2 A06A1;A13A2 1 5YR7/4 B09A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o mt ta at to dr 475 475 NV PK - J B27 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 3 476 476 NV PK - J D27 / fr. ostenja A13;C23 1 037 6 477 477 NV PK - J A28 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 9 478 478 NV PK - J A28 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 8 479 479 NV PK - J A28 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 3 480 480 NV PK - J A28 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 481 481 NV PK - J A28 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 4 482 482 A PK - J A28 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C21 2 137 9 483 483 NV PK - J B28 / fr. ostenja A13;C23 1 037 9 484 484 NV PK - J B28 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 3 485 485 NV PK - J B28 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 9 486 486 NV PK - J B28 / fr. dna z ost. A21;A13;C21;E31 1 031 8 487 487 NV PK - J B28 / fr. dna z ost. A13 0 041 9 488 488 NV PK - J D28 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 037 4 489 489 NV PK - J D28 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 490 490 NV PK - J D28 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 6 491 491 NV PK - J D28 / fr. ostenja A21;A13;C21;E31 1 037 8 492 492 A PK - J D28 / fr. ostenja A22;A13;C21;E21 2 032 6 493 493 NV PK - J D28 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 494 494 NV PK - J D28 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 9 495 495 NV PK - J A29 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 4 496 496 NV PK - J A29 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 8 497 497 NV PK - J A29 / fr. ostenja A13;C23 1 031 4 498 498 NV PK - J A29 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 6 499 499 NV PK - J A29 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 4 500 500 NV PK - J A29 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 3 501 501 A PK - J A29 / fr. ostenja A32;A22;A13;C21;D21;E21 3 137 9 502 502 NV PK - J B29 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 031 5 503 503 NV PK - J B29 / fr. dna z ost. A21;A13;C21 1 037 4 504 504 NV PK - J B29 / fr. ostenja A13;C22 1 031 3 505 505 NV PK - J B29 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 4 506 506 NV PK - J B29 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 4 507 507 NV PK - J B29 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 508 508 NV PK - J B29 / fr. ostenja A21;A13;C21;D21 1 034 4 509 509 NV PK - J B29 / fr. ostenja A32;A21;A13;C21 2 037 9 510 510 NV PK - J B29 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 037 5 511 511 NV PK - J B29 / fr. ostenja A13 0 041 9 512 512 S PK - J E29 / fr. ostenja A13;C21;E31;J31;J21 1 125 6 513 513 NV PK - J A30 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 038 9 514 514 NV PK - J A30 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 4 515 515 NV PK - J A30 / fr. ostenja A22;A13;C21;D21;E21 2 037 4 516 516 NV PK - J A30 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 4 517 517 NV PK - J A30 / fr. ostenja A13;C22 1 037 3 518 518 NV PK - J A30 / fr. ostenja A13;C21 1 037 4 519 519 NV PK - J B30 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 6 520 520 NV PK - J B30 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 031 4 521 521 NV PK - J B30 / fr. ostenja A13;C22 1 031 9 522 522 NV PK - J B30 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 035 9 523 523 NV PK - J B30 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 7 524 524 NV PK - J B30 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 525 525 NV PK - J B30 / fr. ostenja A13;C22 1 037 5 526 526 NV PK - J B30 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 037 5 527 527 NV PK - J B30 / fr. ostenja A13;C21 1 031 9 528 528 NV PK - J B30 / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 031 9 529 529 NV PK - J B30 / fr. ostenja A13 0 041 9 530 530 NV PK - J B30 / fr. dna z ost. A13 0 041 9 531 531 NV PK - J A31 / fr. ostenja A13;C23 1 031 9 532 532 NV PK - J A31 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 7 533 533 NV PK - J A31 / fr. ostenja A13;C22 1 037 9 534 534 NV PK - J A31 / fr. ostenja A13;C22;E31;E21 1 031 4 535 535 NV PK - J A31 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 037 5 536 536 NV PK - J A31 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 037 4 537 537 NV PK - J A31 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 4 538 538 NV PK - J A31 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 037 4 539 539 NV PK - J A31 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 3 540 540 NV PK - J A31 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 032 4 541 541 NV PK - J A31 / fr.dna z ost. A31;A13;C21;E21 1 032 4 542 542 NV PK - J B31 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22 1 032 5 543 543 NV PK - J B31 / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 031 6 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 5YR6/8 B06A3 1 7.5YRN7/ B02A3 1 10YR8/3 B11A3 7.5GY3/4 K45A" 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 10YR5/6 K48A" 1 2.5YR5/6 B07A2 1 NP ni ohranjena 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR5/1 B03A3 2.5YRN4/ GO4A2 1 filovci 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 2.5YRN8/ B01A3 2.5YR8/1 K"0A3 1 porcelan 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 7.5YR6/6 B06A3 10YR6/6 K48A1 1 10YR8/3 B11A3 1 slikanJe:5YR8/1=D01A2 in 2.5YR5/4=D07A2 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR5/2;7.5YR7/6 B13A1;B06A2 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR7/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 5GY6/6 K46A2 1 10YR5/1;2.5YN3/ B03A1;B04A2 1 10YR5/2 B13A3 1 2.5YRN3/ B04A3 1 2.5YRN8/ B01A3 2.5YR8/1 K"0A3 1 porcelan 10YR5/2 B13A3 1 AM slovani 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 AM 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7.5YR7/2 B10A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YRN8/;7.5YRN5/ B01A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 7.5GY3/4 K45A1 1 glazura slabo ohranjena 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/8 B06A3 10YR6/8 K48A1 1 2.5YRN8/ B01A3 2.5YR8/1 K"0A3 1 porcelan 2.5YRN8/ B01A3 2.5YR8/2 K"0A4 1 porcelan 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 5YR7/10 K"7A1 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR5/4 B13A3 10YR8/3;10YR5/2 B11A3;B13A2 10YR5/1 B03A3 1 2.5YRN3/ B04A3 1 10YR5/2;2.5YRN3/ B13A1;B04A2 1 7.5YR6/6 B06A3 1 544 544 NV PK - J B31 / fr. ustja z ost. A13 00 4 1 9 545 545 NV PK - J C31 / fr. ostenja A13 ;C22;E31;E21 10 3 1 6 546 546 NV PK - J C31 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 1 9 547 547 NV PK - J C31 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 10 3 1 4 548 548 NV PK - J A32 / fr. dna A31 A13;C21;E21 10 3 7 9 549 549 NV PK - J A32 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 10 3 7 6 550 550 NV PK - J A32 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 10 3 1 6 551 551 NV PK - J A32 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 7 4 552 552 NV PK - J A32 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 1 3 553 553 NV PK - J B32 / fr. ostenja A13 ;C22 10 3 1 4 554 554 NV PK - J B32 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 10 3 1 3 555 555 NV PK - J B32 / fr. ostenja A13 ;C23 10 3 1 9 556 556 NV PK - J B32 / fr. dna z ost. A21 ;A13;C22;E21 10 3 7 5 557 557 NV PK - J B32 / fr. ostenja A31 A13;C21;E21 10 3 1 4 558 558 NV PK - J B32 / fr. ostenja A31 A13;C21;E32;E21 10 3 7 5 559 559 NV PK - J B32 / fr. ostenja A31 A13;C21;E32;E21 10 3 1 6 560 560 NV PK - J B32 / fr. roba ustja z ost. A31 A22;A13;C21 20 3 7 9 561 561 NV PK - J E32 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 10 3 7 9 562 562 NV PK - J E32 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 7 9 563 563 NV PK - J E32 / fr. ostenja A13 ;C22 10 3 7 4 564 564 A PK - J E32 / fr. ostenja A31 A22;A13;C21 20 3 2 9 565 565 NV PK - J A33 / fr. ostenja A13 ;C22 10 3 1 8 566 566 NV PK - J A33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 10 3 1 9 567 567 NV PK - J A33 / fr. ostenja A13 ;C22 10 3 7 6 568 568 NV PK - J A33 / fr. ostenja A31 A21;A13;C21;E21 10 3 1 6 569 569 NV PK - J A33 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 10 3 7 4 570 570 NV PK - J A33 / fr. ostenja A31 A21;A13;C21;E21 10 3 4 6 571 571 NV PK - J A33 / fr. ostenja A31 A21;A13;C21;E21 10 3 7 8 572 572 NV PK - J A33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 7 9 573 573 NV PK - J A33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 1 4 574 574 NV PK - J A33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 10 3 7 9 575 575 NV PK - J A33 / fr. ostenja A31 A21;A13;C21;E21 10 3 7 4 576 576 NV PK - J A33 / fr. dna z ost. A31 A13;C21;E21 10 3 7 4 577 577 NV PK - J A33 / fr. ostenja A31 A22;A13;C21 20 3 1 9 578 578 NV PK - J B33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 7 3 579 579 NV PK - J B33 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 10 3 7 6 580 580 NV PK - J B33 / fr. dna A31 A21;A13;C21;E21 10 3 7 6 581 581 NV PK - J B33 / fr. ostenja A31 A21;A13;C21;E21 10 3 5 4 582 582 NV PK - J B33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 5 4 583 583 NV PK - J B33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 7 3 584 584 NV PK - J B33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 10 3 7 8 585 585 NV PK - J B33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 10 3 7 6 586 586 NV PK - J B33 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 10 3 1 3 587 587 NV PK - J B33 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 10 3 4 4 588 588 NV PK - J B33 / fr. ostenja A13 ;C22 10 3 1 4 589 589 NV PK - J B33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 1 4 590 590 NV PK - J C33 / fr. ostenja A13 ;C22 10 3 1 8 591 591 NV PK - J C33 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 10 3 1 9 592 592 NV PK - J C33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 7 8 593 593 NV PK - J C33 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 10 3 7 4 594 594 NV PK - J C33 / fr. ostenja A13 ;C22 10 3 5 3 595 595 NV PK - J C33 / fr. ostenja A31 A22;A13;C22;E31 20 3 7 5 596 596 NV PK - J C33 / fr. ostenja A13 ;C21 10 3 7 4 597 597 NV PK - J C33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 7 4 598 598 NV PK - J C33 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 7 5 599 599 NV PK - J A34 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 10 3 7 9 600 600 NV PK - J A34 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 10 3 1 9 601 601 NV PK - J A34 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 10 3 7 8 602 602 NV PK - J B34 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 10 3 1 9 603 603 A PK - J B34 / fr. ostenja A31 A13;C21;E32;E21 10 3 2 6 604 604 NV PK - J B34 / fr. ostenja A13 ;C21;E32 10 3 1 3 605 605 NV PK - J A35 / fr. dna z ost. A13 ;C22 10 3 1 4 606 606 NV PK - J A35 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 10 3 1 4 607 607 NV PK - J A35 / fr. ostenja A22 ;A13;C21;D21;E21 20 3 7 8 608 608 NV PK - J A35 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 10 3 7 4 609 609 NV PK - J A35 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 10 3 7 6 610 610 NV PK - J A35 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 10 3 4 8 611 611 NV PK - J A35 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 10 3 7 6 612 612 NV PK - J B35 / fr. ostenja A13 ;C22 10 3 1 9 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 2,5YRN8/ B01A3 2,5YR8/1 K20A2 1 porcelan, slikan okras: 5B5/6 = K14A1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 2,5YR8/1 K20A1 1 okras:7,5YR3/4 =K50A1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3;7,5YR6/6 B11A3;B06A2 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR678 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6;7,5YR7/2 B06A1;B10A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 10YR5/2;7,5YR6/6 B13A1;B06A2 1 7,5YR7/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/2;5YR6/8 B10A1;B06A2 1 5YR6/8 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7,4YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR5/6 K48A2 1 glazura slabo ohranjena 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1;5YR6/8 B03A1;B06A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR5/4 B13A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10GY5/4 K45A1 1 glazura slabo ohranjena 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR5/4 B13A3 1 5YR8/2 B09A3 2,5YRN3/ D04A2 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 211 tš .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o mt ta at to dr 613 613 NV PK - J B35 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 4 614 614 NV PK - J B35 / fr. ostenja A31 A22;A13;C22;E31 " 037 8 615 615 NV PK - J D35 / fr. ostenja A13 ;C"3;E"1 1 037 4 616 616 NV PK - J D35 / fr. dna A13 ;C"3 1 037 4 617 617 NV PK - J D35 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"";E31 " 037 9 618 618 NV PK - J A36 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 619 619 NV PK - J A36 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 037 3 6"0 6"0 NV PK - J A36 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";D"";E"1 1 037 4 6"1 6"1 NV PK - J A36 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 034 4 6"" 6"" NV PK - J A36 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 4 6"3 6"3 NV PK - J B36 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 037 6 6"4 6"4 NV PK - J B36 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 4 6"5 6"5 NV PK - J B36 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 6 6"6 6"6 NV PK - J B36 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 037 7 6"7 6"7 NV PK - J B36 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 03" 7 6"8 6"8 NV PK - J B36 / fr. ročaja A13 ;C"";E"1 1 031 9 6"9 6"9 NV PK - J C36 / fr. ročaja A13 ;C"3;E"1 1 037 4 630 630 NV PK - J C36 / fr. ročaja A21 ;A13;C"1;E31 1 031 9 631 631 NV PK - J D36 / fr. ostenja A13 ;C"3;E"1 1 031 4 63" 63" NV PK - J A37 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 031 9 633 633 NV PK - J A37 / fr. ostenja A13 ;C"";E31 1 031 8 634 634 NV PK - J A37 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E"1 1 037 4 635 635 NV PK - J A37 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 9 636 636 NV PK - J A37 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 637 637 NV PK - J E37 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 034 5 638 638 NV PK - J A38 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 031 4 639 639 NV PK - J A38 / fr. ročaja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 031 9 640 640 NV PK - J A38 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"";E31 " 037 9 641 641 NV PK - J B38 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 4 64" 64" NV PK - J B38 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 034 9 643 643 NV PK - J B38 / fr. dna z ost. A31 ;A"";A13;C"" " 037 6 644 644 NV PK - J B38 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 3 645 645 NV PK - J C38 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 037 8 646 646 NV PK - J E38 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 037 6 647 647 NV PK - J A39 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 037 4 648 648 NV PK - J A39 / fr. ustja z ost. A31 ;A"1;A13;C"" 1 037 9 649 649 NV PK - J A39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 4 650 650 NV PK - J A39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 8 651 651 NV PK - J B39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 034 9 65" 65" NV PK - J B39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E31 1 031 3 653 653 NV PK - J B39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 4 654 654 NV PK - J B39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 9 655 655 NV PK - J B39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 4 656 656 NV PK - J D39 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 031 9 657 657 NV PK - J E39 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 037 8 658 658 NV PK - J E39 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 4 659 659 NV PK - J E39 / fr. dna z ost. A31 ;A13;C"1;E"1 1 037 3 660 660 NV PK - J E39 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 031 5 661 661 NV PK - J E39 / fr. ustja z ost. A13 ;C"3 1 03" 8 66" 66" NV PK - J E39 / fr. ostenja A13 ;C"";E"" 1 031 4 663 663 NV PK - J E39 / fr. dna z ost. A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 6 664 664 NV PK - J E39 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 031 4 665 665 NV PK - J E39 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 037 9 666 666 NV PK - J E39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 6 667 667 NV PK - J E39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";C1" 1 037 7 668 668 NV PK - J E39 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 031 4 669 669 NV PK - J E39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 037 9 670 670 NV PK - J E39 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 037 4 671 671 NV PK - J E39 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 4 67" 67" NV PK - J E39 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E3";E"1 1 037 4 673 673 A PK - J E39 / fr. ostenja A41 ;A31;A"";A13;C"1;E31 " 137 9 674 674 NV PK - J A40 / fr. ustja z ost. A31 ;A"";A13;C"1 " 037 6 675 675 NV PK - J A40 / fr. ustja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 037 7 676 676 NV PK - J B40 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 037 5 677 677 NV PK - J B40 / fr. ustja z ost. A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 037 9 678 678 NV PK - J B40 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 03" 4 679 679 NV PK - J C40 / fr. ostenja A13 041 9 680 680 NV PK - J E40 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 037 4 681 681 NV PK - J E40 / fr. ostenja A13 ;C"3;E"1 1 034 4 68" 68" NV PK - J F41 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 037 3 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YRN6/ B03A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7.5YR7/6 B06A3 2.5YRN3/ D04A2 1 5YR7/1 B02A3 1 7.4YR6/6;5YR6/8 B06A1;B06A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR5/1 B03A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR7/1 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 5GY4/2 K45A2 1 5YR7/4 B09A3 1 7.5YR6/6 B06A3 10YR5/6 K48A2 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 7.5YR7/4;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7.5YR7/2 B10A3 7.5GY3/4 K45A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;2.5YRN3/ B11A1;B04A2 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 2.5YRN3/ D04A2 1 2.5YRN3/;5YR6/8 B04A1;B06A2 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/8 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 7.5YR3/4 K45A1 1 5YR7/4 B09A3 1 7.5YR6/6;10YR5/2 B06A1;B13A2 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 5GY4/2 K45A1 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 5GY6/6 K46A1 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR6/2;7.5YR7/6 B12A1;B06A2 1 5YR8/2 B09A3 1 7.5YR7/6;7.5YR7/2 B06A1;B10A2 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/2 B13A3 2 2.5YRN8/ B01A3 2.5YR8/1 K20A3 1 porcelan 7.5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 2.5YRN3/ B04A3 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 213 tš .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o mt ta at to dr 683 683 NV PK - J F41 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 031 4 684 684 NV PK - J F41 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 037 4 685 685 NV PK - J F41 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 032 4 686 686 NV PK - J F41 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 9 687 687 NV PK - J F41 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 4 688 688 NV PK - J F41 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 8 689 689 NV PK - J F41 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 6 690 690 NV PK - J G41 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 037 9 691 691 NV PK - J G41 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C22;E31 2 037 4 692 692 NV PK - J G41 / fr. ostenja A21 ;A13;C23;E31;E21 1 031 4 693 693 NV PK - J G41 / fr. ostenja A13 ;C22;E31;E21 1 031 4 694 694 NV PK - J G41 / fr. ostenja A21 ;A13;C23;E31;E21 1 037 3 695 695 A PK - J G41 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;J21 1 132 3 696 696 A PK - J H41 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 037 4 697 697 NV PK - J H41 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 3 698 698 NV PK - J H41 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C22;E21 1 031 4 699 699 NV PK - J H41 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 4 700 700 NV PK - J I41 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 037 6 701 701 NV PK - J I41 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 7 702 702 NV PK - J I41 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 6 703 703 NV PK - J I41 / fr. ostenja A13 ;C21 1 037 9 704 704 NV PK - J I41 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 4 705 705 NV PK - J E42 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 3 706 706 NV PK - J E42 / fr. dna z ost. A13 ;C23;E21 1 037 3 707 707 NV PK - J E42 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 035 5 708 708 NV PK - J E42 / fr. ustja z ost. A13 ;C22;E21 1 031 4 709 709 NV PK - J E42 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 6 710 710 NV PK - J F42 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 6 711 711 NV PK - J F42 / fr. dna z ost. A13 ;C21 1 031 4 712 712 NV PK - J F42 / fr. ročaja A31 ;A22;A13;C22 2 031 9 713 713 NV PK - J F42 / fr. ustja z ost. A31 ;A13;C21;E21 1 031 5 714 714 A PK - J F42 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 031 4 715 715 NV PK - J F42 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 031 4 716 716 NV PK - J F42 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 031 4 717 717 NV PK - J F42 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C22;E31 2 032 9 718 718 NV PK - J F42 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 9 719 719 NV PK - J G42 / fr. dna z ost. A13 ;C23 1 031 4 720 720 NV PK - J G42 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 6 721 721 NV PK - J G42 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 8 722 722 NV PK - J G42 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 723 723 NV PK - J G42 / fr. ostenja A13 ;C22 1 035 6 724 724 NV PK - J G42 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 6 725 725 NV PK - J G42 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 6 726 726 NV PK - J G42 / fr. ostenja A13 ;C23 1 034 5 727 727 NV PK - J G42 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 8 728 728 NV PK - J G42 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 8 729 729 NV PK - J G42 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 6 730 730 NV PK - J G42 / fr. ostenja A13 ;C23 1 032 4 731 731 NV PK - J G42 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 4 732 732 NV PK - J H42 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 4 733 733 NV PK - J H42 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 037 9 734 734 NV PK - J H42 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C23 2 035 6 735 735 NV PK - J H42 / fr. ročaja A21 ;A13;C22;E21 1 037 6 736 736 NV PK - J H42 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 4 737 737 NV PK - J I42 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 034 4 738 738 NV PK - J I42 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 037 6 739 739 NV PK - J I42 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 1 037 5 740 740 NV PK - J I42 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 4 741 741 NV PK - J J42 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 742 742 NV PK - J J42 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 6 743 743 A PK - J E43 / fr. ustja z ost. A31 ;A22;A13;C22;E31 2 032 8 744 744 NV PK - J E43 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 8 745 745 NV PK - J E43 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 6 746 746 NV PK - J F43 / fr. ostenja A13 ;C23 1 037 9 747 747 NV PK - J F43 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 5 748 748 NV PK - J F43 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 5 749 749 NV PK - J F43 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 3 750 750 NV PK - J F43 / kamen 751 751 NV PK - J F43 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21;E21 1 031 3 752 752 NV PK - J F43 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 4 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6;2,5YRN3/ B06A1;B04A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 5YR4/3 K50A3 1 lisa-okras:ZP:10YR7/8 = K47A2 7,5YR7/6 B06A3 10YR6/3;10YR5/4 K49A1;K49A2 1 lisa-okras:ZP:10YR6/8 = K A1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR8/2 B09A3 1 2,5YRN3/ B04A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 7,5YR3/4 K45A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 10YR7/8 K47A1 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 7,5GY3/4 K45A3 1 glazura na ZP slabo ohranjena 5YR872 B09A3 10YR7/8 K47A1 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 2,5YRN3/ D04A2 1 premaz slabo ohranjen 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6;10YR5/2 B06A1;B13A2 10YR7/8 K47A1 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/2;2,5YRN3/ B10A1;B04A2 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR5/6 K48A1 1 5YR6/8 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 7,5GY3/4 K45A2 1 10YR8/3;7,5YR7/2 B11A3;B10A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR7/8 K47A1 1 7,5YRN4/ B03A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 10YR5/4;2,5YR3/4 K49A1;K51A2 1 tš .p a z .d er rp o d JD o OJ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o mt ta at to dr 753 753 NV PK - J F43 / fr. ostenja A31 A22;A13;C21 2 037 8 754 754 NV PK - J F43 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C22 2 034 9 755 755 NV PK - J G43 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 8 756 756 NV PK - J G43 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 035 7 757 757 NV PK - J G43 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 3 758 758 NV PK - J G43 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 037 4 759 759 NV PK - J G43 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 034 6 760 760 NV PK - J G43 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 4 761 761 NV PK - J G43 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C23;E31;E21 1 031 6 762 762 NV PK - J H43 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 763 763 NV PK - J H43 / fr. keram. ploščice A13 ;C21 1 041 5 764 764 NV PK - J I43 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 4 765 765 NV PK - J I43 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 037 9 766 766 NV PK - J I43 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 9 767 767 NV PK - J I43 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 037 4 768 768 NV PK - J I43 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 035 5 769 769 NV PK - J I43 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 031 8 770 770 NV PK - J I43 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;D21 1 037 8 771 771 NV PK - J J43 / fr. ostenja A13 ;C21 1 037 9 772 772 NV PK - J J43 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 037 6 773 773 NV PK - J J43 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 8 774 774 NV PK - J D44 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 037 4 775 775 NV PK - J D44 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 8 776 776 NV PK - J E44 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 6 777 777 NV PK - J E44 / fr. ostenja A13 ;C21 1 037 8 778 778 NV PK - J E44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 5 779 779 NV PK - J E44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 9 780 780 NV PK - J E44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 032 7 781 781 A PK - J E44 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 031 4 782 782 NV PK - J E44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 6 783 783 NV PK - J E44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 784 784 NV PK - J E44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 1 037 9 785 785 NV PK - J E44 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 032 9 786 786 NV PK - J E44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 032 9 787 787 NV PK - J E44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 037 9 788 788 NV PK - J E44 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 032 8 789 789 NV PK - J F44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 790 790 NV PK - J F44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 5 791 791 NV PK - J F44 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 037 6 792 792 NV PK - J F44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 032 5 793 793 NV PK - J F44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 032 9 794 794 NV PK - J F44 / fr. ostenja A13 ;C21 1 032 6 795 795 NV PK - J F44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 6 796 796 NV PK - J F44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 6 797 797 NV PK - J F44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 032 9 798 798 NV PK - J F44 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 037 4 799 799 NV PK - J F44 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 9 800 800 NV PK - J G44 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 6 801 801 NV PK - J G44 / fr. ostenja A13 ;C22 1 032 7 802 802 NV PK - J G44 / fr. ostenja A13 ;C23 1 037 6 803 803 NV PK - J G44 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 032 4 804 804 NV PK - J G44 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 4 805 805 NV PK - J G44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 031 4 806 806 NV PK - J G44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 031 4 807 807 NV PK - J G44 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 031 6 808 808 NV PK - J G44 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 4 809 809 NV PK - J G44 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C22 2 037 9 810 810 NV PK - J G44 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 4 811 811 NV PK - J G44 / fr. ročaja A31 ;A22;A13;C22 2 037 9 812 812 NV PK - J H44 / fr. dna z ost. A13 ;C22;E21 1 031 4 813 813 NV PK - J H44 / fr. opeke A21 ;A13;C21 1 031 7 814 814 NV PK - J H44 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 4 815 815 NV PK - J H44 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 037 5 816 816 NV PK - J H44 / fr. ročaja A13 ;C22 1 037 8 817 817 NV PK - J H44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 7 818 818 NV PK - J H44 / fr. ostenja A41 ;A31;A22;A13;C21 2 031 9 819 819 NV PK - J I44 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 6 820 820 NV PK - J I44 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 7 821 821 NV PK - J I44 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 3 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6;2,5YRN3/ B06A1;B04A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR873 B11A3 10YR5/8 K48A3 1 glazura na NP slabo ohranjena 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/4;7,5YRN4/ B06A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 2,5YR8/1 K20A2 1 7,5YR7/6;10YR8/3 B06A1;B11A2 1 VID.1 10YR5/2 B13A3 1 VID.1 7,5YR7/2 B10A3 1 VID.1 10YR8/3 B11A3 1 VID.1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 VID.1 7,5YR6/6 B06A3 1 VID.1 7,5YR7/2 B10A3 1 VID.1 10YR5/1 B03A1 1 VID.1, ZP ni ohranjena 10YR7/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR5/1 B03A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 2,5YRN3/ B04A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3;7,5YR7/2 B11A1;B10A2 1 10YR8/3 B11A3 1 2,5YRN3/ B04A3 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 2,5YRN5/;2,5YRN4/ B03A1;B04A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 2,5YRN3/ B04A3 1 7,5YR7/2;7,5YR6/6 B10A1;B06A2 1 5YR8/2 B09A3 1 2,5YRN3/;10YR8/3 B04A1;B11A2 1 2,5YRN5/;2,5YRN4/ B03A1;B04A2 2,5YRN4/ G04A2 1 filovci 7,5YR7/2;5YR4/1 B10A1;B03A2 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR7/2;2,5YR7/4 B10A1;B09A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 gazura na NP minimalno ohranjena 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 VID.1 7,5YR7/6 B06A3 1 VID.1 7,5YR7/6 B06A3 7,5YR3/4 K45A1 1 VID.1 tš .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o /ra ref mt ta a g ž at to dr 8"" 8"" NV PK - J I44 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 03 1 6 8"3 8"3 NV PK - J I44 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 03 7 6 8"4 8"4 NV PK - J I44 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 " 8 8"5 8"5 NV PK - J I44 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 03 1 8 8"6 8"6 NV PK - J I44 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 03 1 5 8"7 8"7 NV PK - J J44 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 03 1 6 8"8 8"8 NV PK - J J44 / fr. ostenja A31 A22;A13;C21 " 03 5 9 8"9 8"9 NV PK - J J44 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 03 1 4 830 830 NV PK - J J44 / fr. ročaja A21 ;A13;C"1 1 03 1 9 831 831 NV PK - J J44 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 7 9 83" 83" NV PK - J E45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 03 1 6 833 833 NV PK - J E45 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 03 1 6 834 834 NV PK - J E45 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 03 7 4 835 835 NV PK - J E45 / fr. ustja z ost. A31 ;A13;C"1;E"1 1 03 7 4 836 836 NV PK - J E45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 1 5 837 837 NV PK - J E45 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 03 7 4 838 838 NV PK - J E45 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 03 1 4 839 839 NV PK - J E45 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 03 7 4 840 840 NV PK - J F45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 7 9 841 841 NV PK - J F45 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 03 7 9 84" 84" NV PK - J F45 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 03 1 4 843 843 NV PK - J F45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 03 7 3 844 844 PZ PK - J F45 / fr. ostenja A41 ;A31;A"";A13;C"1;E31 " 11 5 8 845 845 NV PK - J F45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 03 7 4 846 846 NV PK - J G45 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C"1 1 03 1 7 847 847 NV PK - J G45 / fr. ostenja A13 ;C"1 1 03 7 8 848 848 NV PK - J H45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"3;E31;E"1 1 03 1 4 849 849 NV PK - J H45 / fr. ostenja A32 A"";A13;C"1;D"1;E"1 3 03 1 6 850 850 NV PK - J I45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 03 7 8 851 851 NV PK - J I45 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 03 7 9 85" 85" NV PK - J I45 / fr. dna z ost. A21 ;A13;C"1;E"1 1 03 7 7 853 853 NV PK - J I45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 1 4 854 854 NV PK - J I45 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 03 7 6 855 855 NV PK - J I45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 03 1 9 856 856 NV PK - J I45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 " 9 857 857 NV PK - J I45 / fr. ostenja A32 A"";A13;C"";E"1 3 03 7 6 858 858 NV PK - J I45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 03 7 7 859 859 NV PK - J J45 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;D"1 1 03 7 9 860 860 NV PK - J J45 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E"1 1 03 1 6 861 861 NV PK - J E46 / fr. ostenja A13 ;C"1 1 03 1 4 86" 86" NV PK - J E46 / fr. ostenja A13 04 1 9 863 863 NV PK - J E46 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 03 1 4 864 864 NV PK - J E46 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 03 7 6 865 865 NV PK - J E46 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 03 7 5 866 866 NV PK - J D46 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 7 6 867 867 NV PK - J D46 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 7 4 868 868 NV PK - J D46 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 03 1 4 869 869 NV PK - J D46 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 03 1 4 870 870 NV PK - J D46 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 03 7 4 871 871 NV PK - J D46 / fr. ustja z ost. A32 A"";A13;C"";E"1 3 03 7 7 87" 87" NV PK - J F46 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 03 7 5 873 873 NV PK - J F46 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"" 1 03 7 9 874 874 NV PK - J F46 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 03 1 6 875 875 NV PK - J F46 / fr. dna z ost. A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 03 7 4 876 876 NV PK - J F46 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1;E"1 " 03 7 4 877 877 NV PK - J F46 / fr. ostenja A13 ;C"" 1 03 1 9 878 878 NV PK - J F46 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E"1 1 03 7 6 879 879 NV PK - J G46 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 7 9 880 880 NV PK - J G46 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 03 7 9 881 881 NV PK - J G46 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 03 7 6 88" 88" NV PK - J G46 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"" 1 03 7 9 883 883 NV PK - J G46 / fr. ustja z ost. A31 ;A"";A13;C"" " 03 7 5 884 884 NV PK - J G46 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E"1 1 03 1 6 885 885 A PK - J G46 / fr. ostenja A"" ;A13;C"1;E"1 " 03 " 6 886 886 NV PK - J G46 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"1;E"1 1 03 7 8 887 887 NV PK - J G46 / fr. ostenja A"" ;A13;C"1;D"1;E"1 " 03 " 7 888 888 NV PK - J G46 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 03 7 9 889 889 NV PK - J H46 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 03 4 9 890 890 NV PK - J H46 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 03 7 9 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7,5YR6/6 B06A3 1 VID.1 5YR7/6;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 VID.1 10YR8/3 B11A3 1 VID.1 7,5YR7/6 B06A3 1 VID.1 10YR8/3 B11A3 1 VID.1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 10YR8/3;7,5YR7/2 B11A1;B10A2 1 5YR7/4 B09A3 10YR5/6 K48A3 1 slikan okras:NP 5YR9/4 = K26a1 10YR5/1 B03A3 5GY4/2 K45A3 1 5YR6/8 B06A3 1 VID.1 glazura minimalno ohranjena 5YR7/1 B02A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 7,5YR7/6 B06A3 1 VID. 1 7,5YR7/6;10YR8/3 B06A1;B11A2 1 VID. 1 2,5YRN3/ B04A3 1 VID. 1 10YR5/2 B13A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR8/2 B09A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 5YR8/1 K20A2 1 5YR8/1 B01A3 5YR8/1 K20A3 1 porcelan 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6;7,5YR7/2 B06A1;B10A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 AM 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR5/2 B13A3 1 VID.1 10YR8/3 B11A3 1 VID.1 5YR8/2 B09A3 1 VID.1 tš .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o mt ta at to dr 891 891 NV PK - J H46 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 035 9 892 892 NV PK - J H46 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22 2 037 4 893 893 NV PK - J H46 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 035 9 894 894 NV PK - J I46 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 6 895 895 NV PK - J I46 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 896 896 NV PK - J I46 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 031 4 897 897 NV PK - J I46 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 031 6 898 898 NV PK - J J46 / fr. ostenja A13;C22;E31 1 035 9 899 899 NV PK - J J46 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 4 900 900 NV PK - J J46 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 4 901 901 NV PK - J J46 / fr. ostenja A31;A13;C21;E21 1 037 5 902 902 NV PK - J J46 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 4 903 903 NV PK - J J46 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 5 904 904 NV PK - J J46 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 031 4 905 905 NV PK - J J46 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21 1 031 8 906 906 NV PK - J J46 / fr. ostenja A22;A13;C21;D21;E21 2 032 9 907 907 NV PK - J J46 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 908 908 NV PK - J C47 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 032 6 909 909 NV PK - J C47 / fr. ostenja A13;C23 1 031 4 910 910 NV PK - J C47 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 037 6 911 911 NV PK - J D47 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 7 912 912 NV PK - J D47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 035 6 913 913 NV PK - J D47 / fr. ostenja A31;A13;C23;E32 1 031 4 914 914 NV PK - J D47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 6 915 915 NV PK - J D47 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 032 8 916 916 NV PK - J E47 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 6 917 917 NV PK - J E47 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 9 918 918 NV PK - J E47 / fr. ostenja A13;C22 1 034 4 919 919 NV PK - J E47 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 4 920 920 NV PK - J E47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 034 6 921 921 NV PK - J E47 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 2 037 8 922 922 NV PK - J E47 / fr. ustja z ost. A31;A13;C21;E21 1 032 8 923 923 NV PK - J E47 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21;E21 1 037 4 924 924 NV PK - J F47 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 6 925 925 NV PK - J F47 / fr. ustja z ost. A13;C22;E22 1 031 5 926 926 NV PK - J F47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 037 4 927 927 NV PK - J F47 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 6 928 928 NV PK - J F47 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21 1 032 4 929 929 NV PK - J F47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 031 5 930 930 NV PK - J F47 / fr. ustja z ost. A13;C23 1 031 4 931 931 NV PK - J F47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 4 932 932 NV PK - J F47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21 1 031 5 933 933 NV PK - J G47 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 034 4 934 934 NV PK - J G47 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 5 935 935 NV PK - J G47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 4 936 936 NV PK - J G47 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 031 5 937 937 NV PK - J G47 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 031 7 938 938 NV PK - J H47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 9 939 939 NV PK - J H47 / fr. ostenja A13;C22 1 034 9 940 940 NV PK - J H47 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 6 941 941 NV PK - J H47 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C21;E31 2 035 6 942 942 NV PK - J I47 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C21 2 037 9 943 943 NV PK - J J47 / fr. ustja z ost. A31;A13;C21;E32;E21 1 037 4 944 944 NV PK - J J47 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 5 945 945 NV PK - J C48 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 946 946 NV PK - J C48 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 034 4 947 947 NV PK - J C48 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C21 2 037 9 948 948 NV PK - J D48 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 031 4 949 949 NV PK - J D48 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 9 950 950 NV PK - J D48 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 037 4 951 951 NV PK - J D48 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 6 952 952 NV PK - J D48 / fr. ostenja A13;C22 1 037 6 953 953 NV PK - J D48 / fr. keram. ploščice A13;C21 1 041 9 954 954 NV PK - J D48 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 037 4 955 955 NV PK - J D48 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 037 7 956 956 NV PK - J D48 / fr. ustja A13;C22;E21 1 031 4 957 957 NV PK - J E48 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 6 958 958 NV PK - J E48 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 6 959 959 NV PK - J E48 / fr. ostenja A31;A22;A13;C23 2 031 4 960 960 NV PK - J E48 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 5 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 VID.1 7,5YR7/6 B06A3 1 VID.1 2,5YRN3/;7,5YR7/6 B04A1;B06A2 1 VID.1 5YR8/2 B09A3 1 VID.1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/1 B02A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR4/4 K51A2 1 glazura slabo ohranjena 10YR5/1;2,5YN3/ B03A1;B04A2 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR7/4;10YR5/1 B09A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 2,5YRN3/ B04A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 5GY6/6 K46A1 1 10YR5/1 B03A3 10YR5/6 K48A3 1 glazura na ZP slabo ohranjena 7,5YR6/6 B06A3 1 76,5YR6/6 B06A3 5YR8/1 D01A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 7,5YR6/6;2,5YRN3/ B06A1;B04A2 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 2,5YRN4/;10R5/6 B04A1;B07A2 1 AM VID. 1 10YR6/2;7,5YR7/6 B12A1;B06A2 1 7,5YR5/4 B13A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 10YR6/2 B12A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B01A3 2,5PB7/4 K22A2 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR5/4 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd ^^ ^ k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o /ra ref mt ta a g at to dr 961 961 NV PK - J E48 / fr. ostenja A21 A13;C22;E21 1 03 5 6 962 962 NV PK - J E48 / fr. ostenja A31 ;A13;C23;E32 1 03 7 4 963 963 NV PK - J E48 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 03 7 4 964 964 NV PK - J E48 / fr. ostenja A13 ;C22 1 03 7 6 965 965 NV PK - J E48 / fr. ostenja A13 ;C21;E21 1 03 1 4 966 966 NV PK - J E48 / fr. ostenja A13 ;C22 1 03 1 5 967 967 NV PK - J E48 / fr. keram. ploščice A21 ;A13;C22;C12 1 04 1 4 968 968 NV PK - J F48 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 03 7 4 969 969 NV PK - J F48 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 03 7 4 970 970 NV PK - J F48 / fr. ostenja A13 ;C23 1 03 7 4 971 971 NV PK - J F48 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 03 1 8 972 972 NV PK - J F48 / fr. ostenja A13 ;C22;E22 1 03 7 4 973 973 NV PK - J F48 / fr. ustja z ost. A13 ;C22;E21 1 03 1 7 974 974 NV PK - J F48 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 03 7 6 975 975 NV PK - J G48 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 03 1 6 976 976 NV PK - J G48 / fr. ostenja A13 ;C21 1 03 7 4 977 977 NV PK - J H48 / kamen 978 978 NV PK - J H48 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 03 1 8 979 979 NV PK - J H48 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;D21 1 03 7 9 980 980 NV PK - J H48 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C23 2 03 2 6 981 981 NV PK - J H48 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 03 2 9 982 982 NV PK - J H48 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 03 5 9 983 983 NV PK - J J48 / fr. ostenja A13 ;C23 1 03 7 4 984 984 NV PK - J J48 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 03 1 4 985 985 NV PK - J J48 / fr. ostenja A13 1 03 1 9 986 986 NV PK - J C49 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 1 03 7 9 987 987 NV PK - J D49 / fr. ostenja A13 ;C22 1 03 1 6 988 988 NV PK - J D49 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 03 7 9 989 989 NV PK - J D49 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 03 1 5 990 990 NV PK - J D49 / fr. ostenja A13 ;C22 1 03 7 3 991 991 NV PK - J E49 / fr. ostenja A13 ;C22;E31;E21 1 03 1 9 992 992 NV PK - J E49 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 03 1 4 993 993 NV PK - J E49 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 03 7 6 994 994 NV PK - J E49 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 03 1 6 995 995 NV PK - J E49 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 03 5 5 996 996 NV PK - J E49 / fr. ustja z ost. A31 ;A21;A13;C22 1 03 7 6 997 997 NV PK - J F49 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 03 1 4 998 998 NV PK - J F49 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 1 03 7 3 999 999 NV PK - J F49 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 03 4 9 1000 1000 NV PK - J G49 / fr. ostenja A13 ;C21 1 03 1 9 1001 1001 NV PK - J G49 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 03 7 4 1002 1002 NV PK - J H49 / fr. dna A31 ;A22;A13;C21 2 03 7 5 1003 1003 NV PK - J H49 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C21 1 03 7 9 1004 1004 NV PK - J I49 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 03 4 6 1005 1005 NV PK - J B50 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 03 1 4 1006 1006 NV PK - J B50 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 03 7 9 1007 1007 NV PK - J B50 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 03 1 6 1008 1008 NV PK - J B50 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 03 1 9 1009 1009 NV PK - J B50 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 03 7 4 1010 1010 NV PK - J B50 / fr. ročaja A31 ;A22;A13;C21 2 03 7 9 1011 1011 NV PK - J B50 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 03 7 4 1012 1012 NV PK - J C50 / fr. ostenja A13 ;C23 1 03 7 6 1013 1013 NV PK - J C50 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 03 1 9 1014 1014 NV PK - J C50 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 03 7 9 1015 1015 NV PK - J D50 / fr. ostenja A13 ;C23 1 03 7 6 1016 1016 NV PK - J D50 / fr. ostenja A13 ;C21 1 03 7 4 1017 1017 NV PK - J D50 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C22;E31 2 03 1 9 1018 1018 NV PK - J D50 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 03 1 6 1019 1019 NV PK - J E50 / fr. ostenja A41 ;A31;A21;A13;C21;E21 1 03 7 5 1020 1020 NV PK - J E50 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 03 7 4 1021 1021 NV PK - J E50 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 03 1 4 1022 1022 NV PK - J F50 / fr. keram. ploščice A13 ;C21 1 04 1 5 1023 1023 NV PK - J F50 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 03 7 9 1024 1024 A PK - J F50 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 03 5 4 1025 1025 NV PK - J G50 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 03 1 5 1026 1026 NV PK - J G50 / fr. ostenja A13 ;C23 1 03 7 4 1027 1027 NV PK - J G50 / fr. ostenja A13 ;C22;E22 1 03 1 5 1028 1028 NV PK - J G50 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 03 1 4 1029 1029 NV PK - J G50 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 03 7 5 1030 1030 NV PK - J H50 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 03 1 4 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 7.5YR7/6 B06A3 1 5YR8/" B09A3 1 7.5YR7/2 B10A3 7.5GY4/2 K45A1 1 glazura slabo ohranjena 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 5GY6/6 K46A1 1 7.5YR6/6 B06A3 2.5PB7/4 K""A" 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3;7.5YR7/2 B11A1;B10A2 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/6 B07A3 1 10YR8/3 B11A3 7.5GY3/4 K45A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YRN5/ B03A3 1 1 10YR8/3 B11A3 7.5GY4/2 K45A" 1 glazura slabo ohranjena 10YR7/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 7.5YR7/4 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR6/8 B06A3 1 VID. 1 5YR8/1 B01A3 5YR8/1 K"0A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 7.5YR3/2 K5"A1 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/2;7.5YR6/6 B10A1;B06A2 1 5YR7/4 B09A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 5YR8/2;2.5YRN3/ B09A1;B04A2 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR8/" B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6;10YR7/3 B06A1;B11A2 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 5YR8/" B09A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/" B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 5YR8/1 K"0A" 1 10YR8/3 B11A3 1 2.5YRN3/;10YR5/6 B04A1;B07A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 tš .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd ^ ^ k a k č er ime predmeta lončarska masa tso v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o 15 mt ta at to dr 1031 1031 NV PK - J H50 / fr. ročaja A13;C22 1 031 4 1032 1032 NV PK - J H50 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 035 6 1033 1033 NV PK - J H50 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 035 6 1034 1034 NV PK - J H50 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C22 2 032 9 1035 1035 NV PK - J I50 / fr. ostenja A21;A13;C21;D21 1 037 5 1036 1036 NV PK - J I50 / fr. ostenja A13;C22;E31;E21 1 037 6 1037 1037 NV PK - J I50 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 037 8 1038 1038 NV PK - J I50 / fr. ustja z ost. A13;C22 1 032 4 1039 1039 NV PK - J I50 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 037 9 1040 1040 A PK - J I50 / fr. ostenja A13;C22 1 032 4 1041 1041 NV PK - J J50 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 1042 1042 NV PK - J J50 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 6 1043 1043 NV PK - J J50 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 4 1044 1044 NV PK - J J50 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 9 1045 1045 NV PK - J B51 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 6 1046 1046 NV PK - J B51 / fr. ostenja A21;A13;C21;D21 1 037 7 1047 1047 NV PK - J B51 / fr. ostenja A13;C23 1 032 6 1048 1048 NV PK - J C51 / fr. ostenja A21;A13;C21;E31 1 037 6 1049 1049 NV PK - J C51 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 031 7 1050 1050 NV PK - J C51 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 037 6 1051 1051 NV PK - J C51 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 4 1052 1052 NV PK - J D51 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 5 1053 1053 NV PK - J D51 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 037 4 1054 1054 NV PK - J D51 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 4 1055 1055 NV PK - J E51 / fr. dna z ost. A31;A22;A13;C21 2 037 4 1056 1056 NV PK - J F51 / fr. ostenja A13;C22 1 037 7 1057 1057 NV PK - J G51 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 6 1058 1058 NV PK - J G51 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 9 1059 1059 NV PK - J H51 / fr. dna A31;A13;C21;E21 1 037 6 1060 1060 NV PK - J H51 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 7 1061 1061 NV PK - J I51 / fr. ostenja A31;A13;C21;E21 1 037 6 1062 1062 NV PK - J I51 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 7 1063 1063 NV PK - J I51 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 9 1064 1064 NV PK - J I51 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 037 4 1065 1065 NV PK - J J51 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 035 4 1066 1066 NV PK - J J51 / fr. ustja z ost. A31;A22;A13;C23 2 032 6 1067 1067 NV PK - J J51 / fr. ostenja A32;A22;A13;C21;D21;E21 3 037 9 1068 1068 A PK - J A52 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 032 4 1069 1069 NV PK - J A52 / fr. ostenja A31;A22;A13;C23 2 037 7 1070 1070 NV PK - J A52 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 6 1071 1071 NV PK - J A52 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 4 1072 1072 NV PK - J B52 / fr. ustja z ost. A31;A13;C21;E21 1 037 4 1073 1073 NV PK - J C52 / fr. ostenja A31;A22;A13;C23 2 037 4 1074 1074 NV PK - J C52 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22 2 037 7 1075 1075 NV PK - J C52 / fr. ostenja A41;A31;A21;A13;C21;E21 1 031 4 1076 1076 NV PK - J D52 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 4 1077 1077 NV PK - J D52 / fr. ostenja A21;A13;C23;E31;E21 1 034 8 1078 1078 NV PK - J D52 / fr. ostenja A13;C23 1 031 4 1079 1079 NV PK - J D52 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 6 1080 1080 NV PK - J D52 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 037 9 1081 1081 NV PK - J D52 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 8 1082 1082 NV PK - J D52 / fr. dna A13;C22 1 037 6 1083 1083 NV PK - J D52 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 4 1084 1084 NV PK - J E52 / fr. keram. ploščice A13;C21 1 041 5 1085 1085 NV PK - J E52 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 037 4 1086 1086 NV PK - J E52 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 4 1087 1087 NV PK - J E52 / fr. ostenja A21;A13;C21;D21 1 037 9 1088 1088 NV PK - J E52 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 034 6 1089 1089 NV PK - J E52 / fr. noge A13;C23 1 032 9 1090 1090 NV PK - J E52 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 7 1091 1091 NV PK - J F52 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 037 4 1092 1092 NV PK - J G52 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 9 1093 1093 NV PK - J G52 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 2 032 8 1094 1094 NV PK - J H52 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 1095 1095 NV PK - J I52 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 2 037 9 1096 1096 NV PK - J I52 / fr. ostenja A21;A13;C23;E31;E21 1 037 6 1097 1097 NV PK - J J52 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 9 1098 1098 NV PK - J J52 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 037 5 1099 1099 NV PK - J A53 / fr. ostenja A21;A13;C23;E31;E21 1 037 7 1100 1100 NV PK - J A53 / fr. ostenja A41;A31;A21;A13;C21;E21 1 032 6 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 224 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 7,5YR7/6;7,5YR7/2 B06A1;B10A2 1 VID. 1 10YR5/6 B07A3 1 VID. 1 2,5YRN3/ B04A3 1 AM VID. 1 7,5YR7/6;10YR5/2 B06A1;B13A2 1 VID. 1 7,5YR7/6 B06A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 2,5YRN3/ B04A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 2,5YRN3/ B04A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR6/8 B06A3 7,5YR8/2 D01A2 1 VID. 1 5YR8/2 B09A3 1 okras na ZP 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR5/1 B03A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR5/4 B13A3 1 7,4YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 5YR8/2 B09A3 10YR9/4 K26A1 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4;1YR8/3 B09A1;B11A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 5YR6/1 B03A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR7/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR8/3 B03A3 1 10YR7/3;10YR5/2 B11A3;B13A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR5/4 K49A2 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 5YR8/1 K20A2 1 glazura minimalno ohranjena 7,5YR6/6 B06A3 7,5GY3/4 K45A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR7/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 2,5YRN3/ B04A3 1 10YR6/6 B06A3 10YR7/8;10YR5/6 K47A1;K48A2 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR8/1 B01A3 1 VID. 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 7,5YR7/2 B10A3 1 VID. 1 10YR7/3 B11A3 1 VID. 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/6;10YR5/2 B07A1;B13A2 1 tš .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd ^ ^ k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o 15 mt ta at to dr 1101 1101 NV PK - J A53 / fr. ostenja A13 C23 1 03" 4 110" 110" NV PK - J B53 / fr. ostenja A13 C"" 1 031 4 1103 1103 NV PK - J B53 / fr. ostenja A31 A13;C21;E21 1 037 6 1104 1104 NV PK - J B53 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 031 4 1105 1105 NV PK - J C53 / fr. ostenja A13 ;C"3;E"1 1 037 9 1106 1106 NV PK - J C53 / fr. ustja z ost. A13 ;C"3 1 031 4 1107 1107 A PK - J C53 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E3";E"1 1 035 8 1108 1108 A PK - J C53 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 035 5 1109 1109 NV PK - J D53 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 034 5 1110 1110 NV PK - J E53 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 031 9 1111 1111 NV PK - J G53 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"" 1 037 9 111" 111" NV PK - J H53 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 035 8 1113 1113 NV PK - J H53 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 037 9 1114 1114 NV PK - J I53 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E"1 1 031 9 1115 1115 NV PK - J I53 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 4 1116 1116 NV PK - J I53 / fr. ostenja A41 ;A31;A"1;A13;C"1;E"1 1 031 7 1117 1117 NV PK - J J53 / fr. ustja z ost. A31 ;A"1;A13;C"3;D"1;E"1 1 031 6 1118 1118 NV PK - J J53 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 7 1119 1119 NV PK - J J53 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 031 6 11"0 11"0 NV PK - J A54 / fr. dna A31 A13;C23 1 031 5 11"1 11"1 NV PK - J A54 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 037 4 11"" 11"" NV PK - J A54 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 031 4 11"3 11"3 NV PK - J A54 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 6 11"4 11"4 NV PK - J A54 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 9 11"5 11"5 NV PK - J B54 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"" 1 037 7 11"6 11"6 NV PK - J B54 / fr. ostenja A32 A"";A13;C"";E"1 3 031 6 11"7 11"7 NV PK - J C54 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 031 4 11"8 11"8 NV PK - J C54 / fr. dna z ost. A13 ;C"1 1 031 9 11"9 11"9 NV PK - J C54 / fr. ostenja A31 ;A13;C"3;E3" 1 037 4 1130 1130 NV PK - J C54 / fr. ustja z ost. A31 ;A"";A13;C"3 " 037 9 1131 1131 NV PK - J D54 / fr. dna A13 041 9 113" 113" NV PK - J D54 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 8 1133 1133 NV PK - J D54 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 031 5 1134 1134 A PK - J E54 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"";E31 " 03" 7 1135 1135 NV PK - J E54 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 031 6 1136 1136 NV PK - J F54 / fr. ostenja A31 A13;C23 1 037 5 1137 1137 NV PK - J F54 / fr. ostenja A31 ;A13;C"1;E3";E"1 1 037 6 1138 1138 NV PK - J G54 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 031 8 1139 1139 NV PK - J H54 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 037 9 1140 1140 NV PK - J J54 / fr. ustja z ost. A31 ;A13;C"3;E3" 1 037 4 1141 1141 NV PK - J J54 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 035 6 114" 114" NV PK - J J54 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 035 6 1143 1143 NV PK - J J54 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1;E"1 1 031 7 1144 1144 NV PK - J J54 / fr. ostenja A13 ;C"3;E"1 1 031 6 1145 1145 NV PK - J J54 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 031 4 1146 1146 NV PK - J A55 / fr. ostenja A31 A13;C23 1 03" 9 1147 1147 NV PK - J A55 / fr. dna A21 ;A13;C"";E"1 1 031 6 1148 1148 NV PK - J A55 / fr. ustja z ost. A13 041 9 1149 1149 NV PK - J A55 / fr. dna A21 ;A13;C"";E"1 1 031 8 1150 1150 NV PK - J B55 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 037 6 1151 1151 NV PK - J B55 / fr. ostenja A31 A13;C23 1 031 4 115" 115" NV PK - J C55 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 4 1153 1153 NV PK - J C55 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";C1" 1 037 5 1154 1154 NV PK - J C55 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 6 1155 1155 NV PK - J C55 / fr. ustja z ost. A13 ;C"";E"1 1 031 4 1156 1156 NV PK - J D55 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 031 6 1157 1157 NV PK - J D55 / fr. ostenja A21 ;A13;C"";E"1 1 031 6 1158 1158 NV PK - J D55 / fr. ostenja A31 A13;C23 1 034 4 1159 1159 NV PK - J D55 / fr. ostenja A31 ;A"1;A13;C"";E"1 1 037 6 1160 1160 A PK - J D55 / fr. ostenja A41 ;A31;A"";A13;C"1 " 037 9 1161 1161 NV PK - J D55 / fr. pečnice A41 ;A31;A"";A13;C"1 " 047 9 116" 116" NV PK - J D55 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 031 4 1163 1163 NV PK - J E55 / fr. ostenja A31 ;A"";A13;C"1 " 034 9 1164 1164 NV PK - J E55 / fr. ostenja A31 A13;C23 1 037 6 1165 1165 NV PK - J E55 / fr. ostenja A13 ;C"3 1 031 7 1166 1166 NV PK - J E55 / fr. ostenja A13 ;C"";E"1 1 034 6 1167 1167 NV PK - J E55 / fr. ustja A13 ;C"" 1 031 6 1168 1168 NV PK - J F55 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 4 1169 1169 A PK - J F55 / fr. dna A41 ;A31;A"";A13;C"1 " 037 9 1170 1170 NV PK - J G55 / fr. ostenja A21 ;A13;C"1 1 031 6 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 226 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7,5YR5/4 B13A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3;10YR7/3 B11A1;B11A2 1 10YR7/3 B11A3 7,5GY4/2 K45A2 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 2,5YR6/2 K27A1 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR5/2;7,5YR7/6 B13A1;B06A2 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR8/2 B09A3 1 VID. 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 7,5GY3/4 K45A1 1 glazura minimalno ohranjena 7,5YR6/6 B06A3 10YR5/4 K49A1 1 7,5YR7/2 B10A3 1 AM 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 5GY4/2 K45A1 1 5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 5YR7/6 B06A3 1 5YR8/1 B01A3 5YR8/1 K20A3 1 porcelan 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 ZP slabo ohranjena 5YR6/8 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 VID. 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR8/1 B01A3 5YR8/1 K20A3 1 porcelan 5YR7/4 B09A3 10GY5/4 K45A1 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 5YR6/8 B06A3 1 5YR7/2 B09A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10GY5/4 K45A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR5/2 B13A3 1 VID. 1 7,5YR6/6 B06A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR6/8 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 VID. 1 tš .p a z .d er rp o d JD o ii^ o m JD o /a tn >í5 k a k er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul a ^ ki lb o mt ta at to dr 1171 1171 NV PK - J G55 / fr. ustja z ost. A31 A21;A13;C22;E21 1 031 5 1172 1172 NV PK - J G55 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 8 1173 1173 NV PK - J H55 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 7 1174 1174 NV PK - J H55 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 4 1175 1175 NV PK - J H55 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 7 1176 1176 NV PK - J I55 / fr. ostenja A31 A13;C23 1 037 5 1177 1177 NV PK - J I55 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C22 2 032 4 1178 1178 NV PK - J J55 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 1179 1179 NV PK - J J55 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 1180 1180 NV PK - J J55 / fr. ostenja A13 ;C23 1 037 8 1181 1181 NV PK - J J55 / fr. ostenja A41 ;A31;A22;A13;C21;E31 2 037 9 1182 1182 NV PK - J A56 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 6 1183 1183 NV PK - J A56 / fr. ostenja A21 ;A13;C23;E31;E21 1 031 4 1184 1184 NV PK - J A56 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 031 9 1185 1185 NV PK - J A56 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 037 5 1186 1186 NV PK - J B56 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 6 1187 1187 NV PK - J B56 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 1188 1188 NV PK - J B56 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 031 6 1189 1189 NV PK - J B56 / fr. dna A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 9 1190 1190 NV PK - J C56 / fr. ustja z ost. A31 ;A21;A13;C21;E21 1 031 4 1191 1191 NV PK - J C56 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 6 1192 1192 NV PK - J C56 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 7 1193 1193 NV PK - J C56 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 037 7 1194 1194 NV PK - J C56 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 5 1195 1195 NV PK - J C56 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 1196 1196 NV PK - J C56 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 037 4 1197 1197 NV PK - J C56 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 7 1198 1198 NV PK - J C56 / fr. ostenja A31 ;A13;C23;E32 1 037 4 1199 1199 NV PK - J C56 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 032 4 1200 1200 NV PK - J E56 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 6 1201 1201 NV PK - J E56 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 5 1202 1202 NV PK - J E56 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C23;D21;E21 1 031 4 1203 1203 NV PK - J E56 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 034 6 1204 1204 NV PK - J E56 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 031 4 1205 1205 NV PK - J F56 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 1 032 7 1206 1206 NV PK - J F56 / fr. ostenja A41 ;A31;A21;A13;C21;E21 1 031 6 1207 1207 NV PK - J G56 / fr. ustja z ost. A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 6 1208 1208 PZ PK - J G56 / fr. ustja z ost. A31 ;A13;C21;E32;E21 1 011 4 1209 1209 NV PK - J G56 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 6 1210 1210 A PK - J G56 / fr. ostenja A41 ;A31;A22;A13;C21 2 035 8 1211 1211 NV PK - J G56 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 032 5 1212 1212 NV PK - J H56 / fr. dna A31 ;A22;A13;C21 2 037 7 1213 1213 NV PK - J I56 / fr. ostenja A32 A22;A13;C22;E21 3 031 7 1214 1214 NV PK - J A57 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 037 9 1215 1215 NV PK - J A57 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 9 1216 1216 NV PK - J A57 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 4 1217 1217 NV PK - J A57 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 6 1218 1218 NV PK - J B57 / fr. dna z ost. A21 ;A13;C23;E31;E21 1 031 4 1219 1219 NV PK - J B57 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 9 1220 1220 S PK - J B57 / fr. ostenja A13 ;C21;E31;J31;J21 1 122 4 1221 1221 NV PK - J C57 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 6 1222 1222 NV PK - J C57 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 9 1223 1223 NV PK - J C57 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 6 1224 1224 NV PK - J D57 / fr. ostenja A13 ;C22 1 035 7 1225 1225 NV PK - J D57 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 4 1226 1226 NV PK - J D57 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E32;E21 1 037 6 1227 1227 NV PK - J D57 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 034 8 1228 1228 NV PK - J E57 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 5 1229 1229 NV PK - J E57 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 4 1230 1230 NV PK - J E57 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 034 6 1231 1231 A PK - J F57 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C22 2 032 6 1232 1232 A PK - J F57 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C22 2 037 6 1233 1233 NV PK - J H57 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C21;D21 1 037 9 1234 1234 NV PK - J I57 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 9 1235 1235 NV PK - J I57 / fr. ostenja A13 ;C22;E31;E21 1 034 9 1236 1236 NV PK - J I57 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 8 1237 1237 A PK - J J57 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 035 9 1238 1238 A PK - J J57 / fr. ostenja A13 ;C22 1 032 6 1239 1239 NV PK - J A58 / fr. ostenja A31 ;A13;C23;E32 1 031 4 1240 1240 NV PK - J B58 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 8 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 228 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 5YR6/8 B06A3 1 VID. 1 5YR6/8 B06A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR8/2 B09A3 1 VID. 1, sledovi premeza 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR8/2 B09A3 1 VID. 1 10YR5/2 B13A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/5;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 10YR6/2 B12A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 10YR5/6 K48A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR7/3 B11A3 10YR7/8 K47A1 1 okras črte:5YR8/1 = K20A1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B06A3 10YR5/6 K48A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/3 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 10Y5/4 K49A1 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B06A3 7,5YR4/4 K51A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 VID. 1 5YR6/8 B06A3 1 VID. 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 5YR6/8 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 2,5YRN3/ B04A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 VID. 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5GY3/4 K45A1 1 glazura slabo ohranjena 5YR8/2 B09A3 10YR7/8 K47A1 1 7,5YR5/4 B13A3 1 slovani 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR4/4 K51A1 1 7,5GY4/2 =K45A2 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;2,5YRN3/ B11A1;B04A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 7,5YR7/6 B06A3 2,5YN4/ D03A2 1 VID. 1 7,5YR6/6;10YR7/3 B06A1;B11A2 1 VID. 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR6/1 B03A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 2,5YRN3/;5YR6/8 B04A1;B06A2 1 2,5YRN2/ B04A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR7/3 B11A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd ^ ^ k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o 15 mt ta at to dr 1241 1241 NV PK - J B58 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 5 1242 1242 NV PK - J B58 / fr. ostenja A31 A21;A13;C22;E21 1 031 4 1243 1243 NV PK - J C58 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 4 1244 1244 NV PK - J D58 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 8 1245 1245 NV PK - J D58 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 1246 1246 NV PK - J D58 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 4 1247 1247 NV PK - J E58 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 1248 1248 NV PK - J E58 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 037 5 1249 1249 NV PK - J F58 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 6 1250 1250 NV PK - J F58 / fr. ostenja A21 ;A13;C23;E31;E21 1 037 4 1251 1251 NV PK - J E76 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 4 1251 1251 NV PK - J G58 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 4 1252 1252 NV PK - J I58 / fr. ostenja A13 ;C21 1 037 9 1253 1253 NV PK - J I58 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 9 1254 1254 NV PK - J I58 / fr. ostenja A31 ;A13;C23;E32 1 034 4 1255 1255 NV PK - J I58 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 032 6 1256 1256 NV PK - J I58 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 9 1257 1257 NV PK - J I58 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E31 1 037 5 1258 1258 NV PK - J J58 / fr. dna A31 ;A22;A13;C22;E31 2 031 4 1259 1259 NV PK - J J58 / fr. ostenja A41 ;A31;A22;A13;C21 2 037 9 1260 1260 NV PK - J A59 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 4 1261 1261 NV PK - J B59 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 037 7 1262 1262 NV PK - J B59 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 6 1263 1263 NV PK - J B59 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 4 1264 1264 NV PK - J B59 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 034 5 1265 1265 NV PK - J B59 / fr. ročaja A31 ;A22;A13;C21 2 031 9 1266 1266 NV PK - J D59 / fr. ustja z ost. A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 8 1267 1267 NV PK - J D59 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C21 1 037 9 1268 1268 NV PK - J D59 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 8 1269 1269 NV PK - J D59 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 9 1270 1270 NV PK - J D59 / fr. ostenja A13 ;C23 1 032 9 1271 1271 NV PK - J F59 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 031 9 1272 1272 NV PK - J G59 / fr. dna A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 9 1273 1273 NV PK - J G59 / fr. ostenja A41 ;A31;A22;A13;C21 2 031 9 1274 1274 NV PK - J G59 / fr. ustja A13 ;C21 1 031 9 1275 1275 NV PK - J I59 / fr. dna A13 ;C23 1 031 7 1276 1276 NV PK - J I59 / fr. ostenja A21 ;A13;C23;E31;E21 1 037 9 1277 1277 PZ PK - J J59 / fr. ostenja A13 ;C22;E31;E21 1 012 9 1278 1278 NV PK - J A60 / fr. keram. ploščice A13 ;C21 1 041 9 1279 1279 NV PK - J A60 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 031 9 1280 1280 NV PK - J A60 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C22;E21 1 037 4 1281 1281 NV PK - J A60 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 4 1282 1282 NV PK - J A60 / fr. ostenja A13 ;C23 1 037 4 1283 1283 NV PK - J A60 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 4 1284 1284 NV PK - J A60 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 4 1285 1285 NV PK - J A60 / fr. ustja A21 ;A13;C21;E21 1 031 5 1286 1286 NV PK - J A60 / fr. ostenja A13 ;C22;E22 1 035 8 1287 1287 NV PK - J A60 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 035 5 1288 1288 NV PK - J B60 / fr. ročaja A31 ;A22;A13;C22 2 031 9 1289 1289 NV PK - J C60 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 6 1290 1290 NV PK - J D60 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 037 4 1291 1291 NV PK - J D60 / fr. ostenja A13 ;C21 1 034 8 1292 1292 NV PK - J E60 / fr. ostenja A31 A13;C23 1 037 6 1293 1293 NV PK - J E60 / fr. ostenja A13 ;C22 1 031 9 1294 1294 NV PK - J E60 / fr. ostenja A41 ;A31;A22;A13;C21;E31 2 037 9 1295 1295 NV PK - J F60 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 7 1296 1296 NV PK - J F60 / fr. ostenja A22 ;A13;C21;D21;E21 2 032 9 1297 1297 NV PK - J F60 / fr. ustja z ost. A31 ;A22;A13;C22 2 031 6 1298 1298 NV PK - J G60 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 1299 1299 NV PK - J H60 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 4 1300 1300 NV PK - J H60 / fr. ostenja A13 ;C22;E31;E21 1 031 7 1301 1301 NV PK - J H60 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 037 6 1302 1302 NV PK - J I60 / fr. dna A31 ;A22;A13;C23 2 037 9 1303 1303 NV PK - J A61 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 5 1304 1304 NV PK - J A61 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 4 1305 1305 NV PK - J B61 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 9 1306 1306 NV PK - J C61 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 5 1307 1307 NV PK - J D61 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 034 9 1308 1308 NV PK - J D61 / fr. keram. ploščice A13 ;C21 1 041 9 1309 1309 NV PK - J D61 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 032 6 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 230 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR676 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 VID. 1 5YR8/" B09A3 1 VID. 1 7.5YR6/6 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 glazura na NP ni definirana 2.5YR6/4 B12A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1;10YR8/3 B03A1;B11A" 5GY6/6 K46A1 1 5YR6/8;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 2.5YN3/ D04A2 1 VID. 1 10YR7/3 B11A3 1 VID. 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 5YR8/" B09A3 1 VID. 1 7.5YR7/6 B06A3 1 VID. 1 5YR7/4;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 VID. 1 5YR8/" B09A3 1 VID. 1 5YR8/1 B01A3 5YR8/1 K"0A3 1 VID. 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7.5YR4/2 B14A3 1 10YR8/2 B01A3 5YR8/1 K"0A" 1 7.5YR7/6 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 5YR7/4;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7.5YR6/6;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 10YR7/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 glazura minimalno ohranjenaq 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR8/" B09A3 1 VID. 1 10YR7/3 B11A3 1 VID. 1 10YR8/3 B06A3 2.5YR4/4 K51A3 1 VID. 1 7.5YR7/2 B10A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 7.5YR7/2 B10A3 1 VID. 1 7.5YR6/6 B06A3 5GY4/2 K45A1 1 glazura slabo ohranjena 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/4 B12A3 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR5/1 B03A3 1 7.5YR7/6;5YR8/2 B06A1;B03A2 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 VID. 1 5YR7/4;10YR5/1 B09A1;B03A2 1 2.5YR4/4 B07A3 2.5R4/6 K31A" 1 10YR572 B13A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o OJ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o mt ta at to dr 1310 1310 NV PK - J D61 / fr. ostenja A13 ;C22 1 032 9 1311 1311 NV PK - J E61 / fr. dna z ost. A21 ;A13;C21;E21 1 031 4 1312 1312 NV PK - J F61 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 1313 1313 NV PK - J F61 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 8 1314 1314 NV PK - J F61 / fr. ostenja A31 A22;A13;C21 2 031 6 1315 1315 NV PK - J G61 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 6 1316 1316 NV PK - J H61 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 037 9 1317 1317 NV PK - J H61 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 032 8 1318 1318 A PK - J I61 / fr. ostenja A32 A22;A13;C22;E21 3 037 6 1319 1319 NV PK - J J61 / fr. ostenja A13 ;C21 1 037 7 1320 1320 NV PK - J J61 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12;E21 1 031 4 1321 1321 NV PK - J A62 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 037 6 1322 1322 NV PK - J A62 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 1323 1323 NV PK - J A62 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 9 1324 1324 NV PK - J B62 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 1325 1325 NV PK - J C62 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 5 1326 1326 NV PK - J D62 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 6 1327 1327 NV PK - J D62 / fr. ročaja A31 ;A22;A13;C22;E31 2 037 6 1328 1328 NV PK - J E62 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 035 5 1329 1329 NV PK - J G62 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 8 1330 1330 NV PK - J H62 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 5 1331 1331 NV PK - J I62 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 9 1332 1332 NV PK - J J62 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 032 8 1333 1333 PZ PK - J J62 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;D21 1 012 9 1334 1334 NV PK - J A63 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 6 1335 1335 NV PK - J A63 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21 1 031 9 1336 1336 NV PK - J A63 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 1337 1337 NV PK - J B63 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 9 1338 1338 NV PK - J C63 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 4 1339 1339 NV PK - J C63 / fr. ostenja A31 ;A22;A13;C21 2 032 9 1340 1340 A PK - J C63 / fr. ostenja A41 ;A31;A22;A13;C21 2 034 6 1341 1341 NV PK - J D63 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 9 1342 1342 NV PK - J D63 / fr. ostenja A13 ;C21;E21 1 031 6 1343 1343 NV PK - J D63 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 037 6 1344 1344 NV PK - J E63 / fr. ustja z ost. A31 ;A21;A13;C22;E21 1 032 6 1345 1345 NV PK - J E63 / fr. ročaja A13 1 031 9 1346 1346 NV PK - J F63 / fr. ostenja A13 ;C22;E31;E21 1 031 6 1347 1347 NV PK - J G63 / fr. ostenja A13 ;C23 1 037 9 1348 1348 NV PK - J H63 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 137 9 1349 1349 NV PK - J H63 / fr. ostenja A13 041 9 1350 1350 NV PK - J J63 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 9 1351 1351 NV PK - J J63 / fr. ostenja A13 ;C21 1 032 8 1352 1352 NV PK - J J63 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 6 1353 1353 NV PK - J J63 / fr. ročaja A21 ;A13;C21;E21 1 031 6 1354 1354 NV PK - J A64 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 4 1355 1355 NV PK - J A64 / fr. ustja z ost. A31 ;A22;A13;C21 2 037 6 1356 1356 NV PK - J B64 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 5 1357 1357 NV PK - J C64 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 037 7 1358 1358 NV PK - J D64 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 6 1359 1359 NV PK - J E64 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 031 6 1360 1360 NV PK - J E64 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 6 1361 1361 NV PK - J E64 / fr. ostenja A32 A22;A13;C22;E21 3 037 8 1362 1362 NV PK - J F64 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C22;E21 1 037 9 1363 1363 NV PK - J G64 / fr. ustja z ost. A13 ;C23;E21 1 031 8 1364 1364 NV PK - J G64 / fr. ostenja A13 ;C23 1 032 6 1365 1365 NV PK - J G64 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 6 1366 1366 NV PK - J G64 / fr. ustja z ost. A21 ;A13;C22;E21 1 031 6 1367 1367 NV PK - J H64 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 9 1368 1368 NV PK - J H64 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 032 4 1369 1369 NV PK - J I64 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 5 1370 1370 NV PK - J I64 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 4 1371 1371 NV PK - J I64 / fr. noge trinožnika A31 ;A21;A13;C22 1 031 4 1372 1372 A PK - J J64 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 032 4 1373 1373 NV PK - J A65 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 4 1374 1374 NV PK - J B65 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 1375 1375 NV PK - J B65 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 031 5 1376 1376 NV PK - J C65 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 6 1377 1377 NV PK - J D65 / fr. ostenja A13 ;C23 1 037 4 1378 1378 NV PK - J D65 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 4 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7,5YRN4/ B03A1;B03A2 2,5YRN4/ G04A2 1 filovci, okras:B05A 7,5YR6/6 B06A3 5YR7/10 K27A3 1 NP slabo ohranjena 5YR8/2 B09A3 1 VID. 1 10YR7/3 B11A3 1 VID. 1 7,5YRN8/ B01A3 1 VID. 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 4 7,5YR7/2 B10A3 1 VID. 4 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR4/2 K45A1 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 2,5YR8/4 D15A2 1 10YR7/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR7/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6;1YR5/1 B06A1;B03A2 1 5YR8/2;5YR7/4 B09A1;B09A2 1 VID. 1 7,5YR6/6 B06A3 2,5YR8/2 D15A1 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3;10YR5/2 B11A1;B13A2 1 2,5YR4/2 B13A3 1 7,5YRN5/ B03A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR7/6 K47A2 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR6/2 B12A3 1 VID. 1 7,5YR7/6;10YR6/2 B06A1;B12A2 1 VID. 1 5YR7/4;10YR7/3 B09A1;B11A2 1 7,5YR6/6 B06A3 2,5YR5/2 K52A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/1 B01A3 5YR8/1 K20A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YRN3/ B03A3 1 ZP ni ohranjena 5YR7/4 B09A3 1 5YR8/1 B01A3 5YR8/1 K20A3 1 porcelan, slikan okras:7,5YR3/4 =K50A1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YRN6/;2,5YRN3/ B03A1;B04A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR5/1 B03A3 1 ZP slabo ohranjena 7,5YR7/6 B06A3 1 VID.1 5YR8/2 B09A3 1 VID.1 10YR5/2 B13A3 1 VID.1 10YR8/3 B11A3 1 VID.1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 4 7,5YRN6/;2,5YRN3/ B03A1;B04A2 1 VID. 4 7,5YR7/6 B06A3 1 VID. 4 7,5YR6/6 B06A3 5YR8/1 K20A3 1 VID. 4 10YR5/2 B13A3 1 10YR5/1 B03A3 5GY4/2 K45A1 1 10YR5/1;2,5YRN3/ B03A1;B04A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR5/4 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 okras na ZP: B01 10YR7/3 B11A3 10YR5/4 K49A1 1 VID. 1 5YR8/2;7,5YRN7/ B09A1;B03A2 1 5YR6/8 B06A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd ^^ ^ k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o /ra ref mt ta a g at to dr 1379 1379 NV PK - J D65 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 03 1 7 1380 1380 NV PK - J D65 / fr. ostenja A31;A13;C21;E21 1 03 7 10 1381 1381 NV PK - J E65 / fr. ostenja A13;C22 1 03 2 6 1382 1382 NV PK - J E65 / fr. ročaja A21;A13;C22;E21 1 03 1 4 1383 1383 NV PK - J F65 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 03 7 5 1384 1384 NV PK - J F65 / fr. ostenja A13;C23 1 03 2 5 1385 1385 NV PK - J H65 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 03 7 4 1386 1386 NV PK - J I65 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 03 7 9 1387 1387 NV PK - J J65 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22 1 03 7 4 1388 1388 NV PK - J A66 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 7 6 1389 1389 NV PK - J B66 / fr. ostenja A31;A13;C23 1 03 2 4 1390 1390 NV PK - J D66 / fr. ostenja A13;C23 1 03 5 7 1391 1391 NV PK - J D66 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 03 7 9 1392 1392 A PK - J D66 / fr. ostenja A31;A22;A13;C21 2 03 2 6 1393 1393 NV PK - J G66 / fr. ostenja A13 0 04 1 9 1394 1394 NV PK - J G66 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 1 6 1395 1395 NV PK - J G66 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 4 6 1396 1396 NV PK - J H66 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 7 5 1397 1397 NV PK - J H66 / fr. ostenja A13 0 04 1 9 1398 1398 NV PK - J I66 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 7 8 1399 1399 NV PK - J I66 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 03 7 6 1400 1400 NV PK - J I66 / fr. ostenja A13;C23 1 03 1 5 1401 1401 NV PK - J I66 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22 2 03 7 6 1402 1402 NV PK - J A67 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 03 7 6 1403 1403 NV PK - J B67 / fr. ostenja A13;C21 1 03 4 9 1404 1404 NV PK - J C67 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 1 4 1405 1405 NV PK - J C67 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 03 1 9 1406 1406 NV PK - J C67 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22 2 03 5 9 1407 1407 NV PK - J C67 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 03 1 8 1408 1408 NV PK - J D67 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 4 6 1409 1409 NV PK - J F67 / fr. ostenja A13;C23 1 03 7 4 1410 1410 NV PK - J F67 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 03 7 4 1411 1411 NV PK - J F67 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 7 5 1412 1412 NV PK - J F67 / fr. ostenja A13;C22 1 03 7 9 1413 1413 NV PK - J G67 / fr. ostenja A31;A13;C21;E21 1 03 7 5 1414 1414 NV PK - J I67 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 1 5 1415 1415 NV PK - J J67 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 03 4 5 1416 1416 NV PK - J B68 / fr. ostenja A13;C22 1 03 7 7 1417 1417 NV PK - J B68 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 5 4 1418 1418 NV PK - J C68 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 03 1 7 1419 1419 NV PK - J C68 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 7 8 1420 1420 NV PK - J E68 / fr. ostenja A31;A22;A13;C23 2 03 2 5 1421 1421 NV PK - J F68 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 1 6 1422 1422 NV PK - J H68 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 03 7 9 1423 1423 NV PK - J H68 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 03 7 5 1424 1424 NV PK - J I68 / fr. ostenja A13 1 03 2 8 1425 1425 NV PK - J I68 / fr. ostenja A13;C22 1 03 7 5 1426 1426 NV PK - J J68 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 03 7 9 1427 1427 NV PK - J B69 / fr. ostenja A31;A13;C21;E21 1 03 1 4 1428 1428 NV PK - J B69 / kavčuk 1429 1429 NV PK - J C69 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 03 7 6 1430 1430 NV PK - J E69 / fr. ostenja A13;C21 1 03 1 7 1431 1431 NV PK - J E69 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 03 1 6 1432 1432 NV PK - J E69 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 7 5 1433 1433 NV PK - J E69 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 03 1 6 1434 1434 NV PK - J F69 / fr. ostenja A31;A21;A13;C23;D21;E21 1 03 7 5 1435 1435 NV PK - J F69 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 03 7 4 1436 1436 NV PK - J G69 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 03 1 4 1437 1437 NV PK - J H69 / fr. ostenja A13;C23 1 03 7 4 1438 1438 NV PK - J H69 / fr. ostenja A13;C21 1 03 1 4 1439 1439 NV PK - J H69 / kavčuk 1440 1440 NV PK - J I69 / fr. ostenja A13;C21;E21 1 03 1 4 1441 1441 NV PK - J I69 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 03 7 6 1442 1442 NV PK - J I69 / fr. ostenja A32;A22;A13;C22;E21 3 03 1 6 1443 1443 NV PK - J I69 / fr. ustja z ost. A13;C22;E21 1 03 1 5 1444 1444 NV PK - J A70 / fr. keram. ploščice A21;A13;C22;E21 1 04 1 9 1445 1445 NV PK - J A70 / fr. opeke A13;C21 1 03 1 4 1446 1446 NV PK - J B70 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 03 1 5 1447 1447 NV PK - J C70 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 1 6 1448 1448 NV PK - J E70 / fr. ostenja A13;C21 1 03 7 8 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 5YR7/2 B09A3 1 7.5YRN7/ B03A3 1 5YRN4/ B03A1;B03A" 2.5YRN4/ G04A2 1 filovci 5YR7/4 B09A3 10YR5/6 K48A" 1 10YR8/3 B11A3 1 5YRN4/ B03A1;B03A" 2.5YRN4/ G04A2 1 filovci 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 VID. 1 10YR5/2 B13A3 1 VID. 1 2.5YRN3/;10YR5/2 B04A1;B13A2 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 2.5YRN3/ B04A3 1 VID. 1 5YR8/1 B01A3 5YR8/1 K"0A3 1 VID. 4. porcelan 10YR8/3 B11A3 1 VID. 4 10YR8/3 B11A3 1 VID. 4 7.5YR7/6 B06A3 1 VID. 4 5YR8/1 B01A3 5YR8/1 K"0A" 1 VID. 4. porcelan 7.5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 5GY8/6 K46A1 1 glazura slabo ohranjena 7.5YR7/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 5YR8/2;10YR5/1 B09A1;B03A2 1 VID. 1 10YR8/3;7.5YR7/2 B11A1;B10A2 1 VID. 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 7.5YR6/6 B06A3 1 VID. 1 2.5YRN3/;7.5YR7/6 B04A1;B06A2 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 7.5YR6/6 B06A3 1 VID. 1 5YR8/" B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/" B09A3 1 10YR5/1 B03A2 1 NP ni ohranjena 10YR8/3 B11A3 1 VID. 4 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 5YR8/" B09A3 10YR7/8 K47A1 1 VID. 1 7.5YR7/6;10YR5/2 B06A1;B13A2 1 VID. 1 7.5YR6/6 B06A3 1 VID. 1 7.5YR7/2 B10A3 1 VID. 1 7.5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 2.5YRN3/ D04A2 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/" B09A3 1 glazura minimalno ohranjena 10YR8/3 B11A3 2.5YR3/2 K5"A1 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 VID. 1 1 VID. 1. ni keramika - kavčuk 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2;10YR8/3 B13A1;B11A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 glazura minimalno ohranjena 7.5YRN5/;7.5YRN4/ B03A1;B03A2 1 VID. 4 7.5YR6/6 B06A3 1 VID. 4 1 VID. 4. ni keramika - kavčuk 10YR8/3 B11A3 10YR6/6 K48A1 1 5YR7/4;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 10YR6/3 K49A" 1 5YR6/8 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 10YR5/6 K48A1 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR7/3 B11A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o /ra ref mt ta a g at to dr 1449 1449 NV PK - J E70 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 03 7 6 1450 1450 NV PK - J F70 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 03 7 4 1451 1451 NV PK - J F70 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 1 7 1452 1452 NV PK - J G70 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 1 9 1453 1453 NV PK - J I70 / kavčuk 1454 1454 NV PK - J C71 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 2 03 1 4 1455 1455 NV PK - J D71 / fr. dna A13;C23;E21 1 03 7 4 1456 1456 NV PK - J D71 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 7 4 1457 1457 NV PK - J E71 / fr. ostenja A13;C22 1 03 2 9 1458 1458 NV PK - J E71 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 1 4 1459 1459 NV PK - J F71 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 1 5 1460 1460 NV PK - J G71 / fr. ostenja A13;C23 1 03 2 6 1461 1461 NV PK - J G71 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 03 7 8 1462 1462 NV PK - J G71 / fr. ostenja A13 0 04 1 9 1463 1463 NV PK - J A72 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 03 1 4 1464 1464 NV PK - J D72 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 03 1 4 1465 1465 NV PK - J D72 / fr. ročaja A31;A13;C23 1 03 1 6 1466 1466 NV PK - J F72 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 03 7 6 1467 1467 NV PK - J G72 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 03 7 9 1468 1468 NV PK - J H72 / fr. ustja z ost. A13 0 04 1 9 1469 1469 NV PK - J H72 / fr. dna A13 0 04 1 9 1470 1470 NV PK - J H72 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 03 7 9 1471 1471 NV PK - J H72 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 1 8 1472 1472 NV PK - J A73 / fr. ostenja A13;C23 1 03 2 6 1473 1473 NV PK - J B73 / fr. ostenja A13;C22;E31;E21 1 03 1 8 1474 1474 NV PK - J B73 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 7 9 1475 1475 NV PK - J D73 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 1 5 1476 1476 NV PK - J D73 / fr. ostenja A22;A13;C21;D21;E21 2 03 7 4 1477 1477 NV PK - J E73 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 1 5 1478 1478 NV PK - J E73 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 7 6 1479 1479 NV PK - J F73 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 1 4 1480 1480 NV PK - J G73 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 7 5 1481 1481 NV PK - J G73 / fr. ostenja A13;C21 1 03 1 6 1482 1482 NV PK - J H73 / fr. dna z ost. A13;C22 1 03 7 6 1483 1483 NV PK - J A74 / fr. ostenja A31;A13;C23 1 03 7 8 1484 1484 NV PK - J A74 / fr. ostenja A31;A13;C23;E32 1 03 7 8 1485 1485 NV PK - J A74 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 1 4 1486 1486 NV PK - J D74 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 03 7 9 1487 1487 NV PK - J E74 / fr. ostenja A13;C23 1 03 1 5 1488 1488 NV PK - J E74 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 7 6 1489 1489 NV PK - J E74 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 1 4 1490 1490 NV PK - J F74 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 03 1 7 1491 1491 NV PK - J F74 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 03 1 4 1492 1492 NV PK - J F74 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 03 1 9 1493 1493 NV PK - J F74 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 03 1 4 1494 1494 NV PK - J G74 / fr. ročaja A13;C22 1 03 2 6 1495 1495 NV PK - J G74 / fr. ostenja A13;C21 1 03 1 6 1496 1496 NV PK - J G74 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 03 1 3 1497 1497 NV PK - J G74 / fr. ostenja A13;C22 1 03 1 5 1498 1498 NV PK - J H74 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 03 1 9 1499 1499 NV PK - J A75 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 03 1 8 1500 1500 NV PK - J C75 / fr. ostenja A31;A13;C23 1 03 7 6 1501 1501 NV PK - J D75 / fr. ostenja A13;C21 1 03 1 7 1502 1502 NV PK - J D75 / fr. ostenja A13;C22 1 03 2 5 1503 1503 NV PK - J D75 / fr. keram. ploščice A31;A21;A13;C21;E21 1 04 1 9 1504 1504 NV PK - J E75 / fr. ostenja A13;C23 1 03 2 6 1505 1505 NV PK - J E75 / fr. ostenja A13;C22 1 03 4 4 1506 1506 NV PK - J E75 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 03 1 6 1507 1507 NV PK - J F75 / fr. ostenja A13;C23 1 03 2 4 1508 1508 NV PK - J F75 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 03 1 5 1509 1509 NV PK - J F75 / fr. ostenja A13;C23 1 03 1 6 1510 1510 NV PK - J G75 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 03 7 9 1511 1511 NV PK - J G75 / fr. ostenja A13;C21 1 03 1 6 1512 1512 NV PK - J B76 / fr. ostenja A13;C22;E31;E21 1 03 1 4 1513 1513 NV PK - J B76 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 03 7 6 1514 1514 NV PK - J C76 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 03 1 4 1515 1515 NV PK - J C76 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 03 1 5 1516 1516 NV PK - J D76 / fr. dna z ost. A13;C23;E21 1 03 7 6 1517 1517 NV PK - J D76 / fr. ostenja A13;C23 1 03 1 9 1518 1518 NV PK - J D76 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 03 7 6 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 2 ni keramika - kavčuk 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 2,5YRN5/ B03A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR6/8 B06A3 1 5YRN4/ B03A1;B03A2 2,5YRN4/ G04A2 2 filovci 2,5YRN3/ B04A2 10YR7/8 K47A1 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A3 1 porcelan 7,5YR7/6 B06A3 1 VID. 1 10YR8/4 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 10YR5/4 K49A3 1 glazura slabo ohranjena 5YR7/4 B09A3 1 10YR7/3 B11A3 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A3 1 porcelan 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A3 1 porcelan 10YR8/3 B11A3 7,5YR4/2 K45A1 1 10YR8/3 B11A3 1 5YRN4/ B03A1;B03A2 2,5YRN4/ G04A2 1 filovci 5YR6/8 B06A3 1 VID.1 7,5YR6/6 B06A3 1 VID.1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR872;10YR5/6 B09A1;B07A2 1 7,5YR6/6 B06A3 2,5YRN3/ D04A2 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR6/8;5GY6/4 K48A1;K46A2 1 5YRN4/ B03A1;B03A2 2,5YRN4/ G04A2 1 filovci 7,5YR7/2 B10A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 7,5YR7/6 B06A3 1 VID. 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR4/2 K45A2 1 glazura slabo ohranjena 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/8 B06A3 10YR6/8 K48A1 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 10YR7/8 K47A1 1 10YR5/1 B03A3 1 5YR6/8 B06A3 10YR5/4 K49A3 1 5YR8/2 B09A3 5AR8/1 D01A1 1 10YR8/3 B11A3 10YR7/8 K47A2 1 5YR8/1 B01A3 1 50 %VID. 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 7,5GY3/4 K45A1 1 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR8/1 K20A2 1 5YRN4/ B03A1;B03A2 2,5YRN4/ G04A2 1 filovci 10YR8/3;7,5YR7/2 B11A1;B10A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 glazura minimalno ohranjena 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 VID. 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YRN4/ B03A1;B03A2 2,5YRN4/ G04A2 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR6/8 B06A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o OJ o m JD o /a tn ačk nra če rd ^^ ^ k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o 15 mt ta at to dr 1519 1519 NV PK - J D76 / fr. ostenja A31;A22;A13;C23 " 037 7 15"0 15"0 NV PK - J E76 / fr. dna z ost. A13 0 041 9 15"" 15"" NV PK - J E76 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 4 15"3 15"3 NV PK - J E76 / fr. ostenja A13;C23 1 037 8 15"4 15"4 NV PK - J E76 / fr. ostenja A13;C21 1 031 6 15"5 15"5 NV PK - J F76 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 4 15"6 15"6 NV PK - J F76 / fr. ostenja A13;C23 1 037 9 15"7 15"7 NV PK - J F76 / fr. ročaja A13;C22;E21 1 037 4 15"8 15"8 NV PK - J F76 / fr. ustja A21;A13;C21;D21 1 031 5 15"9 15"9 NV PK - J J76 / fr. ostenja A13 0 041 9 1530 1530 NV PK - J A77 / fr. ročaja A21;A13;C22;E21 1 037 9 1531 1531 NV PK - J D77 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 5 153" 153" NV PK - J D77 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 037 4 1533 1533 NV PK - J D77 / fr. ostenja A13;C21;E21 1 037 4 1534 1534 NV PK - J E77 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 037 9 1535 1535 NV PK - J E77 / fr. ostenja A13;C23 1 031 4 1536 1536 NV PK - J E77 / fr. ostenja A13;C23 1 037 5 1537 1537 NV PK - J E77 / fr. dna A31;A13;C23 1 031 4 1538 1538 NV PK - J E77 / fr. ostenja A13;C23 1 031 4 1539 1539 NV PK - J E77 / fr. ostenja A13;C23 1 031 5 1540 1540 NV PK - J F77 / fr. ostenja A13;C22 1 034 6 1541 1541 NV PK - J G77 / fr. ostenja A13;C21 1 037 3 154" 154" NV PK - J G77 / fr. ostenja A13;C21 1 031 9 1543 1543 NV PK - J G77 / fr. ostenja A13 1 031 4 1544 1544 NV PK - J J77 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 031 9 1545 1545 NV PK - J A78 / fr. ročaja A21;A13;C22;C12 1 031 8 1546 1546 NV PK - J B78 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 034 5 1547 1547 NV PK - J C78 / fr. ročaja A31;A21;A13;C22 1 031 4 1548 1548 NV PK - J D78 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 034 4 1549 1549 NV PK - J D78 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 031 3 1550 1550 NV PK - J E78 / fr. ostenja A13;C22 1 034 5 1551 1551 NV PK - J E78 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 037 4 155" 155" NV PK - J E78 / fr. ostenja A13;C23 1 037 6 1553 1553 NV PK - J F78 / fr. ostenja A13;C23 1 031 4 1554 1554 NV PK - J F78 / fr. ostenja A13;C23 1 037 9 1555 1555 NV PK - J I78 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 1556 1556 NV PK - J A79 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 035 4 1557 1557 NV PK - J A79 / fr. ustja z ost. A13;C23 1 031 4 1558 1558 NV PK - J B79 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 035 9 1559 1559 NV PK - J B79 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 037 8 1560 1560 NV PK - J D79 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 1561 1561 NV PK - J E79 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 7 156" 156" NV PK - J E79 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 037 4 1563 1563 NV PK - J E79 / fr. ostenja A31;A13;C21;E32;E21 1 037 8 1564 1564 NV PK - J E79 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 035 8 1565 1565 NV PK - J F79 / fr. ostenja A13;C23 1 037 4 1566 1566 NV PK - J F79 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 4 1567 1567 NV PK - J I79 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 4 1568 1568 NV PK - J J79 / fr. keram. ploščice A13;C21 1 041 6 1569 1569 NV PK - J A80 / fr. ročaja A13;C22 1 031 4 1570 1570 NV PK - J A80 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 6 1571 1571 NV PK - J B80 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C22 " 037 8 157" 157" NV PK - J B80 / fr. ustja A21;A13;C22;E21 1 031 6 1573 1573 NV PK - J C80 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 5 1574 1574 NV PK - J D80 / fr. ostenja A13;C23 1 037 4 1575 1575 NV PK - J D80 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 1576 1576 NV PK - J D80 / fr. ustja A13;C22 1 037 8 1577 1577 NV PK - J E80 / fr. ostenja A13;C22 1 034 9 1578 1578 NV PK - J E80 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 037 8 1579 1579 NV PK - J E80 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 037 4 1580 1580 NV PK - J F80 / fr. ostenja A13;C22 1 031 6 1581 1581 NV PK - J F80 / fr. ostenja A13;C23;E21 1 031 4 158" 158" NV PK - J F80 / fr. keram. ploščice A13;C21 1 04" 9 1583 1583 NV PK - J I80 / fr. ostenja A13;C21;E21 1 034 4 1584 1584 NV PK - J J80 / fr. ostenja A13 0 031 9 1585 1585 NV PK - J J80 / fr. ostenja A13 0 041 9 1586 1586 NV PK - J A81 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 1 037 7 1587 1587 NV PK - J B81 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 238 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7,5YR7/2 B10A3 10YR678 K48A1 1 okras na ZP: A3 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A3 2 porcelan 10YR8/1 B01A3 10YR7/8 K47A1 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR5/4 K49A1 1 7,5YR6/6 B06A3 2,5GY7/ 8;2,5YR3/2 K46A1;K52A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 10YR7/8 K47A1 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A3 1 porcelan 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR7/8 K47A1 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR5/1 B03A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR4/4 K51A3 1 10YR8/3 B11A3 7,5GY4/2 K45A2 1 glazura slabo ohranjena 5YR8/2;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 10YR7/8 K47A1 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/8 B06A3 7,5YR4/ 4;2,5YR3/2 K51A1;K52A2 1 5YR8/2 B09A3 1 VID. 1 10YR8/3 B11A3 1 VID. 1 7,5YR6/6;10YR7/3 B06A1;B11A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 10YR7/8 K47A1 1 5YRN4/ B03A1;B03A2 2,5YRN4/ G04A2 1 filovci 5YR6/8 B06A3 10YR5/6 K48A1 1 5YR8/2 B09A3 10YR5/6 K48A1 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 VID. 1 7,5YR6/6 B06A3 1 VID. 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 10YR7/8 K47A1 1 glazura slabo ohranjena 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR8/3;2,5YRN3/ B11A1;B04A2 1 5YRN4/ B03A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR3/4 K50A2 1 7,5YR6/6 B06A3 5Y9/4 K26A3 1 7,5YR7/6 B06A3 10Y5/4 K45A2 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YRN4/ B03A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR6/3;10YR5/6 K49A1;K48A2 1 10YR5/1 B03A3 7,5GY3/4 K45A1 1 2,5YRN3/;10YR8/3 B04A1;B11A2 10YR7/8 K47A1 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR3/4 K45A1 1 10R4/3 B13A3 7,5RP4/6 K34A2 1 7,5YR6/6;10YR5/1 B06A1;B03A2 1 10YR8/1 B01A3 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A3 1 porcelan 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 1588 1588 NV PK - J D81 / fr. ostenja A13;C22 10 31 7 1589 1589 NV PK - J F81 / fr. ostenja A13;C21 10 37 4 1590 1590 NV PK - J F81 / fr. ostenja A13;C21 10 31 5 1591 1591 NV PK - J E81 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 10 31 5 1592 1592 NV PK - J E81 / fr. ostenja A13;C21 10 31 5 1593 1593 NV PK - J E81 / fr. ostenja A13;C23;E21 10 31 4 1594 1594 NV PK - J E81 / fr. ostenja A13;C23;E21 10 37 6 1595 1595 NV PK - J E81 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 20 37 4 1596 1596 NV PK - J A82 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 10 31 5 1597 1597 NV PK - J C82 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 10 37 6 1598 1598 NV PK - J D82 / fr. ostenja A13 10 31 9 1599 1599 NV PK - J D82 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 10 32 5 1600 1600 NV PK - J E82 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 10 31 5 1601 1601 NV PK - J E82 / fr. ostenja A13;C22;E21 10 31 5 1602 1602 NV PK - J J82 / fr. ostenja A13;C23 10 31 9 1603 1603 NV PK - J J82 / fr. ostenja A13;C21;E21 10 37 9 1604 1604 NV PK - J B83 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21;E21 10 37 8 1605 1605 NV PK - J B83 / fr. ročaja A13;C22;E21 10 31 6 1606 1606 A PK - J B83 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C21 20 34 9 1607 1607 NV PK - J D83 / fr. dna A21;A13;C22;E21 10 31 4 1608 1608 NV PK - J D83 / fr. ostenja A21;A13;C21;D21 10 37 4 1609 1609 NV PK - J D83 / fr. ostenja A13;C23 10 34 5 1610 1610 NV PK - J E83 / fr. ostenja A21;A13;C21 10 31 6 1611 1611 NV PK - J E83 / fr. ostenja A13;C21 10 31 5 1612 1612 NV PK - J E83 / fr. ostenja A13;C22;E21 10 31 4 1613 1613 NV PK - J E83 / fr. keram. ploščice A13 10 41 9 1614 1614 NV PK - J E83 / fr. ročaja A13;C22 10 31 6 1615 1615 NV PK - J E83 / fr. ostenja A13;C22 10 31 6 1616 1616 NV PK - J E83 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 20 31 5 1617 1617 NV PK - J E83 / fr. ostenja A13;C21 10 37 4 1618 1618 NV PK - J H83 / fr. ostenja A13;C22 10 35 4 1619 1619 NV PK - J I83 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 10 31 5 1620 1620 NV PK - J J83 / fr. ostenja A13;C22 10 37 6 1621 1621 NV PK - J A84 / fr. ostenja A31;A13;C23;E32 10 31 4 1622 1622 NV PK - J B84 / fr. ostenja A13;C23 10 31 6 1623 1623 NV PK - J B84 / fr. ostenja A22;A13;C21;D21;E21 20 31 4 1624 1624 NV PK - J B84 / fr. ostenja A13;C23 10 37 4 1625 1625 NV PK - J C84 / fr. ostenja A13;C23 10 37 6 1626 1626 NV PK - J C84 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 10 31 5 1627 1627 NV PK - J D84 / fr. dna z ost. A13;C22 10 37 7 1628 1628 NV PK - J D84 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 10 31 5 1629 1629 NV PK - J E84 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 10 31 8 1630 1630 NV PK - J E84 / fr. ostenja A13;C23 10 37 6 1631 1631 NV PK - J E84 / fr. ostenja A13;C22 10 31 9 1632 1632 NV PK - J E84 / fr. keram. ploščice A13 10 41 9 1633 1633 NV PK - J E84 / fr. ustja z ost. A13 00 41 9 1634 1634 NV PK - J I84 / fr. ustja z ost. A13;C23 10 31 9 1635 1635 NV PK - J J84 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 10 31 6 1636 1636 NV PK - J J84 / fr. ostenja A31;A13;C23 10 31 6 1637 1637 NV PK - J A85 / fr. ostenja A21;A13;C21 10 37 7 1638 1638 NV PK - J B85 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 10 37 5 1639 1639 NV PK - J B85 / fr. ostenja A13;C23 10 31 7 1640 1640 NV PK - J C85 / fr. ostenja A13;C21 10 37 5 1641 1641 NV PK - J C85 / fr. ostenja A13;C22 10 31 4 1642 1642 NV PK - J C85 / fr. ostenja A21;A13;C22;C12 10 37 7 1643 1643 NV PK - J D85 / fr. keram. ploščice A31;A21;A13;C22;E21 10 41 5 1644 1644 NV PK - J E85 / fr. ostenja A21;A13;C21 10 37 1645 1645 NV PK - J I85 / fr. ostenja A13;C22;E21 10 31 5 1646 1646 NV PK - J A86 / fr. ostenja A31;A13;C23;E32 10 37 5 1647 1647 NV PK - J A86 / fr. ostenja A31;A13;C23;E32 10 37 5 1648 1648 NV PK - J A86 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 10 37 5 1649 1649 NV PK - J A86 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 10 31 4 1650 1650 NV PK - J A86 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22 10 31 4 1651 1651 NV PK - J A86 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22;E21 10 37 1652 1652 NV PK - J A86 / fr. dna A31;A22;A13;C22 20 31 5 1653 1653 NV PK - J B86 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 10 31 4 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure opombe 7,5YR7/6 B06A3 5GY6/6 K46A2 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/2 B10A3 2,5YR3/2 K52A1 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 2,5YRN3/ D04A2 1 10YR8/3 B11A3 7,5GY4/2 K45A1 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR7/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2;5YR6/8 B13A1;B10A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 glazura na NP minimalno ohranjena 10YR7/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 10YR7/8 K47A1 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 glazura na NP minimalno ohranjena 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 10YR8/1 K20A2 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR6/8 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR5/1 B03A3 10YR5/6 K48A1 1 7,5YR7/6 B06A3 10YR7/8 K47A1 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/8 B06A3 10YR8/1 D01A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 10YR7/8;2,5YR3/2 K47A1;K52A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 glazura na NP minimalno ohranjena 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A2 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A2 1 porcelan 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 2 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR4/4 K51A1 1 10YR7/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 10YR8/1 D01A2 1 glazura minimalno ohranjena 10YR8/3 B11A3 10YR7/8 K47A1 1 60% 7,5YR6/6 B06A3 1 glazura na NP minimalno ohranjena 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd ^ ^ k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o 15 mt ta at to dr 1654 1654 NV PK - J B86 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 4 1655 1655 NV PK - J B86 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;D22;E21 1 037 5 1656 1656 NV PK - J C86 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 9 1657 1657 NV PK - J C86 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 6 1658 1658 NV PK - J C86 / fr. ostenja A31 A21;A13;C21;E21 1 032 7 1659 1659 NV PK - J C86 / fr. keram. ploščice A31 ;A21;A13;C22 1 041 5 1660 1660 NV PK - J D86 / fr. ustja z ost. A13 ;C22 1 032 5 1661 1661 NV PK - J D86 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 6 1662 1662 NV PK - J D86 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 5 1663 1663 NV PK - J D86 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 034 9 1664 1664 NV PK - J D86 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 4 1665 1665 NV PK - J D86 / fr. ostenja A13 ;C22 1 032 5 1666 1666 NV PK - J G86 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 4 1667 1667 NV PK - J H86 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 035 9 1668 1668 NV PK - J J86 / fr. keram. ploščice A31 ;A21;A13;C22;E21 1 047 7 1669 1669 NV PK - J B87 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 034 7 1670 1670 NV PK - J B87 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 4 1671 1671 NV PK - J C87 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 6 1672 1672 NV PK - J C87 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 7 1673 1673 NV PK - J D87 / fr. keram. ploščice A13 1 041 9 1674 1674 NV PK - J D87 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 037 6 1675 1675 NV PK - J I87 / fr. ostenja A13 ;C23;E21 1 031 4 1676 1676 NV PK - J I87 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 031 6 1677 1677 NV PK - J J87 / fr. ustja A31 ;A21;A13;C22 1 032 4 1678 1678 NV PK - J A88 / fr. ustja z ost. A31 ;A22;A13;C22;E31 2 037 5 1679 1679 NV PK - J B88 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 031 6 1680 1680 NV PK - J B88 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 5 1681 1681 NV PK - J C88 / fr. dna z ost. A21 ;A13;C22;E21 1 031 4 1682 1682 NV PK - J C88 / fr. ostenja A31 A13;C23 1 037 4 1683 1683 NV PK - J C88 / fr. ostenja A31 ;A13;C23;E32 1 031 4 1684 1684 NV PK - J C88 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 4 1685 1685 NV PK - J C88 / fr. ustja z ost. A13 1 031 9 1686 1686 NV PK - J C88 / fr. keram. ploščice A13 ;C21 1 041 4 1687 1687 NV PK - J D88 / fr. ročaja A13 ;C23 1 031 4 1688 1688 NV PK - J D88 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 6 1689 1689 NV PK - J D88 / fr. ostenja A13 ;C23 1 035 5 1690 1690 NV PK - J G88 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 4 1691 1691 NV PK - J A89 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 7 1692 1692 NV PK - J A89 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22 1 035 6 1693 1693 NV PK - J A89 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 034 4 1694 1694 NV PK - J A89 / fr. ostenja A31 A13;C23 1 037 4 1695 1695 NV PK - J B89 / fr. ostenja A13 ;C23 1 032 4 1696 1696 NV PK - J B89 / fr. ustja z ost. A13 ;C22;E21 1 031 4 1697 1697 NV PK - J B89 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 9 1698 1698 NV PK - J B89 / fr. keram. ploščice A13 ;C21 1 041 5 1699 1699 NV PK - J I89 / fr. dna A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 7 1700 1700 NV PK - J I89 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 031 5 1701 1701 NV PK - J C89 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 037 8 1702 1702 NV PK - J C89 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 031 7 1703 1703 NV PK - J C89 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;C12 1 031 4 1704 1704 NV PK - J C89 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 034 5 1705 1705 NV PK - J C89 / fr. keram. ploščice A13 ;C21 1 041 5 1706 1706 NV PK - J J89 / fr. ostenja A13 ;C23 1 031 6 1707 1707 NV PK - J J89 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 9 1708 1708 NV PK - J A90 / fr. ostenja A13 ;C22 1 037 6 1709 1709 NV PK - J A90 / fr. ostenja A13 ;C22;E21 1 031 4 1710 1710 NV PK - J A90 / fr. ostenja A21 ;A13;C21 1 031 9 1711 1711 NV PK - J A90 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 5 1712 1712 NV PK - J A90 / fr. ostenja A21 ;A13;C22;E21 1 037 6 1713 1713 NV PK - J A90 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 037 7 1714 1714 NV PK - J A90 / fr. ostenja A13 ;C21 1 031 8 1715 1715 NV PK - J B90 / fr. ustja A13 ;C21;E21 1 037 5 1716 1716 NV PK - J B90 / fr. ostenja A21 ;A13;C21;E21 1 037 6 1717 1717 NV PK - J C90 / fr. ostenja A13 ;C21 1 032 8 1718 1718 NV PK - J C90 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C22;E21 1 031 5 1719 1719 NV PK - J I90 / fr. ostenja A13 ;C21 1 037 6 1720 1720 NV PK - J I90 / fr. ostenja A31 ;A13;C21;E21 1 037 6 1721 1721 NV PK - J I90 / fr. ostenja A31 ;A21;A13;C21;E21 1 031 4 1722 1722 NV PK - J I90 / fr. ustja A31 ;A13;C21;E21 1 031 4 1723 1723 NV PK - J I90 / fr. ostenja A13 1 031 9 Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 242 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7,5YR6/6;7,5YR7/2 B06A1;B10A2 1 2,5YR5/4 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 7,5YR3/4 K45A1 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 1 glazura minimalno ohranjena 7,5YR7/2 B10A3 7,5YR3/4 K45A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR7/8;7,5GY3/4 K47A1;K45A2 1 10YR8/3 B11A3 10YR7/8;7,5GY4/2 K47A1;K45A2 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 2,5YRN4/ B04A3 1 10YR8/3 B11A3 1 2,5YRN3/;10YR8/3 B04A1;B11A2 2,5YR3/2 K52A1 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 10GY5/4;7,5GY3/4 K45A1;K45A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 10YR8/1 K20A2 1 2,5YR3/2 = K52A2 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B13A2 1 5YR6/8 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR4/4 K51A1 1 7,5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A3 1 10YR7/3 B11A3 10YR8/1 K20A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3;10YR5/1 B11A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 10YR8/3;7,5YR7/2 B11A1;B10A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/6 B07A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 10YR8/1 K20A2 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 7,5YR4/4 K51A1 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 10YR8/1 K20A2 1 10YR8/3 B11A3 10YR5/6 K48A1 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR7/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/1 B03A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR6/6 B06A3 10YR5/6 K48A1 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR6/8 B06A3 1 5YRN4/ B03A3 2,5YRN4/ G04A2 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K20A3 1 tš .p a z .d er rp o d JD o aj ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ki o mt ta at to dr 1724 1724 NV PK - J J90 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 035 4 1725 1725 NV PK - J J90 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 031 6 1726 1726 NV PK - J J90 / fr. ostenja A13;C21;E21 1 037 4 1727 1727 NV PK - J J90 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 032 4 1728 1728 NV PK - J B91 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 035 6 1729 1729 NV PK - J B91 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 6 1730 1730 NV PK - J F91 / fr. ostenja A13;C23 1 034 5 1731 1731 NV PK - J J91 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 6 1732 1732 NV PK - J J91 / fr. ustja A31;A13;C21;E21 1 037 6 1733 1733 NV PK - J A92 / fr. ostenja A13;C21 1 037 5 1734 1734 NV PK - J B92 / fr. ostenja A13;C22 1 031 5 1735 1735 NV PK - J B92 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 4 1736 1736 NV PK - J C92 / fr. ostenja A13 1 031 9 1737 1737 NV PK - J C92 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 4 1738 1738 NV PK - J E92 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 4 1739 1739 NV PK - J H92 / fr. ostenja A13;C22 1 037 7 1740 1740 NV PK - J A93 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 031 4 1741 1741 NV PK - J E93 / fr. ostenja A13;C23 1 037 4 1742 1742 NV PK - J E93 / fr. ustja A21;A13;C22;E21 1 037 7 1743 1743 NV PK - J F93 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 4 1744 1744 NV PK - J H93 / fr. ostenja A13;C21 1 032 5 1745 1745 NV PK - J I93 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 4 1746 1746 NV PK - J J93 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21 1 031 8 1747 1747 NV PK - J J93 / fr. ostenja A21;A13;C21;E21 1 037 5 1748 1748 NV PK - J J93 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 031 4 1749 1749 NV PK - J J93 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 032 4 1750 1750 NV PK - J J93 / fr. ostenja A31;A13;C21;E21 1 031 5 1751 1751 NV PK - J A94 / fr. ostenja A13;C23 1 031 6 1752 1752 NV PK - J A94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 6 1753 1753 NV PK - J A94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 037 6 1754 1754 NV PK - J A94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 031 4 1755 1755 NV PK - J A94 / fr. ustja A13;C22;E21 1 031 5 1756 1756 NV PK - J A94 / fr. ustja A21;A13;C22;E21 1 037 7 1757 1757 NV PK - J B94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 031 4 1758 1758 NV PK - J B94 / fr. ostenja A13;C21;E21 1 037 5 1759 1759 NV PK - J B94 / fr. ostenja A31;A13;C23 1 037 4 1760 1760 NV PK - J B94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22 1 037 5 1761 1761 NV PK - J B94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 037 5 1762 1762 NV PK - J E94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21 1 037 4 1763 1763 NV PK - J E94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21;E21 1 037 5 1764 1764 NV PK - J E94 / fr. ostenja A31;A13;C23 1 034 4 1765 1765 NV PK - J F94 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 037 6 1766 1766 NV PK - J F94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 031 4 1767 1767 NV PK - J F94 / fr. ostenja A13;C21 1 034 7 1768 1768 NV PK - J F94 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21;E21 1 037 7 1769 1769 NV PK - J F94 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;E21 1 031 5 1770 1770 NV PK - J H94 / fr. ostenja A13;C22;E21 1 037 4 1771 1771 NV PK - J H94 / fr. ostenja A31;A13;C23 1 037 4 1772 1772 NV PK - J H94 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21 1 031 4 1773 1773 NV PK - J I94 / fr. ostenja A21;A13;C22;D22;E21 1 031 6 1774 1774 NV PK - J I94 / fr. ostenja A21;A13;C22;E21 1 031 5 1775 1775 NV PK - J I94 / fr. ostenja A31;A13;C23;E32 1 037 4 1776 1776 NV PK - J I94 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22 2 037 4 1777 1777 A PK - J J94 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22;E31 2 032 6 1778 1778 NV PK - J A95 / fr. ustja z ost. A13;C21;E21 1 031 4 1779 1779 NV PK - J A95 / fr. ostenja A13;C22 1 032 5 1780 1780 NV PK - J A95 / fr. dna A31;A21;A13;C22 1 037 6 1781 1781 NV PK - J A95 / fr. ostenja A13;C22 1 031 4 1782 1782 NV PK - J A95 / fr. ostenja A13;C23 1 037 7 1783 1783 NV PK - J B95 / fr. ostenja A13;C23 1 037 6 1784 1784 NV PK - J B95 / fr. ostenja A41;A31;A22;A13;C21;E31 2 031 6 1785 1785 NV PK - J F95 / fr. ostenja A31;A21;A13;C21 1 037 7 1786 1786 NV PK - J H95 / fr. ostenja A31;A13;C23 1 037 4 1787 1787 NV PK - J I95 / fr. ostenja A21;A13;C21 1 037 9 1788 1788 NV PK - J J95 / fr. ostenja A31;A22;A13;C22 2 032 9 1793 1793 NV PK - J D61 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;E21 1 037 4 1794 1794 NV PK - J E64 / fr. ustja z ost. A31;A22;A13;C21;E31 2 037 4 1795 1795 NV PK - J D65 / fr. noge A31;A21;A13;C21;E21 1 031 6 1796 1796 NV PK - J D45 / fr. noge A21;A13;C22;C12 1 031 6 1797 1797 NV PK - J A15 / fr. ustja z ost. A13;C22 1 037 7 koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 7.5YR7/2 B10A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 10YR7/3 B11A3 1 10YR8/3;2.5YRN3/ B11A3;B04A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/" B09A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/1 B01A3 10YR8/1 K"0A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR7/3;2.5YRN3/ B11A1;B04A2 1 10YR8/3 B11A3 1 60% 5YR8/" B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR5/1 B03A3 10YR7/8 K47A1 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 7.5GY3/4 K45A1 1 2.5YRN3/ B04A3 1 5YR6/8 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 5YR8/1 D01A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR6/8 B06A3 1 7.5YR6/6 B06A3 7.5GY3/4 K45A" 1 5YR8/" B09A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 5YR7/4;7.5YR7/2 B09A1;B10A2 1 5YR8/" B09A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 10YR8/3;2.5YRN3/ B11A1;B04A2 1 10YR8/3 B03A3 1 10YR8/3 B03A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 7.5YR7/2 B10A3 1 7.5YR6/6 B06A3 10YR7/8 K47A3 1 7.5YR7/6 B06A3 1 glazura minimalno ohranjena 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 10YR7/8 K47A" 1 7.5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7.5YR6/6;10YR7/3 B06A1;B11A2 1 7.5YR6/6 B06A3 1 2.5YRN3/;7.5YR7/6 B04A1;B06A2 1 10YR7/3 B11A3 1 7.5YR6/6;10YR5/2 B06A1;B13A2 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR7/3 B11A3 1 7.5YR7/2 B10A3 10YR5/4 K49A1 1 glazura tš .p a z .d er rp o d JD o ii^ o m JD o /a tn ačk nra če rd k a k č er ime predmeta lončarska masa ts o v a nr ts o v a k ul aj a ^ ki lb o /ra ref mt ta a g at to dr 1798 1798 NV PK - J D28 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 9 1799 1799 NV PK - J J83 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;C12 1 0 3 1 6 1800 1800 NV PK - J A15 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 9 1801 1801 NV PK - J B26 / fr. ustja z ost. A13;C22 1 0 3 1 4 1802 1802 NV PK - J F67 / fr. ročaja A31;A22;A13;C22;E31 2 0 3 1 4 1804 1804 NV PK - J I62 / fr. ustja z ročajem A31;A21;A13;C22 1 0 3 2 4 1805 1805 NV PK - J D78 / fr. ročaja A31;A21;A13;C22 1 0 3 1 5 1806 1806 NV PK - J B67 / fr. ročaja A13;C22 1 0 3 1 3 1807 1807 NV PK - J A20 / fr. dna z ost. A31;A13;C21;E32;E21 1 0 3 1 3 1809 1809 NV PK - J E46 / fr. dna z ost. A31;A13;C23 1 0 3 7 4 1810 1810 NV PK - J I89 / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 7 1811 1811 NV PK - J F49 / fr. dna z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 9 1813 1813 NV PK - J I54 / fr. dna z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 6 1815 1815 NV PK - J A17 / fr. dna z ost. A13;C23;E21 1 0 3 7 4 1816 1816 NV PK - J G48 / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C23;D21;E21 1 0 3 2 6 1817 1817 NV PK - J A6 / fr. dna z ost. A13;C22 1 0 3 1 4 1818 1818 NV PK - J J61 / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C23;D21;E21 1 0 3 6 1819 1819 NV PK - J C52 / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 1821 1821 NV PK - J I46a / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 5 1826 1826 NV PK - J B57 / fr. dna z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 1828 1828 NV PK - J J46 / fr. dna z ost. A21;A13;C21;D21 1 0 3 1 6 1829 1829 A PK - J I46 / fr. dna z ost. A31;A13;C23;E32 1 0 3 1 3 1830 1830 NV PK - J B25 / fr. dna z ost. A21;A13;C21 1 0 3 1 7 1832 1832 NV PK - J E61 / fr. dna z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 1834 1834 NV PK - J D62 / fr. dna z ost. A31;A22;A13;C21 2 0 3 1 9 1836 1836 NV PK - J E56 / fr. dna z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 5 1838 1838 NV PK - J D86 / fr. dna z ost. A13;C23;E21 1 0 3 7 3 1842 1842 NV PK - J I91 / fr. dna z ost. A13 0 0 4 1 9 1845 1845 NV PK - J A22 / fr. dna z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 5 1846 1846 NV PK - J A60 / fr. dna z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 1848 1848 NV PK - J E51 / fr. dna z ost. A13;C22 1 0 3 1 6 1852 1852 NV PK - J A88 / fr. dna z ost. A13;C22;E21 1 0 3 1 6 1854 1854 NV PK - J A17a / fr. dna z ost. A21;A13;C22;C12 1 0 3 1 3 1855 1855 NV PK - J F41 / fr. dna z ost. A13;C21 1 0 3 1 4 1856 1856 NV PK - J C77 / fr. dna z ost. A13;C22;E21 1 0 3 1 4 1858 1858 NV PK - J A16 / fr. dna z ost. A13;C23;E21 1 0 3 1 3 1859 1859 NV PK - J D16 / fr. ustja z ost. A13 0 0 4 1 9 1860 1860 NV PK - J D18 / fr. ustja z ost. A13 0 0 4 1 9 1861 1861 NV PK - J B82 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22 1 0 3 1 6 1862 1862 NV PK - J C54 / fr. ustja z ost. A13;C23;E21 1 0 3 1 4 1864 1864 NV PK - J D49 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 1866 1866 NV PK - J D46 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 4 1867 1867 NV PK - J C48 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 3 1868 1868 NV PK - J H53 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21;E31 1 0 3 1 4 1869 1869 NV PK - J A60 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 4 1870 1870 NV PK - J C89 / fr. pokrovke A21;A13;C22;E21 1 0 3 2 4 1871 1871 NV PK - J E5 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 5 3 1880 1880 NV PK - J A61 / fr. ustja z ost. A13;C23 1 0 3 1 3 1881 1881 NV PK - J A15 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 1882 1882 NV PK - J A20 / školjka 1883 1883 NV PK - J E44 / fr. ustja A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 4 1884 1884 NV PK - J E38 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 6 1887 1887 NV PK - J E57 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C21 1 0 3 1 7 1888 1888 NV PK - J C90 / fr. ustja z ost. A13;C21 1 0 3 1 6 1890 1890 NV PK - J H94 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 1892 1892 NV PK - J G56 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21 1 0 3 1 6 1893 1893 NV PK - J A59 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 1898 1898 NV PK - J I91 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21 1 0 3 1 3 1899 1899 NV PK - J E48 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 1900 1900 NV PK - J F60 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21 1 0 3 7 9 1904 1904 A PK - J A12 / fr. ustja z ost. A31;A13;C21;E32;E21 1 0 3 7 3 1906 1906 NV PK - J I65 / fr. ustja z ost. A21;A13;C21 1 0 3 1 4 1907 1907 NV PK - J A36 / fr. ost. A31;A21;A13;C22 1 0 3 7 3 1909 1909 NV PK - J I48 / fr. ustja z ost. A13 0 0 4 1 9 1911 1911 NV PK - J H67 / fr. ustja z ost. A13;C22;E21 1 0 3 1 4 1912 1912 NV PK - J E82 / fr. ustja z ost. A13;C23;E21 1 0 3 2 4 1915 1915 NV PK - J F69 / fr. ustja z ost. A13;C23 1 0 3 5 3 koda koda koda koda koda koda sa opombe barve površine dodelave površine barve premaza premaza barve glazure glazure iev tn et e E g ra m ra 7,5YR7/6 B06A3 10YR8/1 D01A2 1 premaz ZP, okras slikanje črta:2,5YR5/4(13) 10YR8/3 B11A3 10YR6/8 K48A1 1 glazura 7,5YR7/6 B06A3 5GY4/2 K45A1 1 glazura 7,5YR6/6 B06A3 10YR5/6 K48A2 1 glazura, okras ZP, peskanje (6) 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR5/2 B13A3 1 2,5YR6/6 B06A3 10YR5/6 K48A3 1 glazura 5YR7/4 B09A3 10YR3/1 K53A3 1 glazura 7,5YR7/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR7/4 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR7/4;7,5YR7/2 B09A1;B10A2 1 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6;7,5YR7/2 B06A1;B10A2 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2 B09A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 5YR8/2;10R5/6 B09A1;B07A2 1 2,5YN8/ B01A3 2,5YR8/1 K20A2 1 porcelan 10YR8/3;10YR6/1 B11A1;B03A2 1 10YR8/3 B11A3 5GY4/2 K45A1 1 glazura 5YR7/4 B09A3 10YR7/8 K47A1 1 glazura 5YR7/4 B09A3 10YR6/6;10YR7/8 K48A1;K47A2 1 glazura 7,5YR7/2 B10A3 56Y4/2 K45A1 1 glazura 7,5YR7/6 B06A3 10YR8/1 D01A3 5Y8,5/4 K26A3 1 glazura, okras:10YR3/1(73), 7,5YR3/4(50) 5YR7/4 B09A3 5YR8/1;2,5YR4/4 K20A1;K51A2 1 glazura 7,5YR7/6 B06A3 5Y8,5/4 K26A1 1 glazura, okras slikanje -črta 10YR6/8(48) 2,5YN8/ B01A3 2,5YR8/1 K20A3 1 porcelan 2,5YN8/ B01A3 2,5YR8/1 K20A3 1 porcelan 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR8/3 B11A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 10YR8/3 B11A3 1 10YR5/2 B13A3 1 10YR8/3 B11A3 1 lisa NP: 10YR5/1(03) 7,5YR8/4 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 7,5YR7/6 B06A3 1 5YR8/2 B09A3 1 5YR8/2 B09A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR6/6 B06A3 1 lisa ZP, NP: 10YR5/1(03) 7,5YR7/2 B10A3 1 7,5YR7/2 B10A3 1 2,5YN8/ B01A3 2,5YR8/1 K20A2 1 porcelan 7,5YR6/6 B06A3 10YR8/1 D01A3 10YR6/3 K49A3 1 premaz, glazura 10YR5/1 B03A3 1 glazura ni določljiva 7,5YR7/2 B10A3 5GY4/2 K45A1 1 glazura slabo ohranjena 1918 1918 NV PK - J H67 / fr. ustja z ost. A13;C22;E21 1 0 3 1 3 1919 1919 NV PK - J C69 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 6 1921 1921 NV PK - J B9 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;C12 1 0 3 1 6 1922 1922 NV PK - J E44/1 / fr. ustja z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 1923 1923 NV PK - J F45 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 1925 1925 NV PK - J C48 / fr. ustja z ost. A13;C22;E21 1 0 3 1 4 1926 1926 NV PK - J E58 / fr. ustja z ost. A13;C22 1 0 3 1 4 1928 1928 NV PK - J I64 / fr. ročaja z ost. A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 7 1929 1929 NV PK - J I61 / fr. ustja z ost. A13;C23 1 0 3 1 3 1930 1930 NV PK - J E79 / fr. ustja z ost. A13;C21 1 0 3 1 4 1932 1932 NV PK - J F79 / fr. ustja z ost. A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 Opomba 1: Vsi deskriptorji v tehnološki podatkovni bazi, ki so uporabljeni pri kodiranju, so navedeni v Navodilih I (tehnologija) v monografiji Horvat 1999, 159-168. Opomba 2: Razširjeno kodo lončarske mase sestavljajo: neplastične surovine (velika črka: A-kremen, C-sljuda, D-organske sestavine, E-železovi oksidi, J-nedefinirane sestavine), velikost zrnc oz. vključkov (numerična vrednost) in pogostnost (numerična vrednost), primer: A13;C21_ Opomba 3: Kodo dodelave površine sestavljajo: osnovna tehnika (velika črka: A-glajenja, B-brisanje), barva površine (numerična vrednost), obseg (velika črka: A-vsa površina) in mesto (numerična vrednost: 1-notranja površina, 2-zunanja povšina, 3-notranja in zunanja)_ Opomba 4: Kodo premaza in glazure sestavljao: vrsta premaza/glazure (velike črke), barva (numerična vrednost), obseg (velika črka) in mesto (numerična vrednost) Opomba 5: Uporabljene okrajšave: zap. št.-zaporedna številka, id. pred.-identifikacija, PZ-prazgodovina, A-antika, S-slovansko obdobje, NV - novi vek, PK - J -Pod Kotom - jug, fr.-fragment, ost.-ostenje, AM-arhiv mas koda barve površine koda dodelave površine koda barve premaza koda premaza koda barve glazure koda glazure iv et vot tn e m g ra sa m ra opombe 5YR7/4 B09A3 10YR6/3 K49A3 1 glazura. okras slikanje 10YR6/6(48). 7.5YR3/2(52) 5YR7/4 B09A3 10YR6/8 K48A1 1 glazura 7.5YR7/6 B06A3 10R5/6 D07A" 1 premaz 7.5YR6/6;10YR5/2 B06A1;B13A" 10Y5/4 K49A1 1 glazura slabo ohranjena 7.5YR7/6 B06A3 5GY6/6 K46A1 1 glazura 7.5YR6/6 B06A3 10R5/6 D07A" 10Y5/4;7.5YR3/2 K49A1;K5"A" 1 premaz. glazura 7.5YR6/6 B06A3 5YR7/10 K"7A3 1 glazura 10YR8/3 B11A3 10YR7/8 K47A3 1 glazura 5YR8/" B09A3 5GY6/6 K46A1 " glazura 7.5YR8/4 B09A3 5GY6/6 K46A1 1 glazura 7.5YR6/6 B06A3 5YR8/1;10YR6/6 K"0A1;K48A" 1 glazura Literatura ACSÁDI, G.in J. NEMESKÉRI 1970, His- BONDÁR, M. 1995, Early Bronze Age DIMITRIJEVIC, s. 1979, Retz-Gajary GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalp- tory of Human Life Span and settlement patterns in south- kultura. - V: Praistorija jugosla- ska regija. - V: Praistorija jugo- Mortality. Budimpešta. west Transdanubia. - Antaeus venskih zemalja III, Eneolitsko slavenskih zemalja IV. Bronzano ALESAN, A., A. MALGOSA in C. SIMÓ 22, 197-268. doba, Sarajevo, 343-365. doba, Sarajevo, 19-96. 1999, Looking into the Demog- BREGANT, T. 1996 Starejša, srednja -. 1980, Zur Frage der Retz-Gaja- GALLIS, K. 1983, Evidence for funer- raphy of an Iron Age Population in mlajša kamena doba ter ba- ry-Kultur in Nordjugoslawien ary ritual at cremation burials in the Western Mediterranean. krena doba. - V: Pozdravljeni, und ihre Stellung im panno- since Early Neolithic in Thes- I. Mortality. - American Journal prednamci! Ljubljana od praz- nischen Raum. - Bericht der Ro- saly (Greece). - V: International of Physical Anthropology 110, godovine do srednjega veka, misch-Germanischen Kommis- symposium on the intellectual 285-301. Ljubljana, 18-46. sion 61, Mainz, 15-90. expressions of Prehistoric Man: ANER, U. 1971, Die anthropologische BRONK RAMSEY C. 1995, Radiocar- DJURIC, B. 1998, Poročilo o rezulta- Art and religion, Acts of the Val- Untersuchung der Leichen- bon calibration and analysis tih ekstenzivnega arheološkega camonica symposium '79, Mi- brande aus dem Urnenfried- of stratigraphy: The OxCal pro- pregleda. - Ljubljana (neobja- lano, 99-104. hof Hamfelde, Kreis Herzog- gram. - Radiocarbon 37(2), vljeno poročilo). GARAŠANIN, M. 1983, Podunavsko- tum Lauenburg in Holstein. - V: 425-430. -. 1999, Poročilo o arheoloških Balkanski kompleks ranog bron- N. Bantelmann (ur.): Hamfelde, BROOKS, S. in J. SUCHEY 1990, Skel- raziskavah na najdišču Pod Ko- zanog doba. - Praistorija jugo- Kreis Herzogtum Lauenburg. Ein etal age determination based tom-jug. - Ljubljana (neobja- slavenskih zemalja IV. Bronzano Urnenfriedhof der romischen on the os pubis: A comparison vljeno poročilo). doba, Sarajevo , 705-718. Kaiserzeit in Holstein, Offa-Bu- of the Acsádi-Nemeskéri and DULAR, J. 1999, Altere, mittlere und GILBERT, B. in T. MCKERN 1973, A cher 24, Neumunster, 58-77. Suchey-Brooks methods. - Hu- jUngere Bronzezeit in Sloweni- method for aging the female BÁNFFY, E. 1990-1, Cult and ar- man Evolution 5, 227-238. en - Forschungsstand un Pro- os pubis. - American Journal cheological context in Central CARANCINI, G. L. 1984, Le asce bleme. - Arheološki vestnik 50, of Physical Anthropology 38, and South-East Europe in the nell'Italia continentale II. Pra- Ljubljana, 81-96. 31-38. Neolithic and the Calcolithic. historische Bronzefunde IX/12. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. GUŠTIN, M. 2005, Starejša brona- - Antaeus 19-20, Budimpešta, - Munchen. TECCO HVALA 1991, Utrjena praz- sta doba v Prekmurju. Horizont 183-250. CHEVALIER, J. in A. GHEERBRANT 1993, godovinska naselja v Mirenski in pramenaste (litzen) lončenine. BÁNDI, G. 1984, Die »Kisapostag Slovar simbolov. - Ljubljana. Temeniški dolini. - Arheološki - Zborniksoboškega muzeja 8, Problematik«. - V: N. Tasić (ur.), CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ vestnik 42, Ljubljana, 65-198. Murska Sobota, 85-98. Kulturen der Fruhbronzezeit des 2002, Sledovi zgodnje slovanske ECSEDY, I. 1988, Ásatások Szigetcsép GUŠTIN, M. in I. ŠAVEL 2004, Urnen- Karpatenbeckens und Nord- poselitve južno od Maribora. - V: - Tangazdaságlelohelyen II. A felderzeitliche Funde im Rah- balkans, Balkanološki institut Guštin M. (ur.), Zgodnji Slovani, korabronzkori telepulés leletei. men der Autobahn-Rettungs- SANU, Posebna izdanja 22, Beo- Ljubljana, 67-75. - Communicationes Archaeo- grabungen in Slowenien und grad, 257-263. COALE, A. in P. DEMENY 1966, Region- logicaeHungariae, Budimpeš- der neue Depotfund von Pod BASS, W. 1984, Is it possible to con- al Model Life Tables and Stable ta, 5-18. Kotom-jug. - Fundberichte aus sume a body completely in a Populations. - Princeton, New FURLANI, U. 1996, Depojska najd- Osterreich. 42, Dunaj, 579-580. fire? - V: T.A. Rathbun in J.E. Jersey. ba iz Šempetra pri Gorici. - V: GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2001, Buiksra (ur.), Human Identifi- COHEN, A. in D. SERJEANTSON 1986, A Depojske in posamezne kovin- Prazgodovinske najdbe z avto- cation: Case Studies in Foren- Manual for the Identification of ske najdbe bakrene in bronaste cestnega odseka Murska Sobo- sic Anthropology, Springfield, bird bones from archaeological dobe na Slovenskem. Katalo- ta-Nova tabla. - Arheološki ve- 159-167. sites. - London gi in monografije 29/II, Ljublja- stnik 52, Ljubljana, 107-116. -. 1995, Human Osteology. A Lab- ČERČE, P. in P. TURK 1996, Depoji po- na, 73-88. -. 2002, Oblike in kronologija zgo- oratory and Field Manual of the zne bronaste dobe - najdiščne FUSEK, G. 1991, Včasnoslovan- dnjesrednjeveške lončenine na Human Skeleton. - Columbia. okoliščine in struktura najdb. ské sídlisko v Nitre na Mikovom Novi tabli pri Murski Soboti.- V: BIALEKOVÁ, D. 1962, Nové včasnoslo- - V: Depojske in posamezne ko- dvore. - Slovenská archeológia M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, vanské nálezy z juhozápadného vinske najdbe bakrene in bro- 39/1-2, Bratislava, 289-330. Ljubljana, 46-62. Slovenska. - Slovenská archeo- naste dobe na Slovenskem. -. 1994, Slovensko vo včasnoslo- GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR lógia 10/1, Bratislava, 97-148. Katalogi in monografije 29/II, vanskom období. - Archaeolo- 2005, Drulovka pri Kranju. - V: Ljubljana, 7-30. gica Slovaca Monographiae 3, M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Nitra. Koper, 37-63. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 250 HAREJ. Z. 1976 Kolišče v Notranjih HUSS ASHMORE. R.. A. Goodman. G. -. "003. Kotare pri Murski Soboti. LOVEJOY. C.. R. MEINDL. T. PRYZBECK in Goricah. - Poročilo o raziskova- Armelagos 198". Nutritional - V: D. Prešeren (ur.). Zemlja pod R. MENSFORTH 1985. Chronologi- nju paleolita, neolita in eneolita inference from paleopathol- vašimi nogami. Arheologija na cal metamorphosis of the auric- v Sloveniji 5. Ljubljana. 85-117. ogy. - V: M. Schiffer (ur.). Ad- avtocestah Slovenije. Vodnik po ular surface of the ilium: A new HEGLAR. R. 1984. Burned remains. vances in Archaeological Meth- najdiščih. - Ljubljana. 160-16". method for the determination of - V: T.A. Rathbun in J.E. Buiksra od and Theory. vol. 5. New York. KOLDA. J. 1936. Srovnávací anatomie age at death. - American Jour- (ur.). Human Identification: Case 395-474. zviart domacich se zretelem k nal of Physical Anthropology 68. Studies in Forensic Anthropolo- ISCAN. M.. S. LOTH. in R. WRIGHT anatomii človeka. - Brno. 15-"8. gy. Springfield. 148-158. 1984. Age estimation from the KOLNIK. T. in M. STLOUKAL 1974. Poh- LUBŠINA TUŠEK. M. 1993. Kamnito HILLSON. S. 199". Mammal Bones rib by phase analysis: White rebiste z doby rimske v Abra- orodje v severovzhodni Sloveni- and Teeth: An Introduc- males. - Journal of Forensic Sci- hamu (okr. Galanta). - Časopis ji. - V: Ptujski arheološki zbornik tory Guide to Methods of ences "9. 1094-1104. Narodniho Muzea 143. Nitra. ob 100-letnici muzeja in Muzej- Identification.- London. -. 1985. Age estimation from the 57-68. skega društva. Ptuj. 31-158. HONTI. SZ. 1996. A Kisapostagi Kul- rib by phase analysis: White fe- KOPACZ. J. "001. Poczqtki epoku brq- MACHÁČEK. J. "001. K absolutní a túra. - L. Kolto in L. Vándor (ur.). males. - Journal of Forensic Sci- zu w strefie Karpackiej w šwietle relativní chronologii keramiky Évezredek uzenete a láp világá- ences 30. 853-863. materialówkamiennych. - In- středodunajské kulturní tradice ból (Régészeti kutatások a Kis- KALICZ. N. 1963. Die Péceler (Ba- stytut archeologii i etnologii na jižní Morav . - Sborník prací Balaton teruleten 1979-1992). dener) Kultur und Anato- PAN. Kraków. Filozofické fakulty Brn nské uni- Kaposvár-Zalaegerszeg. 47-49. lien. Studia archaeologica ". KOPACZ. J.. ŠEBELA. L. "000 Morawy verzity, Řada archeologická M 5. HORVAT. M. 1999. Keramika. Teh- - Budimpešta. na przetomie epok kamienia Brno. "5-55. nologija keramike, tipologi- -. 1991. Beitrage zur Kenntnis i br^zu w swietle materiatów MAKKAY J. 1970. A kókor és a rézkor ja lončenine, keramični arhiv. der Kupferzeit im ungarischen kamiennych. - Prav k 10. Brno. Fejér megyében. - V: Fejér me- - Ljubljana. Transdanubien. - Saarbrucker "61-"85. gye torténete 1. Székesfehér- -. "008. Makroskopska analiza ke- Beitrage zur Altertumskunde KOROŠEC. P. 1957. Keramika z licen- vár. 9-5". ramičnega zbira s površinske- 55/1. 347-387. sko ornamentiko (Litzenkera- MAJNARIC PANDŽIČ. N. 1974. »Bre- ga pregleda najdišča Mrzlo Po- -. 1995. Die Balaton-Lasinja Kul- mik) na Ljubljanskem barju. ške«. Podgorač. Našice - ra- lje.- V: D. Svoljšak et al.. Mrzlo tur in der Kupferzeit Sudost- - Arheološki vestnik 8/1. Lju- nobrončanodobno naselje s polje pri Ivančni Gorici. AAS 5. und Mitteleuropas. - V: T. Ko- bljana. 9-25. licenskom i panonskom inkru- 16"-174. vács (ur.): Neuere Daten zur KROGMAN. W. in M. ISCAN 1986. The stiranom keramikom. - Arhe- HORVAT ŠAVEL. I. 1980. Rezultati son- Siedlungsgeschichte und Chro- Human Skeleton in Forensic ološki pregled 16. Beograd. diranj v Šafarskem. - Poročilo o nologie der Kupferzeit des Medicine. - Springfield. 39-41. raziskovanju paleolita, neolita Karpatenbeckens. Inventa- KUNTER. M. 1996. Anthropologische -. 1976. Die Litzenkeramik in Sla- in eneolita v Sloveniji 8. Ljublja- ria praehistorica Hungariae 7. Analyse der menschlichen Lei- wonien. - Istraživanja 5. Novi na. 51-77. Budimpešta. 37-49. chenbrande aus dem romischen Sad. 97-103. -. 1984. Poročilo o raziskovanju od KAVUR. B. "005. Kamnita orodja na Brandgraberfeld von Septfon- -. 1977. Prilog problematici licen- leta 1981 do 1983 v Šafarskem. najdišču Čatež-Sredno polje. - taines-Deckt. Luxemburg. - v: ske keramike u sjevernoj Jugo- - Poročilo o raziskovanju paleo- V: M. Guštin (ur.). Prvi poljedelci. U. M. Polfer (ur.). Das galloro- slaviji. - Arheološki vestnik"7. lita, neolita in eneolita v Slove- Koper. 131-144. mische Brandgraberfeld und Ljubljana. 68-96. niji 1". Ljubljana. 39-71. -. "006. The Neolithic between der dazugehorige Verbren- MARKOVIC. Z. 1977. Problem eneoli- HORVÁTH. L. A. 1990. Eine kupfer- the Adriatic and the Pannon- nungsplatz von Septfontaines- ta u Našičkoj regiji. - Arheološki zeitliche Kultstatte in der Ge- ian Plain. The Stone Tools in Deckt (Luxemburg) (Dossiers vestnik "7. Ljubljana. 42-67. markung von Bak. - Acta Archa- the Stone Age. - V: A. Pessi- d'archéologie du Musée Natio- -. 1994. Sjeverna Hrvatska od ne- eologica Academiae Scientiarum na. P. Visentini (ur.). Preistoria nal d'Histoire et d'Art 5). Luxem- olita do brončanog doba. Pro- Hungaricae 4". Budimpešta. dell'Italia Settentrionale. Studi burg. 190-200. blem kontinuiteta stanovništva "1-44. in Ricordo di Bernardo Bagolini. LAZAR. E. "005. Grofovsko pri Mur- i kultura sjeverne Hrvatske od HORVÁTH. L. A.in K. H. SIMON 1997. A Udine. 373-380. ski Soboti: analiza keramičnega ranog neolita do početka bron- neolitikum és rézkor Zalaeger- KAVUR. B.. A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIC gradiva iz zgodnjesrednjeveških čanog doba. - Koprivnica. szeg kornyékén. - V: I. Kapiller "006. Sodolek - naselje ba- objektov. - Ljubljana (neobja- -. "003. O genezi i počecima licen- (ur.). Zalaegerszeg Évszázadai. krene dobe. - V: A. Tomaž (ur.). vljeno diplomsko delo). skokeramičke kulture u sjevernoj Zalaegerszeg. 7-48. Od Sopota do Lengyela. Koper. LEDERMANN. S. 1969. Nouvelles ta- Hrvatskoj. - Opuscula Archaeo- -. "003. Das Neolithikum und die 1"1-1"8. bles-types de mortalité. Travaux logica "7. Zagreb. 117-150. Kupferzeit in Sudwesttransda- KERMAN. B. "00". Staroslovan- et documents de I'NED. Cahier MARTINEC. M. "003. Brončanodob- nubien, Inventaria praehistorica ska naselbina Kotare-baza 53. - Pariz. na naseobinska jama s lokaliteta Hungariae 8. - Budimpešta. pri Murski Soboti. - V: M. Gu- LIVERSAGE. D.1994. Interpreting Grabrovac. - Opuscula archaeo- štin (ur.). Zgodnji Slovani. composition's patterns in an- logica "6. Zagreb. 275-312. LJublJana.17-26. cient bronze - the Carpathian MAYER. E. F. 1977. Die ňxte und Beile Basin. - Actaarchaeologica. 65. in Osterreich. Prahistorische Kbenhavn. 57-134. Bronzefunde IX/9. - Munchen. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 251 MCKERN, T. in T. STEWART 1957, Skel- NICKEL, R., A. SSHUMMER in E. SEIFER- PHENICE, T. 1969, A newly devel- SOMOGYI, K. 2004, A kisapostagi kul- etal Age Changes in Young LE 1986, The Anatomy of Domes- oped visual method of sexing túra birituális temetoje Orda- American Males. Analyzed from tic Animals. The Locomotor Sys- the os pubis. - American Jour- csehi Cserefoldon (Das birituelle the Standpoint of Age Iden- tem of the Domestic Mammals nal of Physical Anthropology 30, Graberfeld der Kisapostag-Kul- tification. - Environmental vol.1. - Berlin. 297-301. tur in Ordacsehi-CserefOld (Fun- Protection Research Division NOVÁKI, G., G. SÁNDORFI in Z. MIK- PRIMAS, M. 1986, DieSicheln in Mit- dort M7 S 27)(Sudwestungarn). (Quarter-Master Research and LÓS 1979, A Borzsony hegység teleuropa I (Osterreich, die - G. Ilon (ur.), Oskoros Kuta- Development Center, U.S. Army, oskori és kozépkoti várai. Fon- Schweiz, Suddeutschland). Pra- tók III. osszejovetelének kon- Natick, Massachusetts), Techni- tes Archaeologici Hungariae. historische Bronzefunde XVIII/2. ferenciakotete, Halottkultusz cal Report EP-45. - Budimpešta. - Munchen. és temetkezés, Vas megyei Mú- MEINDL, R. in C. LOVEJOY 1985, Ec- ORTNER, D. in W. PUTSCHAR 1981, RACZKY, P. 1995, New data on the zeumok Igazgatósága, Szom- tocranial suture closure: A re- Identification of Pathological absolute chronology of the Cop- bathely-Bozsok, 2002. október vised method of the determi- Conditions in Human Skeletal per Age in the Carpatian Basin. 7.-9., 349-381. nation of skeletal age at death Remains, Smithsonian Contri- - Inventaria praehistorica Hun- SPERBER, L. 2004, Zur Bedeutung des based on the lateral-anteri- butions to Anthropology 28. - gariae 7, Budapest, 51-60. nordlichen Alpenraumes fur die or sutures. - American Journal Washington, DC. REIMER ET AL. 2004, IntCal04 Terres- spatbronzezeitliche Kupferver- of Physical Anthropology 68, OWSLEY, D., R. MANN in S. MURPHY trial Radiocarbon Age Calibra- sorgung in Mitteleuropa. - V: 57-66. 1991, Injuries, surgical care and tion, 0-26 cal kyr BP. - Radio- G. Goldenberg in G. Weisgerber MEINDL, R., C. LOVEJOY, R. MENSFORTH disease. - V: S. Pfeiffer in R. Wil- carbon 46(3), 1029-1058. (ur.), Alpenkupfer - Rame delle in L. DON CARLOS 1985, Accuracy liamson (ur.), Snake Hill: An In- RUTTKAY, E. 1995, Spatneolithikum. Alpi, Der Anschnitt, Beiheft 17, and direction of error in the sex- vestigation of a Military Cem- - V: E. Lenneis, CH. Neugebau- Bochum, 303-345. ing of the skeleton: Implications etery from the War of 1812, er-Maresch in E. Ruttkay (ur.), STEINBOCK, R. T. 1976, Paleopatho- for paleodemography. - Ameri- Toronto, 198-226. Jungsteinzeit im Osterreichs, St. logical Diagnosis and Inter- can Journal of Physical Anthro- PAHIČ, S. 1968, Maribor v prazgodo- Polten-Wien, 102-105. pretation, Bone Diseases in pology 68, 79-85. vini. - Časopis za zgodovino in -. 1997, Zur jungneolitischen Fur- Ancient Human Populations. MENSFORTH, R., C. LOVEJOY, J. LALLO in narodopisje 4, Maribor, 9-63. chenstichkeramik im ostlichen - Springfield. G. ARMELAGOS 1978, The role of PATAY, P. 1978, Das Kupferzeitliche Mitteleuropa - Die Fazies Ga- STRAUB, P. 2006, Esteregnye-Bozók- constitutional factors, diet and Graberfeld von Tiszavalk-Ken- jary. - V: Festschrift fur Bern- fOldje: Eine Siedlung aus dem infectious disease in the etiol- derfold. Fontes Archaeologici hard Hansel. Internationale Ar- Ende der mittleren Kupferzeit. ogy of porotic hyperostosis and Hungariae. - Budimpešta chaologie. Studia honoraria 1, - Zalai Múzeum 15, Zalaegers- periosteal reactions in prehis- -. 1995, Die kupferzeitliche Sied- 165-180. zeg, 79-92. toric infants and children. - lung Tiszalúc-Sarkadpuszta und RYCHNER, V. 1990, L' analyse chimi- STRMČNIK GULIČ, M. 2001, Nova po- Medical Anthropology 2, 1-59. die Hunyadi-halom-kultur. - que du bronze préhistori- doba prazgodovinske poselitve MOORREES, C., E. FANNING in E. HUNT Inventaria praehistorica Hun- que: pourquoi? - Zeitschrift na zahodnem obrobju Dravske- 1963, Age variation of formation gariae 7, Budapest, 109-118. fur Schweizerische Archaologie ga polja. - Arheološki vestnik, stages for ten permanent teeth. -. 2005, KupferzeitlicheSied- und Kunstgeschichte 47, Zurich, 117-130. - Journal of Dental Research 42, lung von Tiszalúc. Inventa- 201-212. -. 2006, Malečnik - arheološko 1490-1502. ria praehistorica Hungariae 11. -. 1995, Arsenic, nickel et antimoi- najdišče. - V: A. Tomaž (ur.), MOZSOLICS, A. 1985, Bronzefunde - Budimpešta. ne. Une approche de la metal- Od Sopota do Lengyela, Koper, aus Ungarn. Depotfundhori- PERKO, D. 1999, Slovenija. Pokrajine lurgie du Bronze moyen et final 195-201. zonte von Aranyos, Kurd und in ljudje. - Ljubljana. en Suisse par l'analyse spectro- STRUSKA, J. 1903, Anatomie der Gyermely. - Budimpešta. PERNICKA, E. 1984, Instrumentelle métrique I-II. Cahiers d' archéo- Haustiere. - Dunaj. MULLER KARPE, H. 1959, Beitrage zur Multi-Element-Analyse archao- logie romande 63. - Lausanne. SUIVER M. in H. A. POLACH 1977, Dis- Cronologie der Urnenfelderzeit logischer Kupfer- und Bronzear- SANKOVIČ, S. 2005, Za Raščico pri cussion: Reporting of. 14. C nordlich und sudlich derAlpen. tefacte: ein Methodenvergleich. Murski Soboti - objekt iz zgo- Data. - Radiocarbon 19(3), - Rom. Germ. Forsch. 22, Berlin. - Jahrbuch des Romisch-Ger- dnje bronaste dobe - Diplomsko 355-363. NATEK, K. 1991, Naravne geografske manischen Zentralmuseums delo. Univerza v Ljubljani, Filo- STUIVER, M. in P. J. REIMER 1986, A značilnosti Prekmurja. - V: Ar- Mainz 31, 517-531. zofska fakulteta, Oddelek za ar- Computer-Program for Radio- heološka topografija Slovenije; -. 1995, Gewinnung und Ver- heologijo, Ljubljana. carbon Age Calibration. - Radi- topografsko področje XX (Prek- breitung der Metalle in prahis- SCHMIDT, E. 1972, Atlas of animal ocarbon 28(2B), 1022-1030. murje), Ljubljana, 9-11. torischer Zeit. - Jahrbuch des bones. - London. SZATHMÁRI, I. 1983, Kisapostager NĚMEJCOVÁ PAVÚKOVÁ, V. 1964, Sid- Romisch-Germanischen Zen- SCHMORL, G. in H. JUNGHANNS 1971, Graber im bronzezeitlichen Gra- lisko bolerázskeho typu v Nit- tralmuseums Mainz 37 (1990), The Human Spine in Health and berfeld von Dunaújváros. - Alba rianskom Hrádku. - Slovenská 21-129. Disease. - New York. Regia 20, 7-36. arheólogia 12/1, Bratislava, PETRESCU DTMBOVIJA, M. 1978, Die SZOKE, B. M. 1992, 7. és 9. századi 163-268. Sicheln in Rumanien. Prahis- telepulésmaradványok Nagyka- torische Bronzefunde XVIII/1. nizsán. - Zalai Múzeum 4, Zala- - Munchen. egerszeg, 129-167. Arheologija na avtocestah Slovenije Pod Kotom - jug pri Krogu 252 ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Hauser in der ŠLAUS, M. 2000, Biocultural analysis TOMAŽ, A. 2006, Bakrenodobna na- VERBIČ, T. 2000, Geološka spremlja- fruhmittelalterlichen slawi- of sex differences in mortality selbina v Turnišču. - V: A. Tomaž va arheoloških izkopavanj na schen Welt. Archaeologica Slo- profiles and stress levels in the (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- najdišču Pod Kotom-jug v letu vaca Monographiae 6. - Nitra. late Medieval population from per 103-108. 2000. - Ljubljana (neobjavljeno -. 2006, Dom a dedina stredného Nova Rača, Croatia. - American TORMA, I. 1972, Eine Siedlung der poročilo). Podunajska vo včasnom stredo- Journal of Physical Anthropol- Kisapostag-Kultur in Balaton- VELUŠČEK, A. 2004, Hočevarica, Ope- veku. - J. Zábojník (ur.), Aevum ogy 111, 193-209. gyorok. A kisapostagi kultúra ra Instituti Archaeologici Slove- medium. Zbornik na počesť Jo- -. 2002, The Bioarchaeologyof Balatongyorokon. - A Veszprém niae 8. -Ljubljana. žefa Hoša , Bratislava, 107-128. Continental Croatia. An analysis megyei muzeum kozleménye VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura ŠAVEL, I. 1991, Arheološka topo- of human skeletal remainsfrom 11, 15-39. polja sa žarama u Sjevernoj Hr- grafija Slovenije, topograf- the prehistoric to post-medieval -. 1973, Die Boleráz Gruppe in Un- vatskoj. Monografije, zvezek 1. sko področje XX (Prekmurje). periods, BAR International Series garn. - V: B. Chropovsky (ur.), - Zadar. - Ljubljana. 1021. - Oxford Symposium uber die Entstehung -. 1983, Litzen-keramika savsko- -. 1995, Glinasta figurica iz Bukov- TASIC, N., S. DIMITRIJEVIC in B. JOVA- und Chronologie der Badener dravskog međuriječja. - Prai- nice. - Zbornik soboškega mu- NOVIĆ 1979, Zaključna razmatra- Kultur, Bratislava, 483-512. storija Jugoslavenskih zema- zeja 4. Murska Sobota, 7-19. nja. - V: Praistorija jugoslaven- TRAMPUŽ OREL, N., D. J. HEATH in V. lja 4. Bronzano doba, Sarajevo, -. 2002, Izgubljeni in najdeni čas. skih zemalja 3. Eneolitsko doba, HUDNIK 1996, Spektrometrične 484-492. - V: M. Fujs (ur.), Na prelomih ti- Sarajevo, 417-460. raziskave depojskih najdb pozne VON DEN DRIESCH, A. 1976, A Guide sočletij. Katalog razstave, Mur- TERŽAN, B. (ur.) 1995, Depojske in bronaste dobe. Spectrometric to the Measurement of Ani- ska Sobota, 45-51, 108. posamezne kovinske najdbe ba- Research of the Late Bronze Age mal Bones from Archaeological -. 2002 a, Zgodnjesrednjeveški krene in bronaste dobe na Slo- Hoard Finds. - V: B. Teržan (ur.), Sites.- Harvard, Massachusetts. objekt z najdišča Pod Kotom-jug venskem. Katalogi in monogra- Depojske in posamezne najd- WAHL, J. 1988, Osteologischer Teil. A pri Krogu. - M. Guštin (ur.), Zgo- fije 29/I. - Ljubljana. be bakrene in bronaste dobe na Menschenknochen. - V: J. Wahl dnji Slovani, Ljubljana, 11-16. -. 1996, Depojske in posame- Slovenskem II. Hoards and Indi- in M. Kokabi (ur.), Das romische -. 2003, Poročilo o zaščitnem iz- zne kovinske najdbe bakrene in vidual Metal Finds from the Ene- Graberfeld von Stettfeld I. Os- kopavanju na najdišču Pod Ko- bronaste dobe na Slovenskem. olithic and Bronze Ages in Slo- teologische Untersuchung der tom-jug. - Zbornik soboške- Katalogi in monografije 30/II. venia II. Katalogi in monografije Knochenreste aus dem Graber- ga muzeja 7, Murska Sobota, - Ljubljana. 30, Ljubljana, 165-242. feld, Stuttgart, 46-223. 179-185. TOČIK, A. 1961, Keramika zdolbená TRAMPUŽ OREL, N. in D. J. HEATH WHITTLE, A. 1996, Europe in the Neo- -. 2003 a, Bakrenodobno žarno brázdenym vpichom na juhozá- 2001, Depo Kanalski Vrh - štu- lithic. - Cambridge. grobišče. - V: D. Prešeren (ur.), padnom Slovensku. - Památ- dija o metalurškem znanju in WILLVONSEDER, K. 1934, Die ur- und Zemlja pod vašimi nogami. Ar- ky archeologické 52/2, Praha, kovinah na začetku 1. tisočletja fruhgeschichtliche Forschung heologija na avtocestah Slove- 321-344. pr. n. št. - Arheološki vestnik 52, in (isterreich im Jahre 1933. - nije. Vodnik po najdiščih, Lju- TODD, T. 1920, Age changes in the Ljubljana, 143-171. Nachrichtenblattfur Deutsche bljana, 37-40. pubic bone. I: The white male TRAMPUŽ OREL, N. in T. DRGLIN 2005, Vorzeit10, Leipzig, ???? -. 2004, Neskončen dih. - Murska pubis. - American Journal ICP-AES comparative study of -. 1937, Die Mittlere Bronzezeit in Sobota. of Physical Anthropology 3, some Late Bronze Age hoards: Osterreich, Bucher zur Ur- und -. 2005, Neskončen dih. - Argo 285-334. evidence for low impurity Fruhgeschichte 3, 4 - Wien, 48/1, Ljubljana, 49-55. -. 1921, Age changes in the pu- bronzes in the Eastern Alps. - Leipzig. -. 2007, Ženski grobovi iz bakre- bis bone. III: The pubis of the Nuclear instruments & methods nodobnega grobišča pri Krogu. white female. IV: the pubis of in physics research. Section B, - Scripta praehistorica in hono- the female white-negro hybrid. Beam interactions with materi- rem Biba Teržan, Situla 44,. Lju- - American Journal of Physical als and atoms 239, Amsterdam, bljana, 111-127. Anthropology 4, 1-70. 44-50. ŠAVEL, I. in M. GUŠTIN 2006, Kultura TOMANIČJEVREMOV, M. 1973, Eneo- TURK P. 1996, Datacija poznobro- keramike z brazdastim vrezom litska naselbina na Pavlovskem nastodobnih depojev. V: B. Ter- v Prekmurju. - V: A. Tomaž (ur.), vrhu pri Ormožu. - V: Ormož žan (ur.), Depojske in posame- Od Sopota do Lengyela, Koper, skozi stoletja, 20-31. zne kovinske najdbe bakrene in 203-210. TOMANIČ JEVREMOV, M., TOMAŽ A. in bronaste dobe na Slovenskem. ŠIMEK, M, 1975, Licenska keramika KAVUR, B. 2006, Ormož - Škor- Katalogi in monografije 30/II, u Gradskom muzeju Varaždin. - šičev vrt. - V: A. Tomaž (ur.), Ljubljana, 89-121. Godišnjak Gradskog muzeja Va- Od Sopota do Lengyela, Koper, TUŠEK, I. 2002, Poznoantična in zgo- raždin 5, Varaždin, 13-24. 155-174. dnjesrednjeveška lončenina z -. 2006b, Neolitske in bakreno- najdišča Pod Kotom-cesta, V: dobne najdbe s Ptujskega gradu. M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, - V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Ljubljana, 36-45. Lengyela, Koper, 175-194. Arheologija na avtocestah Slovenije 1 Pod Kotom - jug pri Krogu 253 A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 03 Cogetinci-Beltind Pod Kotom - jug pri Krogu ii/ii Gradivo Irena Šavel Pod Kotom - jug pri Krogu ii/ii Samo Sankovič, Mojca Jereb, Boris Kavur, Siniša Repec, Neva Trampuž Orel, Rafko Urankar, Bogomil Obelić, Bojan Djurić, Mirjam Jezeršek, Zdravka Hincak, Matthias Huls, Mario Šlaus Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije 7 Pod Kotom-jug pii Kiogu II/II Uredniški odboi Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Miran Erič, tehnični urednik Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Metelkova 6, 1000 Ljubljana Za^j Damjana Pečnik, v. d. generalnega direktorja Avtoiica Irena Šavel Pokrajinski muzej Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota irena.savel@guest.arnes.si Sodelavci Samo Sankovič Glavna ulica 73, SI-9920 Lendava samosan@gmail.com Mojca Jereb Glavna ulica 73, SI-9920 Lendava mojka.j@gmail.com Boris Kavur Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper boris.kavur@zrs-kp.si Neva Trampuž Orel Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana neva.trampuz@nms.si Rafko Urankar Zadružniška 33, SI-1234 Mengeš rafko.urankar@guest.arnes.si Bojan Djurić Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Mirjam Jezeršek Celovška 179, 1000 SI-Ljubljana mirjam.jezersek@volja.net Zdravka Hincak Odsjek za arheologiju Filozofskog fakulteta u Zagrebu Ivana Lučića 3, HR-10000 Zagreb zdhincak@inet.hr Bogomil Obelić Institut Ruđer Bošković Bijenička 54, HR-10000 Zagreb bogomil.obelic@irb.hr Mario Šlaus Odsjek za arheologiju Hrvatske akademije znanosti in umjetnosti Ante Kovačića 5, HR-10000 Zagreb mslaus@hazu.hr Siniša Repec Državni inspektorat RH Ulica grada Vukovara 78, HR-10000 Zagreb Matthias Huls Leibnitz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-albrechts-Universitat Max-eyth-Str. 11-13, D-24118 Kiel mhuels@leibnitz.uni-kiel.de Recenzenti akad. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana biba.terzan@ff.uni-lj.si dr. Timotej Knific Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana timotej.knific@nms.si Milena Horvat Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana milena.horvat@ff.uni-lj.si Lektoi Za slovenski jezik Martina Rotar Za hrvatski jezik Mirta Jambrović Za angleški jezik Mark Valentine Tehnična piipiava publikac^.je GašperRutar Vanja Celin Računalniška obdelava in piipiava slik Gašper Rutar Fotogiafije AninŠvenda Načit najdišča Dejan Rijavec Računalniška obdelava načita najdišča Vida Slivniker, Dejan Rijavec Geodetske izmeie Geotim d.o.o. Murska Sobota Risbe piedmetov Marko Bertalanič, Dani Bedič, Vesna Veberič, Lara Badurina Fotogiafije piedmetov Tomislav Vrečič, Bine Kovačič Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 60 izvodov Ljub^.jana, januai 2009 Vse edicije zbiike Aiheologija na avtocestah Sloven^.je so biezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse iaziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Krog) ŠAVEL, Irena Pod Kotom - jug pri Krogu / Irena Šavel ; [sodelavci] Samo Sankovič ... [et al.] ; [fotografije Anin Švenda, fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Bine Kovačič ; načrti najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Marko Bertalanič]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2009. -(Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije) Vsebina: II/II: Gradivo ISBN 978-961-6420-38-9 243652352 Kazalo Katalog gradiva 4 Najdbe iz bakrenodobnega grobišča 4 Najdbe iz zgodnjebronastodobne naselbine 164 Poznobronastodobni depo 228 Najdbe iz staroslovanske zemljanke 250 Katalog gradiva Gradivo hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota Katalog predmetov z grobišča (od G1 do G225) in zgodnjesrednje-veške zemljanke (od G518 do G565) je uredila Irena Šavel. Katalog predmetov iz zgodnje bronaste dobe (od G226 do G463) je uredil Samo Sankovič. Predmeti iz depoja so v katalogu razvrščeni tipološko, uredila jih je Mojca Jereb (od G464 do G517). Shema opisovanja predmetov je povzeta po Teržan 1995 in 1996. Bronasti predmeti so od su-rovcev ločeni po barvi profilov na risbah. Profili bronastih predmetov so črni, profili surovcev pa šrafirani. Katalog kamnitih orodij je uredil Boris Kavur; opisani sta stopnja ohranjenosti in tipološka določitev v primeru obdelave. Opisana sta oblika talona oziroma udarne površine in mesto, na katerem se nahaja na odbitku morebitna obdelava. Najdbe iz bakrenodobnega grobišča Seznam okrajšav v. višina SE stratigrafska enota š. širina kv. kvadrant t. teža inv. št. inventarna številka u. ustje dl. dolžina d. dno db. debelina odl. odlomek pr. premer ohr. ohranjen/a T.1 1 Grob 1, žara: inv. št. 7840, kv. 80 a, SE 329, sivo rjavo žgan lonec bi-konične oblike s prstanastim ustjem, dno je ravno in preluknjano, na najširšem obodu je del odlomljenega trakastega ročaja, izdelava: prostoročna, sestava: drobnozrnata, vel.: pr. u. 11 cm, pr. d. 11,5 cm, v. 18 cm. 2 Grob 2, žara: inv. št. 7838, kv. 80 a, SE 337, sivo žgan lonec bikonič-ne oblike, zgornji del manjka, dno je ravno in preluknjano, izdelava: prostoročna, sestava: drobnozrnata, vel.: pr. zg. 20 cm, pr. d. 8 cm, ohr. v. 22 cm. T. 2 3 Grob 3, žara: inv. št. 10035, kv. 8o a, SE 376, sivo rjavo žgan vrč tre-bušaste oblike, zgornji del manjka, dno je ravno in preluknjano, na najširšem obodu je del odlomljenega trakastega ročaja, izdelava: prostoročna, sestava: drobnozrnata, vel.: pr. zg. 11,8 cm, pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 14 cm 4 Grob 3, zajemalka: inv. št. 9835, kv. 80 a, SE 376, sivo rjavo žgana s polnim držajem, izdelava: prostoročna, sestava: drobnozrnata, vel.: pr. u. 7 cm, š. 6,5 cm, v. 3 cm. 5 Grob 4, žara: inv. št. 10036, kv. 80 a, SE 378, sivo rjavo žgan lonec bikonične oblike, ustjeje ravno, dno je ravno in preluknjano, na najširšem obodu so štiri ploščate bradavice, izdelava: prostoročna, sestava: drobnozrnata, vel.: pr. u. 13,5 cm, pr. d. 11 cm, v. 26 cm. 4 T.3 6 Grob 5, žara: inv. št. 10037, kv. 80 a, SE 380, sivo rjavo žgan do polovice ohranjen lonec, na najširšem obodu je ploščata bradavica, dno je ravno in preluknjano, izdelava: prostoročna, sestava: drobnozrnata, vel.: pr. d. 9 cm, ohr. v. 12 cm. 7 Grob 6, odl. žare: inv. št. 7843, kv. 81 a, SE 321, sivo žgano ravno in preluknjano dno lonca, izdelava: prostoročna, sestava: drobnozrnata, vel.: pr.d. 10 cm, ohr. v. 2,5 cm. 8 Grob 7, odl. žare: inv. št. 7844, kv. 81 a, SE 323, več odl. ostenja in dno sivo žgane posode, izdelava: prostoročna, sestava: drobnozrnata, vel.: pr. d. 12 cm, ostenja 8,5 x 4,5 cm, 3,5 x 3 cm, 2 x 2 cm. 9 Grob 8, žara: inv. št. 7841, kv. 81 a, SE 325, sivo rjavo žgan lonec l5 o^s 98 J-Hi ÎÎmVi'IÎIp;? ^ eř / iûièssiiùtpH úei i^ř-ří S9.4 3 «at-frswřmjí-^- T.106 408 Odi. ustja, ostenja in dna lonca; inv. št. 7780, kv. 77/21, SE 339, ustje Je okrašeno z vodoravnim i odtisi vrvice, sive barve, izdeiava: prostoročna, sestava: iz drobnozrna-te giine, vei.: v. 17 cm, pr. 19,2 cm, pr.u. 17,2 cm, pr. d. 7,8 cm. k09 Odi. ustja lonca; inv. št. 7781, kv. 77/21, SE 339, ustjeje oi