> - 91 List 32. o •. ' % rf. V ■ J- 4 v. . v • . -M I Tečaj LI. 1, 4 I rsk I ß I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na r I 9 leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. v Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 11. avgusta 1893. IHK I Politiški oddelek. m princ obeh ne odrinil in zašel srbskega prestola. Ti nemški vladarji pa skrbe, da pride za njimi več Nemcev v deželo in da se razširi nemški vpliv. Das Vaterland muss grösser sein. Nemci so gotovo mogočen narod; p imajo veliko Bolgariji so poskusili že z nemškimi šolami in z nemščino izriniti ruščino iz gimnazij, pa ni šlo. Posebno važen faktor v boji za razširjenje nemštva slovstvo in kulturo. Poleg tega so pa tudi tako delavni, je mnogobrojna nemška inteligenca. Ta inteligenca vriva se na vse strani in povsod skrbi za razširjenje nemštva. kakor malo kateri narod, od njih bi se Slovenci mogli irarsikaj u'iti. Jedna glavnih lastnrsti nemškega naroda pa n;egova ekspanzivnost. Nemci je Posebno v slovanske kraje se rinejo Nemci. T Rusiji je bi radi raztegnili svoje še «nedavno bilo v vseh službah bodisi v javnih ali za meje na vzhod in jug. Proti zapadu se ne moi siliti ker tu jim stoje nasproti drugi močni in izobraženejši sebnih polno Nemcev, posebno so tehniki bili večinoma Nemci. Nemci so vodili ruske tovarne in Nemci so bili Nemec hoče deloma izpodriniti deloma pa potuj- oskrbniki na ruskih veleposestvih. življi. čiti tuje življe in jih tako vtopiti v svojo narodnost. Nemške inteligence pa tudi nikdar ne zmanjka. Tri ta svoj namen pa ima Nemec več sredstev, katere dobro in dvajset največ dobro obiskanih vseučilišč, veliko število vporablja. drugih višjih in strokovnih šol daje inteligence v izobilju, r Nemčiji je toliko vladajočih rodbin kakor nikjer, vedno jo imajo dosti za izvoz. Nemci, ki dobe na tujem Naravno je torej, da se nemške princezinje može na vse službe, se ne spoje z dotično narodnostjo, mej katero so kraje. svojega nemštva, temveč se ga trdo drže. Posebno pri ruskem dvoru so nemške princezinje imele dolgo velik Te Nemke pa prišsdši v tuje dežele ne slečejo se naselili, ostanejo Nemci in skušajo le nemštvu prido biti tal v nenemških deželah. k Tako vidimo celo v Braziliji, da se priseljeni Nemci vpliv in brez njega niso še dandanes. To je. jeden uzro- ne spoje z drugimi prebivalci, povsod imajo lastna društva, kov da se je nemški pii širil tako mogočno po Rusiji tudi skrbe za lastne šole. Posebno v Rio Grande do Sul 4 in da so Nemci odločevali v tej državi. Tesne vezi sorod- igrajo važno vlogo. Vsi boljši prebivalci te pokrajine so stva vežejo nemški in ruski dvor, posebno ker so skoro Nemci in sedaj delajo na to, da bi jo odkrojili od Bra- prve soproge Aleksandra zilije, da jo potem ložje popolnoma ponemčijo in da bi vse carice od Petra Velicega do II. bile Nemke. Le sedanja je Danka in tudi ni posebno potem bila jedna samostojna nemška država v Južni Ameriki. naklonjena nemštvu. Sedaj se je v Nemčiji osnoval poseben odbor, ka Že pred leti se je izrekel neki državnik, da imajo teri išče za izobražene Nemce služeb v inozemstvu. Nemci veliko prednosti v tem, da imajo dosti princev, da tem odboru so profesorji visocih šol, ki imajo najboljši v . torej lahko takoj koga vrinejo, če bi bil izpraznjen kak razpregled nad tisto inteligenco, ki doma ne more do- a evropski prestol. Tako so o svojem času hoteli Nemca biti mesta. spraviti na prestol španjski in je adi tega celo bilo prišlo do vojne novejšem času so- posebne važnosti balkanske dežele in tudi tukaj že vidimo Nemca na prestolih. Rumunski kralj in bolgarski knez sta Nemca. Prvi Ta odbor je razposlal na vse Nemce, v inozemstvu • <0 oklic, da naj poročajo, kje bi potrebovali kacega nemškega inženirja, zdravnika, kemika, gozdarja, odgojitelja . ali sploh l^acega nemškega izobraženca. Vidi se, 1. bolgarski knez Battenberžan je bil , tudi Nemec. Ko bi se^ da se torej hoče organizovati razmeščenje nemške inteli- « pripetilo, da bi v Srbiji se vnela borba mej Obrenoviči gence po tujih deželah. Vsi Nemii, ki so se že dosedaj agentje tega odbora in Karadjordjeviči, se je naposled bati, da bi kak nemški vgnezdili na tujem, postanejo nekaki • •« < L'-'- 4 ' ' £ ♦'•J # # t 4 * f 'fvi • . in bodo iskali služeb za svoje nemške rojake. Vsa ta želni zhori bodo nadaljevali svoje zborov organizacija pa nima le lepega človekoljubnega namena, preskrbeti služeb tistim, ki jih doma dobiti ne morejo, temveč odbor sam pove v svojem oklici, da bi novodošla Po koDČanem d» žt-Inozborskem zbor. » Trutnovska novela. edanj še po Boziöi. se de zopet državm inteligenca podkreiola nemštvo v tujih deželah. Vsa šk mu dežflaemu zbo Vlada predloži še jedeakrat stvar torej mei na azširjenje nemštva po slovanskih'de v Tri konov predlogo o osnovi okrožaes^a sodišča « želah. Ti nemški izobraženci pojdejo na tuje za to pridobe novih pokrajin novu, predno državnemu zboru predloži prfmemt 6 osnovi novih sodišč in razdelitvi sodnih okrajev za- da Dunajski mestni zastop Alej dunajskim mestnim za nemštvo astopom ali prav za prav žnpanstvom in pa namestništvom Dalj 1. pomoček je nemško slovstvo. Le poglejmo J tak razpor, da se ajb ne boie dal drugače poravnati « po naših knjigotržnicah, povsod prevaguje nemško slovstvo pogieimo po naših boljših rodbinah, povsod najdemo krivde mestno da odstopi dunajski župan. Poslednji se je zameril namest ništvu, ker je imel navado, da je odgovarjajoč na interpelacija upi nemške ilustrovane liste in nemške romane. Kako pogoste mestništvo opravičeval z ovirami, ki jih dela na- šo pi nas nemške knjige kako pa francoske. To nemško slovstvo edke pa slovanske ali mnogo pripomore, da Občna volilna pravica Po raznih razprav prasanj o se po slovanskih rodbinah posebno pi nežnem spolu edenji občae volilne razsrjenji volilne p prav Neki d b časopisih se ie oziroma o konservativen toliko nemški govori. Nemško slovstvo je že pridobilo « mnogo Slovanov za nemštvo. list priporoča, da bi volili vsi tisti so oženjeni. so Volilno polnili leto in prav bi imeli tuii tisti se po ojem stanu ali stori redo neozenj Dalj ni pripomoček za razširjanje nemštva so šole. k Avstriji je šolstvo že od države preveč nemški organizovano. Šole so največ pripomogle, da se je materi ženiti obljubi ne smejo Pi nas Kallave potovanje v Bosno minister v • Kailay je odpotoval v B Skupn fiaančni Slavij že izneverilo toliko sinov. Nemci pa niso bili za- dva meseca SDjo upravo m tamosnje razmere sploh da si ogleda tamo tal bode v Bosn dovoljni s tem, kar store javne šole za nemštvo, temveč osnovali so svoj „Schulver Kollarj slavnost kateri snuje nemške šole sedala vse slavnosti ob stoletnici Kollarj Ogerska vlada je strogo p repo po slovanskih krajih v vsej Avstriji in podpira učitelje na javnih šolah, kateri se odlikujejo v pospeševanji nem- čanski Smartin in 8 ojstva V Tur P v Moš Tujcem je strogo zabranila vhod v slovasko je bila poslala žandar Besedo (Čital ščine. Spi nemški „Schulver luj v Berolinu pa de- za pospeševanje nemškega šolstva po tujem sploh. Na nico) v Turčanskem Smartinu in pa v Kollarjevo rojstno hišo Povsod so bili nastavljeni žandarmi. Civilni zakon na Ogerskem tisoče in tisoče nemških mark je že romalo v inozemstvo predlogo o obveznem civilnem zakonu Vlada je že izdelala za podporo nemškega šolstva mej drugimi narodnostmi nemške šole se potem na razne načine vabij nenemški otroci. celo za obleko 3 in silijo več krajih skrbi se jim za knjige ali Na ta način se slednje leto nekaj otrok vladarjevega dovolj krogih so baje v i Srbija. — debata. Vlada ali dosedaj še ni dobila a, da jo sme predložiti zbornici beh, kako bi dobili to dovolie V ladnih V srbski skupi predložila je skup bila je te dni prav burna predlo g najeti 44 mili pridobi za nemštvo jonov frankov. Napredojaki so strogo kritikovali finančao upravo šole Misliti pa ne smemo, da Nemci podpirajo nemške m trdili, da slabšega gospodarjenja še ni bilo v Srbiii, kakor sedaj ko gospodarijo radikalci. Radikalci sami Srbiji, prav močao v iz človekoljubnosti in ljubezni do šolstva, temveč opravičiti. Skupšči imajo pri tem tudi svoje bolj sebične namene. Čim bolj se razširi nemštvo po tujem, tembolj se odpro pota tudi nemški trgovini po tujem, posebno nemški s'ovstveni iz- zprejela je na to z večino gl laden predlo delj Shod socijalistov v Curihu (Švica) Minolo ne- se 1 I v Curihu shod socijalistov. Udeležilo se ga delki bodo našli ložje kupcev. Razširjenje nemštva po ropskih di nad 600 delegatov raznih socijalistiških društev iz vseh ev- tujem bode torej tudi v korist ožji nemški domovini zastopana je bila po mnogih odposlancih tudi Avstrija. Na shodu posvetovalo se je o osemurnem delavniku Naši čitatelji sedaj razvidijo, da imajo Nemci dosti o vedenj o praznovanji prvega majnika, o polit fi edstev za ocijalistov v slučaji vojne, o urejenji taktiki socijalistov azširjanje germanizacije in da se vedno rav- ^ razvoju narodnih in mejuarodnih društev in o ?kega dela, mejnarodni najo po besedah nemškega pesnika: „Das Vaterland muss ^^^'^anizaciji socijalistov. Shod završil se je povsem mirno grösser sem biti. Domovina, to seveda nemška mora večja Italija to je njih vodilo. Vidno je pa tudi, da še ne bode nas kmalu konca boju proti napadajočemu nemštvu. Tanlongo in blagajniku Lazza V Rimu teče te dni pravda proti upravitelju sta pri romanski banki pi Da pa bodemo izdala več bankovcev, kakor bi jih bila smela in tako banko mogli oškodovala za vstrajati v tem boj 596.10 lir. Mnogo tega denarja porabilo pred vsem ono, kar služi v utrdbo narodnosti podpirajmo se je v politične namene strankarske. Tako zatoženca trdita zlasti v Družbo sv. Cirila in Metoda slog in delajmo na to pa da sta velike svote podajala raznim ministrom da se Francija nas zadnj povrne mej nas, ker le sloga jači ) nesloga tlači škandali delikatnim škandalom čas presenetila že s tolikimi Politični pregled. Dupas, j( francosko iskavi vznemirja ravno sedaj ves svet zopet z novim prav Tajnik policijskega ravnatelja v Parizu, , ki utegne postati usodepolna za sedanja publikansko vlado. Dupas izdal brošuro imel namreč pri pre panamske atere nalogo, da vjame ubeglega Artona Državni zbor se snide v drugi polovici septembra in vso boie zboroval do konca novembra decembru se snidejo de je bil pri aferi prav močno prizadet. Dupas prepotoval Evropo in zasledoval Artona in dasi je mnogokrat prišel ž njim skupaj ga vendar ni vjel, ker naročila m v J tako vlada. Ti o «9 ralüica jJopolnoma napa popisan, e je tem povodom izdala o Artonu je bila nalasö napravlj V nji bil je Arton da ga ni bilo spoznati, tudi fotografij dodala, dasi jih je policij imela veČ v rokah se Ko nala tako v • ■C m Arton obljubil da ojih zapiskov ne bo porabil zoper republiko Mizarji so narisali: intarzijo v dan vkladek, vhodna vrata pri prodajalnici, posteljo v nemški rene-sanci, popoln stenski oboj, zofo z visokim naslonilom in s pripadno mizo, vhodna hišna vrata in izpovednico v gotskem zlogu. minister Eibot Dupasu naročil, da naj gleda, da Arton ne bo vjet. Vlada je Artonu za njegove zapi^ke obljubila 100 000 frankov in dala zagotovilo, da ga ne bo vj(^la in tirala pred ministerstvo za uk in bogočastje potno štipendijo, da je Ravnatelju Ivanu Šubicu je dovolilo visoko c. kr sodi • V V Ta razkritja, katera Dupas opisuje prav natančno v napominani brošuri, naredila so povsod na Francoskem ve- ti s likanski ^ ne opravi stvar imeti pi Ce se republikanska vlada še za časa zadostno pred narodom le prav erojetno, da more cela posetil južno in zapadno Nemčijo in del Švice. Mimo druženja ustavil se'je v Monakovem, Norimberku, Würz burgu, Mogunciji, Kolon j i, Heidelbergu, Speyru, Strass bliko Monarbisti bližnjih brdočih volitvah zle posledice za repu- burgu. Kostnicah, Curichu in Luzernu, povsod proučuje so škandal uprizorili, so potem dosegli one zavode, zbirke in ona podjetja, iz katerih je mogel svoj namen. Korintski prekop otvorili so prav slovpsno dne av- gusta t. Prisustovali so davnostj giški kralj, kraljica, pre- zajemati novih vzpodbud in novega pouka. ■ učenci IV. letuika se je priredil izlet v Ki stolonaslednik in ministri ter dij^lomatlčni zastopniki raznih da so se posnela zanimljiva vrata pri stanovanji v hiši držav. — Prekop korintske morske (žine je za trgovino z ju-trovimi deželami prevelike važnosti. Prej je vsaka ladija, ki je došla iz Jonskega morja io bila namenjena v Egejsko morje, morala pluti okrog južne Grške. ZHaj, ko se je napravil korintski prekop, plule bodo ladije lahko preko tega. Vsaka ladija prihranila si bode z novo potjo kakih 16 ur. Nova pot njemu letnemu izvestju. štev. 2 na Glavnem trgu in pripadni plafond iz 1. 1G38. Pod vodstvom g. E. Cigoja so učenci prerisali rečene predmete, mimo tega jih je ravnatelj fotografiral. Prvi rezultat teh del je kot artistiška priloga priložen letoš- je razun tega, da je kračja, tudi veliko varnejša. Na prekop korintske ožine mislilo se je že pred 2000 leti. Osnovalo se je zadnje desetletja več družb v namen, da prekopljejo to ožino. Koncem šolskega leta so si učenci III. in IV let nika ogledali delavnice tukajšnjega c kr dvornega a vse so razpale. Se le družba ustanovljena 1. 1889. je stvar dokončala. Prekop stal je 63 milijonov frankov. založnika in tvorničarja Ivana Mathiana in fabriko stav « binskih podjetnikov bratov Tönnies v Ljublj Lastnik Sijam v Aziji. Francoska in angl ška vlada sta se imenovanih zavodov so dali drag volje dovoljenj za mirnim in to prav kratkim potom sporazumeli glede sijamskih ogledovanje. razmer in tako s tem preprečili vsbko vojno. Pri celi stvari postopali ste obe vladi prav častno in s tem gotovo pridobili pri svojih n'arodih veliko zaupanje. Razmerje med šolo in obrtniki ljubljanskimi ter Hg Obrtnija. C. kr. obrtna strokovna šola za lesno industrijo v Ljubljani je dne 29. minolega meseca sklenila svoje šolsko leto. Iz letnega izvestja posnemamo, da je potovalni učitelj za interesu strokovne šole, omenjamo nastopnih: obrtniki na deželi se razvija normalno. Prvotni presodki ginejo od leta do leta in vidno se veča število onih obrtnikov, ki uporabljajo zavodove pomočke. Vrhu tega treba je zabeležiti veseli prikaz, da so znamenite tukajšnje firme vzprejele nekatere prvih absolventov strokovne šole za pomožne delavce in se tako neposredno lahko prepričale o zavoda tvorni zmožnosti, kar utegne strokovni šoli koristiti. Izmed zasebnih del, katera so zvršile učne moči v dovrševalna dela pri izdelkih lesne industrije, g. Benedikt Kölbl, bival po naročilu visoke naučne uprave od dne Ravnatelj je narisal različna umetno ključavničarska dela a tukajšnj firmo mej njimi kapelično ograjo in . do 29. julija na zavodu in poučeval učence IV. tečaja obhajilna vratica, zvršil dokaj nariskov šoli za umetno o pozlačevanji in stafiranji. Sicer se učni red in urni vezenje in šivanje čipek, katera je podrejena njega vodstvu načrt strokovne šole v minulem letu ni v ničemur iz- in izdelal mnogo detajlov za praktiška dela, zvršena na premenil. rečeni strokovni šoli Učenci III. in IV. letnika so redno dobivali naloge kr. strokovni učitelj Julij Springer je tal v komponiranji raznoterih predmetov, tičočih se nijihove u^ni navod, potreben za pouk v arhitektonskem obliko-stroke. Dale so se nastopne domače naloge: slovji in zrisal več povečanih predlog za ta predmet Strugarji so narisali: biljardno nogo, taktirsko komponiral tri okvire za nadpisne table, katere so potem zvršili njegovi učenci, izumil dve oltarski skici za kapelo tukajšnje prisilne delavnice in v reliefu modeliral madono po sliki umršega domačega slikarja Jurija Šubica. paličico, stolček za klavir, šahove figure, balustrado in kolovrat. Rezbarji so narisali: ovalno in štirioglato kar- t tušo, nasadek, obstransko oporo, pilasterski kapitelj, li- kr strokovni učitelj . Mis Šnbica modeliral podobo Eičrtal 19 stvarij zeno, ploskorezljan okvir, vraten vkladek, frizni nakit, madone in kip slikarja Jur pilasterski vkladek, štirioglat in ovalen s predrto rezbo, v žgalni tehniki, uporabivši staroslovanske vezne motive rezljano naslonilo pri stolu, stebersko deblo, bogat vkla- ter jih zvršil za tehnološki obrtni muzej na Dunaji, izumil dek z detajli in narezano kašeto. tabernakelj za župno trnovsko cerkev v Ljubljani (zvršil I i' .J» ga je bivši učenec strokovne šole v Moravčah), stojalo za sveče in bogat okvii kipar Andrej Rovšek pot za cerkev na Brdu (oboje risal izpovednico za romarsko je zi za križev € = = _ "i^...................^ šil isti kipar) ter na- kev na Brezji. Konečno Kmetijstvo - : I isal več načrtov za pouk v strokovnem azlične detajle za praktiški pouk isanji in -jfe 7iiiiimiiii..I,.............'•""■■■•■•••■•••■Ifiii,.„'f,.,„.„..7' : : Nekateri sovražniki sadnega drevja ki strokovni učitelj Vesel in izdelal detajle za bogato je tal isek niki edil te za pisno mizo v narezni teh-oben križ, vrata pri kapelični (Dalje.) Jednako škodo kakor zajci delaj ograji m obhajilno ograjo od kovaškega železa velike Ö za umiv Delovodja ščino tukajšnjeg skice in detajle za okvii vdelano blagajn; načrtal popolno šnjega tiskarna] novo stavbo m Delovodja Cigoj je načrtal hišna tr Ö Ferd Sou ata za gi misi, poljske pod največ pod zemlj so te živali za sadj in krtice sadjarju poljske samo da delajo škodo m )o torej manj vidimo. Zaradi tega isal je težko braniti tembolj nevarne. kajti Teh živalij se za pisno mizo za omaro z katerih prihajajo glodat dt težko jih je dobiti v luknjah iz kor opi ^0 jedilne . Bamberga azlične intarzije stojalo z uro in za zofo, # sobe z obojem za tukaj- več stropov ,za jako težko jedino elstvo ki strup se abi ki se dene v obliki fosfornih ki isal za učno porabo se potem zadelajo. Več vrst mišij, pod glodajo drevesa Loviti jih je z vspehom je ki v luknj in krtic pi koreninah Tudi je ki Stil pisno mizo s pozlačenimi isarskega učitelja J. Vesela in zrisal je izdelal razne zavesne nosilce, areznimi okraski po načrtu peške po gredah v drevesnicah jemo, ako peške, predno je strugarski pouk mnogo detajlo za apnu, potem pa v presejanem lesenem pepelu • v Solo je in trjje rezbarj letos dovršilo šest mizarjev, jeden strugar podobo kroglj vendar ne jedo pridno uničujejo Proti tem se pa zavaru- V živem da dobe sejemo, zgnetemo To peškam ne škoduje, živali jih pa Le 18 o učenčev ni dose Vspeh šole je pa bil občno povoljen Med živali, o katerih se prav ostalo neizprašanih ö učne smotra tečaj Poučevalo je z o jih jih bilo sposobnih za višji jarja koristne ali škodlj črve, polže in s tem mnogo koristi ne ve, če so za sad je pa šteti krta. Krt pobirž nastopne predmete 1. Veronauk. avnateljem vred 10 učnih močij vendar jako volj mnogo astlinic pokonča drevesnicah je pa gost, ker vse razrije in vsled te <4 « 4 t 2. Nemški jezik 3 Aritmetika in računjajoča geometrija strojeslovje. 6. Tehnologiji elemental knjigovodstvo Slovenski ^ jezik 5. Mehanika ir peti, škodlj pa ni v sadovnjakih v drevesnicah ga torej ni tr Sploh pa lahko lesa 7 Poslovni sestavki Obrtno likoslovje. 10. Elementarno risanje. 12. Projektarr 13. Prosto risanje po modelih Arhitektonsko ob nima še toliko sovražnikov mej žuželkami ecemo, da sadno drevje mej sesalci triško prosto risanje 1 Geome m drugimi mrčesi. neposrednih škodlj risanje in nauk o sencah 14 15. Modeliranje Stroko nimajo dreves djarstvu škodljive tiste tiče koristne tiče. kakor mej manjšimi živalmi, Posebno pa mej tiči ivcev. Posredno so sa 16 ligrafija 18 Tehniška dovrševalna dela Praktiški pouk risanje. Ka- posebno večje vjede katere pokončavajo manjše 17 ganjati sadjar po možnosti take vjede Zatorej pa mora pre (Konec sledi.) kebra Mej najhujše sovražnike dr katei je šteti majske kot keber in kot ličinka ali črv jednako « Obrtnijske raznoterosti Rujavo barvilo za lase škoduje sadnemu drevju natančneje opisovati, ker jo gotovo kmetovalec. vleče barvilo iz zelene orehove robčeviae se dobi, če se z špiritom iz- m to črnilo, kajti na zraku v Cistenje klobukov in potne madeže špirita in poldni Posebno stalno pa kebrom je, da se pokončavaj Te škode pa nam menda ni treba pozna vsak sadjar in 0 ivo sredstvo proti Jedino pravo in zaneslj tedaj vzemi se hitro premeni v Ce hočeš iz klobuka spraviti tolste znano, je treba v severnih deželah štiri kadar letajo. Kakor leta da se razvije iz jajčica keber žlic almijako\ 5 žlic močnega m žlico kuhinjske soli. Vse to skupaj zmešaj v to tekočino pomakaj volneno cunjo ter činka izpodjeda kor tajo v maju in se v južnih pa tri tem času pa pr Naposled klobuk z se odrgni s platneno otiračo drgni klobuk. množinah in tedaj je raznim rastlinam. Ti kebri nas prikažejo vsako četrto leto v pr topi 1 Kit za steklo, porcelan ] 2 dela zrezanega kamen, kost in les klorolbrma in prideni 3 dela mastik ulkanizovanega kavčuka Eaz Kadar sede otrpneni na drevji čas, da se pokončavajo se otresejo pobei de 10 delih nejo v jame in poteptajo ali pa poparijo z vročo vodo in dnij stati, ne da To da se vse iposled lepo jo kaj ogrel zmes pusti več vržejo na kompostni samo včasi jo dobro pretresi Dober kit dobiš tudi ztopi in spoji. Ta kit je. brezbarven dober bi kup Tako dobimo iz kebrov še gnoj Vzeti se mora kebrom vsaka priložnost, da če mavca in 1 del ^eno boraksovo j dneh trd kakor marmor zmešaš fino zmletega arabskega topljino v gosto kašo. dele svoja jajčica spravili v zemljo, to je pa r I alabastrovega pokončanao.poprej, predno polagaj mogoče, če gumija z mrzlo nasi- se pa kaj doseže, je potrebno svoja jajčica Da Ta kit je v dveh . f ' •» J r I l V I • « > > napovedo vojsko kebru. Kakor kebre je pa potrebno tudi ali črve, ki žive po leti blizu pri da vsi kmetovalci in sa pokončavati njih vrhu zemlje. -Pri kopanju in povsod, kjer se dobe morajo se pokončati. To je lahko. Navadno še sarai poginejo, kakor hitro pri- predsednik Tomo Zupan. Skupščinarje je pozdravil s presrčnimi besedami Izrazil je svojo radost, da so dejo na zrak in svetlobo. Mnogo jih pobero podgane, došli iz vseh krajev Slovenskega in da je zlasti' ženstvo tako mnogoštevilno zastopano. Družba stoji na trdni pod- ■škorci, srake in nekateri drugi tiči. Nekateri priporočajo, da je dobro, da se v dreves- lagi sv. vere, ki je prvi faktor pri vzgoji mladine. nicah, ali sploh kjer jih je domnevati, posadi nekaj tacih rastlin, o katerih je znano, da jih posebno radi napadajo Goji ▼ ^ €rvi. kakor salato in rudeče jagode. Take rastline se naša z dinastiškimi čustvi pa tudi domoljubje in se trudi vzgajati mladino na jedino Družba se pa lahko po- pravi podlagi maternega jezika. 1 pa smejo saditi še le, ko nehajo letati kebri, ker sicer katere je izdala družba. kar pričajo raznovrstni spisi, veseljem mora danes družba bi kebrom postregli, ker baš v bližini tacih rastlin zreti na svoje delovanje in on upa, da bode skupščina s polagali jajčica. Kebri polagajo jajčica v take kraje, v tem delovanjem popolnoma zadovoljna. Predstavivši vlad-katerih najprej črvi dobe jesti. nega komisarja je predsednik otvoril zborovanje. « Isterski odličnjak bivši državni poslanec dr. Vitežic vabimo črvov, začno po leti zeleneti, tedaj jih hitro iz- je družbo pozdravil v imenu Družbe sv. Cirila in Metoda Če take rastline, katere smo posadili, da nanje pri kopljemo in hitro pokončamo črve, ki jih najdemo pri za Istro. Rekel je. da t njih dežela majhna, moči pa koreninah. Najtežje je črve preganjati v suhih poletjih slabe, sovražnikov pa imajo veliko. Zatorej se zatekajo in po zimi, ker tedaj gredo jako globoko v zemljo. Rast- Slovencem, da jih podpirajo v domoljubnih njih težnjah. line, katerih se lotijo črvi, so uničene, ker jih izpodjedajo Družbeni tajnik Žlogar je burno pozdravljen ob takem času, ko imajo največ soka. Ce v drevesnici poročal o društvenem delovanji. Število podružnic se je rumeneti, moramo v minolem letu pomnožilo s 105 na 123. Družba šteje opazimo. da začne listje veneti in takoj poiskati uzrok in škodljive živali odstraniti, potem pa moramo dobro prilivati, da drevesca ohranimo. Za vse sedaj 12.000 članov. Posebno veselo je, da se tako hitro množe ženske podružnice. Predlanskim jih je bilo pet ------------^ * JU JV^ KJL^yj ivy slučaje je pa najbolje, če se kebri tako pridno nabirajo, lani jih je bilo pa že 22. Družba namerava v kratkem. temu morajo priganjati osnovati slovensko šolo in otroški vrtec v Velikovci na Koroškem. Vlada je družbi pokazala svojo naklonjenost s da je priznala njeni šoli v Trstu pravico javnosti. da ne bode več dosti črvov, oblastva, županstva, otroke pa po šolah poučevati učitelji. Le s skupnim delovanjem se da kaj doseči. Upati je tudi-temveč uspeha, ker tukaj gre za skupno korist sadjarjevo in kmetovalčevo in si torej oba tako podasta roki v za- v tiranji tega škodljivca. Ce bode vsak storil svojo dolžnost, ne bodemo več slišali toliko pritožb, da je tukaj ali tam tem raznih dogod črv uničil vse poljske pridelke, da vsled tega vlada silno pomanjkanje in glad. (Dalje S ledi.) Kmetijske raznoterosti. že mlade^^a žrebeta za nogo ID drgni Kako je žrebeta podkovati ? moraš na to vaditi. Prijemaj ga včasi po njej. Potem mu jo začni semtertja privzdigovati. S prv^ega malo, potem pa vedno bolj, da tako dosežeš pravo visokost. Tudi večkratno snaženje kopit pripomore, da se da potem žrebe raje podkovati. Pri podkovanji se noga ne sme previsoko vzdi- na zunaj, ker s tem se živali jemlje ravnotežje in se naravnost sili, da se skuša s silo odtegniti podkovanju. Tudi se. predolgo ne sme noga kvišku držati, ker pa to se mu zdi, da ni prav. Število družbenikov se vedno množi in pri kih se ljudje spominjajo družbe. Deželni zbor kranjski in. mestni zbor ljubljanski podpirata družbo z znatnimi do« neski. Slovenci smo se iz lastnih močij popeli na sedanje častno mesto in tudi v bodoče zaupajmo v lastne moči in vsem bodi jedina dobra volja podpirati našo družba. Viharno odobravanje'je pričalo, da je tajnik zborovalcen® govoril iz srca. Potem se je gospod predsednik Tomo Zupan z gin-Ijivimi besedami spominjal umrlih članov družbe in zbo-rovalci so v znamenje sožalja vstali s svojih sedežev. Gospod župnik Grča je naglašal plodonosno delovanje družbinega vodstva in predlagal, da se poročila ^ovati in tudi ne vleči vzame na znanje in družbenemu vodstvu izreče zahvalo. Gospod Ivan Hribar je zadovoljen s tem poročilom, se vladi izreka pri- ker sicer žival postane nepotrpežljiva in nemirna. Včasih moraš znanje. Vladi niso na srci težnje slovenske in jih le ovira, nogo doli postaviti, ali na drugi nogi. pa menjaj delo sedaj na jedni, sedaj Ce se pri prvem podkovanji prav in previdno ne dela, se. lahko prigodi, da se konj potem nikdar ne da brez sile podkovati. torej pusti. on zato, da se dotični odstavek iz poročila iz Gospod tajnik pojasni, da se v poročilu naglaša na klonjenost vlade le v posamnem slučaji, ne pa sploh. r Gospod dr. Pretner je predlagal, da se poročila * K r t C- * t vzame na znanje s pristavkom, da se skupščina ne strinja z onim pristavkom. Blagajnik gospod dr. Vošnjak je poročal o družbenem » računu. Dohodkov je družba imela 15.962 gld. 80 kr; stroškov pa 13.258 gld. 9 kr. Največje stroške je družba • • • ^ » Po sv. maši se je začelo zborovanje, na prostornem imela za svoje zavode v Trstu, namreč 6249 gld. 47 kr. Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda. « ' (Dalje in konec.) vrtu župana Mahorčiča. Za predsedniško mizo bila je po- Premoženja ima družba 14.697 gld. stavljena podoba presvetlega cesarja. ; kr. naloženega pri raznih slovenskih denarnih zavodih. Dosedaj je .družba I I t, v resnici mogoča ako ykupe nabrala nekaj nad 60.000 gld., izdala pa za šolske stroke nekaj nad 45.000 gld. Račune so pregledovali nad- Družbe sv. Cirila in Metoda so taki, da nas lahko zjedi le vsi iskali sloge. Nameni zorovalci in našli, da je vse v edu ročali Potem se je vršila volitev, o kateri smo pa že po- nijo in ti nameni so glavne točke slovenskega programa Poučni in zabavni drobiž. Po dokončanem dnevnem redu predlagal je dr. Vi-težič, naj stopita naša in pa isterska Družba sv. Cirila in Metoda v ožjo zvezo. Gospod Mandic je pa priporočal^ da naj se otvori družbena jednorazrednica v Rosolu prr viden komet. Kakor se je^ izračunilo, je ta komet bil dne 7. Nov kometi. Na zasebni zvezdami Flammarionovi blizii Pariza je dne m. m. Quenisset naš-^1 prostemu očesu ne Trstu Ker sta se odboi nista nasveta pi v posvetovanje. naznanila, izročila j^ljja najbližje solncu, od tega časa se pa vedno bolj oddaljuje- od solnca Poslednjič je skupščina sklenila « da potom okraj 500 let star zvon. Pri cerkvi sv Tomaža v Brnu je^ nega glavarstva sporoči presvetlemu cesarju zvestoba udanost zbranih skupščinarjev. zvon, katerega je leta 1393. vlil dunajski zvonar Eyslett Na ročila sia ^a bila moravska mejna grofa Jost in Prokop. ^v. Vpliv podzemeljskega zraka na vonj. Amerikaneo Gospod predsednik se je zahvalil vsem, ki so kaj potoval po Sibiriji. Obiskal je tudi neko podzemeljsko pripomogli, da se je zborovanje tako slavno izvršilo in zaključil osmi redni občni zbor. jamo in ostal dolgo v n]p). Ko je prišel iz jame, so mu vse^ stvari bolj dišale in vtcina je imela zanj zoprn duh. S časom Po končanem zboi so zaseli skupščinarj je pa njegov nos zopet zgubil to občutljivost. Omenjena in pi- drugi gostje s in Vodnikovo podobo ter zele njem in cvetlicami okrašene prostore, v katerih skupni obed. Kmalu je bila jako živahna zabava. bil Godba kazen baje prihaja od tod, ker v jami ni bilo nobenih stvarij, ki bi diš:de, in se je njegov nos duhom odvadil in je zatorej bil bolj občutljiv. je svirala slovanske komade pevci so pa veseljevali družbo z raznimi slovenskimi pesmimi I- Novice. M A A Najprej je gospod Zupan napil presvetlemu cesarju in vse pozval da se njim zjedinijo v trikratnem klici „Bog živi dobrotljivega vladarja!" Godba je zasvirala cesarsko himno in gostje so pritrjevali napitnici. _ ^ Desetletna Franica Selovin je jako dobro deklamovala Gregorčičevo „Blagovestnikoma" in žela zasluženo priznanje. Osobne vesti Polkovnik in poveljnik domačega pfšpolka barona Kuhna št 17 go s iz zdravstv Ferd vite Gariboldi je polk Na ozirov stopil v pokoj in odlož pov nj 97. gospod bar so prem mesto je imenovan polkovnik p tolka Stefan Billek-Auensftld škofij kapel V V v I led v Cirknico častiti gospodj V liublj Franc H. ki t-sec, Gospod Luka Svetec zahvalil seje in napil vsem, Bcštanju, v Logatec; Janez Piber \loj Cešarek ki so na kraški zemlji tako ljubeznjivo vsprejeli družbo v Srednj Vas v Bohinj kapelan kapelan v Sent Jernej V" Venceslav Vondrašek v Kri zevem pri Kostanj kapelan v Mirni Peči, kot ek poz t v Harije; Janez kapelan v Logatci, v Stari Trg pri m njene goste. Napitnica je našla gromovit odmev. Gospod dr. Ferjančič je naglašal v svoji napitnici, da ga ni razpora v naši družbi, da je kriv prerok, kdor dela razliko mej stanovi. Duh vzajemnosti nas prešinja vse. Ta duh naj se goji tudi v bodoče, da se bo družba v Bohinji, v Šmartin pri K v Sent Jernej Jan kapelaü Pfajfar, e Loži Janez Kalan k pelan v Dolu, kot mestni kap v Kamnik: t Indof kapelan razcvetala in donašala najlepše plodove. Govornik je nazdravil vodstvu in vsi družbi. \ » Gospod Ivan Hribar je napil Sežani- in Sežancem, zlasti županu gospodu Mahorčiču, ki so vedno kazali na- V Dragatu na Suhorii pela Dolih, y Prečino ; Alojzij Železnv, kapelan v Srednji kapelan upravitelj ka- Janezj Jelenec V Podzemelj ; France Cešarek kot mestni kapelan v Metliko; Anton Smid na Mirni Vinico Na novo so nameščeni čč. o^o" Mat. Eihar semeni • v duhovnik v Polhovem Gradci kapelana v Lašče; Viktor Koechler gre za Sežana je gre za kapela niči, gre v K v Jaršah pri v Boštanj ; Janez Legat vo pri Kostanjevici; omašnik v Ljublj omas na France Dimnik om rodno zavest in so jo ta dan zopet pokazali, prva slovenska vas na Krasu. Kaplan trboveljski gospod Gregorec je napil slog mej duhovščino in posvetniki, katera napitnica se je vspre- jela z glasnim odobravanjem. Napivali so še nekateri Gibašek, novomašnik v Kranju, gre na Mirni); Al. Jaklitsch Ljubljani, gre v Leskovec pri Krškem; Anton Medved, novomašnik v Sent Vidu Peč Fr. Krevs pri Zatičini, gre v Mirno omašnik v Mirni Peči, gre v Dol V drugi gospodje. Pred razstankom je naznanil predsednik, da mu je gospodičina Mahorčičeva ravnokar izročila stotak kot pokrpviteljnino sežanske ženske podružnice. Sedaj so se jeli gostje razhajati. Nekateri so se odpeljali v Divačo novomašnik pri Stari Cerkvi na Kočevskem, gre v Stari Log na Kočevskem ; Karol Jaklič, novomašnik v Višnji Gori, gre> v L pri Kostelu ; France Juvan gre na Dole; Josip Knific, semeniški duhovnik v Trbojah da si ogledajo tamošnjo vilenico kj er vsprejeti so bili prijazno Smledniku, gre za Poklukarj omašnik v Skotji Loki pri Gorje; Gradec beneficijata in kapelana v Tom^ž Eožnik, novomašnik v Horjulu, gre v Polhov Tako se je končal veliki zbor družbe naše prekoristne Potrjen deželni zakon. Načrt zakona Cirila in Metoda. Ostal nam bode vedno v sklenil deželni zbor kranjski lede ga je^ očitv tne proge od najlepšem spominu. Vladala je na tem shodu najlepša joče k deželni cesti deželne meje pri Vrščevem do eraričnega skladišča v Idriji, spad sloga Ta shod je nam dokazal, da je sloga na Slovenskem 0 ko-idrijski, je dobil Naj potrj Novo jamo s kapniki zasledili so v Sentanskera I r predoru na dolenjski železnici mej Trebnjem in Mirno Pečjo. Jama je osem metrov dolga in pet metrov široka. Nova posojilnica ustanovila se je dne Mokronogu za sodni okraj mokronogoški. valna pisarna gosp. Pavlin-a priredi iz Kranja v Ljubljano poseben vlak, bode odhajal iz Kranja dne 13 avgusta t. L t. m. v po noči ob 11. uri Cene kakor navadno. n Slavnost slov. pevskega društva na Ptuji, . , ki «e je vršila minolo nedeljo v Mariboru, izpala je vkJjub neugodnemu vremenu in razaim zaprekam, hujskanju in grožnjam od «trani Nemcev vrlo dobro. Udeležba bila vlak iz Ljubljane pripeljal je v Maribor nad 300 gostov. Močen pevski zbor je pod vodstvom g prof. GrrbiČa prečastno rešil udeleženci tega vlaka blagovolijo naj se,z voznimi listki oskrbeti pri priredite/ju vlaka ali pa pri g Cof-u v Kraoji. — Udeležbo pri je. ogromna. Posebni slavnost! prijavilo je že do 20 narodnih društev iz česar je sklepati, da bo slavnost prav velikanska. — Slavnosten koncert v proslavo rojstnega dne in lOletnice obiska Nj. Vel. cesarja Frana Josipa v s pomm priredi pevsko društvo Lira v Kamaiku v nedeljo dne 20. svojo nalogo, posebno dopadel je ženski zbor, ki je zares do- avgusta tega leta, Pri koncertu nastopi tudi društveni tainbu VI Seno pel. Po koncertu bila je prav živahna prosta zabava, pri kateri so pevci v posamnih oddelkih popevali narodne pesni raški zbor. 9 Dramatično društvo« otvori dramo in se je culo vec lepih govorov. Tako se je završila lepi dne 16. avgusta t. 1. ob 8 uri ecer v gledal.ški posku slavnost, ki je Nemce toli bodla v oči, prav veličastno a mirno in slovenska pesen je praznovala sijajno zmago. Shod slovenskih in hrvatskih abiturijentov v .Zagrebu, vrši se je dne 4. in 5. t. m priv lepo po naznanjenem vsporedu. Slovenski dijaki, katerih je prihitelo pre--cejšnjo število v Zagreb, bili so od svojih hrvatskih tovariša dvorani. Pouk brezpl ki se žele pouka udeleževati se abij gospodj gospodične da se prijavijo leta praz Kuhn št Spomin na bitko pri Jajcih dne avg. 1878 17 P tudi letos m 7 slovesno. Ob pondeljek naš polk baron uri je bila slovesna sv. in rodoljubnih mešžanov zagrebških p^av slovesno vsprejeti. maša v sv. Petra cerkv ki ga je imel vojni lepim, dnevu primernim nagovorom at g. J poludne so bili vojaki v v Hrvatski in slovenski so se za časa sestanka marsikaj pogos koristnesra mej seboj domenili, porazložili so drug drugemu ob 1. uri je bil pa slavnostni banket častnikov Slavnost s koncertom na korist družbe sv «voje raznere, ter si obljubili zvestobo domovine in bratovsko pomoč Da bi le res ta dijaška prijateljska vez, ki je ob tem sestanku ziruž.li hrvatske in slovenske dijake jih vezala Cirila in Metoda priredi dolenjsko okrožje akademičnesia ferijal- iiega društva n Sava • • s prijaznim sodelovanjem slovenskega še v pozni prihodnjosti kot delavne može in to v prid slovenski in hrvatski domovini. — Slovensko ferijalno društvo »Sava« ima povodom slavnosti 30letnice čitalnice v Kranji dne 13. t. m, v Kranj i svoj II. občni zbor. — Dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj« pristopila sta kot ustanovitelja g Luka Svetec, c. kr. notar in ženskega okteta kostanjeviškega in narodnih pevcev. — Južnoštajerska hranilnica v Celju prav vrlo na milijon vlog. preduje. Z dnem 28. julija t. 1 je imela prvi — Okrajni zastop na Ptuji volil je v okrajni šolski svet narodne kandidate. Izvoljeni so: dr. Ploj, notar Ožgan, poštar Koser. Za zgradbo železnice Ptuj-Krapina dovolil je zastop okrajni načelnik Želenik, posestnik Anton Grregorič, 3000 gld. subvencije, po predlogu zastopnika Gregoriča pod -dež. poslanec v Litiji, in neimenovani duhovnik na Kranjskem, ter poslala društvu vsak po 100 kron. Da bi našla plemenita rodoljuba obilo posnemalcev ! Shod katoliškega političnega društva v Novem tem OC POö ojem, Mestu. Minolo nedelj naprav katol. politi društvo da so napisi postaj te proge tudi slovenski ia da sprevodniki imena postaj kličejo tudi slovenski. — Frančiškani na Brezjah. Deželna vlada kranjska je vsled ministerskega pooblaščenja dovolila, da se smejo Fran- ondi zgra- čiškani naseliti pri Mariji pomagaj na Brezjah ter diti samostan za 5 duhovnikov in samostanske brate. hod v Novem Mestu. Na shodu, k bil po došlih po ročilih dobro obiskan, govorili so gg: drž poslanec Povše Pfeifer, primarij dr. Gre župan Pt^rko. ipnik Babnik in novomeški Amerikanski Slovani nameravajo, kakor poroča „Amer. Slovenec" prirediti v Chicagi, vseslovanski shod. Za oživitev narodne ideje onkraj oceana, bo ta shod prepomemben. Vspored slavnosti tridesetletnice čitalnice v Kranji dne 13 t nastopni: 1.) Ob polu 12 uri dopoludne na „Stari pošti" skupni tekom dopolud na kolodvoru vsprejem in pozdrav vseh — Barvasti frak. Po nekaterih veSjim mestih so začeli sva došlih društev. 2 ) Ob 12 uri popoludne krojači nagovarjati gospode, da bi nosili rujave, modre in ze-prejem z ljubljanskim vlakom došlih društev lenkaste frake namesto črnih. Posebno za po leti bi bil po in gostov. 3) Potem sprevod vseh društev z zastavami mnenji krojačev primernejši barvast frak nego je črn. v odbo po mestu, pred mestno hišo pozdrav po županu g. K Srečna dežela je Liechtenstein. tej deželi sedaj Ob 2. uri popoludne slavnostni banket na vrtu ne poznajo vojaške dolžnosti. Pred nekaterimi leti je knez od- Savniku. gostilne g. P. Mayer-ja mlajš Kuvert za osebo 1 gld. pravil vojake. Zadnje dni so se pa odpravili skoro vsi davki» 50 kr. Udeleženci javijo naj se do 12. avgusta t. 1. pri v • Cl- ker je finančno stanje nenavadno ugodno. talničaem odboru. 5) Ob popoludne telovadba zgoreli pek arij a in si. ljubljanskega „Sokola'' na mestnem trgu. 6.) Ob 6. uri popoludne pohod Preširnovega in Jenkovega groba. 7.) Ob 7. uri popoludne na vrtu gostilne gosp. P. Mavr ja mlajšega sreči ni ubil. Požari. Dne 25. julija ste v Tramelanu v Švici gostilnica; 5 ljudij je zgorelo, 4 osebe so poškodovane. Jednega otroka so vrgli skozi okno ter se k Na sv. Ane dan je v Liverpoolu na An- koncert, obsegajoč slavnostni go si, pevskega društva „Ljubljana" g. dr. I Tavčar p et j gleškem zgorelo veliko skladišče pavole in olja. Škode je več domačega mešanega zbora, milijonov. Dne 28. m m. je v Parizu zgorelo skladišče Podrobni program razdajal se bode pri bla Vstop in več hiš. Škode je 4 milijone frankov. nina 30 kr. za osebo. 8.) Ob uri zvečer v društveni dvo ples, vstopnina 30 kr. za osebo; na vrtu prosta zabava Eksploziji. V Ablonu pri Houflewu na Francoskem Čisti donesek slavnosti uporabljal se bode v olepšavo Prešir ega nagrobnega spomenika. Glede na ta namen se vsprejme se je je je v dinamitni tovarni užgjal dinamit. O Strašen razp ubil ljudij, 2 pa poškodoval V Honkongu na Kitajskem se hvaležno vsako preplač užgala velika zaloga smodnika. 400 hiš je razrušenih; veliko Pri banketu, med posameznimi ljudij mrtvih. v točkami koncerta pri plesu svira godba C. in kr. do macesra pešpolka št. 17; pri vsprejemu, spre rodu, telovadbi t:5 in večerni zabavi na vrtu pa Domžalska godba Poto — Po Winsconsinu in Michiganu kakor poroča % „Amer. Slov " je 12.000 rudarjev brez zaslužka, ßudnikoia okoli Gorenj ega jezera (Lake Superior se že ni tako slabo go- ■ ft 0 -'f dilo od 18 PoDočnega dela so malo delavc( Najboljše kompan k 01 kjer ni, tegüilo za podnevD delo esalke iz rudnikov kar je so pustile izkopavaDje. nekatere družbe obdržale Nekaj družb je celo po- leti tako hitro al) pa V _ ^ ka ploh kdar da ne mislii pri (jogebicu (Gogebic nge) zaprle so rudnike ali odpustile delavce sledeče družbe orrie in Papbst je pridižala samo 400 hland pridržal julija vse dela nekaj tedni Menominee 300 mož od 1500; mož od 500; Germanija odpustila je Colby odpustila s> As-5. ojih 1200 mož že pred Neogibno potrebno za vsako družina Kneipp Kathreiner-jeva ova siadna kava z okusom prave kave Okoli Marquetta in Menominee (Marquette and mož Dge) odpustile so delavce te le družbe Lake Supe moz i 150 •ior 900 Champion 500 mož;.Chap mož; Winthrop 400 mož. Republi moz; Cleveland- Cills 1000 300 mož Prince of \ s prenehalo. \ Mnogo manjših družb tej bedi pravijo d zelezQih zakladov na Mesabi in \ je cisto je odkritje prebogatih kov ob so em jezeru lansko leto si ki rud da zuašajo na Mesabi stoški jedne tone rude naložene na voz, samo 50 centov so se nevrjetno posmehovali.- Oui so pl za 2 dolarja. In vendar za nje bridka novica bila nad Doslej prodajali so tono bessemske rude odstotkov žeLza) po 4 dol št 1 je re imena, (ki da nad 60 jajo Ako sedaj vidij da da jo družba lahko prodaj m se so trdili, da težko s Mesabi leži take rude kar na kup z dvojnim dobičkom po 3 dolarj tedaj jim res druzega ne kaže, kakor da pozaprejo rudnike za nekaj časa. Iz Montane so začeli rudnike zapirati Idahe tudi dohajajo poročila da Peklensko igrališče cu)ejo se žalostne novice. igrali v Monte Carlu usmrtile so se četii Tekom jednega dne meseca maja premoženj osebe pri zeleni mizi ker so gubile Monaki, kakor letos igri. Nikdar niso bili pogrebi tako pogostni v Ne d mine dan brez pogrebov N se ptuje družine ogibljejo bližnjih pokopali čuda v hotelih ka iim Zapiski ptujcev imena zvtčine malo spoštovanih ljudij Tržne cene. v Ljubljani dne 29. julija 1893. Pšenica gld rž gld. 7-50 ki ječmen gld. 6-50 kr ajda gld. 9 50 kr., proso gld. 6 leča gld. (Vse cene 14 Id 14 ajo za 100 kgr) 8-50 kr., oves gld. 7 80 kr., turšica gld. 6*20 kr., , fižol gld. 10.- kr. Loterijske srečke. v Pragi dne V Lincu dne V Trstu dne julija t. 1. julija t. julija t. 80, 11, 75, 54. 21, 23, 46, 20, 41. 81, 28, 64, 77, 70. Stev. 6615. « i Naznani Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska od 16 tega dne 19. avgusta strankinemu zaprta. do všt^ prometu (22— Deželni odbor vojvodine Kranjske V Ljubljani dne 8. avgusta 1893. 1 Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava iz te kave naredi okusna ter zdra^ redilna pijača m se- a in datek k pravi kavi Visoko priporočana za ženske, otroke Nedosegljiva je kot do (U in bolnike, 38) Dobo se povsod Ponaredeb se naj varuje kile 25 kr. priredi avgusta uri popoludne Izredna veselica električno razsvetljavo o Blnkoštlh vsaeeg^a leta * Ustopnica za osebo 1 goldinar Otroci ustopnine prosti 1 i i > i i i i 4 i i > izgotovljene v lekarni BBAD Y-a SO Staro, zj angelu varhu i Kromerižu (Moravsko) nesljivo in znano zdra- S i i i > i > > budilno edstvo krepil želodec in prebavilna dela. i i t Samo prave varstveno znamko Cena zraven stoječo podpisom. 1 ^ * steklenice ^kntsmarK^ ^ dvojne steklenice V Vsebina i naznanjena želodec prodajajo Marljaeeljske kapljice > Piccoli I carich; dovljici lek. Svoboda Ljubljan 4 V Postojni: lek. Fr. Bec Skofii Loki: lek. Kari Fabian! f Alex. Roblek Rizzoli i J. Močnik Novemmestu Bergmann; v Kamniku > Črnomlju Blažek Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk iü založba: Blasnikovi nasledniki \