437 RAZGLEDI, VPOGLEDI Žiga Oman REFO500 – POROČILO S KONFERENCE »Več kot Luther: vzpon pluralizma v Evropi in reformacija« More than Luther: the Reformation and the Rise of Pluralism in Euro- pe; Seventh Annual RefoRC Conference 2017 Wittenberg. Konzorcij za raziskovanje reformacije (Reformation Research Con- sortium, RefoRC), akademski oddelek mednarodne platforme Refo500, je svojo sedmo letno konferenco med 10. in 12. majem 2017, obletni- ci primerno, organiziral v Wittenbergu. Konferenco je gostila Leuco- rea, ustanova in wittenberški sedež Univerze Martina Luthra Halle- -Wittenberg. Tema konference ob 500. obletnici Luthrovih tez zoper prodajo odpustkov je bila posvečena ločnicam, katerih postopni nasta- nek so teze sprožile v zahodnem krščanstvu. Pri tem se ni posvetila le protestantski in katoliški reformaciji (obnovi), temveč pluralizmu znot- raj vsake od njih, s temo Več kot Luther: reformacija in vzpon plura- lizma v Evropi. Konferenca, katere delovna jezika sta bila angleški ter nemški, je obsegala šest enournih plenarnih predavanj ter predvide- nih, a povsem slučajno simboličnih 95 četrturnih. Takšno obilje preda- vanj je udeleženki in udeležencu onemogočalo, da bi lahko v treh dneh, ko so se zvrstila, poslušal/a vsa, saj so krajša potekala v sočasnih sekci- jah (panels). S plenarnimi predavanji teh težav ni bilo. Uvodno je imel Wim François s Katoliške Univerze Leuven (Belgija), z naslovom The Doctri- ne of Justification and the Rise of Pluralism in the Post-Tridentine Catho- lic Church (Doktrina opravičevanja in vzpon pluralizma v posttriden- 438 RAZGLEDI, VPOGLEDI tinski katoliški cerkvi). Podal je tezo, da tudi v kontekstu katoliške obnove morda velja govoriti o pluralizmu teologij (npr. janzenizem), ki je izšel iz različnih posttridentinskih interpretacij vprašanj o božji mi- losti, svobodni volji in predestinaciji, čeprav je reševanje teh vprašanj cerkev skušala pridržati papežu. Napovedano predavanje Edit Szegedi iz Babeş-Bolyai Univerze v Cluju-Napoci (Romunija), z naslovom Calvinism(s) in Early Modern East-Central Europe (Kalvinizem oziroma kalvinizmi v zgodnjenovo- veški vzhodni Srednji Evropi), je odpadlo. Drugi dan konference so se zvrstila tri plenarna predavanja. Mar- tin Rothkegel s Teološke visoke šole Elstal (Nemčija) je v predavanju Many-Headed Hydra of the Anabaptists: Unruly Claims of Being Church in 16th Century Europe (Večglava hidra prekrščevalcev: neposlušne trditve, da gre za cerkev, v Evropi 16. stoletja) opozoril, da so prekršče- valci v 16. stoletju postali tako hereziološka kot kazenskopravna kate- gorija, s katero se je označevalo zelo heterogene struje. Ker sta jim tako rimskokatoliška kot evangeličanske cerkve očitale neslogo in protislov- nost, so bile označevane za hidro, Babilon ipd. Rothkegel je izpostavil, da so vse tri glavne struje po letu 1530 izšle iz južnonemških: austerliški bratje ali Tovariši Zaveze, hutteriti ali Božja cerkev na Moravskem in švicarski bratje kot najuspešnejša med njimi. Vse tri struje so trdile, da so cerkev, vendar ne toliko organizacijsko kot v smislu nasprotja »laž- nim cerkvam« in »lažnim bratom«. Naslednje predavanje je imel Heiner Lück z Univerze Martina Luthra Halle-Wittenberg (Nemčija), z naslovom Pluralism of Legal Orders as a Consequence of Reformation? (Pluralizem pravnih redov kot posledica reformacije?). Opozoril je, da na retorično vprašanje ni moč odgovori- ti pritrdilno, saj je pravni pluralizem obstajal že v srednjem veku, in če- tudi je reformacija sovpadala z začetki procesa državne monopolizacije prava, jih je le v manjši meri usmerjala – v protestantskih deželah zlas- ti skozi cerkvene redove, državne pravne norme, ki so urejale cerkvene zadeve, posledično pa tudi družbene, kot so zakonska zveza, šolstvo in skrb za uboge. Hkrati je tridesetletni vojni sledila vzpostavitev moder- nega mednarodnega prava. 439 ŽIGA OMAN Popoldansko plenarno predavanje drugega dne, z naslovom Reform of Marriage and the »Reformed Marriage« (Reformacija zakonske zveze in »reformirana zakonska zveza«), je imela Sigrid Westphal z Univer- ze Ludvika-Maksimilijana v Münchnu (Nemčija). Izpostavila je, da se Calvin v teoloških delih vprašanj zakonske zveze ni dotikal, temveč se je, enako kot Luther, tozadevno naslanjal na sv. Avguština, tj. cerkveno tradicijo. Nasploh je bilo v razumevanju zakonske zveze med augsbur- ško in reformirano veroizpovedjo le malo razlik. Westphal je kot eno večjih izpostavila izrazitejšo naslonitev kalvincev na Dekalog, kar se je odražalo v tolmačenju zakonske zveze kot vzdrževalke družbenega in moralnega reda. Zadnje plenarno in hkrati sklepno predavanje konference, naslov- ljeno The Catholic Luther: Historiography and Reformation Inside the Church of Rome (Katoliški Luther: zgodovinopisje in reformacija v rim- ski cerkvi), je imel Alberto Melloni z Univerze Modena-Reggio (Italija). Izpostavil je več pogledov na Luthra v italijanskem zgodovinopisju od poznega 19. stoletja naprej. Od takih, ki so Luthra pojmovali kot »slabe- ga Savonarola« (ker se ni »pustil sežgati«), ter očitkov, da je luteranska reformacija šla predaleč, do takih, da je bila konservativna, da je zavi- rala »uporniško naravo reformacije« ter dejansko utrdila moč Rima in njegove »lažne reformacije« (tj. obnove), odvisno od svetovnega nazo- ra zgodovinarjev in zgodovinark. Šele proti koncu 20. stoletja, z začet- kom medkonfesionalnih konferenc, se je v italijanski historiografiji na Luthra začelo gledati kot na »dar vsem krščanskim cerkvam«. Četrturna predavanja so potekala sočasno v petih terminih, razdel- jenih na 31 sekcij s področij od teologije do literarnih ved in zgodovine. Avtorju poročila se je uspelo udeležiti desetih predavanj v okviru šti- rih terminov oziroma sekcij, enega pa je žrtvoval za ogled Wittenberga. V sekciji Pluralism and Authorities (Pluralizem in oblasti) so prvi dan svoje prispevke predstavili Katrin Friske z Univerze Jena (Nem- čija), Rasmus Skovgaard Jakobsen z Univerze Aarhus (Danska) in Márton Zászkaliczky z Inštituta za književne študije Madžarske aka- demije znanosti. Friske je v predavanju Gehorsam gegen die Obrigkeit. Zur Wandlung des Gehorsambegriffs in der reformatorischen Obrig- 440 RAZGLEDI, VPOGLEDI keitslehre (Poslušnost oblastem: o spremembah pojma poslušnosti v reformacijskih naukih o oblasti) predstavila pregled odnosa evangeli- čanskih veroizpovedi oziroma Luthra, Zwinglija in Calvina do oblas- ti drugih veroizpovedi, tj. do poslušnosti »heretikom« in upravičenosti do odpora (ius resistendi) zoper konfesionalne pritiske. V predavanju The Lutheran Hierarchy of Authority and the Danish Nobility: Late 16th Century Negotiation of Power in Denmark (Luteranska oblastna hier- arhija in dansko plemstvo: pogajanja o oblasti na Danskem v poznem 16. stoletju) je Jakobsen podal samolegitimacijo danskega plemstva kot naravnega nosilca božje oblasti in branilca vere, četudi je Luther obo- je pripisal monarhom, ki pa so bili tudi na Danskem odvisni od plem- stva. Zászkaliczky je svoje predavanje »Zwei Reiche« or »the Guardian of the Two Tables«? Different Conceptions and Roles of the Worldly Ma- gistrate in the 16th century Hungarian Protestantism (»Dve kraljestvi« ali »varuh obeh plošč«? Različna pojmovanja in vloga posvetnih oblas- ti v madžarskem protestantizmu 16. stoletja) posvetil vprašanju odno- sa madžarskih evangeličanov, zlasti reformirane ter augsburške veroiz- povedi, do posvetnih oblasti katoliških Habsburžanov, muslimanskih Osmanov in večidel katoliških sedmograških knezov. Drugi dan so potekali trije termini. V prvem sta v sekciji Plura- lism and Political Order (Pluralizem in politični red) imela predavan- ji Dariusz Chemperek z Univerze Marie Curie v Lublinu (Poljska) in Micah J. Watson s Calvinove fakultete (ZDA), napovedano predavanje Jordana Ballorja z Inštituta Acton za študij religije in svobode (ZDA) pa je odpadlo. Chemperek je v predavanju Pluralism and Multiconfessi- onalism in Action: Lublin. Disputation between Jesuits, Polish Brethren and the Reformed in 1592 (Pluralizem in multikonfesionalizem na delu – Lublin: disput med jezuiti, poljskimi brati in kalvinci leta 1592) iz- postavil enega mnogih disputov v konfesionalno mešanem mestu, tudi kot študijo gest ter jezika, ki so jih strani uporabljale v disputu, tako za zmago v njem kot za pridobivanje družbene podpore. Watson je v pre- davanju John Calvin, John Locke, and the Cambridge School (Jean Cal- vin, John Locke in cambriška šola) na vprašanjih pokornosti oblasti, kot sta jih prispevala Calvin in John Locke, kritiki podvrgel pristop 441 ŽIGA OMAN Quentina Skinnerja in cambriške šole, ki da preprečuje razumevanje obeh učenjakov tako, kot sta razumela sebe. V tretjem terminu drugega dne so v sekciji The Radical Reformation (Radikalna reformacija) imeli predavanji imeli Joshua Smith iz Univer- ze Baylor (ZDA), Maria Lucia Weigel z Evropske Melanchtonove aka- demije v Brettnu (Nemčija) in Gorm Harste z Univerze Aarhus (Dan- ska). Smith je v prispevku »Devilishe and Reprobate« – The Natural and the Supernatural in Sixteenth-Century English Accounts of the Kingdom of Münster (»Zlodjevo in zavrženo« – naravno in nadnaravno v angle- ških poročilih o Münsterskem kraljestvu iz 16. stoletja) predstavil do- jemanje prekrščevalskega kraljestva v le-temu sodobni Angliji, kjer so, podobno kot drugod, prevladovale tuzemske razlage vzrokov herezije, le redki pa so utopijo Jana van Leidna pripisovali delovanju hudiča (v cesarstvu npr. Urban Rhegius). V predavanju Reformations – Plurality in Portrait? (Reformacije – pluralnost v portretih?) je Weigel na prime- ru portretov treh t. i. radikalnih teologov (van Leiden, Thomas Münt- zer, Andreas Bodenstein) predstavila primerjavo sporočilnosti le-teh s tisto portretov nosilcev augsburške in reformirane veroizpovedi, z opo- zorilom, da so vse tri izdelali njihovi nasprotniki. Harstejevo predavan- je je bilo dodano prepozno, da bi njegov naslov našel pot v program, izostal je tudi v prezentaciji; v njej je predstavil poglede na organizaci- jo države v času reformacije, zlasti vprašanja glede centralizacije ozi- roma decentralizacije oblasti pri Jeanu Bodinu in kalvincih oziroma hugenotih. V zaključnem terminu krajših predavanj so imeli zadnji dan kon- ference na sekciji Plurality in Preaching predstavitve Tabita Landová s Karlove univerze v Pragi (Češka), Kees de Groot s Teološke univerze Apeldoorn (Nizozemska) in avtor poročila z Univerze Maribor. Lan- dová je v predavanju Preaching According to the Apostles‘ Creed. The Original Pericope Order and Postilla by Jan Augusta (Pridiganje po apo- stolski veroizpovedi: izvirni vrstni red perikop in postila Jana Auguste) podala analizo izbora bibličnih lekcij ter pridig, kot si ga je zamislil utrakvistični škof, ki je bil v prijateljskih stikih z Luthrom, in anali- zo Augustove do leta 2012 izgubljene postile. Zelo podroben naslov de 442 RAZGLEDI, VPOGLEDI Grootovega predavanja je za oris le-tega dovolj: Preaching in the Public Domain. How Erasmus Sarcerius Appealed to the Authorities of its Re- sponsibility for Church and Society (Diet Leipzig 1553). A Substantive and Homiletic Analysis (Pridiganje v javni lasti: kako je Erazem Sarce- rij opozoril oblasti na njihovo odgovornost do cerkve in družbe (dežel- ni zbor v Leipzigu 1553): snovna in homiletična analiza). Avtor poro- čila pa je s predavanjem The Lamb and the Lute: Predicants of a Lower Styrian District of the Augsburg Confession (Jagnje in lutnja: predikan- ta spodnještajerskega okraja augsburške veroizpovedi) predstavil delo- vanje obeh predikantov evangeličanskega verskega središča na Betnavi, Sigmunda Lierzerja in Georga Lautenschlagerja. Preostanek konferenčnega programa je moč najti na spletnem na- slovu: https://www.reforc.com/seve nth - annual -reforc -con ference -2017 -wittenberg/#program. Konference RefoRC so zasnovane kot znanstvene ter v osnovi namen jene raziskovalkam in raziskovalcem reformacij(e), kar pa ne po- meni, da del predavanj ni dovolj poljuden tudi za tiste brez podrobnej- šega poznavanja problematike. Vsem, ki jih reformacija zanima razi- skovalno ali sicer, tako velja obisk konference ali udeležbo na njej toplo priporočiti. Naslednja konferenca bo potekala med 24. in 26. majem 2018 v Varšavi, plenarna predavanja pa bodo posvečena reformaciji in izobraževanju (Reformation and Education). https://doi.org/10.26493/2590-9754.13(26)437-442