> cd Hospitacija kot pomoCc pri reševanju vzgojne problematike v oddelku ^ Zlata Rejc C Osnovna šola A. T. Linharta Radovljica ^^ Spremljanje in usmerjanje uCiteljevega dela je eno izmed ^^ pomembnejših podrocij ravnateljevega dela. Najpogosteje ga povezujemo s hospitacijami. Ustrezno naCrtovane in izpeljane hospitacije so pomemben element razvoja uCiteljev in šole. V članku sem opisala hospitacije, ki sem jih opravila v oddelku s hujšo disciplinsko problematiko. Po opravljeni analizi smo izvedli individualne razgovore s starši in učenci skupaj z razrednikom in svetovalno delavko. V tem primeru smo problem osvetlili tako s strani ucencev, staršev in tudi uciteljev. Šele z razumevanjem in širšim pogledom vseh udeležencev na probleme se je disciplina v oddelku precej izboljšala. Hospitacije so v tem primeru pomagale pri rešitvi problema. Ključne besede: hospitacije, vzgojna problematika, razvoj uciteljev in šole Uvod Spremljanje in usmerjanje udteljevega dela je za delovanje šole izrednega pomena in ne pomeni le izpolnjevanje z zakonom do-locenih ravnateljevih nalog. Predstavlja torej enega najpomembnejših podrocij ravnateljevega dela. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2007-2012) v 49. clenu ravnatelju nalaga prisostvovanje pri vzgojno-izobraževalnem delu uciteljev, spremljanje njihovega dela, svetovanje ter spodbujanje strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev. Ravnatelj lahko spremlja tudi delo razrednikov in sorazredni-kov. V literaturi nisem zasledila primera, ki ga obravnavam v clanku. Gre za reševanje kompleksnega problema hujše vedenjske problematike v oddelku. Ravnatelj se lahko seznani s situacijo v oddelku tudi tako, da hospitira, pri cemer je pozoren na odnose med ucenci ter med ucenci in udtelji. Opažanja in spoznanja pomagajo pri reševanju problema. Spremljanje in opazovanje pouka - hospitacije Pouk je pedagoško in sistematicno urejen proces, ki vpliva na spremembe v znanju, sposobnostih in osebnostnih lastnostih po- voDENJE 1I2014: 117-127 sameznika. Posameznik doživlja spremembe pod vplivom pouka, ki je po naravi socialno dogajanje in nudi ucencem številne vzgojne izkušnje (ucenec razvija samopodobo, sistem vrednot, sta-lišca, navade, cut za odgovornost), zato ga moramo pojmovati kot izobraževalno-vzgojni proces. Ta proces zajema tri dejavnike: uci-telja, ucenca in ucno vsebino. Ti dejavniki so med seboj povezani in soodvisni. Zaradi tega, ker je to temeljna dejavnost šole, mora imeti ravnatelj vpogled v njegovo kakovost (Majhen 2004, 31). V Sloveniji nimamo zunanjih presojevalcev, ki bi spremljali kakovost pouka, zato ostaja skrb zanjo ravnateljeva profesionalna odgovornost. Za obiske v razredu se ravnatelj odloci tedaj, ko z drugimi posrednimi nacini in tehnikami ne more dobiti informacije o kakovosti dela posameznih uciteljev, razredov in celotne šole. Z njo spoznamo razredno klimo, medosebne odnose in funkcioniranje ucencev v razredu, cesar ni mogoce spoznati na noben drug nacin. Poleg tega je bistvenega pomena za razvoj zaposlenih, saj omogoca izmenjavo izkušenj, mnenj in idej. Ravnatelj s hospitacijami pridobi boljši vpogled v delo uciteljev in ucencev, omogocajo pa tudi presojo kakovosti poucevanja (Erculj in Širec 2004). Med cilji, ki jih želimo doseci s spremljanjem in opazovanjem pouka, je tudi pomoc strokovnim delavcem pri odkrivanju nacinov pridobivanja novih znanj in spretnosti ter izboljševanja njihovih dosežkov in ne nazadnje izboljšanje samopodobe strokovnih delavcev. Poglavitni namen hospitacij je zaznati pedagoške probleme šole tako, da bi jih pozneje lahko opredelili, odbrali in nacrtovali ukrepe za njihovo reševanje. Izidi hospitacij pa ravnatelju rabijo za izdelavo porocila o stanju in problemih šole, na kateri deluje (Bevc, Fošnaric in Sentocnik 2002, 6). Kaj vse lahko ravnatelj spremlja: • zaposlitveni razgovor, pripravništvo ali spremljanje zace-tnika, hospitacije, opravljene letne in delovne obveznosti, letni razgovor; • ocenjevanje delovne uspešnosti, napredovanje v nazive, motiviranost za strokovno izobraževanje, pripravljenost sprejemanja nalog; • sposobnost timskega dela, strokovno izobraževanje, razporejanje dela (pouk, razredništvo), evidenca pohval in pritožb na delo ucitelja, spremljanje dela razrednikov in sorazrednikov, sposobnost vkljucevanja otrok s posebnimi potrebami, sposobnost vkljucevanja v projekte, sposobnost vodenja nalog in projektov, vešcina uporabe ikt; • pregled letnih in dnevnih priprav; • pregled primerov izdelkov uCencev. Ustrezno naCrtovane in izpeljane hospitacije - tako ravnateljeve kot kolegialne - izkoristimo kot element profesionalnega razvoja uCiteljev ter za razvoj kolektiva in šole. Vse to pa ima pomemben vpliv na kakovost pouCevanja in uCenja uCencev. Opazovanje pouka ali hospitacija je namreC tudi element uCenja strokovnih delavcev. Ravnatelj lahko ugotovitve koristno uporabi za vodenje in usmerjanje celotnega uCiteljskega zbora in povezuje razvoj zaposlenih in šole (Oder Grabner 2009, 603). Da bi premagali morebitni odpor uCiteljev do hospitacij, je nujno, da tudi uCitelj zaCuti, kako pomembne so hospitacije za njegovo pedagoško rast in zadovoljstvo. Dajale naj bi mu povratno informacijo o njegovem ravnanju, pomagajo naj mu, da lahko naCrtno izboljšuje svoje delo, da dobi nov vpogled v pomembne di-daktiCne strategije in vzorce ravnanja za obvladovanje funkcij in nalog pouka (TomiC 2002, 17). OtiCeva (2005) je v svoji raziskavi o spremljanju in opazovanju pouka ugotovila, da veCina uCiteljev misli, da je spremljanje potrebno in da vidijo v tem veCjo kakovost pouka, potrditev svojega dela, podporo in vzpodbudo. Pri naCrtovanju hospitacij je najpomembneje, a tudi najbolj zahtevno doloCiti njihove cilje in namene. Ravnateljevi obiski v razredu imajo razliCne cilje: so informativni, svetovalni, nadzorni, ocenjevalni ali pa imajo razvojno-inovacijski namen. V okviru hospitacije lahko razumemo opazovanje kot dejavnost, ki jo vodijo opazovalCevi nameni in cilji med opazovanjem in po njem. Opazovanje je lahko: nakljuCno opazovanje pedagoških pojavov, sistematiCno opazovanje, posredno in neposredno opazovanje (TomiC 2002, 11). Pri hospitaciji se lahko usmerimo na (TomiC 1990, 55): • manifestacije ravnanja in odzive udeležencev (uCitelja in uCencev), • uporabo oblik, postopkov in sredstev uCnega dela (proces) in • uCinke, ki se z njimi dosežejo (uCni rezultati). Po zunanjih manifestacijah lahko sklepamo na odnos uCencev do pouka in uCenja, motivaciji, o obsegu uCenCeve udeležbe pri pouku. Zunanje manifestacije in odzivi uCencev so lahko telesni, verbalni, etiCni. Telesne manifestacije se kažejo z razliCnimi gibi telesa in mimiko obraza. Po gibih in mimiki uCencev lahko sklepamo, kdaj uCenci izražajo naveliCanost, navdušenje ali zanimanje za delo. Manifestacije veselja, žalosti, slabe volje in drugo nam kažejo odnos uCencev do ucne vsebine, ucitelja in sploh ozracje v razredu. Po nacinu govornega izražanja ucencev (tudi ucitelja) lahko opredelimo ozracje v razredu. Prav tako tudi eticne manifestacije in odzivi, ki se izražajo v besedah in postopkih ucencev, nam kažejo stopnjo sodelovanja, samokriticnost, samostojnost pri presojanju napak, težnjo po moralnem spopolnjevanju (Tomic 1990, 57-58). Opazovanje zunanjih manifestacij Zunanje manifestacije in odzivi ucencev so pogosto predmet opazovanja pri pouku. Po njih lahko sklepamo o odnosu ucencev do pouka in ucenja, o motivaciji, o obsegu ucenceve udeležbe pri pouku. Zunanje manifestacije in odzivi ucencev so lahko telesni, verbalni, eticni ali manualni. Telesne (neverbalne) manifestacije in odzivi ucencev pri pouku se kažejo z razlicnimi gibi telesa in z mimiko obraza. Sistematicno opazovanje in zapisovanje manifestacij in odzivov lahko uporabimo za utemeljevanje številnih situacij in položajev ter odnosov pri pouku. Primer: po gibih in mimiki ucencev lahko sklepamo, kdaj ucenci izražajo navelicanost, navdušenje ali zanimanje za delo. Po dolo-cenem ritmu gibov telesa lahko ugotavljamo marljivost, natanc-nost in vztrajnost pri delu. Manifestacije veselja, žalosti, slabe volje in drugo nam kažejo odnos ucencev do ucne vsebine, ucitelja in sploh ozracje v razredu. Po številu ucencev, ki so se tako izražali na razlicnih stopnjah ucnega procesa, lahko sklepamo na pozornost in zbranost ucencev pri pouku in na druge prvine ucnega dela. Opazujemo verbalne manifestacije in odzive ucencev glede na obseg, vsebino in nacin govornega izražanja. Glede na obseg lahko opazujemo stopnjo besednega sodelovanja ucencev pri pouku. Z zapisovanjem teh sporocil dobimo sliko o komunikaciji v razredu. Po nacinu govornega izražanja ucencev (tudi ucitelja) lahko opazujemo govorne oblike, ki jih uporabljajo ucenci. Po tem lahko opredelimo ozracje v razredu, ugotavljamo stopnjo sprošcenosti, napetosti in strahu. Tudi eticne manifestacije in odzivi, ki se izražajo v besedah in postopkih ucencev, nam lahko kažejo stopnjo sodelovanja, samokriticnost, samostojnost pri presojanju napak, težnjo po moralnem spopolnjevanju (Tomic 2002, 15). Hospitacije in utjiteljevo vodenje razreda Razred je raznolika sestavljanka posameznikov, ki se razlikujejo po številnih lastnostih oz. sposobnostih, znanju, starosti, spolu, etniCni pripadnosti in osebnostni strukturi. Medosebni odnosi uCencev doloCajo v veliki meri uCne in vedenjske znaCilnosti razreda. UCenci se vCasih težko navadijo eden na drugega. VCasih se zgodi, da odsotnost enega ali veC uCenCev popolnoma spremeni dinamiko razreda. V redkih primerih, ko je razredna problematika nesprejemljiva, utrjena, je potrebno razrede razpustiti. UCitelj je organizator in usmerjevaleC uCnega proCesa, zato je od njega v veliki meri odvisno, kakšno bo psihološko ozraCje pri pouku. Zato ErCuljeva in ŠireC (2006, 19-21) med pomembne razsežnosti uCiteljevega dela v razredu uvršCata vzdrževanje reda, ki ga opredeljujejo naslednji dejavniki: • uvajanje postopkov, ki pripomorejo k vzdrževanju reda; • oblikovanje okvirnih pravil in postopkov; • spoštovanje pravil in postopkov; • zaznavanje problemov in sooCenje z njimi; • oblikovanje lastnih pravil z upoštevanjem vloge uCenCev, vkljuCevanje moteCih uCenCev z upoštevanjem razliCnosti; • uspešno obvladovanje reda v razredu na podlagi sprejetih pravil in postopkov; • doseganje reda na podlagi skrbnih analiz, sprejetih pravil in postopkov; • doseganje reda na podlagi skrbnih analiz, oblikovanje programa za moteCe uCenCe; • doseganje reda z delom. Na razredno dinamiko vplivajo tudi (Ayers in Gray 2002): • ^iziCno okolje ali okolišCine, v katerih se je razred oblikoval, ter naCin oblikovanja in strukturiranja skupin (npr. Ce uCenCi sami oblikujejo skupine, ki ovirajo uCni proCes); • loCevanje boljših in slabših uCenCev; • stališCa in priCakovanja uCiteljev (pozitivna ali negativna in uCenCi jih prepoznajo in ponotranjijo in se vedejo v skladu z njimi); • starši - posredno toliko, kolikor so vpleteni v podporo ali v šolanje otrok. Do šole in uCiteljev sovražno naravnani starši lahko otroku vzpodbujajo negativen odnos do šole, kar ima negativne uCinke tudi na razred. Pomembno je, da starši sodelujejo pri razvijanju pozitivnih vedenjskih vzorcev in dobrih uCnih navad. V študiji primera v Vodenju razreda (Ayers in Gray 2002) so splošni vzroki, ki povzroCajo, pospešujejo in ohranjajo problema-tiCno vedenje: 1. Predispozicijski: • nekonsistentnost strategij uCiteljev, • premajhna doloCenost razrednih pravil, • pomanjkanje uspehov, • neorganiziranost razreda. 2. Vzpodbujevalni: • negativne opazke uCiteljev, • uCiteljevo zamujanje v razred, • nezainteresiranostza delo, • nejasna razporeditev snovi, • dolgovezne razlage, • slab oz. prepozen zakljuCek uCne ure. 3. Ohranjevalni: • pomanjkanje pozitivnega ojaCevanja zaželenih vedenj, • pozitivno ojaCevanje nezaželenih vedenj, • premalo nagrajevanja, • ponavljajoCa uporaba neuspešnih strategij. Opis situacije V primeru na šoli so predispoziCijski (nekonsistentnost strategij uCiteljev, premajhna doloCenost razrednih pravil, pomanjkanje uspehov), vzpodbujevalni (negativne opazke uCiteljev, nezaintere-siranostza delo, dolgovezne razlage) in ohranjevalni (pomanjkanje pozitivnega ojaCevanja zaželenih vedenj, pozitivno ojaCevanje nezaželenih vedenj, premalo nagrajevanja, ponavljajoCa uporaba neuspešnih strategij) dejavniki pripeljali do stanja, ki je bilo zelo problematiCno. TeoretiCna izhodišCa za reševanje problema so se izkazala za dobro osnovo, ki pa jo je bilo potrebno prilagoditi spe-Cifiki uCenCev, uCiteljev in staršev. Zaradi vzgojnih težav, ki so se pojavile v oddelku 8. razreda, sem s hospitaCijami spremljala delo, odnose, komunikaCijo razrednika in uCiteljev, ki so pouCevali v oddelku, do uCenCev in obratno. Z neposrednim opazovanjem sem pridobila nekaj pomemb- nih informacij, ki so nam pomagale pri reševanju problema. V te-oretiCnem delu sem opisala pomen in vlogo hospitacij, prav tako pa tudi vlogo uCiteljev in razrednika in razredno dinamiko. Problem je kompleksen, zato ga je potrebno pogledati z veC strani. V šolskem letu 2011/2012 se je izkazalo, da je delo v 8. a oddelku izredno težko zaradi številnih vzgojnih problemov, tako med poukom kot tudi izven pouka. UCenci so onemogoCali normalno izvedbo pouka. Z razliCnimi dejanji so motili sošolce in uCitelje ter povzroCali številne težave med odmori. V oddelku je precej uspešnih uCencev, ki so uspeli razrušiti pedagoški proces, tako da so oni vodili uro in ne uCitelj, ki je bil zaposlen z urejanjem nereda. UCenci so se že pred uro dogovorili, kako bodo pri posameznem predmetu zrušili uro (izjema je bila pri treh uCite-ljih). Težave so postajale vse bolj nevzdržne za skoraj vse izvajalce vzgojno-izobraževalnega procesa. Razrednik je skušal težave urediti s starši teh moteCih uCencev, vendar smo ob zakljuCku prvega ocenjevalnega obdobja ugotovili, da težave niso veC obvladljive, uCenci pa vse bolj predrzni v svojih dejanjih. Zapisi uCencev v dnevnik so se vrstili, kazni pa niso imele nobenega uCinka. Na ocenjevalni konferenci smo spregovorili o problemu in o možnih rešitvah. Ugotovili smo, da izrekanje vzgojnih opominov ni imelo velikega uCinka na vedenje uCencev. Zaradi problematike v omenjenem oddelku smo v tednu po ocenjevalni konferenci sklicali razredni uCiteljski zbor. Sprejeli smo nekaj sklepov. Strinjali smo se, da je potrebno spremeniti odnos do dela. Ugotovili smo, da skupnega roditeljskega sestanka ne bomo sklicali, saj bi bil za starše uCencev, ki ne motijo pouka, brezpredmeten. Identificirali smo deset najbolj moteCih uCencev. Sklepi Ravnateljica bo opravila v oddelku hospitacije pri veCini predmetov in pridobila informacije o uCencih in njihovem odnosu do dela in do posameznih uCiteljev ter medosebnih odnosih v oddelku. Po opravljenih hospitacijah bomo v šolo na razgovor poklicali starše najbolj problematiCnih uCencev. Razgovor bo potekal skupaj s starši, uCencem, razrednikom, svetovalno službo in ravnateljico. Na razgovoru s starši in uCenci bomo skupaj poskušali reševati nastalo situacijo za vsakega uCenca posebej. Hospitacije V februarju 2012 sem opravila hospitacije v 8. a oddelku pri predmetih: glasbeni pouk, matematika, fizika, anglešCina, geografija, slovenščina, likovna vzgoja, kemija, zgodovina in biologija. Pri tem sem opazovala zunanje manifestacije (verbalno in neverbalno komunikacijo) med uCenci in uCiteljem in tudi med uCenci. Opazovanje ucitelja in njegovega dela je bilo pri tem drugega pomena. Iz izkušenj vemo, da se z vstopom druge osebe v oddelek (ravnatelja) ravnanja spremenijo. Kljub temu sem med spremljanjem ugotovila, da so dolocena vedenja samo prikrita, popolnoma skriti se jih ne da. Te odnose (verbalno in neverbalno komunikacijo) med samimi ucenci in posameznim uciteljem sem povsem dobro zaznala (ucitelji so me na to opozorili). Zanimalo me je tudi, zakaj trije ucitelji nimajo težav s tem oddelkom. Pri prvih hospita-cijah so bili ucenci previdni, vec opazovanj sem opravila, bolj so bili ucenci sprošceni, bolj so mi postajala jasna razmerja tako med ucenci, kot tudi med ucenci in posameznim uciteljem. Ugotovila sem, da so ucenci, ki smo jih »dolocili« kot najbolj problematicne in predrzne v vedenju, res tisti, ki motijo pouk in delo drugih ucencev. Med njimi so bili odlicni ucenci kot tudi ucno zelo šibki ucenci, ki so sledili uspešnejšim, tako so si na ta nacin pridobivali priljubljenost. Razrednik je starše sicer obvešcal o vedenju njihovih otrok, vendar se postavljata dve vprašanji: ali je razrednik starše res korektno obvešcal o prekrških njihovih otrok in ali so starši verjeli razredniku ali bolj otrokom in »njihovi« resnici. Opazovanja vedenja ucencev in odnosov so bila kasneje zelo pomembna pri razgovorih s starši in ucenci. Z opravljenimi hospi-tacijami in ugotovitvami ucenci staršem niso zanikali svojih dejanj. Spremljava pouka je bila dobra tudi za ucitelje, ki poucujejo v tem oddelku in jim je služila kot povratna informacija. Samo trije ucitelji niso imeli težav v omenjenem oddelku. Ugotovila sem, da so to ucitelji, ki imajo pouk strukturiran, so strogi, dosledni, uporabljajo iKT, so suvereni na svojem podrocju. En del odgovornosti za vzgojne težave je torej tudi na naši strani. Z vsemi ucitelji sem se pogovorila in jim povedala, kaj morajo pri delu izboljšati. Veci-noma so se strinjali, saj so do teh spoznanj prišli že sami. Analiza hospitacij nam je pomagala pri reševanju problema, ki pa je precej kompleksen in ne enoznacen. Razgovori s starši in učenci Po opravljenih hospitacijah je svetovalna delavka skupaj z razrednikom pisno pozvala starše na razgovor. Razgovor je potekal v prisotnosti ravnateljice, svetovalne de- lavke, razrednika, obeh staršev in ucenca oziroma ucenke. Za vsakega ucenca smo predvideli polurni razgovor. Vsi starši in ucenci so se napovedanega razgovora udeležili. V razgovoru je najprej razrednik pojasnil vzrok sestanka, naštel vse prekrške ucenca/-ke, ki so bili zabeleženi. V nadaljevanju sem izpostavila odnos doticnega ucenca/-ke do sošolcev in do ucitelja pri posameznih urah, ki sem ga zabeležila na hospitacijah. Ucenci so bili sooceni z dejstvi, ki jih staršem niso mogli zanikati oziroma olepšati. V nekaj primerih starši situacije niso zaznali kot kriticne, saj so kljub razrednikovim sporocilom verjeli interpretacijam svojih otrok, ki so dejanja spretno prikrili in krivdo zvrnili na druge. Izpostavili smo predvsem nestrpen in nesramen odnos do ucite-ljev ter tudi do drugih sošolcev in posledicno neprimeren odnos do šolskega dela. Ob koncu razgovora je svetovalna delavka svetovala staršem in ucencem, na kakšen nacin lahko vedenje in odnose popravijo. V vseh primerih smo se dogovorili za tesno sodelovanje med šolo in domom (tedenske razgovore z razrednikom po telefonu). Dolo-ceni starši so se potem tedensko do konca šolskega leta zanimali za delo in vedenje v šoli. Nekateri so imeli še dodatne razgovore s svetovalno delavko. Gre za vidik dobrega sodelovanja staršev s šolo in reševanje nastalih problemov, saj vemo, da težave lahko obvladujemo le ob dobrem sodelovanju staršev. Hospitacije so v tem primeru pomagale, da so starši dobili še dodatno potrditev o vedenju njihovih otrok, saj kot sem omenila niso prevec verjeli razredniku in njegovim sporocilom. S hospi-tacijami sem pridobila pomembne informacije, ki so prispevale k reševanju problema, ki pa je bil vecplasten. Ugotovitve Oddelek je vzgojno zelo zahteven in potrebuje dosledno, struktu-rirano vodenje, še zlasti ucencev, katerih starše smo poklicali na razgovor. Starši so zagotovili sodelovanje s šolo, dobro komunikacijo z razrednikom, ce bo potrebno pa tudi s svetovalno delavko. Stanje se je do konca šolskega leta zelo popravilo. U(;enci S takim nacinom hospitacij ravnatelj dobi vpogled v delo posameznega oddelka. To so odnosi med ucenci in razrednikom, ucenci in ucitelji, ki poucujejo v oddelku. Ravnatelj pridobi vpogled tudi v medosebne odnose v oddelku med posameznimi ucenci. Ne nazadnje pa tudi lahko spozna odnose med otrokom in starši in po-sledicno razume ucencevo vedenje. V razgovoru s starši smo spoznali prevladujoc nacin vzgoje v posameznih družinah (dosledna vzgoja, popustljiva vzgoja). Šele po vseh teh korakih lahko pride do svetovanja, kako in na kakšen nacin izboljšati doloceno vedenje. Seveda je potrebno starše pridobiti za sodelovanje s šolo. Starši, s katerimi smo sodelovali, so bili zadovoljni s takim na-cinom reševanja problemov. V teoreticnem delu sem izpostavila pomen opazovanja manifestacij in odzivov ucencev kot eno od možnosti opazovanja pouka. V tem primeru so bila ta opazovanja temelj, na katerem smo se pogovarjali s starši in ucenci in v primeru neprimernih ravnanj poskušali vplivati na drugacen odnos. Učitelj Hospitacije in odkrit razgovor po hospitacijah z ucitelji je pomagal odkriti tudi slabosti na strani uciteljev. Zelo pomembno je ucite-ljevo ravnanje (strategija) pri ucni uri, oblike spodbujanja ucencev in podobno. Koristno je, da se pri opazovanju pouka odmaknemo od vsebin, pozornost pa usmerimo na splošno didakticne in pedagoško-psihološke vidike (Tomic 1990, 55). V tem primeru se je izkazalo, da je za neprimerne odnose v oddelku delno odgovoren tudi posamezen ucitelj. V razgovorih so ucitelji sami priznali, da bi z drugacnim vodenjem (doslednost, pravicnost, spodbujanje ucencev ...) lahko že sami prispevali k izboljšanju dela v oddelku. Razrednik Kakšna je dejanska odgovornost razrednika lahko le posredno ugotavljam. Vec informacij bi pridobila, ce bi opazovanje izvedla tudi na govorilnih urah. Mogoce je to še ena od možnosti, ki jih ravnatelj lahko izkoristi ob reševanju takih problemov. Del odgovornosti nosi tudi razrednik, saj je probleme reševal prepocasi in površno. V komunikaciji s starši je probleme predstavil kot manjše in obvladljive. Svoje pa so potem dodali še ucenci, ki so menili, da problem niso oni, pac pa so to drugi. Vsi ti dejavniki so v bistvu pripeljali do zapletenosti primera. Prav tako bi problem morali zaceti reševati mnogo prej, ker bi bile težave lažje obvladljive. Bizjakova (Pušnik, Žarkovic in Bizjak 2000, 327) je v svojem prispevku Reševanje problemov opredelila, da je reševanje ucinkovi- tejše, Ce pri tem usklajeno sodeluje Cim veC vpletenih. Probleme je potrebno najprej prepoznati, jih definirati, iskati rešitve, oCeniti možne rešitve, naCrtovati strategije za rešitev problema. Pri skupnem reševanju iz veC različnih zornih kotov pridemo do boljšega razumevanja problema ter do veC različnih idej za rešitev in sinergijo pri iskanju idej v skupini. Literatura Ayers, H., in F. Gray. 2002. Vod^^je razreda. Ljubljana: EduCy. BevC, V., A. Fošnari^ in S. Sento^nik. 2002. Spremljanje in vrednotenje pedagoškega dela strokovnih delavcev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Er^ulj, J., in A. ŠireC. 2006. Spremljanje pouka. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Er^ulj, J., in A. ŠireC. 2004. »Spremljanje in usmerjanje uCiteljevega dela - (zamujena) priložnost ravnateljev za izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 2 (3): 5-24. Majhen, D. 2004. »HospitaCije, ne hvala.« Didakta 14 (80): 31-33. Oder Grabner, A. 2009. »HospitaCije: nujno zlo ali dobrodošla pomoC.« V Znanje: teorija in praksa; zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper, 603-609. Koper: Fakulteta za management. OtiC, M. 2005. »Sistem spremljanja dela uCiteljev na šoli.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 3 (3): 100-112. Pušnik, M., B. ŽarkoviC in C. Bizjak. 2000. Razrednik v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. TomiC, A. 1990. Teorija in praksa spremljanja pouka. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. TomiC, A. 2002. Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. »Zakon o organizaCiji in finanCiranju vzgoje in izobraževanja (zovFi).« 2007-2012. Uradni list RS, št. 16/07 - UPB, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - zujF in 57/12 - zpcp-2D. ■ Zlata RejC je ravnateljiCa na Osnovni Šoli Antona Tomaža Linharta RadovljiCa. zlata.rejc@guest.arnes. si