§mmmm SALON ZA NEGO TELESA Ljubljanska cesta 12, Trzin telefon: 01/564 21 75, gsm: 041 969 642 V našem salonu nudimo: • klasična masaža telesa, • finska savna z barvno terapijo /možen najem brez doplačila/ • solarij • možen nakup darilnih bonov VABUENI! S tem oglasom 10 % popust na vse storitve! voditelj in scenarist BORIS KOPITAR po koncertu zabava s ŠTAJERSKIH 7 VSTOPNICE: PO POVZETJU 051 202 200 DOMŽALE: VELE Ď. D. - OĎDELEK TRAFIKA KAMNIK: VIDEO KLUB METULJ PUB POD SKALO MENSES: HRAM ROŽICE RENAULT USTVARJAMO AVTOMOBILE 1MOVA AVTOMATSKA AVTOPRALN1CA ZA OSEBNA IN DOSTAVNA VOZILA (do višine 2,8 m) KRANJ CELJE-MARI BOR KOPER NOVO MESTO PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 18.00, SOBOTA: 8.00 - 14.00, NEDELJA: 8.00 - 12.00 AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.si E-mail: info@avtoset.si Zakaj je podjetništvo tako pomembno? rejšnji mesec so v občini Trzin potěkali že tretji dnevi podjetnosti in podjetništva, ki so bili namenjeni temu, da bi pod-jetniško moč občine še povećali. Zakaj le, ko pa župan Anton Peršak pogosto poudarja, da se podjetniške moči občine v občinskem proračunu sploh ne vidi in da zaradi velikega števila podjetij občina ni nič bogatejša? Zakaj je torej podjetništvo tako pomembno, da vam s podjetniš-kimi temami težim praktično v vsaki številki Odseva? To bi nam verjetno najbolje vedeli povedati v tistih občinah, ki o razvitem podjetništvu samo sanjajo. Pomen podjetništva je večplasten in pogosto tudi posreden. Najprej je treba vedeti, daje podjetništvo (mala podjetja) temelj vsa-kega gospodarstva, saj je več kot 90 odstotkov vseh podjetij na svetu majh-nih, Ie preostalih deset odstotkov pa predstavljajo srednje velika in velika ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb Tehnično urejanje in tisk: Tiskarna Ravnikar, Domžale Trženje: Jožica Valenčak Lektoriranje tražen L 'radnega veslnikaj: Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Elektronski naslov: zoran .j ereb@sio I. net Telefon: 01 831 00 69 in 040 835 356 Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408- 4902 podjetja. Majhna podjetja so poleg tega tudi veliko bolj prilagodljiva kot velika, zato od-krijejo večino tržnih niš in s tem usmerjajo razvoj velikih podjetij. S podjetništvom lahko po drugi strani urav-navamo tudi demografske trende v določeni občini. Kajti če ni podjetij, ni delovnih mest in so se mladi prisiljeni odseljevati tja, kjer so delovna mesta. Ko pa ni več mladih, se zapirajo šole, avtobusi vozijo vedno redke-je, cene nepremičnin začnejo padati, društveno življenje zamre, skratka razvoj občine na vseh področjih se upočasni ali cclo ustavi. In ko se to zgodi, gaje zelo těžko spet pospešiti, dokaz za to trditev paje veliko demografsko ogroženih občin po slovenskem podeželju. K sreči se v Trzinu s takšni-mi problemi ne srečujete, je pa res, da gosta poselitev prinaša druge probleme, a o teh kdaj drugič. Trctja prednost (trzinskega) podjetništva je v tem, da podjetja živijo s svojim okoljem oziroma da se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Ta, pri nas relativno nov pojem pomeni, da se podjetja zavedajo potreb okolja, v katerem delajo, in da vanj po svojih močeh tudi vračajo. O čem pravzaprav govorim? O sponzorstvih, donacijah in vseh drugih prispevkih, s katerimi podjetja podpirajo številne prireditve in ne nazaduje tudi Odsev (za kar se jim ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljujem). Če mislite, daje takšno ravnanje samo po sebi umevno, se krepko motite, saj se veliko slovenskih podjetij svoji družbeni odgovornosti še veselo izmika ali se spreneveda, češ, kaj paje to? Pomena družbene odgovornosti nikakor ne gre zanemarjati, saj je denimo celotna Dolenjska odvisna od treh podjetij - Krke, Adric Mobil in Revoza, čeprav bi sleduji za svoje okolje lahko prispeval več kot prispe-va. Številčna in raznolika trzinska podjetja pa imajo za občino šc eno prednost oziroma blagodejen vpliv - zmanjšujejo namreč »sociálno« ranljivost občine. Tako recesije, ki že nekaj let močno davi tudi Nemčijo, naj-močnejši gospodarski motor EU, v Trzinu praktično ni bilo čutiti. To so samo nekateri argumenti, ki govorijo v prid razvoju podjetništva, vendar povsem drži tudi tisto, na kar opozarja župan. Lokalne skupnosti (občine) se namreč pri nas trenutno financirajo zgolj iz dohodnine oziroma prihodkov občanov. Dokler bodo občine še pripravljene graditi nove cone, se način njihovega financiranja verjetno ne bo spremenil, ko pa bodo gradile samo še stanovanja, bo država prisiljena občinam »pustiti« tudi nekaj davka, ki ga pobere podjetjem, in takrat se bo učinek podjetij začel poznati tudi v občinski blagajni In šele tedaj bo občina Trzin zares bogata. Seveda pa se morajo za dosego tega cilja občine dogovoriti za skupen pritisk na državo. Letos ste v Odsevu lahko zelo veliko probrali o podjetništvu, zato bomo zadnjo številko v celoti namenili drugim, lahkotnejšim in predprazničnim temam. Prijeten začetek veselega decembra vam želim. Zoran Jereb, glavni in odgovorni urednik Prošnja Vsa trzinska podjetja, društva in organizacije ter vse druge, ki želijo v decembrskem Odsevu objaviti novoletna vošči-la občanom občine Trzin, vljudno prosim, da jih pripra-vijo in pošljejo (na naslov: zoran.jereb@siol.net) čim prej, res najkasneje do 5. decembra 2005, da jih bomo lahko vključili na strani de-cembrskega Odseva. Zoran Jereb, urednik Z u p A N 0 V IM! w, ' '/ K 0 T 1 Č E K lp as se začenja gosliti. Tako koi vsako lelo zaveje s poznojesenskimi mrazoví tudi piš, ki napoveduje vzhičenost božičnih in novoletnih praznovanj, ki se v zadnjem času začenjajo vsako leto nekoliko prej (prav danes, 12. novembra, sem v Delu prebral, da so ponekod že začeli na-meščati praznično razsvetljavo), je tokrat že čutiti tudi razburjenost, ki prevzema nekatere ob misli na lokalne volitve, ki nas čakajo čez skoraj leto dni. Tudi v Od-sevu so se že začeli pojavljati prispevki, ki napovedujejo predvolilno vzdušje ob-tožb ter sumničenj brez osnove, katerih posledic nobeno zanikanje ne more do konca popraviti; že zato ne, ker smo nag-njeni k sklepanju, češ, kjerje dim, gotovo tudi nekaj ognja mora biti. Zato so te sorte napadalci vedno v prednosti. A naj bo, kakorje, če bi jim le lahko verjeli, da jim v resnici gre za javno korist. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da marsikdo. ki si želi zgraditi hišo, čisto nič ne pomišlja ob tem, daje tudi zaradi njegove hiše bilo potrebno podreti kako drevo ali izsušiti mok-rišče; a ko se enkrat vseli, postane zelo vnet zagovornik naravnih vrednot in srdito brani »zeleni tampon« za njegovo hišo, češ da zdaj pa res ne smemo več dovoliti uničevanja na-rave in nadaljnje gradnje, ln ravno tako marsikdo od nas, kar je povsem normalno, zah-tcva asfaltno cesto s pločnikom in javno razsvetljavo do svoje hiše, a bog ne daj, da bi isto cesto še za kak meter podaljšali, kajti on je vendar přišel sem zato, da bo imel mir, in ne zato, da bi ga razni nebodijihtreba vzne-mirjali z vožnjo mimo njegove hiše. Hočem reči, daje prav, če o vsem tem razmišljamo z občutkom za mero. ln prav to smo želeli vgraditi v vse naše nacrte razvoja Občine Trzin. Čut za mero in odgovornost do sedan-jih in prihodnjih uporabnikov našega prostora. Kakorje nesporno res, da zgradba, kakrš-110 so si zamislili v družbi AVT0 AKTIV d.o.o., preprosto ne sodi v prostor, kateremu jo želijo vsiliti, in, kot je jasno, da tudi vseh dejavnosti, ki bi jih želeli opravljati v majh-nem prostoru, kolikor ga imajo na voljo, ne bo mogoče opravljati brez nenehnih konflik-tov z okoljem, je po drugi strani res, daje tovrstna dejavnost na tem mestu navzoča že več desetlctij, in da ni mogoče trditi, da AVT0 AKTIV d.o.o. vnaša v prostor nekaj tujega in nesprejemljivega. Le občutek za mero je potreben na obeli straneh. Upam, da ga bodo v omenjeni družbi zmogli. Najslabše bi bilo, če bi izkoristili morebitne, žal lokalni skupnosti ncnaklonjene pravne možnosti in volji velike večine Trzincev navkljub zgradi-li svoj stekleno-betonsko kolos, čez nekaj let pa ugotovili, daje razpoložljivi prostor res premajhen za njihovo kipečo dejavnost, vse skupaj prodali in odšli, nam pa bi ostal omenjeni stekleno-betonski tujek in najbrž tudi spopad z naslednjim lastni-kom. A to je lc eden od problemov, s katerimi se ta čas spopadamo, ne le občina, tem-več tudi že občani. Veliko je tudi takih, k jih povzročamo sami sebi. Med drugim vsi tišti, ki vsem akcijam navkljub, kljub trikratnemu zbiranju odvečnega vejevja, kar mimogrede povedano vse nas zelo veliko stane, kljub dvakratnemu zbiranju kosovnih in nevarnih odpadkov, kljub zdaj že kar številnim ekološkim otokom, odlagajo odpadke v naravo. Ne vem zakaj, ampak ravno pozno jeseni sc vedno znova pojavijo novi kupi odpadkov ob naših gozdnih cestah, medtem ko o brez-številnih plastenkah, ki ležijo vsenao-krog, niti ni vredno izgubljati besed. A naj bo jamranja dovolj. Bližajo se prazniki, in predlagani, da vsaj za nekaj časa pozabimo na vse mogoče razprtije in zamere. Turobni poznojesenski čas s skoraj nenehno oblačnostjo je že sam po sebi dovolj zoprn. Zato bo bolje, če se preprosto prepričamo in skušamo videti v početju drugih tudi kak dober namen in da se ob sleherni svoji odločitvi tudi vprašamo, ali bo to, kar nameravam, vsaj malo koristilo tudi skupnosti in ne samo meni, ali pa vsaj to, kar naj bi koristilo meni, ne bo mogoče škodovalo skupnosti. Če bomo tako ravnali, bodo tudi bliža-joči se prazniki zagotovo lepši. Tone Peršak Domaća stran na internetu: http://www.trzin.si/ Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30. Telefonske številke Občine Trzin so: 01/564 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50 TRZIN Trzinski bajer Cerkev Sv. Florjana Del McUatcv od nuku|Xi novoletnilt wSčiljtic se prupevn » Sk lad xu i/grudiijo nove 1'oJiairitinv- klinike v Ljubljani. Številka faksa je: 01/564 17 72 Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 14.00, sreda od 8.00 do 13.00 in od 14.00 do 18.00 petek od 8.00 do 13.00 Elektronski naslov: info@trzin.si Kainniio kužno -Horijanovo znamenje Novoletne voščilnice so na voljo v občinskem informacijskem središču, Ljubljanska c. 12/f (tel.: 564 47 30) in v trgovini »Pri Jurju«. Piramida - OIC Suštarčkova liiša Redni pogovor z županom Tokrat sva sc z županom Antonom Peršakom pogovarjala o letošnjih dnevih podjetnosti in podjetništva, o parkirni hiši, strategiji prostor-skega razvoja občine Trzin ter o posledicah gospodarskih in socialnih reform, ki jih je pred dnevi sprejela vlada. Po županovem mnenju utegnejo nekatere izmed predlaganih reform v prihodnjih letih temeljito spremeniti našo družbo in naš vrednostni sistem, boleče pa lahko zarežejo tudi v solidarnost med bogatimi in revnimi družbenimi sloji, ki je v naši državi še vedno precej uveljavljena. Kako bodo učinki teh reform prizadeli občine, zaenkrat še ni mogoče reči, vsekakor pa bodo občine ohranile svojo sociálno vlogo. »Če ne bo šio drugače tudi z var-čevanjem na kakšnem drugem področju,« pravi Peršak. Kako ocenjujete letošnje dneve podjetnosti in podjetništva? Mislim, daje ideja le priredilve dobra, res paje, da smo letos v njeno promocijo vložili nekoliko premalo časa in truda. Prvi in tretji dan smo sicer pričakovati nekoliko večjo udeležbo, medtem koje bil drugi dan, ki je potěkal v coni, dobro obiskan. V prihodnje bi morali biti naši podjetniški dnevi še bolj namenjeni pogovoru med tistimi, ki v naši občini živi-jo, in tistimi, ki tu delajo. Če bi se o prob-lemih, ki pestijo stanovalce na eni ter podjetnike na drugi strani, slednji več in pogosteje pogovarjali, sem prepričan, da bi bilo konfliktov in nerazumevanja v naši občini bistveno manj. Prvi dan meje presenetilo, da med udeleženci ni bilo mladih, ki jih zanima samozaposlitev, saj bi lahko od izkušenih podjetnikov izve-deli marsikaj koristnega. Na splošno pa menim, daje treba s temi dnevi nadalje-vati, saj naša občina zaradi svoje podjet-niške naravnanosti mimo tega preprosto ne more Na podjetniških dnevih je bilo veliko govora tudi o mirujočem prometu v coni, še posebej o načrtova-ni gradnji parkirne hiše. Bo občina pri tem projektu kapitalsko kaj sodelovala ali ga bo v celoti prepustila zasebnim investitorjem? Idejo o gradnji parkirne hiše na občini sicer podpiramo, vendar si želimo, da bi bila ta parkirna hiša odprtega tipa, se pravi, da bi bila parkirišča v njej na voljo tudi vsem, ki bodo potřebovali parkirno mes-10 " seveda za primerno ptačilo... ■•• toda v prestolnici imamo veliko Parkirnih hiš, ki pa so na pol prazni saj je parkiranje v njih pravilo-dražje od parkiranja na običajnih parkiriščih. Se ne bojite, da bo Parkirna hiša v coni v primeru, da Župan Anton Peršak: »Paradoksalno pri predlaganih reformah je med dragim ludi to, da reformisti pravijo, da se standard ljudi ne bo zmanjšal, ker bodo neto plače ostale ena-ke. Toda, ker se bo zaradi enotne davčne siopnje podražila cela vrsta izdelkov in storitev, se bo življenjski standard velike većine ljudi ob enakih neto plaćah vseeno zmanjšal « bo treba v njej parkirnino plačevati, prazna, pločniki in zeleníce pa še vedno zaparkirane? Menim, da se gradnje parkirne hiše nihče ne bo lotil zato, da bo potem samevala, ampak zato, da bo z oddajanjem parkirišč tudi kaj zaslužil. Zato pričakujem, da bo višina par-kirnine razumna. Pred dnevi je vlada sprejela zajeten paket gospodarskih in socialnih reform. Kakšen bo po vašem mnenju njihov vpliv na kakovost našega življenja v prihodnje? Sem eden tistih, ki opozarjajo, da imajo te reforme več plati. Določene spremembe v naši državi so nujne in tudi v predlaganem paketu jih je kar nekaj, ki so pametno zastavljene in niso v ničemer sporne. Med sporne reforme pa vsaj deloma sodijo predlagane spremembe davčne zakonodaje. Eno je sprememba zakona o davčnem postopku, povsem nekaj dru-gega pa uvedba enotne davčne stopnje na vseh področjih. Nekateri izmed teh pred-logov bodo imeli po mojem mnenju dalj-nosežne posledice, in bodo vplivali tudi na spremembe v strukturi naše družbe in našem vrednostnem sistemu, vendar temu ne posvečamo dovolj pozornosti. Ne smemo pozabiti, da naša družba temelji na solidarnosti, predlagane spremembe pa so usmerjene v obratno smer - podporo tistih z višjimi dohodki. Dosedanjo solidarnost ined posameznimi sloji bo po novem nadomestila pomoč države tištim, ki jih bo spoznala za pomoči potrebne. To paje povsem ameriški sistem, kjer določen odstotek prebivalstva sploh nima urejenega zdravstvenega zavarovanja, žanje pa skrbijo v tako imenovanih bol-nišnicah za reveže. Mislim, da tako majh-na skupnost, kot je slovenska, brez solidarnosti ne more obstati. Če se bodo predlagani ukrepi res uresničili tako, kot so zastavljeni, se bojim, da bo to začetek dezintegracije naše družbe, in se ljudje s slabším sociálním stanjem ne bodo več počutili varno, izgubljali pa bodo tudi občutek pripadnosti. Zato so te reforme v določenem delu lahko tudi nevarne igre Nekega neoliberalnega modela iz ogromne ameriške družbe pač ni mogoče kar tako prenesti v tako majhno družbo, ka-kršnaje naša. To lahko zelo hitro pripelje do velikih težav... Pa še nečesa ne smemo pozabiti: zahodne družbe, še zlasti ameriška, temeljijo na vedno večji storilnosti, in člověka spre-minjajo v ekonomski vir. Vrednost posa-meznika je zreducirana zgolj na njegovo produktivnost. Zato so manj izobraženi in duhovno manj razviti ljudje v družbah, ki stavijo samo na produktivnost, vse manj vreden ekonomski vir in zato vedno manj zanimivi. Pa tudi tehnologija in njen napredek ljudi vedno bolj izpodriva, saj danes že obstajajo ogromne tovarile, v katerih ljudi skoraj ni več. Zato je ljudi, ki so za funkcioniranje takšne družbe nepotrebni, vedno več in predstavljajo za države in kapital zgolj strošek. Po drugi strani pa se vsakdo, ne glede na svojo izobrazbo, želi počutiti koristnega. V nasprotnem primeru se počuti zavrže-nega in začne opozarjati nase in na svoje mesto v družbi - če ne gre drugače, tudi z nasiljem. Naši reformisti opozarjajo, da je treba stroške družbe zmanjšati. To je povsem enostavno doseči, toda potem je družbe kot takšne konec in nam osianejo samo še lastniki kapitala, majhna skupina ljudi, ki jih kapital še potřebuje, ter ogromna većina nepotrebnih ljudi. Toda v to snier se človeštvo dolgo ne bo moglo razvijati in se bo prej ali slej moralo ustaviti in razmisliti, kako naprej. Če ne, bomo tretjino ljudi lahko preprosto odpisali. To paje tempirana bomba... Kaj pa te reforme pomenijo za občine, ki že sedaj v veliki meri skrbi-jo za primeren soeialni položaj svojih občanov? V teli predlogih velikih sprememb za občine še ni videti, če pa bo do njih kljub vsem u prišlo, jih bodo občine najbolj čutile na sociálnem področju, ker država većino sociale že sedaj prenaša na ramena občin. Zaenkrat sicer ne kaže, da bi se prihodki občin od dohodnine zmanjšali, če pa se bo to vendarle zgodilo, bo morala država občinam zagotoviti druge vire prihodkov. V nasprotnem primeru bodo občine varčevale na področju investicij v družbeni standard. Paradoksalno pri pred-laganih spremembah paje med drugim tudi to, da reformisti pravijo, da sc standard ljudi ne bo zmanjšal, ker bodo neto plače ostale enake. Toda, ker se bo zaradi enotne davčne stopnje podražila cela vrsta izdelkov in storitev, se bo življenjski standard velike većine ljudi vseeno zmanjšal. Pred dnevi je občina v postopku priprave strategije prostorskega razvoja občine Trzin pripravila Obvestilo Občina Trzin vas obvešča, da je občinski svet na svoji 33. redni seji 10. oktobra sprejel sklep o določitvi prodajne cene knjige aviorja pok. Staneta Stražarja z naslovom »Mengeš in Trzin skozi čas«. Knjigo lahko kupite v vložišću občine Trzin po 1.000 tolarjev (z vkl ju-čenim DDV). Knjige bodo na voljo do prodaje zadnjega izvoda. stani: S I R A/.AK A MENGEŠ IN TRZIN SKOZI ČAS ^ drugo prostorsko konferenco. Kakšni so njeni rezultati? Občina v tej strategiji ne predvideva širitev zazidljivih območij, ampak zgolj zaokrožitev in zapolnitev že pozidanih območij. Glede tega smo v občini precej enotnega mnenja. V začetnih fazah javne razprave o strategiji prostorskega razvoja občine je sicer bilo nekaj predlogov, da bi za pozidavo namenili ludi nekaj gozdnili površin, vendar je ta kon-Ilikt medtem rešen po zaslugi države, ki je velik del teh površin vključila v projekt Natura 2000, kjer pa pozidava ni mogoča. Glede same pozidave paje treba reči, da bomo odslej omogočali samo še gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, blokov pa ne več. V oktobrskem Odsevu se gospa Tatja-na Koprol pritožuje nad tem, da je občina preveč radodarna pri izdajanju dovoljenj za obratovanje gostinskih Iokalov, ker sleđnji s svojim hrupom in onesnaževanjem okolice motijo sta-novalce, poleg tega pa se v gostinskih lokalih ustvarjajo ugodni pogoji za pojav vandalizma. Kako komentirate njene pritožbe oziroma kaj bi lahko občina naredila, da bi resila ta problem? Problem, na katerega opozarja gospa Koprol, v naši občini ni nov, saj se z vprašanjem, kako preprečiti razmah vandalizma, ukvarjamo že lep čas. Siccr pa vandalizem ni problem samo v naši občini, ampak se z njim so-očajo skoraj vse slovenske občine. Res je, daje vandalizem v določeni meri povezan tudi z delovanjem gostinskih Iokalov, vendar se pojavlja tudi tam, kjer Iokalov ni. Poleg tega smo imeli v naši občini že dva primera vandalizma, ki so ga »zakřivili« otroci, ki so za obisk Iokalov še premladi. Sicer pa menim, daje očitek gospe Kop-rolove nekoliko nekorekten, saj sem prepričan, da gospa dobro ve, da dovoljenj za obratovanje gostinskih Iokalov ne izdaja občina, pač pa država. Prav gotovo je gospa Koprolova seznanjena tudi s tem, daje naša občina zelo restriktivna glede podaljševanja obratovalnega časa gostinskih Iokalov. Lani smo namreč na občinskem svetu sprejeli odlok, ki poda-Ijševanje obratovalnega časa skoraj one-mogoča. Ker sem med drugim tudi državni svetnik, naj ob tem povem še to, da skupaj s še nekaterimi člani državnega sveta državo že več kot eno leto opozarjamo na nujnost sprememb zakona o društvih, ker se ta zakon zlorablja in pod krinko društev de I uj ej o tudi gostinski lokali. Tak primer imamo tudi v naši občini. Doslej vlada naših pobud nijemala resno, sedaj pa se spremembe tega zakona vendarle pripravljajo. Besedilo in foto. Zoran Jereb Malo pred sejo občinskega sveta je skupina občanov pred stavbo podjetja A vto aktiv organizirala protestni shod, na katerem je izrazila nestrinjanje s podobo stavbě, ki io podjetje gradi ob Ljubljanski cesti. Ker je bil shod organiziran precej na hitro in brez teme-Ijitega obveščanja trzinske javnosti, udeležba ni bila posebno visoka Vseeno pa shod po zaslugi medijev in letakov ni ostal neopažen, zato bomo za decembrski Odsev na sedežu podjetja poskušali dobiti izjavo o tem. kako gledajo na nasprotovanje občanov njihovi gradnji in ali še vedno želijo svojo dejavnost izvajati v okolju. ki podjetju zaradi njegovih pretiranih posegov v prostor vse bolj nasprotuje 34. redna seja občinskega sveta občine Trzin Otroško varstvo se bo za malenkost podražilo, a bo še vedno relativno poceni Z dnevnim redom novembrske, 34. redne seje so trzinski svetniki opravili v dveh urah in pol. Na tokratnem dnevnem redu ni bilo nobene težje točke oziroma takšne, ob kateri bi se razvila ostrejša razprava. Starši pred-šolskih otrok verjetno ne bodo posebej veseli podražitve otroškega varst-va v trzinskem vrtcu, vendar sprememba cene ni pretirana in trzinski vrtec po cenah še vedno ostaja pod državnim povprečjem. Prva točka seje je bila namenjena malen-kostnim spremembam štirih odlokov občinskega sveta občine Trzin, ki jih je bilo treba uskladiti z zakonom o prekrških. Sprememb so bili tako deležni naslednji odloki: odlok o merilih in pogojih za do-ločitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini Trzin. odlok o grbu in zastavi občine Trzin, odlok o komunalnih taksah v občini Trzin ter odlok o plakatiranju in drugih oblikah ogla-ševanja in obveščanja na območju občine Trzin. Po besedah župana Antona Perša-ka se sprcmembe nanašajo predvsem na terminologijo, navedbo novega organa (Medobčinskega inspektorata) ter uskla-ditev visine glob (slednjim smo doslej rekli kazni) z določili zakona o prekrških. Vse predlagane spremembe so svetniki tudi podprli. Druga točka tokratne seje je bila namenjena sprejemu sklepa o povišanju ekonomske cene programa otroškega varstva v trzinskem vrtcu. Svetnikom sta razloge za podražitev predstavila Franc Brečko, ravnatelj OŠ Trzin, ter Katja Kosec, županova svetovalka za področje družbenih dejavnosti. Brečko je med drugim pouda-ril, da se cene otroškega varstva v Trzinu niso spremenile žc vse od avgusta leta 2002, da pa tudi po podražitvi ostajajo pod državnim povprečjem. »Predlagamo, da bi od novembra letošnjega leta cena otroškega varstva za prvo starostno skupino znašala 90.494 tolarjev oziroma za dobrih sedem odstotkov več kot doslej, za drugo starostno skupino pa 66.637 tolarjev, kar je samo za desetinsko odstotka več kot doslej. Stroški živil za otroke iz prve starostne skupine znašajo 7.393 tolarjev, za otroke iz druge starostne skupine pa 7.498 na mcsec,« je pojasnil Brečko. Katja Kosec pa jc dodala, daje cena otroškega varstva sestavljena iz treh delov (cene dela, materialnih stroškov ter stroškov živil) in da občina lahko vpliva samo na materialne stroške. ln ravno slednji so se v razpravi izkazali za najbolj sporne. Miran Župan, svetnik županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, je namreč opozoril na visoke stroške za telefonske pogovore in še zlasti za čiščenje, Lilijana Smrekar, svetnica Socialnih demokratov, pa je dodala, da so visoki tudi stroški prehrane, še zlasti, ker je bilo napovedano, da se bodo z novo šolsko kuhinjo znižali. Poleg tega je Smrekarjevo zanimalo tudi to, zakaj je napredovanje v višje plačilne razrede vseh, ki delajo v vrtcu, skoraj avtomatsko. Brečko ji je odgovoril, da napredovanje kadra v višje plačilne razrede sicer ni avtomatsko, vendar so merila res postavljena zelo nizko ili jih ni težko izpolniti. Glede drage prehrane pa je poudaril, da bo nova kuhinja z najsodobnejšo opremo v nekaterih pogledih (na primer pri porabi električne energije) celo dražja od stare. V nadaljevanju razprave se je Romeo Podlogar, svetnik Liste za zeleni Trzin, zav-zel, da pri prehrani otrok v vrtcu ne bi varče-vali in da naj ima kakovost hrane absolutno prednost pred nizko ceno. »Se posebej zato, ker nova kuhinja omogoča pripravo kako-vostne hrane;« je dodal. Predlagano ceno sta nato podprla tudi Matjaž Erčulj, svetnik SDS, in Zoran Rink, svetnik županove Liste za trajnostni razvoj Trzina. Rink je ob tem do- dal, da bo moral vrtec nekatere postavke pri materialnih stroških vseeno znižati. Občina Trzin je zdravo življenjsko okolje V nadaljevanju seje so se svetniki sezna-nili še z analizo umrljivosti v občini Trzin v letih od 2000 do 2003 ter z zapisnikom s seje sveta OŠ Roje. Iz analize umrljivosti, ki joje za pet občin (med njimi tudi občino Trzin) pripravil ZD Domžale, je župan izpostavil samo nekaj najbolj zanimivih ugotovitev. ln sicer, da občani občine Trzin v povprečju dosega-jo višjo starost kot v državi nasploh, kar dokazuje, daje občina Trzin precej kako-vostno in zdravo življenjsko okolje. Med vzroki smrti nobeden izrazito ne prevla-duje oziroma izstopa, tako kot v celotni državi pa tudi v Trzinu moški umirajo prej kot ženske, kar dokazuje, da tudi v Trzinu moški slabše skrbijo za svoje zdravje kot ženske. Občina Trzin je soustanoviteljica OŠ Roje, zato jo obiskuje tudi nekaj trzinskih otrok s posebnimi potřebami. Župan je ob tej priložnosti pohvalil zavzeto delo prej-šnje in ludi sedanje ravnateljice Marjance Bogataj. »Njeno delo res ni enostavno, saj mora sodclovati s petimi občinami, ki so ustanovile to šolo. Naša občina svoje obveznosti do te šole izpolnjuje v skladu z dogovorom, medtem ko nekatere druge občine na svoje obveznosti do te šole kar pozabijo,« je dejal Anton Peršak. Besedilo in foto: Zoran Jereb Dnevi podjetništva so tudi letos upravičili vsa pričakovanja Prejšnji mesec je občina izvedla že tretje Dneve podjetnosti in podjetništva. Letošnji program je bil precej široko zastavljen in vsebinsko zelo dober. V treh popoldnevih srno namreč izvedeli veliko zanimivega o okoliščinah, v katerih je obrtno- industrijska cona Trzin nastajala, seznanUismo ses tem, kakšni so danes pogoji za razvoj podjetništva, o svojih izkušnjah in začetkih pa so nam pripovedovali tudi uspešni trzinski obrtniki in podjetniki. Edino kar me je presenetilo, je to, da se tega posveta ni udeleiil niti en predstavnik ministrslva za gospodarstvo, čeprav ves čas poslušamo, kako pomembno je podjetništvo za nadaljnji razvoj naše države. Trzinske izkušnje z razvojem cone države očitno ne zanimajo, pa čeprav bi jih kot neke vrste razvojno pomoč lahko posredovala številnim drugim slovenskim občinam. Priredilve so bile - kot že rečeno -razdeljene v tri dni in ravno toliko vsebinskih sklopov. Prvi dan je bil tako namenjen predstavitvi instiiu-cij, kjer lahko potenciální podjetniki dobijo informacije in odgovore na vprašanja, ki se jim zastavljajo, še preden se lotijo svojega posla (na primer registracija in zagon podjetja, administracija in podobno). Pred-stavnikov dornžalskega podjetniške-ga centra na posvet ni bilo, udeležila pa se gaje sekretarka Območne obrtne zbornice Domžale Ljubica Gaber ter dve predstavnici Centra za razvoj Litija. V drugem delu prvega dne so nam svoje začetke in izkušnje predstavili tudi trzinski podjetniki. Trzinska obrt in podjetništvo sta zra-sla iz mesarstva in čišćenja stekla Župan Anton Peršak je v pozdravném nagovoru udcležence še enkrat spomnil, da je občina Trzin z nekaj manj kot 4.000 piebi-valci ter 600 obrtniki in podjetniki v pod-jetniškem smislu najbolj razvita občina v državi. Čeprav je razmerje med številom prebivalccv in podjetij v občini Trzin že sedaj izjemno, si občina še naprej prizade-va, da bi vsem potenciálním podjemikom (v okviru svojih pristojnosti) pomagala, da uresničijo svoje podjeiniškc zamisli. V nadaljevanju je Franc Mušič, podžupan in ludi sain izkušen in uspešen obrtnik, udcležence seznanil s trzinsko obrtno tradicijo. Povedal je, da imajo Trzinci obrtništvo že (ako rekoč »v krvi« in da sta bili v pretek-lih desetletjih najbolj razviti dve vrsti obrti Podžupan Franc Mušič in župan Anton Peršak sta ob pomoči članov četrtnega odbora in številnih podjetij pripravila dobro organizirane in zanimive tretje Dneve podjetnosti in podjetništva v občini Trzin. - mesarstvo in čišćenje stekla. Nekoč zelo šte-vilni trzinski mesarji so bili znani po tem, da so izdelovali kranjske klobáse, ki so svoj čas diša-le vse do Dunaja. Drugo dejavnost - čišćenje stekla - pa so Trzinci v zadnjem desetletju raz-širili še na druga področja (čišćenje poslovnih proslorov, bolnišnic...) in si s tem odrezali naj-večji kos slovenskoga trga. Podjetje Čistoća je namreč s približno tisoč zaposlenimi največje tovrstno podjetje v državi. »V obdobju številnih reform in kasneje tudi tranzicije velikega vpliva na razvoj podjetništva sicer nismo imeli, vendar smo mladim z lastnim zgledom in izkušnjami vseeno dokazovali, da se z obrtjo in kasneje tudi podjetništvom da zaslužiti in dostojno živeti,« je poudaril Mušič. »Z izkušnjami, ki smo jih pridobili z razvojem naše cone, srno pripravljeni pomagati ludi drugim občinam, vendar pa se je ireba zavedati, da cona zahteva ogromno delà, zato se tak projekt s Trzinska gradbena podjetja načrtujejo svoj grozd Precejšnje pozornosti je bila med trzinskimi podjetniki deležna tudi predstavitev °rozda pro-■zvajalcev visokotehnološke opreme (GIZ VTG), ki pod vodstvom grosupeljskeea podjetja kogas, doluje zc tretje leto. Marko Jurancič iz podjetja RP institut je povedal, ďa v njem trenu(iu) sodeluje že enajsi podjetij in šiiri druge ustanove. »Grozd je bil ustanovljen z na-menom. da b. podjetja skupaj nastopala na globalnem trgu in s tem dosegla sinergijske učinke na področju iržcnja. razvoja in uvajanja novih tehnologij 1er pri razvoju in proizvodnji visokotehnoloških izdelkov.« je povedal Jurančič. Franc Mušič paje ob tem dodal, da se tesnejše sodelovanje oziroma projektno povezovanje nauluje ludi med trzinskimi podjetji. ki se pripravljaju na to. da se bodo skupaj lotevala večjih projektov - predvsem na področju gradbeništva. prodajo zeml je šele dobro začne. Če pa ga tedaj končamo. ne dobimo cone, ampak zgolj skladišča.« V Litiji podjetnišivo nima takšne tradicije kot v Trzinu, kljub temu pa se v tamkaj-šnjem Centru za razvoj zavzeto lotevajo razvojnih projektov (predvsem na področju turizma in razvoja podeželja), s katerimi želijo ljudi spodbudili k podjetnišlvu. Saša Gradišck, direktorica Centra za razvoj Litija, zato opozarja na velik pomen spodbu-janja podjetništva med šolsko mladino (v obliki podjetniških krožkov), brczposelni-mi in drugimi potenciálními podjetniki. Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) je litijski Center za razvoj izbral za izvajalca še enega pomembnega projekta - referenčnega centra za elektronsko poslovanje (RCeP). Ta ccnter je zasnovan kot točka, kjer se zbirajo informacije o elektronskem poslovanju, poleg tega pa naj bi center spodbujal tudi k uporabi elektronskoga poslovanja in sodobne informacijsko - komunikacijske tehnologije, uveljavljanju fleksibilnih oblik delà in učenja (na primer delo na domu, e-delo, e-učenje), povezo-vanju ponudnikov in uporabnikov tako imenovanih »e-storitev« in »e-poslovanja«. Ljubica Gaber jo predstavila oblike pomoči, ki jih potenciálním in tudi že delujo-čim obrtnikom in podjeinikom nudi OOZ Domžale, še posebej paje opozorila na najnovejši projekt, ki je namenjen hitrejše-mu in enostavnejšemu ustanavljanju novih podjetij - projekt »Vse na enem mestu« (VF.M). Poleg tega je člane OOZ Domžale spomnila na vse že uveljavljene oblike pomoči - od splošnega in spccialističnega svetovanja ter izobraževanja, pa vse do vavčerskega sistema in posojil s subvencionirano obresino mero. Trzin je cono dobil zato, ker je v Jaršah niso marali Drugi dan je v celoti potěkal v OIC Trzin, kjer smo si lahko ogledali tudi nekaj podjetij. Po besedah Franca Mušica je Trzin cono dobil zato, ker v Jaršah zanjo niso hoteli žrtvovati kmetijskih površin. »Ko smo se lotili tega projekla, smo bili zelo pogum-ni, saj smo prvim investitorjem obljubili, da jo bomo v enem letu razvili tako daleč. da bodo v njej lahko začeli dolali. Danes, po pelnajstih letih, je cona živa, prosio parcelo paje v njej zelo tcžko najti,« je povedal Mušič in sc dotaknil ludi trenutno najbolj perečih problemov v coni - pomanjkanja parkirišč (po njegovih besedah jih manjka vsaj 500) ter preobremenjenosti edinega uvoza v cono. Janez Končan, direktor Razvojnega zavoda Domžale, je představil izhodišča, na katerih je cona zasnovana, ter probleme in dilemo, s katerimi so se sreče-vali ob silovanju. »Že takoj na začelku smo določili odstotek, do katerega se sme pozi-dati parcele, slednjc je bilo mogoče ined seboj ludi povezovati, v zadnjem delu cone Drugi dan, ki je bil namenjen predstavitvi cone, je bilo obiskovalcev največ. pa smo predvideli tudi stanovanjsko gradnjo. Med problemi, ki cono spremljajo že ves čas, je treba omeniti nizko nosiinost tal, med sedanjimi pa obremenitve obstoječe komunalne infrastrukture, ki so že blizu maksimalnih,« je dejal Končan. Da se tudi v conah, ki ravnokar nastajajo v sosednjih občinah, ne bi srečevali s tako perečim pomanjkanjem parkirišč, Borut lilčar, direktor Regijske razvojne družbe, občinam svetuje, naj v conah zagotovijo dovolj javnih površin in svojih parcel, na katerih bo mogoče kasneje urediti dodatna parkirišča - če se bo za to pojavila potreba. Po besedah Lilijane Smrckar, trzinske občinske svetnice, se je za takšno potezo odločila tudi Občina Trzin, saj je pod jetjem ponudila, da si - v zamenjavo za simbolično najemnino - dodatna parkirišča uredijo na zelenih površinah ob cestnih povezavah v coni, vendar je to možnost izkoristilo zelo malo podjetij. Najnovejši projekt, namenjen reševanju težav z mirujočim prometom v coni, je načr-lovana izgradnja parkirne hiše. To je po mnenju župana Antona Peršaka boljša rešitev kot urejanje parkirišč na zelenicah, saj bi na slednjih utegnila parkirati tudi težka tovorna vozila, ki bi poškodovala komunalno infrastrukturo, ki poteka ob cestah. Vendar Mušič opozarja na to, da bo parkirna hiša svoj namen dosegla le, če bo zgrajena na ustrezni lokaciji. »Če bo zgrajena na preveč oddaljeni parceli, bo prazna, zeleniće pa še vedno zaparkirane,« je opozoril Mušič. Marjan Tekavec, direktor Biringa, opozorja na to, daje urbanistična zasnova cone že vse od začetka nespremenjena, čeprav so se potrebe podjetij medtem že krepko spremenile. »Vseeno paje ta cona ena boljših,« je dejal Tekavec, ob tem pa dodal, da pomena industrijskih, obrtnih in poslovnih con za občine ne smemo ocenjcvati samo po tem, koliko prispe-vajo v občinske proračune. Pomembna so namreč tudi delovna mesta. Župan jc ob tej priložnosti opozoril še na to, da občine, ki sestav-Ijajo Podjetno regijo, na gospodarskem področju še ne sodelujejo dovolj in da bi morale tudi nove conc načrtovali skupaj, ne pa da tekmuje-jo, katera jih bo imela več. »Za to, da bi imela vsaka občina svojo cono, Podjetna regija, po mojem, nima dovolj gospodarskoga potcncia-la,« je prepričan Peršak. Razlike v razvitosti so v naši regiji izjemno velike Tretji dan je bil namenjen posvetu o razvojnih strategijah občin, LUR in države kot celote. Lilijana Resinovič, direktorica RRA LUR, je udeležence najprej seznanila z vsebino in realizacijo dosedanjega regionalnega razvojnega programa (RRP), nato pa predstavila izhodišča in projekte za naslednje obdobje - od leta 2007 do 2013. Poudarila je, da so razlike v razvitosti občin v naši regiji še večje kot na ravni države in da zaradi tega občine svoje prioritete težko združujejo v skupne projekte. »V RRP za pri-hodnjo finančno perspektivo smo iako doseda-njih pet prednostnih ciljev skrčili na samo tri -konvergenčni cilj, konkurenčnost in evropsko teritorialno sodelovanje. Finančno pomoč za njihovo realizacijo pričakujemo iz treh evropskih skladov, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Evropskoga socialnega sklada (ESS) ter Ko-hezijskega sklada (KS),« je dejala Resino-vičeva. Najpomembnejši projekt naše regije pa tudi v novem proračunskem obdobju ostaja isti kot doslej - prenova ljubljanskoga mestnega in primestnega prometa. Občina se mora razvijati v vseh pogledih, ne samo v ekonomskem Župan Anton Peršak in domžalski podžupan Vinko Juhart sta v nadaljevanju opo-zorila na neustrezen način financiranja občin in na to, da občine na področju gospodarstva praktično niinajo nobenih pristojnosti već, zaradi česar je spalno naselje postalo idealni tip občine. Ne glede na to pa občini Trzin in Domžale še naprej vla-gata v pogoje za razvoj podjetništva. Občina Trzin bo tako 900 milijonov tolarjev vložila v razširitev cone še na tista zemljišča, ki so še rezervirana za industrijsko, obrtno ali poslovno dejavnost, občina Domžale pa že ureja 64 hektarov veliko cono v Želodniku, ob avtocestnem križiš-ču. Toda tako Peršak kot tudi Juhart ob lem opozarjata, da sc mora občina razvijati vse-stransko, nc samo ekonomsko. »Ekonomski vidiki razvoja so zgrešeni, če za njimi ni razvoja tudi na vseh drugih področjih.« je prepričan Peršak in ob tem opozarja na posledice uvedbe enotne davčne stopnje, ki Vinko Juhart, domžalski podžupan: u Ker se število občanov naše občine povečuje, si zelo prizadevamo, da med njimi razvijamo in utrjujemo strpno sobivanje 1er jih v največji možni meri vključujemo v odločanje.« solidarnost nadomešča s sebičnostjo. »Občina je bliže ljudem kot država, zato jim mora tudi bolj prisluhniti,« pravi. V Domžalah pa seje samo letos število občanov povećalo za tisoč; ludi zato si po Juharto-vih besedah na občini zelo prizadevajo, da bi med občani razvijali in utrjevali strpno sobivanje ter jih v največji možni meri vključevali v odločanje. Po napovedih organizatorjev bodo prihodnje leio drievi podjemosti in podjetništva vsebinsko še bogatejši (čeprav tudi letošnji vsebinski zasnovi ni česa očitati), organizirani bodo tudi ob bolj udarnem terminu, predstavitev cone bo obširnejša, vse skupaj pa podprto ludi z uslrez.no promocijsko akcijo. Besedilo in foto: Zoran Jereb Informacijska pisama bo naprej zaživela na internetu Projekt informacijske pisarne. o kalerem smo tudi v Odsevu že precej pisali, je mediem že v začetni fazi realizacije, saj bo v kratkem začel delovati poseben internetni portal, na katerein se bodo v obliki klepetalnice (foruma) izmenjevale informacije med podjetji. »Če bo interesa podjetij za takšno izmenjavo informacij dovolj. bi la portal lahko priklopili tudi k spletni strani občine in bo tako na voljo vsem obiskovalcem te strani.« pravi Iztok Kadunc. direktor podjetja Fplas, v katerem ta projeki pripravljajo. Sprva bo uporaba poriala možna bre/ identifikacije, /a njegovo nadgradnjo pa bo ireba pridobiti še nekaj kapitala, toda če ga bodo podprla vsa trzinska podjetja. bo po Kadunčevih besedah strošek za posaine/no podjetje zanemarljivo niajhen. Podjetništvo ni bližnjica do velike hiše in dragega avtomobila Drugi del prvega dne je bi! posvećen pogovoru s trzinskimi podjetniki. Med njimi je težko najti takšnega, ki ni začel praktično z nič oziroma zgolj s pri-hranki ali denarjem, ki so mu ga posodili sorodniki. Ne glede na to, s kakšno dejavnostjo se ukvurjajo in kako velika so sedaj njihova podjetja, so bile njihova pripovedovanja zelo podobna - ogromno guranja in odrekanja, nekaj sreče in sposobnost, da so znali pravilno oceniti, kdaj je tveganje preveliko. Čeprav je v trzinski coni danes videli veliko lepih stavb in pred njimi parkiranih prestižnih avtomobilov, vsi podjetniki po vrstipoudarjajo, da podjetništvo ni nikakršna bližnjica do velike hiše in dragega avtomobila. Tisto, zaradi česarjih podjetništvo tako privlači, je zadovoljstvo ob rezulta-tih lastnega delu. Marjan Tekavec, direktor skupine Biring, je s svojim uspehom in neprestano širitvijo svojega podjetja postal zaščitni znak conc. Čeprav pravkar gradi že tretjo poslovno stavbo in ima ob sebi ljudi, ki jim - kot pravi - povsem zaupa, še vedno delà od jutra do večera. »Do leta 1989 sem bil obrtnik, nato pa sem postal podjetnik. Začel sem praktično iz nič, zagonski kapital mi je posodila ženina teta, dela in odrekanja pa je bilo do danes ogromno,« je na kratko představil svoje začetke. Mladim, ki jih mika podjetništvo, pa svetuje, naj prvega dobička ne spravijo v žep, ampak vložijo nazaj v podjetje. Podjetništvo po njegovih besedah ni lahka pot, a se jo da premagati in uspeti. Če podjetnik kdaj potřebuje posojilo, je po njegovih izkušnjah kapital še najcenejši v bankah, čeprav mnogi pravi jo, daje tudi bančili kapital zelo drag. »Sivega trga se izogibajte, ker je zelo drag,« pravi Tekavec. Tudi Iz-tok Kadunc, lastnik podjetja Eplas, pravi, da začetki niso bili lahki. »Selitev podjetja na novo lokacijo v Trzin ni bila enostav-na, saj je bila gradnja hiše zelo težavna, ker infrastrukture v coni tedaj še ni bilo, Gorenje paje od nas vseeno zahtevalo redne dnevne dobave,« je povedal. Vikto-rija in Franc Vthovec imata svetovalno podjetje PIT, zato težave, s katerimi se najpogosleje srečujejo podjetja, zelo dobro poznata. Njuno podjetje se že vse od začetka razvi ja brez posebne promocije, kar je spoštovanja vredno, saj se svetoval-nih podjetij drži sloves, da »prodajajo meglo«. »Če bi bilo to res, potem se na trgu ne bi obdržala že šestnajst let,« pravi Viktorija in dodaja, da je podjetništvo tek na dolge proge, čeprav se kakšen dosežek lahko pokaže žc tudi zelo hitro. Še večje-ga zavidanja pa so vredni dosežki Marja-na Repšeta, ki seje skupaj z ženo izdela-vc orodij za vlivanje plastike lotil v drugi polovici osemdesetih, in to kljub temu, da ne sliši. Že tište, ki slišijo, boj z državno administracijo in njenimi postopki, ki vsa-kodnevno spremljajo obrtnike in podjet-nike, spravlja v obup, medtem koje za nekoga, ki ne sliši, to še toliko večji dosežek. Repše se jc podobno kot Kadunc tik pred osamosvojitvijo preselil v trzinsko cono. Po ženini smrti vodi podjetje sam, ima dva zaposlena (ki sta prav tako gluha), trenutno pa ima največ težav zaradi tega, ker svojega statusa samostojnega podjetnika ne more přenesli na naslednike in se upokojiti. Od lestve in vedra vode do podjetja s skoraj 1000 zaposlenimi Miha Strmljan je direktor Čistočc in eden rcdkih trzinskih podjetnikov, ki ni začel iz nič, saj seje přiženil v družino Mušič, ki seje takrat žc ukvarjala s čišćenjem. Vendar je, kot pravi, tudi on začel »na dnu«, z lestvijo in vedrom vode v rokah. »Tako sem zelo zgodaj přišel do lastnega denarja in avtomobila, zato sem šolo oběsil 11a klin. Vendar to ni bila posebej pametna odločitev, ker sem moral šolo dokončati kasneje in v to vložiti veliko več truda, kot bi ga bilo treba prej,« je o svojih izkušnjah povedal Strmljan in dodal, da ves dobiček še vedno vlagajo nazaj v podjetje, da si s posojili pomagajo Ie izjemoma in da je zaposlenim treba zaupati. Miran Župan se je skupaj z ženo na podjetniško pot podal sredi osemdesetih, ukvarja pa se z računalniško programsko opremo. Pravi, da je to relativno dober posel, zasluge za to pa pripisuje predvsem državi in njenim neprestanim spremem- bam zakonodaje, saj mu zaradi tega dela nikoli ne zmanjka. Lidija Babnik je podjetje Signa ustanovila skupaj s poslovnim partnerjem, ukvarja pa se s cestno signalizacijo. Ta posel pa ji je »odstopil« Helios, ker njega ni zanimal. Začetni kapital si je sposodila pri starših, podjetje pa je v zadnjih desetih letih izredno hitro raslo, precej pa je k temu prispevala zmeda med cestnimi podjetji, ki so glavni kupee njihovih izdelkov. Zaradi majhnosti slovenskega trga nove poslovne priložnosti že isčejo na trgih nekdanje Jugoslavije. Jurij Čerček je lastnik družinskega podjetja Helpy, v cono pa se je priselil v prvi polovici devetdesetih. Pravi, da je podjetju prvih deset let neprestano utrjeval temelje in daje bil šele potem prepričan, daje podjetje uspelo, počasi pa bo njegovo vođenje přepustil hčeram. Valentin Kolene je podjetje Těsnila Trzin ustanovil pred petindvajsetimi leti, ko je dobro in varno zaposlitev zamenjal za negotovo pot podjetništva, vendar pravi, da tega koraka ni nikoli obžaloval. »Včasih je bil razvoj pod jetništva enostavnejši, kot je danes, rast podjetij pa lahko zelo hitra, saj si lahko v nekaj letih osvojil ves jugoslovanski trg. Danes bolj prisegam 11a počasnejšo, vendar stalno rast podjetja, mladim pa svetujem, da 7. velikostjo podjetja ne pre-tiravajo, saj zelo veliko podjetje zahteva celodnevno delo,« pravi Kolene. Izkušnje trzinskih podjetnikov sem tako na široko představil zato, ker med poslu-šalci praktično ni bilo mladih, ki bi se zanimali za podjetniško pot. To pa je pravza-prav škoda, saj so uspešni podjetniki nat-resli precej nasvetov, ki lahko začetnika obvarujejo pred marsikatero težavo in pastjo, iz katere seje zelo težko izkopati. Zoran lereb Svoje podjetniSke izkušnje so udeležencem med drugim predstavili tudi (z leve proti desni) Jurij Cerček, Lidija Babnik, Miran Župan 1er Miha Strmljan (foto: Jasna Paladin) Podjetništvo je temelj gospodarsko razvitih družb, saj omogoča odpiranje novih delovnih mest in večjo blaginjo v družbi. Tudi pri nas se zavedamo pomena podjetništva, ki se sicer razvija neenakomerno v posameznih slovenskih regijah. Osrednjeslovenska regija ali tako imenovana Ljubljanska urbana regija, katere de! je tudi občina Trzin, izstopa iz slovenskega pov-prečja glede številnih gospodarskih kazaleev. Občina Trzin je slovenska občina z največjim številom podjetij in podjetnikov na število prebivalcev. Sedanje regije v Sloveniji so majhne in v precej primerih osredotočenc na samo eno dejavnost, kar se kaže v tem, da je regija odvisna od enega ali dveh velikih podjetij. Statistične regije v Sloveniji se med seboj razlikujejo tako po obsegu kot po bruto dodani vrednosti. Med regijami najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija, ki ustvari dobro tretjino slovenske bruto dodane vrednosti. Podatki iz studije UMAR (Ura-da za makroekonomske analize in razvoj) kažejo, daje v občini Trzin kazalnik dodane vrednosti na prebivalca visoko nad slovenskim povprečjem, pa tudi nad tištim vLUR. Podjetništvo v Evropi Rezultati svetovne raziskave Global Entrepreneurship Monitor (» w\\ genu onsiii lilim.m g) za leto 2004, ki obravnava nastajanje novih podjetij, kažejo, da je Slovenija med 34 državami, ki so sodelovale v raziskavi, pristala na predzadnjem mestu. Najvišjo podjetniško aktivnost je izkazala v obravnavanih drža-vah Islandija, kjer je vsak sedmi prebiva-lec aktiven v podjetniškem procesu, medtem koje bil pri nas v proces nastajanja novih podjetij vključen komaj vsak 38. prebivalcc v starosti od 18 do 64 let. TEA (Total Entrepreneurial Activity) indeks meri odstotek aktivnega odraslega prebi-valstva v zgodnjih fazah podjetniških aktivnosti inje v letu 2002 znašal za Slove-nijo 4,6 odstolka, naslednje leto 4,1 odstotka, lani pa samo še 2,6 odstotka. To uvršča Slovenijo na 33. mesto med 34 ob-ravnavanimi državami oziroma na predzadnje mesto v Evropi. Studija Eurostata (Statistics in focus - Industry, trade and services, 36/2005 z naslovom Business Demography in Europe -results from 1997 to 2002) je pokazala, da je Slovenija edina nova članica Evropske unije, ki ima stopnjo rojevanja novih podjetij pod 10 odstotki, stopnjo nastajanja novih podjetij nad 10 odstotkov pa so zabeležili večinoma v novih članicah EU (Češka, Estonija, Litva, Madžarska in Slo-vaška) ter v Romuniji in na Norveškem. Med petnajstimi starimi članicami Evropske unije, za katere so na razpolago podatki, je nenehno rast stopnje rojevanja novih podjetij beležil le Luksemburg. Raziskava je tudi pokazala, da so stopnje rojevanja novih podjetij nižje v industriji in gradbeništvu ter višje v storitvenih dejavnostih. Velikost in demografija podjetij v Sloveniji Mala in srednje velika podjetja v Sloveniji predstavljajo 99,7 odstotka vseh podjetij in zaposlujejo 350.000 ljudi. Danes ustvarjajo mala in srednja podjetja v Sloveniji nekaj manj kot polovico vsega prihodka gospodarstva in več kot polovico dodane vrednosti, zaposlujejo pa 63,3 odstotka vse delovne sile v gospodarstvu. Statistični urad republike Slovenije je lani novembra prvič objavil raziska-vo z naslovom Demografija podjetij, 1999 -2002, ki zajema podatke za področja dejav-nosti od C do K po Standardni klasifikaciji dejavnosti. Raziskava je pokazala, da so novonastala podjetja brez predhodnika v letih 2000, 2001 in 2002 predstavljala povprečno 6,5 odstotka populacije aktivnih podjetij v Sloveniji in so imela povprečno manj kot pet zaposlenih. V letih 1999, 2000 in 2001 je delež podjetij, ki so prenehala delovati in so brez naslednika, v populaciji aktivnih podjetij znašal od 6,2 do 6,8 odstotka, v njih pa je bilo zaposlenih povprečno manj kot pet ljudi. Poslovni subjekti v Sloveniji in občini Trzin Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je objavila informacijo o številu poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovni register Slovenije (PRS) na dan 31.3.2005"in 31.03.2004. Poslovni subjekti so oprede-Ijeni kot pravne in fizične osebe, ki oprav-Ijajo registrirane dejavnosti oziroma s predpisom ali aktom o ustanoviivi dolo-čene dejavnosti. V Poslovnem registru Slovenije, ki ga od julija 2002 vodi AJPES, je bilo 31. marca 2005 v Sloveniji vpisanih 145.680 poslovnih subjektov (število vključuje tudi 294 glavnih podružme tujih poslovnih subjektov), v občini Trzin pa je bilo 678 poslovnih subjektov (delujočih in rnirujočih). Zadnji dan marca 2005 je bilo od 145.680 vseh poslovnih subjektov v Sloveniji dobri dve petini samostojnih podjetnikov posameznikov (41,2 odstotka), slaba tret-jina je pripadala pravnim osebam s področja gospodarstva (32,6 odstotka), petina je bila zavodov, organov in organizacij, najmanjši, 6,2 odstotni delež pa so obse-gale druge tizične osebe, ki so opravljale registrirano dejavnost. Pregleda poslovnih subjektov glede na pravno obliko na dan 31. marca 2005 po občinah, oziroma tudi za občino Trzin, v navedeni informaciji ŠTEVILO VSEH REGISTRIRANIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV - PRAVNIH OSEB (delujočih in rnirujočih) na dan 31.03.2004 in 31.03.2005 Standardna klasifikacija dejavnosti slovenija občina trzin 2004 2005 2004 2005 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 2.099 2.375 1 B Ribištvo in ribiške storitve 246 223 C Rudarstvo 139 143 1 1 D Predelovalne dejavnosti 19 189 19.346 87 91 E Oskrba z el. energ., plinom in vodo 353 394 F Gradbeništvo 13.815 14.822 63 72 G Trgovina, popr.motornih vozil in izd. široke potrošnje 25.590 25.732 223 236 11 Gostinstvo 8.278 8.602 23 25 1 Promet, skladiščenje in zveze 9.438 9.241 17 17 J Finančno posredništvo 1.332 1.550 6 8 K Poslovanje z nepremičninami, najem in posl. storitve 21 221 22.697 134 150 L Dej. javne upr. in obrambe, obvezno soc. zavarov. 3.059 3.012 2 2 M Izobraževanje 1 949 2.019 5 5 N Zdravstvo in sociálno varstvo 3.164 3.352 6 6 0 Druge javne, skupne in osebne storilvene dejav. 30.323 32.167 54 64 Ekstcritorialne organizacije in združenja 5 5 SKUPAJ 140.200 145.680 621 678 Vir Obdělaní podalki AJPES-a, Javna objava letnih poročil, September 2005 ni Po podatkih iz letnih poročil navaja AJPES za zadnji dan leta 2004, da je v občini Trzin delovalo 448 gospodarskih družbin 121 saniostojnih podjetnikov, vsi skupaj pa so zaposlovali 4.275 oseb. V navedeno število niso vključene pravne osebe, ki niso delovale. Poslovanje slovenskih gospodarskih družb v letu 2003 in 2004 Osnovni vir informacij o ekonomski dejavnosti gospodarskih subjektov so poslovni izidi gospodarskih družb. Poslovanje slovenskih gospodarskih družb v letu 2004 je bilo v primerjavi s predhodnim letom 2003 uspešnejše. Po podatkih UMAR so neto čisti dobiček izkazale lani vse regije razen Primorske. Najuspcšnejša je bila Osrednjeslovenska regija, ki je ustvari la več kot polovico neto čistega dobička Slovenije in je na prvem meslu tudi po številnih drugih kazalnikih. Pel slovenskih regij (Savinjska, Notranjsko -kraška, Podravska, Spodnjeposavska in Zasavska regija) pa jc kljub pozitivnemu poslovnemu iziđu ustvarilo manjši neto čisii dobiček in s tem poslabšalo rezultate poslovanja, med njimi najbolj Podravska. Vpričakovanju novega zakona Predlog novega zakona o gospodarskih družbah (ZGD) predvideva novosti, ki bodo omogočalc bol jše pogoje za delovanje gospodarskih družb in njihovo prilagodi-tev sodobnim trendom poslovanja. Uvaja evropsko delniško družbo, ki bo lahko na notranjem trgu Evropske unije poslovala brez omejitev. Zakon prinaša tudi pravne podlage za prilagoditev podjetij na prev-zeni evra ter prenovo ureditve statusa samostojnega podjetnika (s.p.) in družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), kot tudi številne druge novosti. Predlagatelji zako- Nekateri kazalniki úspěšnosti poslovanja gospodarskih družb v letu 2004 so za občino Trzin v primerjavi z državnim povprečjem ali z Osrednjeslovensko regijo zelo ugodni. Tako je na primer kazalnik dodane vrednosti na prebi valca močno presegal slovensko povprečje inje v občini Trzin znašal 7,504 milijona tolarjev, v LUR 2.527 milijona, v Sloveniji pa 1,564 milijona tolarjev. Tudi investicijska aktivnost je bila lani v občini Trzin nadpovprečna. Investicijski izdatki v sredstvih so zavzemaii následuje deleže: v občini Trzin 24,8 odstotka, v LUR 16,4 odstotka, v Sloveniji pa 14,4 odstotka. Trzinske gospodarske družbe so bile lani nadpovprečne tudi po kazalnikih poslovnega izida in gospodarnosti poslovanja (poslovni priliodki/poslovni odhodki): v občini Trzin I 058 LUR 1.044, v Sloveniji pa 1,040. Manj ugoden je podatek o deležu dolga v vseh sredstvih, ki je lani v občini T rzin znašal 70,8 odstotka, v LUR 53,3 odstotka, v Sloveniji pa 55.3 odstotka. Enako velja za delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev, ki je v občini Trzin lani znašal 54.1 odstotka. v LUR 30 odstotkov, v Sloveniji pa 30,3 odstotka. na upajo, da bo zakon v parlamentu sprejet še letos, v veljavo pa naj bi stopil že prihodnje leto. Nova strategija EU za mala in srednje velika podjetja Letos spomladi je evropski komisar za industrijo Gunter Verheugen napovedal, da bo Evropska komisija jeseni predstavila novo strategijo za srednja in mala podjetja. Osredo-točili naj bi se na težave, s katerimi se spopa-dajo ta podjetja, še posebno v času ustanav-Ijanja in rasti. Verheugen je tako v začetku letošnjega oktobra napovedal sveženj ukrepov za ureditev evropske industrijske baze. Ti za-devajo razvoj evropske predelovalne industrije in urejanje pomoči podjetjem le v primerih, kjcr razmere na trgu upravičujejo vladno podporo strukturnim spremembam. Verheugen meni, da je dostop podjetij do finančnih sredstev ključno vprašanje, povezano z rastjo malih podjetij. Evropska komisija poudarja. daje eden glavnih problemov evropske industrije preslaba zaščita intelektualne Iastnine podjetij, predvsem v tujini. Drug velik problem je pomanjkanje sredstev za raziskave in razvoj. Evropa ni dovolj konkurenčna in ne pritegne gospodarski subjekti - pravne osebe v občini trzin po dejavnostih, na dan 31.03.2005 (skupaj 678 pravnih oseb) Vir OBdelani podatki AJPES-a. Javna objava letnih poročil. seplenfcer 2005 Trgovina, popravilo motornih vozil in izdelkov široke potrošnje 35% Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 9% Poslovanje z nepremičnami, najem in poslovne storitve 22% toliko raziskovalcev kot ZDA in Japonska, Kitajska in Indija pa postajata bolj pomembni lokaciji za vlaganja v nove raziskave in razvoj kot Evropa. Julija Logar Priznanje za Avto Debevc PE Trzin Uspehi v podjetjih - takšni in drugačni -so odraz skupnega delà in organizacije delà ter izobraževanja ob delu. Servis Debevc v Trzinu deluje šele nekaj let, vendar jc mlad kolektiv že přejel pi vo priznanje v tekmovanju, ki ga organizira Porsche Slovenija za serviserje vozil znamke Audi. Osvojeno tretje mesto dokazuje njihovo usposobljenost na področju servisiranja vozil znamke Audi, seveda pa njihova usposobljenost velja tudi za vozila drugih blagovnih znamk, ki jih zastopa Porsche Slovenija. Veliko veselje za do-seženc uspehc so mladi mehaniki naredili tudi Matjažu Juvančiču, ki se vse od začetka trudi, da bi bile stranke dobro postrežene, njihovi jekleni konjički pa pravočasno servisirani. Drago Juleršek Dadi Predstavljamo vam člane četrtnega odbora OIC Trzin Brane Lap, direktor podjetja Tesarstvo Lap udi Brane Lap je eden tistih obrtnikov in podjetnikov, ki so se v OIC Trzin priselili med prvimi. »Zemljišče v trzinski coni sem namreč kupil žc leta 1986, tri leta kasneje pa sem se v cono tudi dokončilo preselil,« pravi in dodaja, da seje za aktivno delo v četrtnem odboru OIC odločil zato, ker je bilo v tistem času v nastajajoči coni precej problemov, ki se jih je bilo treba sistematično lotiti. Sodelovanje v četrtnem odboru pa ni bilo edino, česar seje Brane Lap lotil po svojem prihodu v Trzin. Ker je ugotovil, da trzinski športniki nimajo prostora, v kate-rem bi se lahko zbirali, jim je postavil brunarico, pa tudi pri infrastrukturnih projektih je že ves čas zelo aktiven. Cetrtni odbor bi moral imeti večje pristojnosti »Z dosedanjim razvojem občine sem kar zadovoljen, edino kar me moti, paje to, da še vedno niinamo povezovalne ceste med Mlakaini in cono. Prvo priložnost, da jo zgradimo, smo imeli že pred petnaj-stimi leti, ker pa smo jo zamudili, se realizacija tega projekta vse bolj zapleta in odmika. Zato bi ob tej priložnosti pozval občinsko upravo z županom 11a čelu, da v izgradnjo te ceste vloži vse sile. Nekateri tej cesti nasprotujejo, vendar sem osebno prepričan, da tri četrtine občanov izgradnjo te ceste podpira,« pravi Lap. Tudi z dosedanjim delom četrtnega odbora je zadovoljen, čeprav meni, da bi lahko naredil tudi več, saj njegovi potenciali Izid knjige Mira Štebeta V teh dneh bo izšla knjiga našega soobčana, novinarja in bivšega urednika Odseva Mira Štebeta. Knjigo /. naslovom Preizkušnje bo izdala Založba Didakta iz Radovljice. Delo na neposreden način opisuje vrsto izjemnih dogodkov. ki so avtorju tako ali drugače spremenili življenje: njegov padec med plezanjem \ gorah 70 metrov v globino, zlom hrbtenice in avtorjevo vračanje v svet živih in normalnih ljudi, izgubo sluha med odpravo na Grenlandijo, doživljanje sveta brez zvoka in ponovno vključevanje v svet tistih, ki slišijo. Pre-iresljiN je tudi opis avtorjeve izgube petletnega sina. bolečine. razmišljanj in iskanj ob družinski tragediji, l/.id knjige je podprla vrsta trzinskih podjetij pa tudi posamezniki. med sponzorji pa sta tudi Občina Trzin in Planinsko društvo Onger Trzin. Kot poudarja avtor, je knjiga pravzaprav trzinska. saj brez pomoči sponzorjev še ne bi prišla med bralce. Planinsko društvo Onger bo skupaj s Turis-tičnim društvom Trzin 2. decembra ob 19. uri v dvorani Marjance Ručigaj \ Centru Ivana Hribarja tudi pripravilo predstavitev knjige /a vse Trainee. Torej vljudno vabljeni. Zoran Rink Brane Lap še zdaleč niso izkoriščeni. Da bi jih lahko bolj učinkovito izkoriščal, bi moral imeti četrtni odbor po Lapovem mnenju večje pristojnosti, kot ji ima sedaj. Zahtevnih projek-tov odboru tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Med tistimi, pri katerih bo vloga odbora naj-pomembnejša, je Lap izpostavil izgradnjo vodnega zajetja na pobočju Dobena in izko-riščanje te vode za tako imenovano tehnološko in požarno vodo. »Poleg tega bi med cono in Dobenom lahko uredili še en športni center,« pravi Brane Lap in dodaja, da si v zadnjem času precej prizadeva tudi zato, da bi za osnovnošolce, ki živijo v coni, do osnovne šole organizirali prevoz s kombijem. Čeprav tega projekta prebivalci cone zaenkrat še ne podpirajo posebej zavzeto, so njegove koristi na dlani - vožnja do šole in nazaj bi bila za majhne otroke vsekakor precej varnejša od hoje brez spremstva po prometno vse bolj obremenjeni coni. Besedilo in foto: Zoran Jereb STRELSKO DRUŠTVO TRZIN Ob vseh osvojenih lovorikah, medaljah in priznanjih se Andrej Pcrne v teh dneh přibližuje novému življenjskemu mejniku. Le kdo bi verjel, daje za njim 70 mladostnih in več kot 40 zmagoslav-nih tekmovalnih let? V vseh teh letih je osvojil skoraj vse, kar se lahko osvoji v Slovenskem prostoru. Za njim je približno 200 zmag, od tega 9 zmag na prvenstvih Slovenije v takratni elitni druščini, še danes pa posega po najviš-jih uvrstitvah v veteranskih disciplinah. Legenda slovenskega strelskega športa, Andrej Perne, je v tej športni panogi pustil pečat, z njim in njegovimi dosež-ki paje strelsko društvo Trzin postalo prepoznavno po vsej Sloveniji. Zanj niso štele le zmage, temveč rezultati, ponosno paje spremljal časopisne članke in izrezal vse, kjer je zasledil 0 dosež-kih iz Trzina. Mnogi znani slovenski střelci, ki jih pot vodi preko Trzina, se ustavijo pred njegovo hišo in ga poz-dravijo, se z njim pogovorijo in z veseljem obujajo spomine. Mnogokrat tudi v društvu beseda nanese na nepozabne trenutke, koje s svojo osebnostjo 11a podobno pot želel usmerjati številne střelce društva. Res nas je veliko kreni-lo po podobni poti, še zdaleč pa ne isto, tako uspešno, s tako prefinjenim občut-kom do zastavljenih ciljev. Šele v zadnjih letih, koje razvoj prinesel svoje, so elektronske meritve na njegovih učen-cih pokazale, daje Andrej razvil svoj zmagoviti slog streljanja. Slog, ki ga danes z mnogo sodobnejšo opremo sicer ne priporočajo, je bil takrat zmagovit in ostalim nedosegljiv. Nedosegljiv v smislu izvajanja, rutinskega poigravanja ob lovljenju idealnega trenutka, katerega rad s prelivanjem barv nanese tudi na platno. Vedno znova bomo ugotovili, daje Andrej Perne neprecenljivi umetnik. Trzinska podjetja (8): Helpy d.o.o. Pomoč na domu lahko starejšim in bolnim zelo izboljša kakovost življenja Tokrat izpolnjujem obljubo iz oktobrskega Odseva in vam predstavljam dejavnost podjetju Helpy d.o.o.. Njihova dejavnost - še posebej to velja za socialni servis ali po do muče pomoč na domu -je za koga morda še mulce neobičajtui, vendar se podjetjem s sociálno dejavnostjo obeta lepa příhodnost. Vprihodnje si bomo morali namreč većino sociálně pomoči kupiti na trgu, pri podjetjih, kakršno je Helpy. Zato je prav, da se seznanimo, kaj vse nam takšna podjetja ponujajo in kako delujejo. Socialni servis sicer ni edina dejavnost podjetja Helpy, vendar je zanimiva za veliko Število bolnih in starejših oseb, zato sva jo z Uršo Čerček. vodjo socialnega servisa, malce podiobneje predstavila. Podjetje je pred petnajstimi leti ustanovil njen oče Jurij Čerček, njihova prvotna dejavnost paje bila dostava hrane na dom. Danes je dejavnost podjetja razdeljena v dve veji, prvo predstavlja uvoz in prodaja medicinskih pi ipomočkov za osebe z inkontinen-co, postmastektomijo ali preležaninami. Poleg tega imajo v ponudbi tudi veliko drugih izdelkov za nego starejših in bolnih oseb - od negovalne kozmetike, rokavic, pralnega programa, urinskih vrečk pa vse do pripomoćkov za treniranje mišičnega dna. Ker so pogodbeni dobavitelj Zavoda za zdravst-veno zavaravanje Slovenije (ZZZS), vam določeno medicinske izdelke izdajo tudi na naročilnico ZZZS. Pred petimi leti pa so se lotili še ene dejavnosti - socialnega servisa. Slcdrijega ne predstavlja samo dostava kosil na domu, ampak tudi številne druge oblike pomoči, ki so bolj pregledno navedene posebej. Glede dostave kosil je Urša Čerček povedala, da tu ne gre za klasično naročanje hrano po telefonu vsak dan posebej, ampak se morajo naročniki 7 njimi vnaprej dogovoriti, kako pogosto želijo, da jim dostav-Ijajo hrano (vsak dan, samo med tednom, enkrat tedensko...), tudi izbira kosil je omejena, saj hrano priprav-ljajo v enem izmed ljubljanskih domov za starejše občane in je prilagojena potřebám starejših oseb. Kljub temu je možno izbirati med nadstandardním, navadnim in dietním kosi-lom (sladkorna, želodčna in žolčna dieta), cene kosil pa se gibljejo med 1.500 in 1.600 tolarji. Ostalo ponudbo pomoči na domu v podjetju razvijajo in dopolnjujejo ves čas in jo tako prilagajajo spreminjajo-čim se potřebám oskrbovancev. V kolikor oskrbovanci potrebujejo še kakšno drugač-no pomoč, jim nii-dijo tudi (o, če pa tega ne morejo izvesti, jim poiščejo koga, ki to lahko izvede. Enostavnejše oblike pomoči na domu (na primer likanje, druženje, na-kupovanje, dostava kosil...) izvajajo za-nesljivi studenti in študentke, zahtevnejše Urša Čerček: »Socialni servis oziroma pomoč na domu je dejavnost, s katero poskušamo ose-bam pomagati, da svoje tretje življenjsko obdobje kakovostno preživijo v domačem okolju.« Foto: Zoran Jereb oblike osebne higiene pa medicinske sesire. »Ker naše storitve večinoma niso subvencionirane s strani občin, so nekoliko dražje, zato oskrbovanci običajno naročajo zgolj najnujnejšo pomoč, vendar se povpraševanje kljub temu ves čas poveću je,« pravi Urša Čerček. Na kupovanje pomoči na domu se bomo morali kmalu navaditi V naslednjih letih in desetletjih nam država zaradi neugodnih demografskih trendov ne bo mogla več nuditi toliko socialnih ugodnosti, kot nam jih je doslej, ampak si bomo morali vse več tovrstnih storitev kupovati na trgu, pri podjetjih, kakršno je tudi Helpy. Zato ne pre-seneča, da se tudi na področju izvajanja pomoči na domu pojavlja vedno več konkurence oziroma podjetij, ki v tem vidijo možnost za-služka. »Na področju dostave kosil konkurence zaenkrat še ni veliko, ker je za opravljanje te dejavnosti potrebno tudi posebno dovoljenje Ministrstva za delo, družino in sociálně zade-ve ter vpis v register. Pri izvajanju drugih oblik pomoči na domu pa je konkurence nekaj več, vendar večina izvajalcev opravlja samo določene oblike pomoči. Konkurence se zato še ne bojimo, saj tudi mi nameravamo postati koncesionar, to pa bo ceno naših storitev nekoliko znižalo. Vendar bo po drugi strani morebitna uvedba enotne davčne stopnje tudi pomoč na domu prav gotovo podražila, saj se za dostavo kosila in pomoč pri osebni higieni trenutno davka ne plačuje,« opo-zarja sogovornica. Nadaljnji razvoj podjetja na področju izvajanja socialnega servisa bo odvisen predvsem od tega, za koliko oskrbovancev bo podjetje skrbelo. »Ker si bomo prizadevali za prevzem koncesij, se na to vlogo organizacijsko že pripravljamo, pa tudi pri na-jemanju dodatnega kadra ne pričakujemo posebnih težav, saj je zanimanja za tovrst-no delo dovolj,« pravi Urša Čerček, vodja socialnega servisa »Helpy«. Zoran Jereb Oblike pomoči na domu Podjetje Helpy v okviru svojega socialnega servisa oskrbovanceni nudi naslednje storitve: • prinašanje pripravljenih obrokov (navadna in nadstandardna kosila, kosila za osebe z raznimi dietami), • nakup in prinašanje živil in drugih potrebščin, • pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, masažo, pedikúro in frizerske sioritve na domu, • pomoč pri domaćih opravilih (pranje in likanje, čišćenje stanovanja, vzdrževanje vrta in okolice stanovanja. nega hišnih živali, hišna popravila in manjša vzdrževalna delà, priprava na kurilno sezono, dekoriranje slano vanj...). družabne stike (spremstva, pogovori, dopisno glasilo, srečanja in izleti za pogodbene oskrbovance). Izjava za javnost - drugič Glede na dogajanje v občinskem svetu Občine Trzin in na način poročanja v občinskem glasilu Odsev, se moram tako kot konec leta 1999 ponovno javno odzvati. Izjavo podajam predvsem v zvezi 7. že dolgo načrtovano gradnjo po-vezovalne cesre med naseljeni Mlake in OIC Trzin. Poudariti želim, da se za povezavo naselja Mlake in OIC Trzin zavzemam že ves čas svojega delovanja v občinskem svetu. Zavzemam se za povezovalno cesto, namenjeno kolesarjem in pešcem, ne pa za še eno vzporcdno cesto za motorni promet. Takšna vzporedna cesta bi namreč zelo po-slabšala kvaliteto življenja stanovalcev Kidričeve ulice (predvsem del, ki je vzporedcn z magistralno cesto MIO) in poslabšala prometno varnost v naselju Mlake, saj bi se promet po tej ulici povečal kar za nekajkrat, na kar nas opozarjajo jutranji zastoji na magistralni cesti MIO (med Petrolom in križiščem za OIC). Velik del tega prometa bi se ob izgradn ji povezovalne ceste (takšne, kot je predvidena) zanesljivo preusmeril na povezovalno ccsto. To bi uporabljali tudi vozniki, ki so namenjeni v OIC iz smeri Ljubljana, saj mnogi že sedaj na križišču za naselje Mlake obrnejo in uporabijo uvoz v OIC pri Petrolu. Posredno bi se zanesljivo zelo povečal promet tudi na Ljubljanski cesti. V zvezi s tem sem na seji občinskega sveta 9. maja 2005 pozval občinsko upravo, da naroči študijo dodatne obremenit-ve Kidričeve ulice v primeru izgradnje povezovalne ceste v sedaj predvideni obliki. Do sedaj nisem prejel ne študije ne odgovora, da je študija v delu. V zadnji številki Odseva je urednik napisal, da mije g.Peršak na seji dokazal, da je Občina Trzin dolžna na podlagi Zakona o javnih cestah ob magistralni cesti MIO zgraditi servisno cesto - povezovalno cesto. To pa ni res, saj je g.Peršak na tej seji samo dokazal, da je za dosego svojih ciljev (tudi privatnih, saj ima njegova žena na Blatnici v OIC Trzin poslovne prostore) pripravljen občinski svet zavajati (mu lagati). Zakon o javnih cestah namreč ne vsebuje nobe-nih določil o obveznosti gradnje služnostnih cest ob štiripasovnicah. Želim pa bolj podrobno predstaviti dogajanje, na podlagi katerega je urednik naredil svoj zaključek. G. I'eršaku sem že na 30.seji občinskega sveta, 13. junija 2005, zastavil svetniško vprašanje oziroma pobudo, da se mi predloži dokumentacija, iz katere bo razvidno, da je občina Trzin res dolžna zgraditi povezovalno cesto v takšni obliki, kot jo zagovarja on. Z odgovorom nisem bil zadovoljen, saj sem prejel samo fotokopijo odlokov, katere sta sprejela občinska sveta Domžal in Trzina, g.Peršak paje stalno trdil, daje občina to dolžna narediti na podlagi državne zakonodaje. Na naslednji seji sem g. Peršaka še enkrat pozval, da mi pove, na podlagi katerega zakona in konkretno katerega člena je občina dolžna zgraditi povezovalno cesto. Na to mi je na seji odgovoril, da je to Zakon o javnih cestah in naj si ga kar sam preberem. To sem tudi storil in ugotovil, da to ne drži. Na seji komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Trzin sem zato dne 29. septembra 2005 g. Peršaku predlagal, da skliče neke vrste delovni sestanek, na katerem bi skupaj s strokov-njaki iz naše občinske uprave preučili situacijo v zvezi s povezovalno cesto, pregledali vso dokumentacijo in poizkušali poiskati nekak-sen kompromis, s katerim bi bili lahko zadovoljni tako stanovalci Kidričeve ulice, lastniki hiš brez urejenega dostopa ob magistralni cesti MIO, kot uporabniki, ki res potrebujejo služnostno cesto (vozniki traktorjev). G. Peršak je tak sestanek odločno odklonil, ter mi vehementno dejal, da naj sprožim postopek za spremembo odloka o zazidalnem nacrtu T12. Potem naj prepričam svetnike, da naredimo spremembo in se pri tein prisotnim še enkrat grdo zlagal z izjavo, da bi morala občina Trzin zaradi take spremembe plaćati nekaj sto milijonov pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe (mislim da z DDC). Pri tem moram povedati, da občina Ljubljana ob svojem delu magistralne ceste MIO (Dobrave - Črnuče) kompletne servisne ceste ni zgradila. Seveda je pri odločanju občinskega sveta računal na svoje svetnike in na svetnika dveh strank (LDS in SD), ki ga slepo in dostikrat brez lastnega razmisleka podpirajo. G. Peršak, izkušen politik, pred leti neuspeli kandidat za predsednika države, svetnik v državnem svetu ter član v raznih društvih, odborih in iniciativah, za Trzin prav gotovo naredi veliko tudi dobrih stvari, za kar paje seveda tudi dobro plačan. Naredil pa bi lahko še veliko več, saj se po mojem mnenju dostikrat izkaže kot zelo slab gospodar, kar pa se na zunaj ne vidi, saj je Trzin bogata občina in z relativno zelo velikim proračunom ni tako težko skriti njegovih napak. Za primer, ko bi te napake lahko prišle v javnost, pa poskrbi z obvladovanjem za sedaj edinega trzinskega medija, Odseva. Po odstopu g. Štebeta je s svojim glasovalnim strojem poskrbel, da je urednik Odseva postal nekdo (iz Kamnika), ki je predvsem odvisen od informaci j, ki mu jih sam posreduje. S tem imenovanjem so tudi onemogočili kontinuiteto Odseva kot res trzinskega glasila, saj gaje bila pripravljena voditi mlada, do tedaj zelo aktivna novinarka Odseva, Mateja Erčulj. G. Peršak bo tudi, kot vse kaže, poskrbel za primerno nagrado urednika, saj v pred-logu proračuna predlaga, da se sedaj zelo zviša zaslužek urednika za njegovo urednikovanje (neto 110.000,00 tolarjev) in njegov zaslužek pri pisanju člankov (poveća za 39 odstotkov). Izjavo zaključujem z obljubo, da bomo skupaj z ostalimi svetniki Liste za zeleni Trzin, njenimi predstavniki v delovnih telesih občinskega sveta in ostalimi podporniki poskušali narediti vse, da bomo zaščitili dosedanjo kvaliteto življenja prebivalcev Trzina in dělali na njenem izbol jšanju, ne pa slabšanju. Romeo Podlogar, občinski svetnik. Lista za zeleni Trzin Pojasnilo urednika Gospod Romeo Podlogar je prvo »Izjavo za javnost« předložil že za objavo v oktobrski številki Odseva. Ker so bile v predloženem besedilu zapisane nekatere trditve, ki so nesporno žaljive in bi lahko poslale tudi predmet sod-nih postopkov, kot urednik v skladu s prvim odstavkom 17. člena Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu občine Trzin »Izjave...« nisem želei objaviti in sent o tent tudi obvestil avtorja. Gospod Podlogar je potem izjavo malenkost spremenil in takšno danes tudi objavljam. Ker njegovo besedilo, po moji oceni, še vedno vsebuje žaljive oznake in trditve, ki bi lahko postale predmet sporov na sodišču, moram poudariti, da prispevek nikakor ne odraža stališe Odseva. Za pojasnila o posameznih spornih trditvah pa sem zaprosil župana, ki je v tem primeru izpostavljen, po mojem mnenju. neutemeljenim očitkom in ne kritiki v pravém pomenu besede. Povzetek županovih pojasnil: 1. Zakon o javnih cestah po razumevanju župana vsaj v 14., 32., 33., 44., 45., 54. in 69. členu (ali v posameznih točkah teh členov) govori o pogojih, ki jih je potrebno zagotoviti v zvezi z javnimi cestami in prometom na tak način, da predpostavlja ali zahteva vzporedne lokalne in državne prometnice (višjih kategorij), saj drugače ni mogoče zagotoviti odvijanja prometa za vse uporabnike cest na zakonit način. V skladu s tem in ob upoštevanju Zakona o urejanju naselij je Občina Domžale v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za ceste sprejela lokacijski nacrt, ki neizpodbitno zahteva izgradnjo vzporedne, vsaj 4 m široke ccste med Mlakami in OIC Trzin, pri čemer je bilo očitno upoštevano, daje bil že sprejet zazidalni nacrt za območje T 12, s katerim je bila načrtovana ulična povezava med Mlakami in OIC. Koje tedanji občinski svet občine Dom- žale sprejemal zazidalni náčrt za območje T 12, je scdanji župan občine Trzin glasova! proti tedaj predlagani varianti ceste med Mlakami in OIC. V skladu z načelom legálnosti pa je prepričan, da je tedanjo in z lokacijskim nacrtom za t.i. »štiripa-sovnico« potrjeno odločitev potrebno spoštovati. Toliko bolj, ker se jc občina Domžale kasneje zavezala k temu z ustrezno pogodbo z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in naposled je kot pravna naslednica tedanje občine Domžale te vrste pogodbo podpisala tudi občina Trzin. 2. Kar zadeva trditve, da župan vztraja pri gradnji povezovalne ulice med Mlakami in OIC iz privatnih razlogov, ker ima v OIC Trzin tudi njegova žena poslovne prostore, je županovo stališče, daje on samo omenil, da ima to izkušnjo, da mora na vsak delovni dan, včasih tudi štirikrat, prevoziti več kot 2 km, čeprav gre v resnici za razdaljo 600 ali 700 m, in da je takšne vrste ilustracijo povsem neutemeljeno uporabiti kot dokaz za tezo o koruptnosti ali zlorabljanju položaja. 3. V zvezi z očitki o ravnanju občinskega sveta ob imenovanju urednika Odseva župan opozarja, da je občinski svet sprejel odlok, ki določa kriterije za imenovanje glavnega in odgovor-nega urednika Odseva, daje bil skladno s tem izpeljanjavni razpis, potem pa so posamezni svetniki zahtevali, naj občinski svet imenuje urednika v nasprotju s kriteriji, ki so jih sprejeli le nekaj mesecev pred tem. Toliko v pojasnilo; o vsem drugem pa naj presojajo bralci Odseva sami. V kolikor bi gospod Podlogar ali kdorkoli drug v nadaljevanju zahteval objavo izjav ali stališe, ki bi bila enako žaljiva ali sporna z vidika določb 17. člena navedenega odloka, prispevki ne bodo objavljeni. Da pa mi ne bi kdo ocital, da »naknadno spreminjam pravila igre«, vas obveščam, da sem neobjavljanje žaljivih pišem napovedal že v svoji prijavi na razpis za urednika Odseva, pa tedaj čez to ni bilo nobenih pripomb. Zoran Jereb, urednik Razmišljanje ob pismu občinskega svetnika Romea Podlogarja Prav je, g. svetnik, da informirate krajane in jih seznanjate s svo-jimi stališči, saj ste bili v ta namen tudi izvoljeni. Vendar se mi ob prebiranju vašega pisma, ki sem ga dobil v nabiralniku, postavlja vprašanje, ali so vaša stališča strokovno res utemeljena, podprta in resnična. Sam sem že vrsto let aktiven občan. Dokaj dobro poznam občinsko problematiko, imam jasno izoblikovano stališče, ki pa ni nujno, daje sprejemljivo za vse ostale krajane in da se z njimi tudi sU'injajo. Moram priznati, da tega niti ne pričakujem. Me pa čudi, da vi kot občinski svetnik ne dopuščate možnosti do lastnega mišljenja tako kolegov svetnikov kot ostalih krajanov. Ne morem mimo dějstva, da je skupina svetnikov Liste za zeleni Trzin zelo daleč od obljub občanom v predvolil-nem obdobju, da ne rečem, da ni nikogar nikoli iz vaše liste opaziti na številnih najrazličnejših občinskih prireditvah, kjer seje možno neposredno povezovati s krajani, njihovimi problemi, željami in predlogi, vse v smislu izboljšanja kvalitete njihovega oz. našega življenja v kraju. Žal ste zelo daleč od danih obljub, zato razumem in pojmujem vaše pismo kot začetek predvolilne reklame za prihajajoče volitve. Da pa članek, poln žaljivk na račun župana in nekaterih svetnikov, ni bil objavljen v Odsevu, menim, daje urednik suvereno presodil, da njegova vsebina ne sodi v okvir »prosvetljevanja« občanov. Trzin, 5. november 2005 Zoran Rink JUHUBANDA 8. KATJA KOREN NAVIHANKE TURBO ANGELS MLADI DOLENJCI PTUJSKIH 5 VANDROVCI VOKALNI KVINTET SMRTNIK (Austrija) VIHARNIK klub hafmonikarjov S T O P A R VIKTOR I JA KLEMEN KOŠIR plosolco ŠPELA In MATEJ KRALJ vodltol) in scenarist BORIS KOPITAR po koncertu zabava s ŠTAJERSKIH 7 iis> w N0U0LETNI VIDEOMEH ŠPORTNA DVORANA KAMNIK SOBOTA, 10,12, ob 19 VSTOPNICE: PO POVZETJU 051202 200 DOMŽALE: VELE Ď. Ď. - ODĎELEK TRAFIKA KAMNIK; VIDEO KLUB METULJ PUS POĎ SKALO MENSEá: HRAM ROŽICE Spominska komemoracija ob dnevu mrtvih V petek, 28. oktobra, je OOZB Trzin pri spomeniku ob OŠ Trzin pripravila kratko slovesnost v spomin padlim v NOB »Zbrali smo se, da s svečami in cvetjcm počastimo spomin na vse preminule borce, lalce in aktiviste NOB, ki so se v hudih trenutkih okupacije, nasilja, teroriziranja in preseljevanja naših ljudi z orož-jem uprli temnim silam fašizma in nacizma. Žrtve pa niso bile zaman, saj sta bili uporna zavest in želja po svobodi naših ljudi tako močni, da sta pripeljali do zmage nad fašizmom. Mednarodna antinacistična koalicija je herojski drži naših partizanskih enot iz NOB priznala velik prispevek k uničenju okupatorja in njegovih pomagačev. Letos skupaj z mednarodno skupnostjo zavezniških sil praznujemo 60. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom, kar je veliko zgodovinsko dejanje. To pa zavezuje naše generacije k spoštovanju vseh žrtcv in pomnikov na te dogodke, tako pomembne za celotno človešt-vo. Vsako omalovaževanje tega boja ali skrunjenje obeležij jc dokaz nestrpnosti in sovrašt-va, zato pričakujemo strpnost in miroljubno sožitje ter razu-mevanje, saj le to vodi k oseb-ni sreči posameznika in celotne družbe. Ob tej priložnosti pa se seveda spominjamo tudi vseh žrtev naše osamosvojitve,« je v slavnostnem nagovoru dejal Martin Planko, član OOZB Trzin. Besedilo in foto: Zoran Jereb Gasilska avtolestev za reševanje iz visjîh nadstropij Občina Domžale je bila skupaj s Centrom požarne varnosti (CPV) Domžale, ki v okviru podjetja Helios opravlja javno gasilsko službo na območju občine Domžale in sosednjih občin, kot najbolj ogrožena občina že v letih 1999 in 2002 pobudnica za softnanciranje nakupa gasilske avtolestve, vendar ji kljub velikim prizadevanjem ni uspelo zagotoviti softnanciranja lestve s strani občin in industrije ter drugih zainteresiranih z območja, kiga pokriva CPV Domžale. Glede na to, daje bilo število gasilskih intervencij, v katerih bi potřebovali gasilsko avtolestev, vedno večje, seje vodstvo občine Domžale v začetku letošnjega leta odločilo, da aktivnosti nadaljuje in k soinvestiranju ponovno povabi sosednje občine in večja podjetja, ki bi v primeru požarov ter drugih nesreč tako lestev potřebovala. Po pridobitvi donatorjev je občina Domžale junija izvedla razpis in v avgustu podpisala pogodbo z najugodnejšim po-nudnikom ter tako kupila gasilsko avtolestev, s katero bo gasilska služba lahko izvajala reševanje ljudi tudi iz visokih stavb, omogoča pa tudi gašenje večjih požarov v industriji. Lestev je visoka 33 metrov, gasilci pa bodo z njeno pomočjo lahko dosegli do vrha vseh stavb na območju občine Domžale in drugih občin, ki lestev soflnancirajo (Trzin, Lukovica in Moravce). Z njo je omogočeno varnej-še in učinkovitejše gašenje večjih poža- rov v industriji in urbanem okolju. Ob tem naj povemo še to, da se avtolestev, ki je bila sprva namenjena le reševanju ljudi, z modernizacijo in dopolnitvijo opreme primerna tudi za gašenje požarov, uporablja lahko tudi kot razsvetljevalni steber, dvižna ploščad, kot avtodvigalo in najbrž še v katere druge namene. Gasilska avtolestevje zelo mobilna in okretna ter omogoča reševanje v ozkih ulicah in tudi med parkiranimi avtomobili, upravljanje z njo je izredno enostavno in hitro, izurjena posadka pa lahko z reševanjem oziroma gašenjem prične že 45 sekund po prihodu na kraj dogodka. Nosilnost košare znaša 280 kilogramov, kar omogoča hkratno reševanje treh oseb, lestev paje mogoče uporabljati tudi v dolžino - v primeru potrebe posredovanja pri gašenju, koje onemogoče-no posredovanje od blizu. Zagotovljeno je dvojno varovanje, avtolestev ima tudi svoj agregat, za potrebe reševanja pa tudi nosila in vso potrebno dihalno tehniko. Vozilo bo z lestvijo lahko hitro in neovirano pristopilo v neposredno bližino visokih in gosto postavljenih stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov. V oktobru je bilo op-ravljeno že tudi izobraževanje in usposabljan-je enote CPV Domžale. Po uspešno zaključenom usposabljanju in po uspešno izvedeni zaščitno - reševalni vaji »Domžale 2005« je Županja občine Domžale Cveta Zalo-karOražem 22. oktobra gasilsko avtolestev CPV Domžale predala v uporabo. Vera Vojska Med donatorji tudi občina Trzin in trzinska podjetja Za novo gasilsko pridobitev so iz občine Trzin prispevali: Občina Trzin, Gradalis upravljanje d.o.o., Pekama Pečjak d.o.o., Tiskarna Ozimek - Anton Ozimek s.p., Simps'S d.o.o.. MAARd.o.o., IMS ADIT OIL d.o.o., Anni d.o.o., BALOH International d.o.o., Periteks d.o.o., Čistoča d.o.o.. Kalcer d.o.o. in AS Domžale Moto Center d.o.o. Zaščita in reševanje v Mariboru Med 13. in 15. oktobrom so v Mariboru potěkali dnevi zaščite in reševanja, na katerih so izdelovalci predstavljali izdelke, ki jih lahko sile zaščite in reševanja uporabijo pri različnih naravnih in drugih nesrečah. Da pa bi jih lahko s pridom uporabljali, so enote udeleženke in društva prikazala svojo opremo in veščine za reševanje. Med njimi so bili tudi prizadevni ja-marji iz Domžal, s katerimi sodelujeta dva naša krajana, ki sta vključena v enoto za tehnično reševanje v civilni zaščiti občine Trzin. Vzporedno z razstavo so bili organizirani posveti in predavanje na temo: varstva pred utopitvami, kako se spoprijeti s stresom v izred- nih stanjih ter urejanje in vzdrževanje voda kot zaščita pred visokimi vodami Drave in njenih pritokov. Enega izmed posvetov sem se, kot po-veljnik CZ naše občine, udeležil tudi sam. Škoda, da te možnosti seznanjanja z novostmi ni imelo večje število zainteresiranih občanov Trzina, ki so neposredno vključeni v sistem civilne zaščite. Zato že ob tej priliki obveščam, da bo v mesecu februarju prihodnje leto organizirana okrogla miza na temo »Zaščita in reševanje danes«. Takrat ste vabljeni vsi, ki vas to področje zanima. Zoran Rink Miklavževanje v dvorani KUD-a Franca Kotarja Več o prireditvi na strani 26 Začasno zavarovanje naravnih vrednot v občini Trzin Marca letos je Občina Trzin prosila ZRSVN OE. Kranj za posredovanje strokovnih osnov za pripravo odloka o začasnem zavaravanju lokalnih naravnih vrednot. Po ogledu terena in pre-učitvi različnih možnosti smo na zavodu pripravili strokovne osnove za začasno zavarovanje novo predlagane naravne vrednote rastišča lepega čeveljca (Cypripedium catceolu) v Trzinu, strokovne osnove za zavarovanje rastišča okroglolistne rosike (Droseru rotundifolia) v Mlakah pri Trzinu ter strokovne osnove za povečanje in začasno zavarovanje rastišča močvirske logarice (Frilillaria maleagris) pri Dragomlju. V nadaljevanju vam bom predstavila nekaj osnovnih značilnosti rastlin in rastišč, za katere predlagamo najprej začasno zavarovanje, kasneje pa tudi zavarovanje z odlokom. Rastišče lepega čeveljca Lepi čeveljc je 20 do 60 (80) cm visoka zelnata trajnica s podzemno vodoravno koreniko, iz katere navadno požene eno samo steblo. Na stéblu je nameščeno socvetje z 1-2 (4) cvetovi. Cvctovi so pri lepem čeveljcu največji med evropskimi orhidejami, z vsaj 3,5 cm dolgimi posameznimi cvetnimi listi. Medena usna je živo rumena, razločno vrečasto oblikovana. Preostali listi evetnega odevala so rdečerjavi, suličasti, zelo postopno zoženi v dolgo konico. Neredko so razviti'le vegetativni nadzemni poganjki brez cvetov. Cveti od konca maja do konca junija (začetek julija), plodovi dozorijo približno štiri mesece po oprašitvi. Vsebujejo veliko število drobnih semen, ki se širijo z vetrom. Opraševalci so samice kožokrilcev (predvsem peščene če-bele Andrena spp.). Medena usna delujc kot cvetna past, ki omogoča žuželki izhod le po dveh poteh mimo prašnika in brazde. Oprašitev je izključno alogamna (tujeprašna). Življenjska doba posamezne rastiine je tudi preko dvajset let, prvih šest do deset let pa živi miko-troťno na račun simbiontskih gliv. Lepi čeveljc uspeva v svetlih gozdovih in na robovih gozdov v montanskem pasu na zračnih tleh in na karbonatni podlagi. V Sloveniji uspeva največkrat v bukovih in mešanih (bukev, jelka, smreka, macesen) gozdovih v gorskem in predgorskem svetu. Rastišče lepega čeveljca pri Trzinu ulegne biti drugotno (Čušin in sod., 2004). Kljub temu je zelo zanimivo, saj je eno redkih, kjer najdemo lepi čeveljc v nižinski Sloveniji oziroma izven alpskega sveta. Lepi čeveljc je indikatorska vrsta, ki kaže na dobro ohranjenost narave na območju, kjer uspeva. V Strokovnih osnovah predlagamo, da sc rastišče lepega čeveljca razglasi za naravno vrednolo lokalnega pomena. Rastišče okroglolistne rosike Okroglolistna rosika je majhna rastlina s pritlično listno rozeto. Listi so skoraj okrogli, cvelovi pa majhni, beli, na okrog 10 centimetrov dolgih pecljih. Cveti od junija do avgusta. Rosika živi na revnih tleh in seje odlično prilagodila življenju na šotnih barjanskih tleh. Je mesojeda rastlina in dobiva organske snovi iz teles manjših žuželk. Lovilne naprave so žlezasti. lepljivi laski na listih. Okroglolistna rosika je zeljnala trajnica in sodi med zdravilne rastiine. V Sloveniji jo najdemo na šotnih barjih in vlažnih travnikih od nižin do gorske-ga pasu. Znanih je 39 lokacij, od tega jih je kar 19 na Pohorju. Druga nahajališča so še v Julijskih Alpah. Karavankah, na Golovcu pri Ljubljani. V zalitém glinokopu v Mlakah so prisotne močvirske rastiine. del bajerja pa ima značaj barja s prisotnostjo šotnih mahov, med katerimi najdemo tudi okroglolistne rosike. Vsi deli šotnih mahov, živi in odmrh, zelo močno kopičijo vodo. Mahovi tako regulirajo vodo v ekosislemih, jo zadržujejo, da la ne odteče. Šotni mahovi so odločil-m za nastajanje močvirij, predvsem visokih barij. Območje zalitega glmokopa spada med prehodna barja. Najznačilnejše združbe v njem so združbe nizkih in visokih šašev, skupaj s šotnimi in nekaterimi drugimi mahovi. V sklopu prehodnih barij se pojavljajo tudi trsiičja ali visoka šašja ter močvirni sestoji vrb in jelš. Okolica zalitega glinokopa je bogata tudi po številu drevesnih vrst. V zgornjem sloju prevladujc rdeči bor, v spodnjem in grmovnem sloju paje drevesna vrstna sestava zelo pestrá. Med drugim najdemo tukaj tudi črna jelševja in jesenovja. V Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot je rastišče okroglolistne rosike v bajerju v Mlakah pri Trzinu opredeljeno in določeno kot ekosistemska in botanična naravna vrednota lokalnega pomena. Če hočemo učinkovito varovati okroglolistno rosiko kot rastlinsko vrsto, moramo varovati tudi življenjska okolje in procese, ki to okolje ohranjajo. Zato v strokovnih osnovah predlagamo zavarovanje obsto-ječega območja naravne vrednote. Zavarovanje bo pripomogio k us-pešnejšemu ohranjanju ugodnega stanja populacije okroglolistne rosike v občini Trzin. Rastišče močvirske logarice Močvirska logarica ima v Sloveniji veliko sinonimov: močvirski tulipan, žerjavček, divji tulipan, pirhek... Močvirska logarica je trajnica. Cvetovi so rjavo rdeče lisasti, veliki, po 1 (redko 2) na vrhu poganjka. Cveti od aprila do maja. Najpogosteje jo najdemo v združbah modrega stožkovja, v togem šašju in jelševih logih. Na značilna rastišča logarice opozarja že njeno ime - to so vlažni, tudi poplavni travniki in vlažni gozdovi, barja, svetli logi (jclševi ali hrastovi), ki so večji del leta vlažni, le poleti se tla zmemo osušijo. V Sloveniji najdemo močvirsko logarico na Ljubljanskem barju, v okolici Metlike in Krškega ter v se-verovzhodnih predeiih (v okolici Ptuja in Murske Sobote). Močvirska logarica je indikatorska vrsta, ki kaže na dobro ohranjenost narave na območju, kjer uspeva. Predlagano povećano območje rastišča predstavlja skrajni severo-vzhodni rob naravne razširjenosli močvirske logarice na Ljubljanskem barju. Hkrati je to območje manj dostopno od obstoječega^ saj do njega ne vodi nobena pol, utrjenih stez na rastišču pa ni. Če hočemo učinkovito varovali močvirsko logarico kot rastlinsko vrsto, moramo varovati tudi življenjsko okolje in procese, ki to okolje ohranjajo. Mcnimo, da bi povečanje obsloječega območja naravne vrednote pripomogio k uspešnejšemu ohranjanju ugodnega slanja populacije močvirske logarice v občini Trzin. Postopki za zavarovanje Občina namerava na eni od naslednjih sej občinskega sveta zgoraj opisane naravne vrednote začasno zavaravati. To lahko stori po 50. členu Zakona o ohranjanju narave. Akt o začasnem zavaravanju se sprejme takrat, ko obstaja nevarnost, da bo del narave, ki je predlagan za naravno vrednoto, poškodovan ali uničen. Začasno zavarovanje ne sme trajati več kot dve leti. V tem času bo občina izvedla vse postopke, da naravne vrednote zavaruje z aktom o zavaravanju, Nataša Zupančič, ZRSVN OE. Kranj Vir: Čušin B„ Baby V.. Bačič T., Dakskobler /., Frajman B„ Jogan N., Kal.garić ■ • P'vP'otmk N., Seliš/car A.. Skoberne P., Surina P.. Skormk S Vreš B 2004. Natura 2000 v Sloveniji. Ljubljana. ZaložbaZRC. ZRC SAZU (71-75) Obvestila Turističnega društva Turistično društvo Trzin ponovno vabi na: % • rezbarsko delavnico pod mentorstvom TRZIN0 g. Marjana Vodnika vsak torek med 17. in 19. uro v tehnični učilnici OŠ Trzin, • terapevtsko gimnastiko ob torkih med 18.30 in 19.30 uro v mali telovadnici OŠ Trzin; voditeljica je članica TD in priznana terapevtka, • ustvarjalne delavnice, ki potekajo vsak ponedeljek v Centru Ivana Hribarja med 17. in 19. uro pod mentorstvom gospe Žarke Boltin - Kregar. Za vsakokratno delavnico so v Občinskem informativnem središču na voljo informacije o potrebnih pripomočkih. TD Trzin Literarni prispevki z natečaja Pitna voda V prejšnji številki Odseva smo že objavili zmagovalno literarno delo, pesem gospe Julije Logar. Tokrat pa objavljamo še ostale literarne prispevke. Pomen vode in mišljenja o odnosu z naravo Gotovo je vsak že vsaj stokrát v življenju slišal: »Pij veliko vode!« In marsikdo tega ne jemlje resno. Je že res, da so babice, mamice, dedki in tete včasih preveč skrbni, glede tega pa imajo, vsaj kar se zdravja, vitalnosti in lcpote tiče, popolnoma prav. Kot že omenjeno, je voda zares glavni vir vseh naštetih vrlin. Poleg tega pa brez vode tudi vseh drugih zapletenih, slajenih in na vse načine izboljšanih pijač ne bi bilo. Voda se šteje kot najbolj preprosta pijaca, najbolj odžeja, najbolj koristi, skratka, o tem bi se lahko razpisala. Predvsem ženske srednjih let, ki jih za videz najbolj skrbi, bi se morale zavedati, da vsaj dva litra dnevno čvrsti in gladi kožo, odplakne iz telesa mnoge škodljive snovi in prečiščuje celotni organizem. Morda nc bi škodilo omeniti, da predpisana količina vode zmanjša nevarnost celulita za 40 %, saj je le-ta posledica kopičenja maščob in ostalih odpadnih snovi. Na žalost pa se zdravilnih učinkov vode zaveda le malo ljudi, pa še tem se niti ne sanja, kako bi lahko odpravili težave s pomanjkanjem pitne vode. Kot ste morda že opazili, količina vode na Zemlji stalno niha, včasih se tako nakopiči, da sc po vsem planetu vrstijo poplave, spet drugič ne smemo niti oprati avta. In vse to je posledica člove-kovega agresivnega poseganja v naravo. Gozdovi neslavno konču-jejo v jedilnicah, pred nedavnim so odkrili škodljivo škropljenje chemitralov, oblakov, ki jih za seboj puščajo nekatera letala, lisice in ostale živali pa pobijajo zaradi trofej, mesa in krznenih plaščev. Se posebej sporno je slednje, saj ni nobene potrebe, da bi živali morili izključno iz tega razloga, da bi sc lahko neka bogata gospa oděla v mehko krzno. Člověk pač ne ve, da ni odvisno od njega, da bi odločal in ravnal z naravo, kot daje izključno njegova last, ne da bi ob tem pomislil na ostala živa bitja, ki bi bila zaradi tega prizadeta. Prirojena nam je oblastnost, brezglavost in tipična člo-veška neumnost, saj smo kot konji, ki jim nadenejo plašnice, in na poti do cilja samo stremijo naprej, ne da bi se ozirali naokoli. Žal se mnogi tega zavedo v poznih letih, ko so naravi že zadali hud udarec, ampak če takrat še tako žalujejo, se tega ne da popraviti. Zato je bolje, da se ustavimo sedaj, ko še ni prepozno. Voda pa bo vedno nekje, a morda bo zastrupljcna in oskrunjena, tiho žuborela preko kamenčkov, v njej pa ne bo več tište iskrivos-ti, kot je bila nekoč. Morda bodo ljudje takrat spoznali, da so ravnali napak. Morda se bo kdo ob branju tega spisa dolgočasil. In list papirja seveda tudi sveta ne more spremeniti. Rada bi samo poudarila, kako pomemben faktor je voda in z njo vsa živa bitja. Kako pomembno je, da zgladimo vsa nesoglasja z okoljem, preden bo prepozno. Ko bo člověk začel spoštovati načela, ki mu nc dajejo nikakršne pravice, da poveljuje svetu, se bo tudi naš odnos z naravo spremenil. Takrat pa se bomo pogovarjali naprej. V lihem gozdu studenec žubori, po zlilju tok vseskozi hrepeni, glas prijaleIja ostaja neizgovorjen, gib ćloveške sreče je potešen. Kristina Camplin Kore, 7. a. Voda Zemljo prekriva 71 odstotkov vode in 29 odstotkov kopnega. Dandanes je voda pri nas in drugje že zelo umazana (onesnažena). Na to vplivajo izlitje nafte v morja. Ko se tuširamo, porabimo preveč Šampona, nekatere továrně pa svoje odpadke izlijejo kar v morje. Voda pri nas je življenjsko pomembna: za pomivanje, tuširanje, pitje, vsa živa bitja rabi-jo vodo za preživetje, kuhanje ... Vode pa ne more zmanjkati, ker neprestano kroži. Kroženje vode Ko voda pada iz oblakov v obliki padavin (toča, dež, sneg), se nato nabere v potokih in rekah. Od tam sc izlije v morje. In se spet dvigne v oblake (para), kjer se spet nabere in začne padati. TineŠinko. 7. a/9 M Voda Voda je zelo pomembna tekočina za človeško telo. A ne samo za nas, temveč tudi za živali in rastline. Če ne bi bilo vode, ne bi bilo sveta, to pomeni, da ne bi bilo živih bitij na svetu. Rastline bi odmrle in brez rastlin se ne bi mogle živali prehranjevati in brez živali bi umrli tudi mi ali pa bi se, brez kisika, ki ga proizvajajo rastline, zadušili. Jezera, reke ...( voda) so po eni strani tudi naravne lepote ali znamenitosti Natja Levec, 7. a Voda Ko pomislim na vodo, se najprej spomnim, daje zelo pomembna za življenje. Brez nje ne bi mogli živeti. Zato moramo paziti, da jo ohranjamo čislo. Pa ne samo zaradi nas, tudi druga živa bitja potrebujejo čisto vodo. Da ne bi pili umazane vode, jo čistimo s filtri. To pa ne pomeni ,da zdaj lahko vanjo mečemo smeti. Vode je na svetu veliko. Vendar je pitne vode vedno manj. Zato je ne onesnažujmo s smetmi in z naravi škodljivimi snovmi. Ada Vengust, 7. a Pomen vode Vodo potrebujemo za življenje. Če vode ne bi bilo, bi tudi vsa živa bitja dehidrirala in umrla (ljudje, živali, rastline). Vodo potrebujemo za: pitje, kuhanje, higieno (tuširanje ...), pomivanje posode, pranje oblačil, zalivanje rož ... Vode pa nikoli ne zmanjka, ker neprestano kroži. Ko voda pade na tla v obliki dežja, toče, snega, pronica v zemljo, odteče v jezera in reke. Reke sc združijo in odtečejo v morje. Tam pa voda izhlapi in se spremeni v oblake. Tako voda neprestano kroži. Nana Gorjup. 7. a Pomen vode Voda je v življenju zelo pomembna. Brez nje ni življenja. Vodo za obstoj potrebujejo tudi rastline in živali. Človck brez vode preživi samo tri dni. Zadnje čase preveč onesnažu-jemo vodo, zato so ogrožena življenja (živali ...). Ksenija Ravnikar, 7. a/9 Pomen vode Voda je zelo pomembna, saj jo potrebujejo vsa živa bitja. Potrebujemo jo za pitje pomivanje posode, pranje, za kuhanje, za zalivanje in še za veliko drugih stvari Vodo najdemo v vseh živih bitjih. Voda je pomembna tudi za promet, za industrijo, elektrame, ribolov ... Zato moramo skrbeti, da vode ne onesnažujemo. Urša Ceglar, 7. a Pitná voda Vodo pijemo vsak dan, pa se vseeno ne zavedamo, kako pomembna je za naše pre-zívetje in kako jo na različne načine onesnažujemo.Človek brez pitné vode zdrži samo 3 dni nato pa nastopi dehidracija, torej brez nje zagotovo ne zdržimo. A vseeno si marsikdo raje pnvošči pláštěnko coca-cole in si s tem škoduje, ko pa odvrže pláštěnko, nared, še več dodatne škode, še posebej, če jo odvrže v naravi. Podtalnica je zadnje case vse bolj onesnažena, ljudje spuščajo vanjo strupe, in tako zastrupljajo -vse človestvo. Ravno zato, da se zavemo, kako je pomembna pitná voda in kako je nezdrava coca-cola, so spodaj opisani učinki teh dveh pijač. Primer učinka coca-cole: • z njo lahko očistimo zarjavele vijake; • v lonec damo zrezek in prilijemo coca-colo - čez dva dni zrezka ne bo več- • v Amenki m drugod po svetu policisti čistijo kraj nesreće s coca-colo saj usdcš-no očisti madeže krvi... J Sedaj pa še primer pi tne vode: • kozarec vode skoraj 100% přežene večerno lakoto (raziskavc washingtonské univerze); • predhodne raziskave so pokazale, da 8 - 10 kozarcev vode dnevno přežene glavobole pri 80 % ljudi, podvrženih glavobolu; • pomanjkanje vode jc prvi znak utrujenosti... Mislim in upam, da se boste ob branju tega končno začeli zavedati. daje voda del našega življenja, torej pazimo nanjo in jo poskusimo ohraniti čisto čim dlje! Ursula Zaletelj - *u «au ««tela 600 alt »c. 01/723 09 00 www.hp-connnerce.ri Popravila: - TV sprejemnikov - PC monitor jev - audio naprav Commerce E I Upio tim Ih pmM iptNOU 14s>m»l(s Mđ! BAHWE) Za lepo telo, kožo, zdravje in počutje? Telo po meri brez operacije Telovadba, spreji, fitnes in savna: neuspešno. Po vsakem hujšanju ste še težji, celulit in maščobne blazine na trebuhu in zadnjici so še večje. Ne obupajte! Z vakuumsko hypoxi terapijo vam nacrtno in uspešno zmanjšamo centimetre, kilograme in celulit na nogah, mengeška cesta 9, trzin TEL.: 01/564 23 63 □ dprto: pdn. • pet.: od 7.dd-1 9.00 sobota: □dB.DD-12.DD sam NOVO! bela tehnika Prodajnem centru SAM Jarše Dtopdom BEK BOSCH CANDY ELECTROLUX GORENJE INDESIT MATRIX ZANUSSI Možnost odplačevanja na ObfOke SAM d.o.o. Domžale i!.»«*1»' WWW.S PRODAJNI CENTER SAM JARŠE i Pri pripravi in kritju stroškov srečanja podjetnikov ob prigrizku in glasbi v avli Piramide 19. oktobra 2005. ko so bila odprta tudi vrata OIC Trzin, so sodelovali Banka Domžale d. d, Domžale Biring d.o.o., Trzin Eplas d.o.o., Trzin Helpy d.o.o., Trzin, Iskra telekom - holding, Kranj Vinko Kosmatin, s.p., Trzin Gama d.o.o., Trzin Arch Idea d.o.o., Trzin PIT d.o.o., Trzin Formalle d.o.o., Trzin Dubio d.o.o., Trzin Finum d.o.o., Trzin Tafin d.o.o., Trzin Lesarstvo Lap, Trzin Vinogradništvo Frangež, Gornja Radgona in Gostilna Pr' Narobeť, Trzin Mlin in pekama Krejan, Trzin Pekama Pečjak d.o.o., Trzin Družba za varovanje G7 d.o.o., Trzin Lermani d.o.o., Trzin Bonsai d.o.o., Trzin Impulz Domžale d.o.o., Trzin Orodjarstvo Repše, Trzin Lastniki Piramide, Blatnica 1, Trzin Četrtni odbor OIC in Turistično društvo Trzin Pripravljenost za sodelovanje so izkazali: Baloh international d.o.o., Trzin Kalcer d.o.o., Trzin Iscar Slovenija d.o.o., Trzin Info Dvig d.o.o., Trzin Tiskarna Ozimek, Trzin Pikat d.o.o., Trzin in drugi. Vsem. tudi tištim, ki smo jih po pomoti izpustili, se za sodelovanje in pomoć pri organizaciji srečanja iskreno zahvaljujemo.