mm I-SpS ‘%Jw> •' - 2£* . Sag ml •.v- m . 51 Si ■!■!■: ■ ■■ •j* ■! fl ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 9 ■ fe ■' ■ -¥ • :% iP Jpgfe itS »wS |K*j Molk ff. znak s. 1,1910 VS. Tisk Katoliške Tiskarnt. fV?\- «f« * >»;;• v>' .. ■ .. «* • - ■ ^y**: -; rr/ ■ Ps*Jsfe'; C* c\ rgjjjyiJ 0t m ■: u ■ ■: m ■ ■: m -.. • m ii 5 1 —> •*-: 1 \ r| fl j tr.J. ----r- v* - : s • *• r - -. m s - - 1 ,-/’: 1 11--I; : i l ; Y r* k::2 r • ] r:is v - ,---1 K 1 i ! f üt i -:i P : . - • i ! ä- , j ^VY "-~£ " :,- j ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ • ■ Hi'l ■ : ■ - -'T-. r $0| cfel -<' ■ ■ v-- --S?s*t *5 3*iLjj5f ■m "crr k£^č- ~¥-;r '•■»*■. ■. • ^ ^ HF-rrvgig. • •? iwr”•*■-• >...»..r-. je •-*»T-v *• . w*:-* ‘ ~• ■ ^,'.i ►Čas« b 1910 d IV. letnik a Zvezek 3. Vsebina. \ »Nazaj k sveti Cerkvi!« (Dr. A. USeniCnik). 97 O slovenski narodni glasbi. (Prof. D. Beranič) . ; , . ., . .102 Cerkev sv. Klementa v Rimu in sv. brata Ciril in Metod. (F. Fr, Steife) . . . . > 111 Iz Kastelčeve zapuščine. (Ivan Grafenauer) . . . . • ,;. 120 Fr. Bregarja v odgovor. (Ivan Grafenauer) . . .............136 t » . <_~i ‘ . ' Nove knjige: Trg Središče. — General de Sonls, miles Christi . . 149 Listek: Nekaj o Levstiku. — Corpus iuris civilis in krSCanstvot^r^-t'5? »Kulturna načela i rad naprednjaka.« — Z Marta. — Kalleyev komet................................................... . .1 ... 151 Glasnik »Leonove dražbe«............................................152 33= ~7~~ »čas« Izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 kron, za dijake 3 krone. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. (Letnina rednih članov 10 kron, letnina podpornih članov 6 kron.) Naročnino sprejema □ □ Leonova družba v Ljubljani. 00 • i , Olj;":— ■ =i=^====S== H, SE 5 :■■'=> a Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani. D »Nazaj k sveti Cerkvi!« Dr. A. Ušeničnik. llllUjazaj k sveti Cerkvi! — v te besede izzveneva življenjska izpoved konvertita dr. Alberta Ruville, vseučiliškega pro-UlleSl fesorja v Halle.1 Mnogo čuda se je vzbudilo, tudi nekatera kriva sodba se je izrekla, ko je lani zapustil protestantizem in se vrnil v katoliško Cerkev, zato je napisal to izpoved. Zakaj je zapustil protestante in se vrnil v katoliško Cerkev? Zato, pravi, ker drugače ni bilo mogoče. Zatajiti bi moral ali znanstveno metodo, ki si mu jo je duh osvojil v mnogoletnem znanstvenem delu, ali pa bi si moral lehkomiselno utajiti resnobo religioznih vprašanj.2 Vera ali nevera, le-to je alternativa! Vse drugo je polutan-stvo.3 Vera je resnica, resnica je Kristus, a Kristus je v Cerkvi. »Kdor Cerkev zapusti, tega se bodo kmalu polastili nje sovražniki, pogani, naj se še tako brani!«4 Toda ali niso tudi protestantje verni? Ljudstvo je verno, a kar ima pozitivnega, je katoliško. V protestantizmu se je praktično izvršila evolucija v smeri katolicizma in se je morala izvršiti, ker sicer bi se bilo vse razblinilo v nič. Teoretično pa omahuje pozitivni protestantizem sem ter tja. Rad bi ohranil protestantovski princip svobode, a brani se svobodomiselstva, ki se mu obeša za roko; rad bi bil pozitivno krščanski nasproti liberalizmu, a takoj se ustraši očitka, da izdaja prote-stantovsko svobodo katolicizmu. »Polovičarstvo, nejasnost, protislovja.«3 1 Zurück zur heiligen Kirche. Erlebnisse und Erkenntnisse eines Konvertiten. Von Dr. Albert von Ruville, Universitätsprofessor in Halle a. S. 7.— 9. Auflage. Berlin 1910. 8 0. c. 7. 8 0. c. 48. < 0. c. 48. s 0. c. 48. 7 Paradoksna, a resnična in globoka je misel, ki je do nje prodrl Ruville v verskem vprašanju. Odkod je to, da se razkroj v cerkvah izvun Cerkve ni še dovršil do negacije krščanstva? »Papeštvo je tista skala, ki na njej stoji ne le katoliška Cerkev, ampak tudi krščanski svet, ki je od nje odpadel!«1 Že davno bi se bil pozitivni protestantizem predal verskemu nihilizmu, ko bi ne bilo sredi krščanstva Petrove skale. Ä ta skala stoji v vseh viharjih, in kar je še vernih kristjanov, četudi zunaj Cerkve, jo vidijo, in liberalci se boje, da se vse te verne mase oklenejo te skale, če bi jih odkrito hoteli potegniti v brezverstvo! »Iz mržnje do Rima, da ne bi pomagali Rimu do triumfa, se drže protestantovske občine še na krščanskih tleh«2 »Racionalisti, modernisti, liberalci pač ne bi dolgo hranili krščanskega imena in oznanjali krščanske morale, ko ne bi bilo vedno v ozadju rimske nevarnosti. Voditelji ne smejo prestopiti neke meje, ker bi sicer prešla večina pristašev v verni tabor. Kvečjemu grška cerkev ima še nekaj samostojnega življenja, ker v njej živi še duh starih apostolskih očakov. Toda zanjo, ki je pod močnim državnim varstvom, tudi še ni bilo težkih poizkušenj. Ko bi te prišle, kdo ve, če ne bi tudi ona potrebovala opore rimske skale? Ali se ne opira že sedaj nekako nanjo?«3 In prav v tem je bil globoki pomen vatikanskega zbora, da je v svetovnem razdejanju pokazal na Petrovo skalo!4 Protestantizem se sklicuje na brezpodstavno (voraussetzungslose) vedo. Vede brez podstav sploh ni, mogoča je le veda brez predsodkov. Ä ves liberalni protestantizem sloni na predsodkih. Moderna veda je zamislila v boju zoper Cerkev pojem »klerikalizem« in ta sovražni pojem je prenesla nato na vso zgodovino katoliške Cerkve, češ da je tako nastala katoliška Cerkev sama v nasprotju z apostolsko Cerkvijo. To je čisto samovoljna in tendenciozna podstava. Ä proti božjemu značaju krščanske religije še ne bi bila ta veda ničesar premogla, če ne bi bila postavila še druge podstave, namreč dogmo, da je čudež nemogoč. S to dogmo je šele pomagala izobražencem »brez predsodkov« t. j. brez vere do neke brezskrbnosti, češ krščanstvo je znanstveno ovrženo in > O. c. 57-58. a O. c. 57. 3 O. c. 58. 4 O. c. 35-58. znanstveno je dokazano, da so otroški ljudski nazori in stroge nravne zahteve Cerkve brez znanstvene podlage.1 Protestantizem je svoboda — da, a le negativno: izvun »evharistične črte«, katoliške pozitivne religije, smeš iti daleč, daleč vun, komaj razločna črta loči protestantizem od poganstva, a pozitivne svobode ni, dogma o brezpodstavnosti vede, t. j. ne-možnosti vseh nadnaravnih pojavov, zapira vsako pot h krščanskemu Bogu. Katoliška Cerkev ne daje svobode negativno t. j. za zlo in neresnico, a pozitivno odpira vsa pota do neskončne polnosti resnice. »Še nikdar«, pravi Ruville, »nisem mogel tako svobodno in nepristransko pisati zgodovine, kakor sedaj, ko sem spoznal katoliško krščanstvo v pravi podobi!«2 Ä zakaj vse sovraži Cerkev, če je v njej resnica? Da jo pogani sovražijo in morajo sovražiti, to je čisto umevno: Cerkev obsoja vse njih življenje in mišljenje. Da jo sovražijo protestantje, to pa je zakrivil zgodovinski razvoj. Odpad je moral roditi odpor, in kdor v razporu opravičuje svojo krivdo, mora dolžiti drugega. Tudi se protestantizem katolicizma boji, zato ga sovraži. Ä kar je odločilno za mase, protestantizem odpočetka hrani veliko laž o Cerkvi in podoba katoliške Cerkve v duši protestanta je le grda karikatura. Ruville, sloveč zgodovinar, priznava, da je šele 1. 1908., ko mu je slučajno prišla v roke prof. Reinholdova knjiga »Der alte und der neue Glaube«, prvič nekoliko spoznal katoliško Cerkev, kakršna je.3 Ä sedaj da je neskončno srečen, ko jo je prav spoznal ... Zato kliče vsem: Nazaj v sveto Cerkev! □ □ □ □ □ Ruville ni prišel nenadoma do spoznanja resnice, dasi se je nazunaj preobrat hitro izvršil. Zunanji pojav je bil le »rezultat skritega razvoja«.4 Vzgojen je bil v pozitivnem protestantizmu, prešel pa je pozneje vse faze, ki jih navadno prehodijo moderni duhovi: materializem, panteizem, modernizem v pisani meni brez jasnosti. Nekaj pozitivnega pa je vedno ohranil. Precej religioznosti, celo nag- 1 O. c. 49—50. 2 O. c. 111-127, 126. 3 O. c. 129-145, 24. * V predgovoru. 7* njenja do katoliške Cerkve mu je dala Dantejeva Divina Commedia. Ä da se je odločno vrnil k pozitivnemu krščanstvu (a še ne v Cerkev), za to mu je bilo povod Harnackovo delo »Das Wesen des Christentums«. Harnack je voditelj liberalne teologije, priznan eksaktni raziskovavec. Kot pristašu liberalizma mu je dogma, da so čudeži nemogoči in da je vse, kar je nadnaravnega, v evangelijih tuj element. Ä vkljub temu, da je pustil v podobi Kristusovi le še toliko popolnosti, kar je je stroga veda absolutno zahtevala, je zasijala iz njegove knjige podoba osebnosti brez vseh pozemskih slabosti, nadčloveška, polna vzvišenih svojstev, nedosežna, čudež prve vrste. »Mene«, pravi Ruville, »je ta podoba tako prevzela, da sem se vrnil na pot apostolske vere.«1 Ä ne še v Cerkev! Že v tej prvi veri pa je začutil prečudno srečo. »Hotel sem verovati, ker se mi je vse drugo videlo nesprejemljivo, in veroval sem, in občutil sem srečo, kakršne mi svetne pridobitve nikdar niso dale.«2 Ko je našel Kristusa, ga protestantizem ni več zadovoljil. Saj mu protestantizem ni nudil ničesar, le svobodo indiferentizma. Zato je razmišljal dalje. Tedaj, kakor je bilo že omenjeno, je dobil v roke Reinholdovo knjigo, potem je proučil Möhlerja (Symbolik). Ena dogma katoliške Cerkve mu ni šla nikakor v glavo, evharistična. Möhler mu je šele odkril lepe notranje harmonije te skrivnostne dogme z vsem krščanstvom. Spoznal je, da se mora tu »suvereni protestantovski duh« ukloniti v ponižni otroško vdani veri. Uklonil se je s Petrom: »Kam naj grem ? Ti, Gospod, imaš besede večnega življenja!« in veroval je. Ves razvoj se je izvršil brez posebnih notranjih bojev. Brez vnanjih bridkosti seveda ni bilo. Mržnja tudi resnemu, nad vsak dvom resnicoljubnemu možu ni prizanesla. Zato se je prav razveselil, ko je prišel dan konverzije. Ä nikdar, pravi, si ni mislil, da je mogoča tolika sreča, kakor mu jo je prinesel dan konverzije. Zlasti evharistija, sveto obhajilo, mu je napolnila srce s srečo, ki mu je bila doslej čisto nepoznana in neumevna. »Misterij se mi je odkril. Sele sedaj sem bil cel katoličan !«3 Krasno je, kar piše Ruville o evharistiji. Evharistija mu je hranilna sila katoliške Cerkve, vir nje moči. Evharistija mu je ' O. c. 10. 1 o. C. 11. 3 o. c. 33. empiričen dokaz resničnosti katoliškega krščanstva.1 Evharistična črta mu loči polnost krščanstva od praznega, hladnega, racionalističnega liberalizma in poganizma. Zunaj Cerkve je le »senca« krščanstva, zakaj »zunaj evharistične črte ni proti poganstvu nobene meje in nobenega varstva«. Naj si tudi ohranijo izobraženci pod vplivom učenih teologov še neko krščansko-filozofično svetovno naziranje, ljudska masa ne more najti v tem nobene opore in se pogreza bolj in bolj v neko »omikano poganstvo«.2 Katoličana obide, če stopi v protestantovsko cerkev, neko mučno čuvstvo. Vse je golo, pusto, brez zmisla in pomena, da, mrtvo. Živega središča ni. Je kakor cerkev, a ni, ker tega, kar je poglavitno, nima. Oltar je prazen. Zato napravlja vse okrasje nekak mrliški vtis. Luter ni mogel s Petrom in apostoli prestopiti meje. Zavreči se evharistije ni upal, a ohranil je le prazni videz, v resnici pa je Kristusa zapustil.3 Sedaj mu je umevno vse, kar je v Cerkvi, zapovedi, posti, molitve, rožni venec, pa tudi ves blesk bogočastja in cerkva. V Cerkvi živi Kristus in v cerkvi je njegova evharistična priču-jočnost. Kdo torej ne bi ljubil Cerkve, in če jo ljubi, kako ne bi vsega storil, kar mu veleva? In če to stori iz vdane ljubezni, tudi spozna, da je prav tako, da je tako dobro, da drugače biti ne more. Kristus najbolje pozna človeško srce in človeško naravo, on ve, česa nam je treba. In če kdo veruje v evharistično priču-jočnost, kako ne bi ljubil lepote hiše božje ? Ljubezen je ustvarila po cerkvah vsa tista dela umetniške genialnosti, ki se jim čudi svet, a ista katoliška ljubezen vernega, a preprostega ljudstva je okrasila cerkve tudi s tistim manj umetniškim leskom, ki ga ne more umeti, kdor ne ume ljubezni.4 Tako je našel Ruville v katoliški Cerkvi vedro, veselo gotovost, ki daje srcu in umu srečo in soglasje. Resnično je, da je doživela Cerkev tudi žalostne čase slabih papežev. Toda prav v teh časih se je izkazala nje božja moč. Skala resnice se tudi v teh viharjih ni omajala. »Tudi ti papeži, 1 V tej točki se je izrazil Ruville morda nekoliko preveč subjektivistično. Resnica je, vernemu kristjanu je evharistija vir najčistejše sreče, vendar splošni ali celo edini kriterij vere ni, ker je čuvstvo sreče nebistveno in preveč subjektivno. 2 O. c. 75. 3 O. c. 76. < O. c. 81-109, 98. katerih življenje se je slabo strinjalo s krščanskim idealom, se vendar ideji svoje oblasti niso mogli odtegniti. Tudi oni so učili pravi verski in nravni nauk.«1 »Pač pa sem našel v protestantizmu«, sklepa Ruville, »težke, težke hibe, za katere ni sredstva, kakor le eno, le to: Nazaj k sveti Cerkvi!2 O slovenski narodni glasbi. Prof. D. Bera nič (Kranj). b) Sestava motivov. Zgoraj smo že omenili, da tvorijo štiri ritmične enote, združene v celoto višjega reda, en stavek. V mnogih naših narodnih popevkah pa naletimo na skupine, obstoječe iz treh, petih in šestih ritmičnih enot (taktov). Take prikazni si moremo razlagati na dva načina: ali manjka v višji, več ko dvotaktni ritmični enoti en takt — en sam takt ne more nikdar tvoriti polustavka —, ali pa ima ritmična enota en takt več kakor zahteva pravilna simetrija. V prvem slučaju govorimo o skrajšanih (eliptičnih), vdrugem o raztegnjenih ritmičnih enotah višjega reda (od polustavka naprej).3 Pri tem so možni sledeči slučaji: skupina 3 taktov = 2 -j- 1: raztegnjen polustavek » 3 » = 4 — 1: skrajšan stavek 5 » := 4 + 1: raztegnjen stavek 5 » — (2 -j- 1) -j- 2: raztegnjen polustavek + pravilen polustavek 5 » =(4—1)-j-2: skrajšan stavek + pra- vilen polustavek » 6 » = (2 + 1) + (2 -j- 1): dva raztegnjena po- lustavka 6 » = (4 — 1) + (4 — 1): dva skrajšana stavka » 6 » =4 + 2: pravilen stavek + pravilen polustavek. > 0. c. 44 s. a 0. c. 145. * Prim. H. Riemann, »Vokalmusik«, str. 97—115, in »Ällg. Musiklehre«, str. 111—112. Pogosto jc nemogoče določiti, je li skupina treh in petih taktov nastala potom skrajšanja ali razširjenja. Šesterotaktne skupine tu ne pridejo v poštev, ker so ali pravilni stavki, oziroma polustavki (4 -f 2), ali pa so nastale iz 2 X 3 taktov. Edin zanesljiv kriterij je primerjanje z drugimi ritmičnimi skupinami istega napeva, a tudi to samo v gotovih slučajih. Sicer je pa to izključno teoretično vprašanje brez pomena za spoznavanje narodne glasbe in je mogoče posledica tega, ker smo se preveč vživeli v sheme umetne glasbe. a) Skupine treh taktov. Trotaktna skupina je lahko raztegnjen polustavek (2 -j-1) ali pa skrajšan (eliptičen) stavek (4 — 1). Le redko se da z do-voljno verjetnostjo določiti, ali zastopajo take skupine stavke, ali polustavke. Äko je izveden isti melodični motiv sedaj v štirih, sedaj v treh taktih in ako obdajajo skupino treh taktov skupine štirih taktov, je verjetno, da imamo v takih slučajih prikazen elipse; ako se pa razteza isti motiv sedaj čez dva, sedaj čez tri takte in ako prevladujejo skupine z ravnim številom takta in so trotaktne skupine sporadično vpletene med pravilne polustavke, jih lahko smatramo včasi razširjenim polustavkom. Poudarjam pa, da so tritaktne skupine skoraj vedno prikazen elipse. Sploh pa govorimo o razširjenju in skrajšanju samo s stališča svetovne glasbene teorije, ki smatra števila dve, štiri, osem v glasbeni konštrukciji svetim. Narod se ne da vezati po takih narejenih pravilih, ravna se po besedilu in ne čuti v neravnem številu taktov nikake nepravilnosti. Podati hočem nekaj zanimivih primerov trotaktnih skupin. Predvsem nekaj primerov za elipso. 1. Poučen je sledeči napev:1 NB -rt-H—T"H-1 č m ' : ^sj-: : 1 1 -t= f- :'n * LbztJzJ Oj sto - ja), sto-jaj Be - li-grad, za gra-dom te - če 3 takti, 1. stavek. 3 takti, 2/ stavek. rde - ča kri, za gradom te - če rde-ča kri. 4 takti, 3. stavek. 1 Kuba, »Slovanstvo«, št. 99. Sestava: 3 + 3 -f- 4. Primerjaj zlasti takte, označene z znamenjem Že melodija sama kaže, da je zadnji takt v prvem in drugem stavku skrajšan; isti motiv je naravno razpleten v četrtem taktu, ki ima štiri takte. Moderno uho bi pričakovalo tudi v prvih dveh stavkih štiri takte, n. pr.: -0- 1= ±±:=p: —0—■ Oj sto-jaj, sto-jaj Be - li - grad, za gra-dom te - če m Z^zzäz m t£d rde-ča kri, za gra-dom te-če rde-ča kri. 2. Iz istega vzroka sklepam, da je drugi stavkov člen napeva »Hribčki, ponižajte se« skrajšan stavek. Napev se glasi:1 /T\ --&ZZ te -0. t=± -±ZZ3t t==t mm e Hribčki, oj hribčki, po - ni-žaj-te se, do-4 takti, 1. stavek. lin - ce, po - vi - šaj-te se, da se b’jo vid-le te 3 takti, 2. stavek. 4 takti, 3. stavek. be - le ce - ste, tam, ko-der moj fan-tič gre. 4 takti, 4 stavek. To je slutil tudi gosp. izdajatelj sam in je podaljšal zadnjo noto četrtega stavka tako, da je dobil štiri takte. Očividno je gosp. izdajatelj s tem pesem slabo popravil; on ne prizna trotaktnih skupin; zakaj pa potem ni izpremenil tudi drugega stavka? Napev 1 Bajuk, »Slov. nar. pesmi« III., 3. Sestava: 4 + 3 -j- 4 -j- 3. ima sledečo sestavo: 4 -J- 3 -j- 4 + 3, moderni glasbeni pravopis ni v vsem slovenski, in zadnji stavek se mora pisati: m ... :—zjz—— —~ s -M1 : j 1 .zziänzM—j—: t= *—- :=(=-: J . .. tam, ko - der moj fan - tič gre. 3. Enak slučaj je v pesmi »Korušec«;i napev obstaja iz dveh trotaktnih, enega četverotaktnega in spet enega trotaktnega stavka (3 —J— 3 —j— 4 —j— 3). Prva perijoda je ta-le: 4* A J? 1 F 0 =f • 0 •- Lfc-U- / V- *• [= Jes pa ’no ši - Si - co 'man, Notre tri ci-mer-ce 'man ... 3 takti (stavek). 3 takti (stavek). Glasbeni teoretiki (nemški) trdijo, da so nastali skrajšani stavki večinoma na ta način, da je odpadel prvi takt (shema: I------1 —l i----) 2. 3—4. 6. 7—8.). Meni se pa dozdeva, da je odpadel skoraj povsod zadnji takt (shema 1—2. 3. 5—6. 7.). Zelo naravno bi se n. pr. glasila prva perijoda »Korušca« tako-le: + % m JV j* : .J Ö l fctjd .# 11 Jes pa'no ši-ši-co 'man, Notre tri cimerce 'man ... Nedosledno je pisana glede sestave tudi »Vigred se povrne« v prvi O. Devovi pesmarici (iz Črnomlja):2 ržbtifc^H . 1 rt-i —I_. Ä A : Ts*r ■ r 3 :-b+- Vi-gred se po - vr - ne, Vse se o - ži-4 takti, 1. stavek. 3 takti, 2. stavek. 1 Kuhač III., 1147. (O. Dev 1908, St. 15); O. Dev L, št. 20 (3-f-3 + 4 + + 3 + 3). 2 O. Dev II. G . \> | v vi”: ——— ■ ■■ ■ . . j . . \ d ..... L. .. -k— —3—m— "25 J U=_t_d vi, Tra - ti - ca po - gr - ne, Vse s cvet- 4 takti, 3. stavek. -p -J2, '' =1 : —I— —1—f-H — 1— F—1—hr-]- -1 j— —1— • J -k k ■ ——1— 0— 1 1 f U_L li - ca - mi. Drobne pti - či - ce po~ 4 takti, 4. stavek. 4 takti, 5. stavek. --jtfc12! t- G>—I* . p - \=\ . bi= : i= : L f=A £=£=_ jo Spet v do - ma-čem gaj, Ä1’ pri- 4 takti, 6. stavek. F=^=\ -- —pH ■ • tr-d : ja - t’lja sem na - zaj, Nikdar več ne bo! 4 takti, 7 stavek. 3 takti, 8 stavek. Tu je izveden isti motiv, samo melodično izpremenjen, v drugem in osmem stavku v treh, v šestem pa v štirih taktih. Kako poje ljudstvo?1 V prvem primeru sledi torej dvema trotaktnima skupinama ena četverotaktna (3 + 3 -j- 4); v drugem se redno menjujejo četvero- in trotaktne skupine (4 + 3 -j- 4 -j- 3); v tretjem stoji za dvema trotaktnima enotama ena četverotaktna, za to pa spet ena trotaktna (3 -(- 3 -j— 4 —|— 3). Nahajajo se nadalje pogosteje še sledeča menjavanja: 3 -j— 3 —{— 4 —j— 2, 4-f- 2-j- 3[—j— 2 + 3], 3 -j— 4 -f- 4, 4 -{- 4 -j- 4 + 3, 3_j_3_|_3[_j_3] itd. Za zadnje slučaje še po en primer. 4. 3 +3 +4+ 2: 2 .. . J' p : - ^ 0 Da-nes je ta - bt= i - s V ■ ti . * __Ä . dan, - V ko sem b H ii z V— a 3. takti. 1 V tem napevu modulira melodija v drugem taktu petega stavka iz es-dura v b-dur in se vrača v prvotni tonovni način v tretjem in četrtem taktu naslednjega takta. 2 Žirovnik I., 7. voj - sko zbran, pri - šli so k rac - ni, 3 takti. štir - je ru - me - ni vo - ja - ki so b’li. 4 takti. 2 takta. 5. 4 + 2 + 3[+2 + 3]:i U-- " * ‘ m • ~r~~ -- Že rožce na polju cve - te - jo, o ja, cve- 4 takti. :t=-- 2 takta. 'i r 1 i* II te-jo, že fan-tje na voj-sko gre-do. 0- do. 3 takti. 6. 3 + 4 + 4: 2 - -N- t ibrl -H 1 h _vn) -R P- -J.-. ' -ICu b" J. _jii re±f t ß - 03 3 takti. 4 takti. |##= ! j i ^ pM / rs k-H 1 S ^ 5 -i—l :zp E: ; » L p LiJJ 4 takti. 1 Bajuk IV., št. 29. 2 Iz Dolžanovega rokopisa. 7. 4 -{- 4 + 4 -j- 3. Sem spadajo vse one pesmi, ki končujejo mesto z dvema ali štirimi takti s skupino treh taktov, medtem ko imajo sicer pravilne četverotaktne skupine. N. pr.:1 b-K—i— m t+z: 0 1 ? i/ Pie - ni - ce je pra-la pri bi-strem stu-denc, Se 4 takti. :i ti g1—g-T-g—J—» =E*ESEžIž i+E^Ejr; Ej^EpE? N N mi - lo jo - ka - la, k' ni de - kli - ca več. Ne - dolžnost, ne- 4 takti. » I N N ^ ^ J' J' J***' ^ *——Rj— dolžnost mal’ ča-sa tr - pi, za to 'mam pa solzne o - či. 4 takti. 3 takti. 8. 3+ 3 + 3+ 3: 2 ife -P—0— A - di - jo, pa zdra-va o sta - ni, po- 3 takti. iE§feEE=l=i m izzpzp: daj mi Se en-krat ro - ko, pa na-me ni- 3 takti. 1 Iz Dolžanovega rokopisa. Prim. O. Dev II., St. 23. 2 Bajuk, IV., St. 31. 'tč* == ;=tjjj kdar ne po - za-bi, če-rav-no drug že-nin tvoj bo! 3 takti. 3 takti. 9. Redki so napevi, v katerih moremo smatrati trotaktne skupine raztegnjenim polustavkom. Kakor smo že rekli, bi se dali konstatirati raztegnjeni polustavki, ako bi se nahajale enote treh taktov v zvezi z enotami dveh taktov in bi bil isti melodični motiv razpleten tu v treh, tam v dveh taktih. Ker pa da zveza 2 —3 taktov skupino peterih taktov, bodemo obravnavali to prikazen, ko bomo govorili o peterotaktnih skupinah. Mogoče bi smeli smatrati skupino treh taktov v napevu »Kaj ti je, ljubica«1 raztegnjenim polustavkom: *• :Lzt: -0- -f=: Kaj ti je, lju - bi - ca, ker si tak 4 takti, stavek. j rt=3 r f r 1 il -EH H U 2a-lost-na, ker si tak ža - lost - na ? 3 takti. Vsaj meni se zdi, da bi smeli pričakovati tudi v zadnjem členu dvotaktno skupino. Za to govori mera besedila: — u u — u u, — uu — uu, — uu — uo. Drugič se mera besed »ker si tak žalostna« ne ujema z mero melodije; mera melodije je namreč: — uu — u —. Ta motiv moremo nadalje spraviti v dva takta in z retardiranjem, ki je našim narodnim napevom itak lastno, doseči isti efekt, kakor s tem, če ga razdelimo na tri takte: rzft v 1—T t- p—rA II-LI =±^=Ž==t* - : t fl Kaj ti je, lju - bi - ca, ker si tak 4 takti, stavek. Kuba, št. 102. Prim. Žirovnik II., St. 15. ritard. ža - lost - na, lost - na? 2 takta, polustavek. Navidezno zelo podobna je tej pesmi glede sestave melodija k pesmi »N’coj je en lep večer«;1 toda tu nimamo razširjenih polu-stavkov, ampak eliptične stavke: Ä-S- s mm J—V N’coj je en lep ve - čer, ju - tri bo en zau-ber dan. N’coj je en lep ve-čer, 6 taktov. 4 takti. ju - tri bo en zauber dan, ju - tri bo en zau-ber dan. 3 takti. Sicer bi tudi tu zahtevala mera besedila (— o u — o u) dvotaktno skupino, kakor je v srednjem stavku. Toda ljudstvo je samo razpletlo te tri takte v pravilen četverotakten stavek, kakor kaže isti napev pri Žirovniku;2 umelo je torej pač te tri takte kot skrajšan stavek. 10. Tupatam naletimo v napevih na sestave, katere bi šteli na prvi pogled sem, a v resnici nimajo nič skupnega s principom trotaktnosti. Zlasti nahajamo take slučaje v pesmih, ki imajo že na čelu tuji ali umetni značaj. N. pr.:3 /T\ i Se sni - de - jo pri - ja - te - lji, ■■■'■■■n ' 2 takta, 1. polustavek. t\ - vi - jo I Da b’ 1 takt. 1 Kuba, št. 103. 2 Žirovnik II., 28: es in a tvorita pri njem po en celi takt. 3 Žirovnik II., 20. Glej tudi O. Dev, I., št. 17, t. 3 in 6. —v - ■ ■ -fc -N r—*-• _—-—n P— 0--0— 0— • . ... > . L . . /VV V- 4- /— / - L V- r do - bre vo - lje sku-paj b’li, ži - vi - jo! ... '"s/*1 ' 1 ■ y s/* ' 2 takta. 2. polustavek 1 takt. Ta sporadično se pojavljajoči takt je vrinjen med oba polustavka, je samzase in nima na sestavo nikakega vpliva. Ravnotako ne spadajo prvi trije takti sledečega napeva k ogrodju:1 \-0-r0— —&-H—i qetp- ■ ß ß-&ß~- - ■0 0 ■ "t=t= Ži-ve - li! Ži-ve - li! Ži-ve - lil Mnoga leta srečni bili.. . Sicer pa zelo dvomim, da bi bil ta napev res izšel iz naroda. (Dalje.) Cerkev sv. Klementa v Rimu in sv. brata Ciril in Metod. F. Fr. Stele (Dunaj). III. Grob sv. Cirila. Čaščenje sv. Cirila, o katerem nam pripoveduje življenjepis Konstantina, je moralo pozneje popolnoma pojenjati, ker se je spomin na njegov grob popolnoma izgubil. Sicer še 1.1350. omenja Nik. Signorile v cerkvi sv. Klementa tudi grob sv. Cirila,2 ne pove pa nič natančnejšega o njem. Äko je njegovo poročilo resnično, potem so morali ostanke sv. Cirila prenesti po razdejanju Roberta Guiskarda v zgornjo cerkev, kar je tudi skoro gotovo, če je bil grob še vedno v takih časteh kakor izprva. Iz poznejših poročil se zdi, da so bili ostanki sv. Cirila v zgornji cerkvi. Iz XVI. stoletja imamo poročilo (Pompej Ugonij), 1 Žirovnik II., 26. 2 Katoliški Obzornik, 1898, str. 66. da so grob sv. Cirila zopet našli, in sicer v kapelici, ki je njemu posvečena.1 Tudi Baronius in njegovi sodobniki poročajo, da so takrat našli zopet grob sv. Cirila, in sicer v kapelici, njemu posvečeni, na desno od glavnih vrat, v kapelici, ki je sedaj posvečena sv. Dominiku.2 Čim bolj se bližamo XIX. stoletju, tem bolj se izgublja spomin na svetnikov grob in šele tisočletnica 1863. je pripomogla, da so se ljudje zopet začeli zanimati zanj. Iz vseh teh poročil se mi zdi, da z gotovostjo lahko povzamemo, da so prenesli svetnikove ostanke v zgornjo cerkev, ali precej po zidanju nove cerkve ali pozneje, to je za dejstvo precej vseeno. Pozneje se da dokazati, da so bili v kapelici sv. Dominika (takrat kapelica sv. Cirila — moral je biti tudi kak vzrok, da so jo po njem imenovali!), kam pa so odtod izginili, je nemogoče dognati. Vsaj malo luči v to temo nam spusti podmena Bartolinijeva, da so koncem XVIII. stoletja Francozje, ki so ropali, kjer je bilo kaj najti, oropali tudi grob sv. Cirila in vrgli njegove kosti med druge.3 To podmeno opira dejstvo, da se še dandanes vidi pod oltarjem sv. Dominika odprtina, skozi katero se vidi rakev, okovana s pozlačenim bakrom, ki je pa prazna.4 Poročila prejšnjih stoletij potrjuje tudi dejstvo, ki je Wilpert opozoril nanj. Äko je njegova trditev, da je bil grob sv. Cirila v narteksu, kjer je njegova nagrobna slika, je ta kapelica ravno nad onim mestom stare cerkve, kjer je prej počival svetnik. In on meni, da so ga ravno zato, da ohranijo tradicijo, pokopali v tej kapelici.5 To dejstvo je po Wilpertu tudi ključ k pravemu razumevanju onega mesta italijanske legende, ki govori o grobu: »Simul cum locello marmoreo in quo quidem illum praedictus papa Hadrianus II 1 De Rossi pravi v Bullettino 1863: »Nel finire del sec. XVI. le reliquie di S. Cirillo furono rinvenute in un’antica cappella a lui dedicata nella basilica di S. Clemente, la storia perö di cotesto rinvenimento non ci k pervenuta.« (»Na koncu XVI. stoletja so našli ostanke sv. Cirila v neki stari njemu posvečeni kapeli v baziliki sv. Klementa — pa zgodovina tega naj denja se ni ohranila do naših časov.«) 2 Prim. De Rossi v Bullettino 1863: »i vicini ali’etä del Baronio affer- mano S. Cirillo riposare nella sua cappella a destra della porta mag- giore, ehe oggi e dedicata a S. Domenico.« 3 Prim. Katoliški Obzornik 1898, str. 70. 4 Prim. Katoliški Obzornik 1898, str. 70. 5 Wilpert: Malbg, str. 36. condiderat, posuerunt in monumento ad id praeparato in basilica beati Clementis ad dexteram partem altaris ipsius.« Mesto je treba razumeti s stališča onega, ki gleda proti oltarju in ne s stališča duhovnika pri oltarju; to je bila usodna zmota De Rossijeva. Pa ne le to, ampak po Wilpertu se celo to mesto nanaša šele na prenos koncem XI. stoletja. Marmorna rakev, o kateri govori legenda, da je stara rakev, v kateri je bil pokopan v spodnji cerkvi, monumentum ad id praeparatum, se nanaša na grob v kapelici sv. Dominika.1 Tu se pa z Wilpertom ne morem strinjati, čeprav ne oporekam njegovi trditvi, da je bila italijanska legenda dovršena šele v začetku XII. stoletja. Äko pritegnemo še življenjepis Konstantinov, nam mora postati mesto čisto jasno; tudi tu je isto mesto: »i tako s't rakojfj. položiša i vi. grobt o desn^j^ stran^ ol^tarja vt crxki.vi sv^tajego Klimenta« To pa je ista rakev, v katero ga je dal zabiti papež po prvi prošnji Metodovi (saj tudi italijanska legenda poroča, da je dal telo zapreti »in locello mar-moreo, et proprio insuper sigillo signatum«), ko so jo pa hoteli pred pokopom odpreti, se ni dala in tako so ga pokopali ž njo vred. Mesto je torej čisto jasno, posebno še ker o življenjepisu Konstantinovem ne moremo trditi, da bi bil nastal šele po zidanju nove cerkve, ampak ga moramo vsekakor priznati dobi, ki je sv. bratoma zelo blizu. Ostanke sv. Cirila so torej prenesli v novo cerkev, a se tudi tu ni vedelo, kje bi bili takrat, ko se je bližal tisočni jubilej, kako je prišlo, do kopanja smo že videli v zgodovini cerkve. Rezultat je bil v zgornji cerkvi ničla, ker pod oltarjem sv. Dominika, kjer so ostanki sv. apostola enkrat bili, niso dobili drugega kot prazen grob. Äko že ostankov niso dobili, so hoteli dognati vsaj prvotno mesto groba. Svoje raziskovanje je De Rossi oprl na poročilo legend, da je grob na desni strani oltarja. Dobil je tam tudi prazen grob iz opeke (1.1859.). Grob je bil tako velik, da bi lahko notri počival mrlič v rakvi. Slike nad grobom ni bilo, vendar pa je dobil De Rossi vsaj v bližini slike, ki jih je razlagal, da se nanašajo na sv. brata in začel svoj circulus vitiosus v razlagi, ki je bil tak: Slike so blizu Cirilovega groba, torej se bodo nanašale na sveta brata, na drugi strani pa: če se te slike nanašajo na sveta brata, je to grob sv. Cirila. Podprta niti ena niti druga stran ni 1 Glej Wilpert: Malby 1. c. 8 bila. Nazadnje je pri eni sliki dobil par nerazločnih črk, skom-biniral iz njih ime Ciril; kar je on težko čital, je restavrator razločno napisal in pridejal še en / na koncu in — blodnji do zadnjega časa ni bilo konca. Šele Wilpert je slike vsestransko kritično preiskal in sad svojega dela podal v 1.1906. v Rimu izšli knjigi »Le pitture della basilica primitiva di s. Clemente.« Na podlagi njegovih raziskavanj, poglejmo sedaj tudi mi doli v vlažne podzemeljske prostore bazilike sv. Klementa, da vidimo, koliko se jih res nanaša na sv. Cirila in kje je mogoče bil njegov grob. Oglejmo si najprvo slike v levi ladji, seveda samo tiste, ki se nanašajo, ali so vsaj nekateri dosedaj mislili, da se nanašajo na sv. Cirila in Metoda. Glavno vlogo je dosedaj igrala slika prenosa telesnih ostankov nekega svetnika iz Vatikana k sv. Klementu. Bila je prva najdena, ker je bila zelo blizu groba, ki so ga našli v levi ladji blizu oltarja. Na sliki vidimo na desni strani rimski oltar, kjer sv. Klement papež bere sv. mašo. — To nam predstavlja cerkev sv. Klementa. Proti temu se pomika pogrebni sprevod. Štirje nosači nesejo mrtvo telo nekega svetnika, za temi se pomika ličen pogrebni sprevod s papežem na čelu, ki ga spremljata dva škofa, eden z znakom svetnika, drugi brez. Pod sliko je napis: »Huc a Vaticano fertur pp Nicolao imnis divinis qd aromatib, sepelivit« (pp — papa, qd = quod, —b = —bus). In pod tem je še povedan tisti, ki je dal sliko naslikati: »-j-Ego Maria Macellaria pro1 timore Dei et remedio anime mee hec P. G. R. F. C.« Ker ta zadnji napis nadalje ne igra več nobene vloge, zato ga precej razrešimo. P. g. r. f. c. je čital De Rossi od začetka za: pro gratia recepta faciendum curavi, pozneje, pa ko je dobil še druge slike, se je prepričal, da se čita čisto prosto: »pingere feci«. Maria Macellaria in njen soprog Beno de Rapiza sta nam znana tudi z drugih slik iz XI. stoletja v tej cerkvi. Zdi se, da sta bila posebna častivca sv. Klementa, ker sta mu posvetila več slik. Kar se tiče tega, da so nekateri razisko-vavci slik Rapizo hoteli narediti za Slovana, ni to nič drugega kakor izrodek fantazije, ker bi s tem mogoče tem lažje povsod videli slovanska apostola. Vprašanje te slike rešiti je danes silno težavno. De Rossi in Mullooly sta slike videla, kakor so takrat bile, ali podajata nam v svojih delih samo Ewingove skažene kopije. Istotako Dudik. 1 V izvirniku je za »pro« kratica. Važno za nas je prvo, kar je De Rossi o tej sliki napisal: »La pittura ritrata 4 persone, ehe portano una bara, e dietro essa son due forse vescovi, come pare dai loro abiti sacri, ma ancora non se ne vedano intere le figure.«1 Upal je, da se bo ime mrličevo dobilo zapisano pri nosilih, a upanje se mu ni izpolnilo. Zanimivo je, da se on 1863. še ni mogel odločiti, čigav prenos bi to bil. Papež, pod katerim se to vrši, je imenovan v napisu — sv. Nikolaj. Sprevod gre od Vatikana k sv. Klementu. Ker je znano samo o dveh svetnikih, pri katerih bi bilo tako mogoče, o sv. Klementu in sv. Cirilu, zato ostane izbira samo med tema dvema. Moti ga le tisti grob v bližini, ki odgovarja mestu Cirilovega groba, kakor ga navajajo legende. Äko je to Cirilov grob, mora biti tudi v legendi imenovana slika v bližini. Slika je tu, dvoumna je, — kako jo torej razlagati ? Nedokazani grob je pri njem zmagal, posebno pa še pozneje slika v sosedstvu, kjer se mu je zdelo, da je dobil zapisano Cirilovo ime. Vedel je pa že tudi De Rossi, da noben izmed teh dveh ni bil pokopan pod Nikolajem. Äko bi se dalo to dokazati o sv. Klementu, bi bil vsak dvom izključen, a se ne da. Zmota je bila v tistem času splošna in to nam nič ne pomaga, kvečjemu toliko, da mi vidimo v luči zgodovinske resnice namesto Nikolaja Hadrijana. Zato je izkušal De Rossi dobiti druge vzroke za sv. Cirila. Na napisu je zapisano »a Vaticano«, o relikvijah sv. Klementa pa ni nikjer rečeno, da so bile pokopane najprej v Vatikanu, torej je mogoč le sv. Ciril. (Živel je v zmoti, kakor še veliko drugih, da je bil sv. Ciril najprvo v Vatikanu pokopan, kar pa ni res.) Zanimivo je, kakšen vzrok zato, da je to sv. Ciril, navaja že 1.1864.2 Tu pravi: »Nella bara e disteso un defonto morto di fresco; perciö s. Cirillo e non s. Clemente, morto c 8. sec. inanzi a papa s. Nicolao par die qui sia rappresentato.« Danes se nam zdi tak dokaz smešen. Drug dokaz mu je, da ima izmed škofov ob papežu samo eden svetniško avreolo, drugi ne; torej pravi, drugi ne more biti sv. Ciril, ki bi ga moral slikar v XI. stoletju slikati 1 (Slika predstavlja štiri osebe, ki neso nosila, za temi pa sta dva mogoče škofa, kakor se zdi po njihovi obleki, toda podobe se še ne razloCijo dobro.) Del sepolero ... v Bullettino, 1863. str. 10. 2 »Na nosilih leži mrlič, ki je pred kratkim umrl; zato se zdi, da je tu naslikan sv. Ciril in ne sv. Klement, ki je umrl 8. stoletij pred papežem sv. Nikolajem.« De Rossi, Le pitture scoperte ... Bullettino, 1864. že kot svetnika. Svetnik je Metod, mrtvec na nosilih pa je sv. Ciril. Še eno je zanimivo, kar piše De Rossi 1864 o tej sliki. L. 1863. je videl še štiri nosače, kakor smo navedli malo višje, tu govori že o ženi, ki joka za rakvijo, kakor je potem restavrator tudi imenitno napravil iz zadnjega nosača tako žensko. Dudik1 navaja kot dokaz za to, da je tu sv. Ciril, tudi mesto iz rimskega brevirja, ki je nastalo pač vsled napačnega razumevanja italijanske ali panonske legende. Rimski brevir namreč pravi: »Cyrillus cum Romae obiisset, primum eius corpus in ba-silica Vaticana conditur, postea magno cleri populique concursu ad basilicam sancti Clementis translatum est.« Najboljši dokaz za svoje domnevanje pa je mislil De Rossi, da je dobil v sliki z napisom, ki ga je on čital kot Ciril. Na sliki je naslikan vladar, pred katerim kleči neka postava in od zadaj ena stoji. Ob klečeči postavi je bilo videti kratek napis, ki ga je De Rossi prečital za ÄCIRIL. Po današnji sliki seveda ni mogoče več razsoditi, kaj je pravzaprav De Rossi še videl, toda on sam nam poroča, v kakem stanu je bil napis, ko ga je dobil.2 Takole ga popisuje: »le prime 3 (sc. lettere) chiare e quasi intere, la quarta solo in parte cancellata ed incerta, le rimanenti non dubbie. In qualsivoglia modo si voglia supplire questo frammento di serittura, converrebbe essere ciechi per non vedere che significhino le cinque lettere CIRIL,«3 in nato ves vesel vzklikne: »Ecco adunque il nome di S. Cirillo in iscrizione die accompagnava le pitture, di die fin qui ho ragionato.«4 S tem je bil on in ž njim pol stoletja skoro vse preverjeno, da se vse te slike nanašajo na sv. brata in da je tam v bližini moral biti grob. Šele njegov naslednik v rimski arheologiji monsignor Wilpert je predrl s svojim kritičnim nastopom blodni krog in čeprav tudi še ne definitivno rešil vprašanja o grobu sv. Cirila, podrl vsaj predsodke, ki so nas dosedaj zadrževali v napačni veri. Oglejmo si sedaj te slike v luči njegove kritike. 1 Neuentdecktc Fresken... Mitteilungen der Centralkommission, 1869. 2 Del sepolcro ... v Bullettino, 1863, str. 13. 3 »Prve tri (nam. črke) so jasne in skoro nepoškodovane, le četrta je deloma odkrušena in negotova, druge niso dvomljive. Kakorkoli že kdo izpopolni to odlomek napisa, mi bi morali biti slepi, da bi ne videli, da pomeni teh petero črk CIRIL.« * »Glej torej ime sv. Cirila v napisu, ki je spremljal slike, o katerih sem dosedaj govoril.« Kar se tiče časa slike prenosa, se sklada z De Rossijem, da je slika iz XI. stoletja. Slika je morala nastati, kakor dokazuje Dudik1, pred 1. 1054., ker ima na njej papež še koničasto tijaro; 1. 1054. pa se je prvič rabila pri kronanju Hadrijana IV. »mitra turbinata cum corona«, tu imamo pa še staro brez krone. Po Wilpertu, in to vidi vsak, ki sliko pogleda, je svetnik, ki leži na nosilih papež, ker ima pallium sacrum, ki ga imajo v tistih časih samo papeži. Isti palij imata na isti sliki sv. Nikolaj I. in sv. Klement. Na isti sliki slikar kaj dobro loči škofa od papeža, glej samo oba škofa, ki spremljata sv. Nikolaja. Mrtvec torej ne more biti sv. Ciril, ampak edinole sv. Klement, in če ga je naslikal slikar kot ravnokar umrlega, se to dogaja na takratnih slikah večkrat, da se slikajo davno umrli poleg živečih. Tudi ne velja, da bi rekli, da slikar ni znal dobro razločevati med posameznim cerkvenimi, dostojanstvi. O tem nas izvrstno pouči slika, ki predstavlja ustoličenje sv. Klementa po sv. Petru kot papeža; na tej sliki dobi vsak tak odznak, kakor mu po njegovem dostojanstvu gre. Škofa, ki spremljata papeža, sta naravno sv. brata. In sicer je sv. Ciril s svetniško avreolo, če je pa sv. Metod nima, je to kvečjemu dokaz, da sv. Metod takrat še ni bil v Rimu čaščen kot svetnik. Nekateri so trdili, da sv. Ciril ni bil posvečen v Rimu za škofa; kakor sedaj razumevamo legende, je bil; in če nam ga tu slikar slika kot škofa, je to pač zato, ker je bil napis na sliki v narteksu še toliko ohranjen, da je slikar tam razbral njegovo škofovsko dostojanstvo, če je prav na sliki sami naslikan brez škofovskih odznakov, kar je razložljivo, ker se v napisu imenuje grešnika in je takrat, ko je stopil v samostan eo ipso odložil škofovsko čast. Če sv. Metod sedaj nima svetniškega sijaja, s tem še tudi ni rečeno, da ga poprej ni imel. Restavrator je veliko skazil, kakor smo videli; polegtega, da je iz enega nosača naredil žensko, papežev križ mesto diakonu potisnil v roko Metodu in škofovske palice kar nekam med množico postavil, je prav lahko opustil tudi svetniško avreolo pri sv. Metodu. Slika je poleg drugih slik, ki sta jih dala slikati Beno de Rapiza in njegova žena; one se nanašajo na sv. Klementa, zato se bo bržkone ta tudi. Že poprej sem omenil, da sta morala biti imenovana zakonska posebna častivca sv. Klementa, in bilo bi čudno, če bi se ta slika ne nanašala nanj; seveda se obenem lahko nanaša na sv. brata. 1 Neuentdeckte Fresken... Mitteilungen der Centralkommission, 1869. Wilpert domneva, da je bil nad to sliko naslikan kak drug predmet, ki ima ž njim kako zvezo; mogoče dohod sv. bratov v Rim in oddaja ostankov sv. Klementa papežu. O tem sicer ne govori nobena priča, da bi bila ostanke oddala papežu v Vatikanu, a bilo bi razumljivo in naravno. Svetnik je bil tudi gotovo v napisu imenovan Sedaj pa še par opazk k Wilpertovim izvajanjem. Prvič se mi po poročilih, ki jih imamo, nikakor ne zdi nujno misliti, da je bil sv. Ciril prenesen iz Vatikana, kakor istotako, da bi bili ostanki sv. Klementa preneseni iz Vatikana. Kakor sem že prej enkrat omenil, je papež Hadrijan jako ljubil cerkev, ki jo imenuje panonska legenda Fatni, in tudi v njeni bližini prebival. Zato je čisto lahko razumljivo, da je tam blagoslovil slovanske bogoslužne knjige, kakor pripoveduje panonska legenda. Ravnotako pa je mogoče, da je tam sprejel ostanke sv. Klementa in da je tam dal zabiti sv. Cirila v marmorno rakev. Legenda nikjer ne pravi, da je sv. Ciril bil v Vatikanu, ampak samo da je papež sklenil pokopati ga v svojem grobu v Vatikanu. Zato je prav tako, kakor je pomota, da se prenos sv. Klementa vrši pod Nikolajem, lahko tudi pomota, da je tu pisano a Vati-cano in se ne sme preveč doslovno vzeti. Vendar pa je to za določilo, čigav prenos je to, čisto nebistveno. Drugič se mi zdi sicer mogoče in razumljivo, da sta škofa, ki spremljata papeža, sv. brata, nikakor pa se mi to ne zdi nujno. Vendar pa, ker sta bila takrat v Rimu in v velikih časteh, bosta bržkone onadva. Določiti, kateri je Ciril in kateri je Metod, se mi zdi nemogoče. Äko že enkrat na to mislimo, da je restavrator izpustil pri enem avreolo, jo je ravnotako lahko pri Cirilu kakor Metodu. Da bi iskali v teh obrazih celo portrete, bi se mi ne zdelo umestno niti, če bi bile slike popolnoma neizpremenjene iz XI. stoletja, še manj pa po zadnji restavraciji. Tretjič: Že prof.M.Rešetar1 je popolnoma upravičen vprašal: »Kako, da De Rossi ni zapažil, da je svetnik na nosilih papež, da ima pallium sacrum na sebi?« Mi vemo, da si je restavrator marsikaj dovolil, ali ni mogoče naredil svetniku tudi palija? Kopije, ki jih je naredil poprej, imajo iste napake, kakor sedaj popravljene slike. To bi bilo usodno za Wilperta. Dokazati se ne da. De Rossi o tem paliju ne govori. Čudno je, da je bil Anglež 1 PoroCilo o Wilpcrtovi knjigi Le pitture... v Ärchiv. f. slav. Phil. let. XXVIII. Mullooly,1 ki je vodil restavriranje slik, drugega mnenja in je imel to sliko le za prenos ostankov sv. Klementa. Žal, da mi ni bila njegova knjiga dostopna, da bil lahko konštatiral, na kake dokaze je on svojo trditev oprl. Iz vsega tega vidimo vsaj to, da o kaki nagrobni sliki tu ni govora, sicer je pa že ta misel sama za lase pritegnjena, ako pomislimo, da slika sama ni nad tistim odprtim grobom, ampak v stran od njega in jo je De Rossi samo v sili pritegnil; češ, če tu ni nič, pa poskusimo kako skombinirati. Kaj pa je z drugo sliko, ki je bila za De Rossija in vse tako velike važnosti kot dokaz, da so res tu slike, ki se nanašajo na sv.Cirila? Tu nas Wilpert naravnost preseneti. Prvič je napis ÄCIRILL, kakor smo že videli, negotov. Samo prve tri črke so bile za De Rossija, ki jih je še videl prvotno ohranjene, gotove, R je bil najbolj pokončan, zadnje pa »non dubbie«. Na ta »non dubbie« pa ne smemo veliko dati, ker je De Rossija vodil predsodek in je seveda komaj čakal kakega podobnega napisa. Restavrirali so ga tako, kakor ga je takrat največji izvedenec, De Rossi, bral, le da si je restavrator dovolil še en L pridejati. De Rossi je sliko razlagal tako, da je klečeča oseba sv. Ciril, vladar pa Mihael, ki pošilja sv. Cirila na Moravsko. Mislilo se je tudi na velikomoravskega kneza itd. Sedaj pride pa Wilpert in pravi: »Oseba, ki kleči pred vladarjem, je čisto jasno ženska, če je prav cela slika zelo poškodovana. Ovratnik, ki ga ta oseba nosi, visok in bogato okrašen z dragimi kamenji in biseri, nahajamo na starokrščanskih slikah iz V. mogoče že IV. stoletja, in sicer samo pri ženskah.« Na steni, meni Wilpert, je bilo več slik iz starega testamenta in kot en del tega cikla, si moramo misliti tudi to sliko, ki po njegovem mnenju predstavlja Estero klečečo pred Ähasverjem. Črka Ä pred CI je mogoče ostanek prvotnega SCÄ (= sancta) in zatem bi prišlo žensko ime. Ne sme nas motiti, če tu biblično osebo imenuje sancta, ker je tudi na neki drugi sliki Daniel imenovan SCS (= sanctus). Napisa samega Wilpert ne ve razrešiti, vendar ker je dokazal, da je klečeča oseba ženska, že s tem najtrdnejši dokaz, da so v cerkvi sv. Klementa slike, ki se nanašajo na sv. Cirila, pade. S tem pade tudi tisti temelj, na katerega so De Rossi in vsi za njim opirali svoja domnevanja. (Dalje.) 1 Glej Rešetar 1. c. Iz Kastelčeve zapuščine. Objavlja Ivan Grafenauer. V podstrešju hiše, ki je bila last umrle Ämalije Pfeiferjeve, hčere Čbeličarja Miha Kastelca, je našel deželne sodnije nadsvetnik g. Jul. Polc precejšnjo množino rokopisov. Večinoma so pisani z roko Kastelčevo; pa tudi Prešernovih, Zupanovih in drugih rokopisov je vmes; obsegajo ponajveč gradivo za »Krajnsko Čbelico«, rokopis IV. bukvic, kos rokopisa II. bukvic Čbelice, pa tudi gradivo za izdajo Vodnikovih pesmi, vmes eno lastnoročno, krajšo varianto Vodnikove »Ilirije zveličane«, zapise narodnih pesmi iz različnih peres. — Prvo vest o tem rokopisu je prinesla Ljubljančanka (Lai-bacher Zeitung) z dne 20. novembra 1909, št. 266, str. 2405; objavila je tudi še neznan sonet iz rokopisa IV. bukvic »Kranjske Čbelice«. Kmalu nato je izročil lastnik rokopisa dragoceno gradivo meni, da ga objavim, za kar naj sprejme na tem mestu mojo iskreno zahvalo. Na prvem mestu hočem priobčiti še neznane variante raznih Prešernovih pesmi, pisane s Prešernovo in Kastelčevo roko, potem kar je rokopisa II. in IV. bukvic »Krajnske Čbelice«, nazadnje razne ostale rokopise. Kolikor jih radi pomanjkanja prostora ne bi bilo mogoče, jih bom vsaj navedel in opisal. I. Rokopisi Prešernovih pesmi. A. Lastnoročno Prešernovi rokopisi. 1. »Nova pisarija« pisana s Prešernovo roko na levi polovici sedmih strani v 4°. Na desni polovici so opombe in popravki. Str. 1. Nova pifarija. Uzhenz. Sdaj, ko v’ desheli Kranjfki vfe pifari, Shuhmär nam marfkateri proso pazhi, V’ nevkretnih versih drugi fe flepari, Ko bukve räfejo, ko Hidri kazhi 5 Glave fo rafle, sdaj fe nizh ne zhudi, De filit’ jel fim Musi fe domazhi. V. 3. Na robu je zapisal Jak. Zupan s svinčnikom: Nevkretne verse dosdevin kovari. — V. 6. Zupanova korektura na robu: De filit’ Musi jamem fe domazhi. Pifar O frezhen ta, kdor selen lorber grudi, In kdor Kaftalje tresno vodo pije, Od koger bukve pridejo med ljudi! Uzhenz 10 O mojfter! uzhi uk me pifarije: Kako, in kaj ufhezh fe Kranjzam poje? Rasloshi prose nafhe fladkarije. Pifar Äk ratati pifar fo shelje tvoje, Njih mojftra uk poflufhaj in saftopi, 15 Sapifhi terdno ga v’ moshgane fvoje: Zhe hozhefh kaj veljati v’ nafhmu tropi Befčd Te ptujih boj ko hud’ga vraga, Ak to snafh, ferzhno koj na perfte ftopi. Naj tvoja pefem bo lepote naga 20 Zhe bi fe perftov zhleni ti lomili Per meri nje, nam bo pifarjam draga. Str. 2. Zhefh biti v' Kranjfkih klafikov fhtevili, Po kmetefhko debelo jo sarobi, Vfi bomo tvojo zhaft na glaf trobili. — 25 Zhe rovtarfko vesati snafh otrobi, Nov Orfej k’ tebi vlekel bofh ^lovene, In’ posen vnuk bo romal k’ tvojmu grobi De tdej saklad fvoj Kranjfhna ti odklene, Sapufti rozhno meftne mi fofede, 30 Tri leta idi v’ rotarfke Atene. Uzhenz. Al shlahtne Kranjfke fo doma befede Tam, kdjer govorit’ dofti vezh ne snajo Paftirji famzi, ko imena zhede? V. 7. Zupan je v tekstu podčrtal s svinčnikom besede: O frezhen ta — na robu pa zapisal: O blagor mu, kdor selen lorbar grudi. — V. 8. Zupan na robu: Kdor Hipokrene vodo tresno pije. — V. 10. Prešeren je besedi O mojfter! pozneje s svinčnikom prečrtal in zgoraj zapisal: »Pifar, o« — V. 11. Zupan na robu: Kako, in kaj fe Krajnzam prav sapoje. — V. 12. Pod besedo »fladkarije« je zapisal Zupan: lepotije. — To Zupanovo korekturo je Prešeren sprejel v končno verzijo »Čbelice« (II. zv., str. 30.) in »Poezij« (str. 97.). — V. 14. Besedi: »Njih mojftra« je Zupan podčrtal s svinčnikom, na rob pa zapisal: Uk mojftrovi; zraven je Prešernova korektura, tudi s svinčnikom podčrtana: pifarfki. Tako tudi Čbelica II. 30. — V. 18. Vejica poznejša. — V. 27. k’, opuščaj s svinčnikom. — V. 32. V besedi kdjer je »d« s svinčnikom prečrtan: kjer. Pifar. Tam, kjer po ftari fhegi fhe drekajo, 35 Kjer ne smajejo doft’ al nizh jesika, Befed nemfhkvavzov gerdih ne posnajo. Uzhenz. O frezhne roti! v’ vaf me iti mika. Ä1 fe bojim per rotarji, per kmeti De shetev befedi ne bo velika. Pilar. 40 Pezhene, ljubzhik! pifheta na fveti Nikir ne bodo v’ gerlo ti letele; Bres truda Musa ne da vezhno sh’veti. Str. 3. Befede srafhene, befede srele, Ne v’ rotah, po planjavi ne kmetije, 45 Ne bodo v’ Pivki ti na nos vifele; Poflufhaj ga, kako jo on savije, Jesika fol, lepota de le sine, In pravo ti vesanje fe odkrije. Tam befedi fe pul’jo korenine 50 S trni sloshi sloge: azha, ifhzhe, uha On, ovka, ovz in druge pertikline, In terdno fkup to fkovaj; permaruha! Lohkä bofh v’kosji rog ugnal §lovenze, In proti tebi bo Dobrovfki — muha. Uzhenz. 55 O slati uk! adijo meftne fenze! Apolon drugi bodem vfred kosarjov Si v’ rotah pledil ne vmerjozhe venze. — Devet al fefter nekdaj ni altarjov Per naf ne v' rotah in ne v’ meft’ imelo, 60 Vzhenoft dobil' od ptujih fmo pifarjov, Latinfke, Gerfhke, Nemfhke fo v’ deshelo Perfhle befede s’ njo, o rasodeni Al faj fe bode tih pofliishit fmelo? V. 42. Številke, s svinčnikom zapisane nad besedami določajo besedni red: Ne da bres truda Musa vezhno sh'veti. — V. 49. Številke nad besedami določajo besedni red: Tam pul’jo befedi fe korenine. Poleg tega je beseda »pul’jo« s svinčnikom popravljena v »pulijo«. V. 50. Na robu je zapisano s svinčnikom, ne s Prešernovo roko, ampak s Kastelčevo, zelo površno: K’timperloshisloge. — Prešeren je v Čbelici (II. str. 32) to izpremenil takole: K’tim deni konze — V. 57. pledil je s svinčnikom popravljen v: pletil. — V 60. Vzhenoft s poznejšim črnilom popravljeno v: Vzhenöft. — V. 62. Za o s svinčnikom vejica: o, rasodeni. Pifar. Bog tega varji, po nobeni zeni! 65 Jesika nah’ga s’njimi ne ognufi. Uzhenz Sej tudi drugi to fture Sloveni: Str. 4. Turzhuje flifhim Serbiz, ino Rufi Tartarijo hudo, Polz franzosuje. Befede Pemzu Nemz pofodvat’ mufi. Pifar 70 Lej, v’ knjigah njih je tolkajn lulke ptuje Med lepo zhifto Slavfhino safjane, Da je noben purift vezh ne isruje. Al bukev nafhe Kranjfhne fpakedrane Perhizo majhno den’mö na ognjifhe, 75 Prerojen Fenix zhift de's ognja oftane. Uzhenz. Zhmu bo nam, prafham, prašno pogorifhe? Al mutafti pozhakamo sijali, De ’s njega srafe novo befedihfe? Pifar. Slovenfko lulko bomo refhetali, 80 Hranili dobro serno in kar manka, Is glave fvoje bomo to perdjali Uzhenz. To smef novink in ftariga oftanka Na §htajerskim Slovenz ne v Koratani, Hrovat ne bo rasumil ne Ljublanka. V. 70. V besedi knjigah je s svinčnikom / prečrtan: knigah. Tako tudi v Čbelici, II. 33. — V. 73. Od tu naprej primerjaj od Avgusta Žigona objavljeni fragment, ki kaže še starejši stadij »Nove pisarije«. Glej Zbornik Slovenske Matice V. str. 125—128. Na razlike zgolj v ločilih se ne bom oziral. — V 75. Fenix je s svinčnikom popravljen v: Fenikf. Enako Čbelica II. 33. — V. 76. Po Žigonu objavljeni odlomek (zaznamenujem ga NPŽ) ima: Zhmu bo, vaf prarham, . . ZSM V. 127. op. — V. 77. Mesto pozhakamo ima NPŽ. pozhakate, str. 125. — V. 78. NPŽ., 125 (znači Zbornikovo stran): novo 'srafe besedifhe. — V. 81. Odgovarja NPŽ. str, 125, ne popravi str. 127. — V. 82—84. Verz 82. je s črnilom prečrtan, Hrovat v 84. kitici s svinčnikom. Ob strani je zapisal P. s črnilom tole inačico. jg zhudne Tmefi ftariga ostanka In is novink $Iovenz ne v Koratani Ne bo rasumil Stajerz ne Ljublanka. Enako, neglede na ločila, Čbelica, II., 34. Pifar. 85 $hteklazharji, tatovi in zigani Po Tvojim govorč, kaj tdej sa filo Nam v bukvah jesik fvoj imeti brani. Uzhenz $hteklazharfko, al krevljafto berilo Koga vam knigarjam bo pomagalo, Drugazhe ak fe bode govorilo? Sami vafh uk fpofhtujete premalo, Vezh ptujk zlo tebi, ne sameri! vjide, Sakaj bi fe jih moje shnablo balo? Pifar. To govori fe, kar na jesik pride. — Pogovor, ko na vfhefa vezh ne bije, Ko sjutrajna meglä fe v’nizh raside; Ker v' bukvah je natifnjen’ga upije, To, ljubzhik! med uzhene gre lingvifte, In prizha od jesika lepotije. Po fvetu bodo brali bukve zhifte, Zhe naf ne hval’jo, naj me vsame slodi, In Kranjfke ne posnemajo purifte! Kar nozh’te Kranjzi vmeti k fvoji Ihkodi, Savershete kar sdajni kratko-uzhi, Zhaftili posni bodo to narodi. Uzhenz. Pershgal fi, Mojster! shark mi nove luzhi. — Na delapuft de fodniga jeft dneva $lovim, fhe to; kaj pel bom me poduzhi! V. 88. krevljasto: opozarjani na ost, ki je obrnjena proti metelčici ki jo zove Prešeren v svojem pismu, Čopu pisanem 5. februarja 1832., krev-Ijico. Lj. Zvon. VIII. 569. — V. 90. Številke s svinčnikom nad besedami določajo sledeči besedni red, ki ga ima tudi Čbelica II., str. 34.: Äk bode fe drugazhe govorilo. — V. 91. ptujk, s svinčn. popr.: ptujik. — V.94—99. Zanimiva je prvotnejša inačica v NPŽ. 126: (Ohranjeni verzi so podčrtani.) Kdo vfak dan oblazhilo nof' is shide, In kashe shlahtnih kamnov lepotije? To govori fe kar na jesik pride, Pogovor ko na vfhefa vezh ne bije, Posabi fe, ne pride med lingvifte, Kar v’ bukvah je natifnenga, upije: — V. 96. Podpičje je poznejše. — V. 101. Vejico je P.izpremenil v ».—« — V. 102. Zgoraj je zapisal Prešeren s svinčnikom: «Pofnem«, a zopet prečrtal, na rob pa: Pofnemali naf bodejo purifte. — V. 103. Vejica s svinčn. prečrt. — V. 104. uzhi je s svinč. popr. v ozhi, črta spredaj je s svinčn. prečrt.; na rob pa je Prešeren zapisal: Kar ne dopadevafhi flepi buzhi. Enako Čbelica 11.35. Str. 5. 90 95 100 Pifar. Str. 6. Rimz dulci mixtum utile veleva. 110 Kaj prida flifh’jo vfhefa nafhe rade; To utile je serno, dulce pleva. Uzhenz Romanze sdaj pojejo in balade, Tragedija fe tudi nam obeta, Sdravljize flifhim peti pevze mlade. Pifar. 115 Od mene petem vfaka je prekleta, Katera nima Kranjfkiga imena, Naj bode pofvetna, al bodi fveta. Ljubesen poje pevzov tih Kamena, Jesiku dela ino ferzu rane, 120 De bi jih ftrela trefhila ognjena! Balade od zhebelize safrane, De bi fe te med nami posabile! Tragedje deb’ oftale nam nesnane! De bi Kranjize ftrupa ’s njih ne pile! 125 Ljubesni fladke, ki ferze sapelje Deb’ s’ Jul’jo ßhekefpira ne zhutile! Uzhenz Ja fhkoda ref bi blo; sdaj od nedelje Do druge fheftkrat fe ferze jim vname, Kdor ljubih pride pred, popred ta melje. Pifar. 130 Balade pet je mlatva prasne flame Je rezh pohüjfhliva, in sapeljiva; — Lenoro bere naj, kdor ne verjame. V. 115—117. Na rob je zapisal Prešeren s črnilom: Otrok v’ jesiku naj fe kerft’ ozheta Otrök naj kerfti fe v’ jesik' ozheta Domazha pefen ptujiga imena Savershena od naf je in prekleta Najprej je drugi izmed teh verzov s svinčnikom prečrtan, potem pa še vsi štirje. V verzu 117. pa je s svinčnikom prečrtano: bode pofvetna, al bodi fveta — zgoraj pa je zapisano, istotako s svinčnikom, a ne s Prešernovo, ampak s Kastelčevo roko: The takö perjetno peta. Podobno Čbelica II., str. 36.: Naj fhe tako perjetno bo sapeta. Enako Poezije, str. 102. — V. 120: NPŽ. 127. »Deb’ pevze ftrela - -« — V. 122: NP2. 127. »Deb' kmalo fe med nami - — V. 124: NPŽ. 127. »O deb’ Kranjize - — V. 129. Verz je s črnilom prečrtan; spodaj je zapisano: In fhega je, kdor pride pred, pred melje. (V besedi pride je e s svinčnikom dostavljen). Tako tudi v nekaterih maloštevilnih izvodih Cbelice II, str. 36. Gl. Prešernovo pismo z dne 29. aprila 1833, pisano Čelakovskemu, Ljub. Zvon II. 50. V drugih izvodih je Prešeren Zupanu na ljubo ta verz nadomestil s sledečim: Kdor po-nje pride, jih k’ poroki pelje. Gl. 1. c. Romanza je f’ Tragedijo fhkodliva; Tih, in te forte, in sdravljiz ne pifhi, 135 Sovrashi vfe to Musa framoshliva. — Poj rajfhi to, kar treba je per hifhi, Per hlevi treba, v’ vertu in na polji, Poj tö, kar kmet in meftnjan f’pridam flifhi. Uzhenz. Bog ti saplati uk! po tvoji volji 140 Bom pel: kak repa fe pred mrasam varje, Od kod krampir dobiva fe nar bolji, Kako odpravljajo fe ovzam garje, Po kom krepajo vfhivim glavam gnjide, Naftavljat’ mifham vzhil bom gofpodarje. Pifar. 145 O, slati vek sdaj Musam Kranjfkim pride!!! — Dr. Prefhern m. p. 2. Na zadnji (8.) strani rokopisa »Nove pisarije« je Prešeren zapisal sonet »Verh fonza fonzov fije zela zheda«. $onet. Verh fonza fonzov fije zela zheda Po neba fvitlih potah rafkropljena, Od fonza, ljub’ga fvoj'ga sapubiena Jih semlja zelo nozh s’vefeljam gleda; 5 Al vezh ji mar ni njih fvitloba bleda, K’ osnani ljub’ga sarja ji rumena, Zel dan takd v’ ljubesni je sgubljena, De vanje ne oberne vezh pogleda. V. 138. Na robu je zapisano s svinčnikom a s Prešernovo roko: me-Ihzhan. Enako Čbelica 11., 37. — V. 140. Nad »kak« je zapisano s svinčnikom (Prešeren): Kaj —nad »mrasam« pa »gofenzam’«, fe je prečrt.; »repa« je nepopravljena. Čbelica II.,37: kaj repo pred gofenzam’ varje. — V.141. krampir je s svinčnikom popravljen v krompir. NPŽ.: Od kod krompir fe dobiva nar bolji, — V. 145. vek je s svinčnikom prečrtan, zgoraj je zapisal Prešeren s svinčnikom besedo zhaf a jo s svinčnikom prečrtal. Čbelica II., str. 37., ima vek. Sonet. Glej Illgrisches Blatt No. 11. Samstag den 12.März 1831 (podpis Dr. Prefh.). Krajnska Čbeliza II., (izšla junija 1831.) str. 25. — V. 1. fonzov fije, Čbelica: fije fonzov. 111. Blatt: feje fonzov. — V. 5—7 v Čbelici: Ko fe slati oblakov truma bleda, Nasaj perpelje sarja ga rumena, Tako v' ljubesni fonza je sgubljena, — Kar svesd nebo, tolk ima dviz Ljublana. 10 Rad ogledujem vaf, zvetezho-lizhne, Ljublanfke, ljubesnive gofpodizhne; Al Dragi taka mozh je zhes me dana, De prizho nje fim flep sa druge dvize, Samaknjen v’ mil’ obraf Terza kraljize. Dr. Prefhern m■ p. 3. »Pesem od lepe Vide«, pisana lastnoročno s Prešernovo roko z njegovimi in Kastelčevimi popravki. Pefem od lepe Vide. Padla po nozhi flana je bela, Mlado selenje, rosh’ze je vsela. — V’ semlji globoki moje vefelje, Gori per Bogi moje fo shelje. 5 Lepa Vida je per morji Itala Tam na prodi fi pelnize prala, Zhern samurz po fivim morji pride, Barko vftavi, prafha lepe Vide: „Sakaj Vida nifi tak rudezha, 10 Tak rudezha nifi tak zvedezha, Kakor ti fi perve leta bila?“ Vida lepa je odgovorila: „Kak rudezha bla bi in zvedezha, Ker sadela mene je nefrezha, 15 Oh doma je bolno moje dete, Safadila fim fi tern v’pete V Illyr. BI. sta 5.in6. stih enaka ko v Čbelici, 7.in8. stih pa kakor v našem rokopisu; 7. stih je torej pesnik nazadnje popravil. — V. 9. tolk ima dviz, Čbelica: ima deviz. — Ljublana, s svinčnikom popravljena v Ljubljana, enako v 11. verzu Ljublanlke v Ljubljanfke. — V. 12. Dra gi 111 BI. in Čb.: dragi; zhes me, 111. Bl. zhez—me. — V. 13. sa druge dvize Čb.: sa vfe devize. Pefem od lepe Vide. Gl. Čbelico III., 94—97. Verzi 1—4 so ssvinčn. prečrtani (bržkone Kastelic). — V. 5—11 so s svinčn. občrt. — V. 7. samurz s svinčn. popr. v samorz. Enako Kr. Čb., III. 64. — V. 9. tak s svinčnikom popr.: tak’. — V. 10. zvedezha s svinčnikom popravljeno v: zvetezha; enako Čbeliza III. 94. — V. 13. s svinčnikom popravljen takole: »Kak bi bla rudezha in zvetezha« (Kastelic?). — V. 15. je podčrtan s svinčnikom enako v naslednjem verzu besede: »tern v’pete«, na desni polovici pole je zapisal Kastelic: Poflufhala fim neumne fvete«. Avari- Omoshila fim fe, ftarza vsela, Malokdaj fim frotiza vefela, Bolno dete zel dan prejokuje, 20 Zelo dolgo nozh mofh prekafhluje!“ Zhern samurz ji rezhe, ino pravi: „Zhe doma jim dobro ni sherjavi Se zhes morje vsdignejo, ti s’ mano Pojdi ferzhno fi osdravit rano, 25 Kaj ti rezhem lepa ti Kraj niza Pofhle po-te Sjihpanfka me kraljiza, Ji dojiti mladiga kraljizha Sinka njen’ga mlad’ga zefarizha. Ga dojila bofh ino sibala, 30 Peftvala, mu poftljo poftilala, De safpi mu pefmi lepe pela Drujga dela tam ne bofh imela“. V’Barko lepa Vida je ftopila; Al ko fta od kraja odtegnila, 35 Ko je barka she po morji tekla, §e sjokala Vida je in rekla: „Oh! firota vboga kaj fim ftrila, Oh! komti fim jeft doma puftila, Dete moje, finka naboglen’ga 40 Mösha moj’ga s’letmi obloshen’ga!“ — Ko pretekle fo ble tri nedelje, Jo [k’] h’ kraljici zhern samurz perpelje. — Sgodaj lepa Vida je uftala Tarn per okno fonzeta zhakala, 45 Potolashit’ shaloft nesrezheno Oprafhvala fonze je rumeno: anta je Prešernova. Ta je pisal 20. februarja 1832 Čopu iz Celovca: In der lepa Vida bitte ich die Verse, oh doma je bolno moje dete in saderla Fim fi ternje v pete oder was sonst Kafteliz an ihre Stelle gesetzt hat in folgende Verse zu verändern: Oh (oder Ker) domä je bolno moje dete Poflufhala fim neumne fvete, Omoshila fim fe, ftarza vzela etc. Ljublj. Zvon, VIII., 571 — 572, kjer je slovenski tekst tiskan v gajici. — V. 20- mofh popravljen v: mosh. — V. 24. Nam. ferzhno se je Prešernu zapisalo najprej fezhno; izkušal je popraviti potem pa je prečrtal in ferzhno zapisal zporaj; nam. pike prvotno dvopičje. — V. 25—26. Verza sta v oklepaju in poleg tega sta s svinčnikom prečrtana; na robu s Prešernovo roko varianta: »Kaj ti pravim, pote Vida sala — Je Kraljiza $hpanfka me poflala — Med po in te, je s svinčnikom naznačeno, da spada vezaj. Enako čbelica III. 95. — V. 32. Drujga, D prečrtan r istotako, spredaj pa stoji s črnilom H: Hujga; enako Čb. III. 95. - V. 38. Oh, najprvo po pomoti Ok. — V. 42. W je prečrtan, zato v oklepaju, zraven je zapisan h'. — V. 44. fonzeta, ta je s svinčnikom prečrtan, zraven je zapisano jč: fonze je zha- Str. 2. Str. 3. „Sonze, sharki fonza vi povete, Kaj moj finik dela, bolno dete?“ „Kaj bi delal sdaj tvoj finik mali? 50 Vzheraj fvezho rev’zi fo dershali, In tvoj ftari mosh je fhel od hifhe, $e po morji vodi, tebe ifhe.“ — Tebe ifhe in fe grosno joka Od britkofti njemu ferze poka. 55 Ko [svez] na vezher pride luna bleda Lepa Vida fpet per okno gleda, Deb’fi ferzhno shaloft ohladila Bledo luno je ogovorila: „Luna, sharki lune vi povete, 60 Kaj moj finik dela, bolno dete?“ — „Kaj bi delal sdaj tvoj finik mali, Danf fo vbogo froto pokopali, Ino ozha tvoj je fhel od hifhe, ße po morju vosi tebe ifhe, Str. 4. 65 Tebe ifhe, fe po tebi joka, Od britkofti njemu ferze poka.“ — Vida lepa fe sajoka huje, K’nji kraljiza pride jo fprafhuje: 69 „Kaj fe tebi Vida je sgodilo, 70 a [De fe jokafh ti tak] 70bDe tak filno jokafh, in tak milo?“ — Je kraljizi rekla Vida sala: „Kak bi frota vboga ne jokala, Ko per okno slato fim pofodo Pomivala mi je padla v vodo, 75 Je is okna padla mi vifoz'ga Kupz’a slata v’dno morjä globoz’ga.“ — Jo tolashi, rezhe ji kraljiza: „Jenjej jokat’ lepa fe Krajniza! Drugo kupzo slato bom kupila, 80 Te per kralju bom isgovorila. kala. — V. 46. Oprafhvala prečrtano, zgoraj Poprafhala, enako Čb. III. 96. — V. 53—54. sta zapisana na rob z znamenjem, da naj se tu vstavita; zato sem jih v tisku pomaknil nekoliko noter. — V. 55. svez, pesnik je hotel zapisati svezher, še ne zapisano besedo je prečrtal (zato v oklepaju) in zraven nadaljeval. — V. 70a je prečrtan, pesniku je zmanjkalo dveh zlogov: »Da fe jokafh ti tak milo«; To bo pač prvotni verziji (narodni) bliže nego verz 70 b. — V. 75. mi je v nekoliko poškodovanem pregibu popirja popolnoma izginil, samo pika na i je ostala. — V. 76. Kupz'a pisna pomota nam. Kup’za. — V. 78. Besede lepa fe Krajniza so prečrtane, na robu je zapisal pesnik: in mozhiti llza; tako tudi Cbelica III. 97. Id’ kraljizha doji moj’ga fina, Nej te mine, shaloft, bolečina.“ — Rer kraljiza kupzo je kupila, Ref per kralju jo je 'sgovorila; Vida vlak dan je per okni ftala, $e po finku, ozhu, mosh’ jokala. — 4. Pesem »Od kralja Matjaža« pisana s Prešernovo roko: Od kralja Matjasha. Stöji, ftöji mefto belo, Zelje lepo, in vefelo, V Želji lipiza selena, Tam je poftlja narejena, 5 Mehko pernize srahlane, Belo rjuhe fo oprane, In blasine, in odeje, So iz drage Turfhke preje. Tam leshi per belim dnevi 10 Kralj Matja[fh]sh bolnik kraljevi; H’ lepi Bobnarzi je lasil, Dokler ga je Bobnar fpasil, Ga obodil mosh ferditi, Da ne bo vezh sdrav morbiti. 15 Vef obesan, vef kervavi, Kralj Matjash feftrizi pravi: „Rane mi poglej fkelezhe, Al fo zherne al rudezhe! Ak rudezhe fo,“ ji rezhe, 20 „Naj kdo po sdravnika tezhe, De mi grenko fmert odverne: Zhe fo moje rane zherne, Str. 2. ßeftra! vezh ne bo mi bolje, Pofhli mi po $vetu olje.“ 25 Oh do ferza fo fkopane, Zherne bratez tvoje rane; Vedno Kralj fim te fvarila Ne lotit’ fe shen profila: $erzhne rane shene ptuje!“ — V. 82. Nej in shaloft prečrtano; poleg prve besede stoji De, nad drugo tvoja: De te mine tvoja bolezhina; tako tudi Čb. HI. 97. Od kralja Matjasha. Gl. Čbelico HI. str. 98—101. — V. 5. srahlane s svinčnikom popravljeno v: srahljane (Kastelic?). — V. 10. Matjafh, fh prečrtan, poleg je zapisan sh; bolnik je podčrtan, na robu stoji podčrtano k .... r. — V. 27. fvarila, po pomoti je stalo najprej fvarifa. 30 Kralj Matjash tak befeduje: „Tolko Bog daj sdravlja meni, De bom väf fhel k‘lepi sheni, H'tvoji sheni, Bobnar mladi, De bom väf fhel po navadi.“ — 35 Te befede fhe ni srekel, Pöt mertvafhki je pertekel, Sasvoni po Želji želim, 38 a [V’ Svetga Petra turni belim) 38 b S’ pet svonmi v’ svoniki belim Per Shempetri fo svonili. 40 Bobnar bil je per kofili. Mlada Bobnarza ga prafha: „Kdo je vmerl, de fe rasglafha Glaf svonöv po Želji želim, V’ Petrovim svoniki belim, Str. 3. 45 De svonöv petero poje?“ — „Vem kdo vmerl je, ferze moje! Predem perfhle ftare leta, Kralj Matjash je fhel is fveta, Tmu pojo svonovi nafhi. 50 Bobnarza tako fe vftrafhi, De ji shliza 's roke pade. — Bobnar prafha shene mlade: „Kaj t’je padla 's roke shliza? Äli ujz bil, al fin ftriza? 55 Je merlizh bil shlahte tvoje?“ — V. 31. sdravlja, / s svinčnikom prečrtan (Kastelic?), toda zopet pikčasto podčrtan. Čbelica III. 99.: sdravlja. — V. 32. vaf, naglasno znamenje s svinčnikom. — V. 33—34. sta s svinčnikom prečrtana. — V. 34. väf, nagi. znam. s svinčnikom. — V. 38—39. Ta dva verza sta prizadevala pesniku mnogo truda. Poleg prečrtanega verza 38 a je pesnik začel na robu: [V] In v’ svoniko ter je vse zopet prečrtal; pet je popravljen v petimi (zgoraj je izbrisan izpuščaj), svonmi v’ je prečrtano; zgoraj stoji fo, tudi prečrtano; Zgoraj nad besedama petimi in v’ sta Se dve nečitljivi opazki s svinčnikom (Kastelic?), menda imi in «; fo (v. 39.) je prečrtan, zgoraj je zapisan tdej, a je izčrtan in zopet nadomeščen s fo. Kakor se kaže, je hotel Prešeren popraviti verza najprej takole: S’ pet’mi fo v svoniki belini Per Shempetri tdej svonili, a se je odločil za varianto: S’ petimi v’ svoniki belim Per Shempetri fo svonili, kar stoji tudi v Čbelici III. 99. — V. 44. svoniki, s svinčnikom popr.: —u— V. 44—45. Verza sta s svinčnikom podčrtana; Nad v. 45. pa stoji s Kastelčevo roko: »Pet svonov svoniko (?) poje«; Čbelica III. 100 sledi Prešernovi redakciji. — V. 50. fe, po Ipomoti najprej se. — V. 54. Hli, i prečrtan, Ni merlizh bil shlahte moje, Ni bil ujz, ni fin bil ftriza, Mi je padla 's roke shliza, Ker fva fkupej fe uzhila 60 Ino v’zerkev fkup hodila.“ — Bobnarju fe jesa vname, V’roke ojfter nosh usame In sabode fvojo sheno, Mlado sheno nefpofhteno. Str. 4. 65 Ko je sheno fvojo vmoril, Tako h’hlapzu je govoril: Hitro, hitro hlapez svefti, Dalj ne fmem oftati v’mefti, Obfedlaj berfh dva konjizha, 70 Tako hitra ko dva tizha, En' ga sate, en’ ga same, Versi torbizo zhes rame, In beshiva per ti prizhi, De me ne dobejo brizhi.“ — 75 Hlapez pravi, ino rezhe: „To mi v glavo iti nezhe, Beshat’ s doma savolj shene, Shene, k ... e nefpofhtene!“ — 5. »V spominj Ändreja ßmoleta«; prvotni zapis, večkrat popravljen; pisan na treh straneh v 8°, brez naslova: Zherna pokriva te semlje odčja V sgödnimu gröbu, nafh bratez Ändr^j. Virize slatö fe v kosärzih nam fmeja, V tvojo opombo pijemo ga sdej. 5 Sbrani prijätli v fpomfnj ga pijemo Tvojih vefelih in shäloftnih dni, Sraven sdravljize fi take pojemo, De ni [ta] nefrezhen, kdor v grobu leshi. Tebi poftava bla zhedna je dana, 10 Biftri ti um je s bogäftvam bil dan; zgoraj je s svinčnikom, kaže sc da Prešeren, zapisal je: ÄI je ujz bil. Tako tudi Čbelica III. 100. — V. 55 in 56. merlizh, nagi. poznejši. — V. 78. Shene, k ... e je Kastelic s svinčnikom prečrtal zgoraj pa zapisal skoro nečitljivo: Savolj shene: Savolj shene nefpofhtene tudi v Čbelici, III. 101. V sporn, fl. $moleta. Gl. Illyr.Blatt No.48., 28. Nov. 1844. — Popravki: V. 1. Zherne te semlje pokriva odčja. — V. 2. V gröbu selenim —. — V. 7. sdravljice je popravljeno v sdravico, take v tako. — V. 8. ta je prečrtan. — V.9. Tebi je prečrtano, zgoraj pa je zapisano »Zhedna«; zhedna prečrtano, zgoraj pa je zapisano tebi: Zhedna poftšva bla tebi je Bölj’ga ferza ni imela Ljubljana: Kak fi sa frezho zhlovöfhtva bil vshgan. Srezhne fo tvoje mladofti ble leta V fanjah vefelih te sibal je up. 15 Verjeti ni frezhi, fe rada fpremeta Kmalo oküfil shivlenja fi ftrüp. Str. 2. Dekliza drusga moshä je objela, Ki od ljubesni fi sanjo bil vnet; Trefh’la v bogäftvo nefrezhe je ftrela, 20 Kranj fki v obupu sapuftil fi fvet. Vidil fi Nemfko, Franzofko, Britanrko, Vidil fi Shvajza viföke gore, Vidil fi jabio nebo Italjanfko, Srözhe ni ranjeno näjdlo ferze. 25 Vidil povfod fi kak ifhejo dnarje Kak fe uklanjajo slatmu Bogu Kje bratoljubftva fi najdel oltarje S ferzam obupnim fi perfhel domu. Mogla [n] umreti ni ftara Šibila, 30 De fo pernefli ji ’s d6ma perfti. Ena fe tebi je shelja fpolnila: V semlji domäzhi ti truplo trohni. Str. 3. V semlji domazhi, predragi deshöli, Ki fi jo ljubil preferzhno vef zhaf; 35 V kteri fo nafhi ozhetje floveli, Ktera sdej ima grob kornej sa naf. 37 a Lohka naj truplu bo groba odeja Dokler ga sgrüdijo semlje mozhi! — dana«. — V.10. ti je prečrt., zgoraj je zapisano teb’. — V. 11. Popravljen: Bölj’ga imela ferza ni Ljubljana — Beseda »imela« je namreč prečrt. in nanovo zapisana po besedi »Boljga«. — V. 13. je prečrtan, zgoraj pa je zapisan nov: [Teb] Kratko fijale fo svesde prijasne. — V. 15. Prečrt.; zgoraj je zapisan nov: J eso fi frezhe [okufil] obzhutil fovrashne. — V.16. Kmalo prečrt.; zgoraj: »Sgodej«. — V. 25.-28. Ta kitica je s črnilom pisana nad prvotnim, s svinčnikom pisanim konceptom, ki je sam zopet s svinčnikom popravljeu. Prvotno besedilo se skoro ne more več razbrati. Glasi se: Vidil povfod fi, kak ifhejo dnarje Kako vfi slätimu flushjo Bogu Vidil je nifi proftofti sarje S obupanim ferzam fi perfhel domu. Drugi verz, te kitice je pod črto zopet popravljen s svinčnikom: Kak fe uklanjajo slatmu bogii (pozneje s črnilom prečrtano); tretji verz je prečrtan, zgoraj pa je s svinčnikom zapisano: Kje bratoljubftva fi vidil oltarje. — V. 37a— 40a. Vsa kitica je prečrtana. Prej se je pa še sledeče Terzhimo, bratizi! vinze Te fmeja, 40a Dolgo Andreja fpominj naj shivi! — 37 Tefhka telefu ni semlje odeja Vsamejo v febe ga semlje mozhi, Terzhimo bratje, fhe vinze fe fmeja 40 Dolgo Andrejov fpominj naj shivi 1 6.—9. Na štirih straneh v 4° je zapisal Prešeren na prvo stran začetek 1. soneta »Sonetnega venca«, na drugo sonet »Kadar previdi učenost zdravnika«, na tretjo »Zapuščena«, na četrto pa s temnejšim črnilom popravljen 1. sonet »Sonetnega venca«; začetek na prvi strani pa je prečrtan. Str. 1. §onetni veniz. Poet tvoj veniz nov ßlovenzam vije, ’S petnajft fonetov tak ga tebi fpleta, De magiftrale, pefem trikrat peta, Vfih drugih fkupej veshe harmonije. 5 Sazhetik vfih po verft’ is nje fe vije, Tam v nji sa fpi glaf vfaziga foneta Kjer bo prihodnja pefem v nji sazhčta. Enak je pevzu veniz poesije. s svinčnikom popravilo: v. 36, a vrstico je pesnik prečrtal do besede bo, zgoraj pa zapisal: Tudi naf zhaka (groba odeja); sledeCi verz pa je popravil s svinCnikom: Sgrudile bodo naf (semlje mozhi). Andreja (v. 40a) je izpre-menil v Andrejov. — Ker pa tudi Itako kitica pesniku ni zadoSCala, je zapisal spodaj najprej s svinCnikom sledeCo varianto, ki se zdaj razbere z največjo težavo, ker so verzi 36—40 zapisani s Črnilom Cez prejšnjo pisavo: 37 b Tefhka ni njemu selena odeja Sgrudile bodo ga semlje mozhi Terzhimo bratizi vinze fe fmeja Dolgo Andrejov fpominj naj shivi. §onetni veniz. V. 6. je pesnik pozneje (s temnejšim Črnilom) pre-Crtal do besede: foneta, zgoraj pa zapisal: [In] V nji glaf fe vfaz’ga utopi. Čez najprej zapisani In je pesnik z debelo potezo zarisal V. — V. 7. Kjer bo je s temnejšim črnilom preCrtano, zgoraj: Tam kjer, nato pa je pesnik ves odstavek preCrtal. Nanovo je pesnik sonet napisal na zadnjo stran. Str. 2. Kadar previdi uzhenöft sdravnika, De fmerti odverniti ni mogozhe, Pufti mu jeft' in piti, kar lam hozhe, S grenkötami ne fili vezh bolnika. 5 Ko je viharjov fila prevelika, Togota njih fe potoläshit’ nozhe Kamer pifh shene zholn, obupajozhe Leteti mu puftč roke brodnika. Ne bom vezh tebe pil, fols grenka kupa! 10 Pogledi, mifli in shelje gorezhe, Vam proftoft dam, kjer sdravja nimam upa, Hodite, kamer vedno flja vaf vlezhe, Vpijanite od fladkiga fe Itrupa, Ki mi rasdjäl ferze bo hrepenezhe. Str. 3. Sapulhena. Je sa drusiga dekleta Sdaj ljubesen tvoja vneta, Jesik ji lashniv obeta Jo peljati pred oltar, 5 Bog te obar! De perfegel, fi obljubil, De bolh mene farno ljubil, [De] In de druge ne bofh fnubil Ti na mifli ni nikdar, 10 Bog te obar! De naprej shivlenje zelo Vezh ferze ne bo vefelo Ki le sate je gorelo Kaj je tega tebi mar, 15 Bog te obar! Bog obar te sdaj in vedno, Bog obar te s ljubzo zhedno, Bog mi uro daj pofledno Pred ko grefta pred oltar, 20 Bog te obar! §onet. V. 3. Pufti, mu, fam, prečrtano s temnejšim črnilom; nad Pufti mu je zapisal pesnik Dovoli, za piti je vstavil mu: Dovoli jeft’ in piti mu, kar hozhe. — V.8. mu prečrtan s temnejšim črnilom, zgoraj: ga. — V. 11. sdravja nimam prečrtano, zgoraj: ni refhila. — V. 13. Vpijanite, nam. V je bil prvotno U. Sapulhena. V. 13. gorelo, prvotno gorela, čez a je zapisan s temnejšim črnilom o. Str. 4. Sonetni vcniz. Poet tvoj nov $lovenzam veniz vije, S petnajft fonetov tak ga tebi fpleta, De magiftrale, pefem trikrat peta, Vfih drugih fkupej veshe harmonije. Sazhetik vfih po verft’ is nje fe vije, V nji glaf fe vfaziga vtopi foneta Tam, kjer prihodnja pefem bo sazheta; 8 a [Podoba pevz] 8 Enak je pevzu veniz poesije. Vfe mifli svirajo s ljubesni ene, 10 In kjer ponozhi v fpanji fo saftale, Sbude fe, ko fpet sarjo nozh preshene; Ti fi shivlenja moj’ga magiftrale, Glafil fe s njega, ko ne bo vezh mene, Ran mojih bo fpominj in tvoje hvale. B. Rokopisi, pisani s Kastelčevo roko, a z lastnimi Prešernovimi popravki. 10.—11. Na dveh straneh konceptnega papirja v folioformatu sta zapisani s Kastelčevo roko narodni pesmi »Zherni Kof« (Čbelica V. 61—62) na prvi strani, in »Lesica« (Čbelica V. 63—64) na drugi. Prešeren je potem rokopis lastnoročno popravljal. — Objavil sem te dve pesmi z vsemi popravki vred v 1. zvezku letošnje preurejene »Carnio 1 ije«. 12. Licova strelci iz nemškiga. Natančen prepis iz »Illyrisches Blatt 1830, št. 33. (14. avgusta), a v gajici s Kastelčevo roko; malenkostne izpremembe so zgolj pravopisne: Franzofki — Francozki (12.), Ker — Kjer (15., dvakrat), kojniki — konjiki (24. podobno 27.), fonza — solnca (29). §onetni veniz. V. 5. Pred tem stihom je zvezdica, pod sonetom pa je pri tem znam. zapisano: vel Sazhetik vfih [e v nji po verft’ odkrije. — V.6. V nji je pesnik najprej zapisal potem prečrtal in še enkrat zapisal. — V. 8a. Pesniku je tu ušlo na varianto iz prvega tiska »Sonetnega venca«; preCrtano. — Ves sonet je pisan s temnejšim Črnilom, z istim kakor poprave pri zgoraj natisnjeni varianti (na 1 strani rokopisa). Vidi se, da je pesnik popravljal najprej varianto, pisano na 1. strani, potem pa je vso preCrtal, preganil list tako, da je bila na levi še prazna 4 stran in je na to stran zapisal-novo popravo, ki ji je dodal tudi še neizpremenjeni tercini (po prvem tisku [iz 1. 1835?)). - Ä prepis je zanimiv, ker je Prešeren lastnoročno nekoliko stvari popravil. Naslov je izpremenil v »Lic o v o vi strelci«; drugod (v. 7., 14., 21., 28., 35.) je izpremenil genetiv Licova povsod v Licofovovi; Rajna je popravil v Rejna (v. 15.), zadnja dva stiha (41—42) pa takole: Zato naj fe od vnuka do vnuka glafi To fo Lizofovi strelci prederzni bli.1 C. S Kastelčevo roko pisani rokopisi: 13. Nekaj ferzhenov(!). S Kastelčevo roko pisani Prešernovi seršeni. Slede zaporedoma: 1. Pufhizharjem. 2. Pufhizhiza bres sela. 3. Pufhizhar naj ima ... 4. Pravljizharjem. 5. Hekfametriftam. 6. De guftibus non disputandum. 7. Pelini od pofufhila mozhirja. 8. Kam je prifhel polsh is Vifhne gore. 9. Sakaj ni nafhi pifariji prifhel slati zhaf. 10 *** (Gorjanzov...) 11. Sakaj fe moj rojak napenja? (še neobjavljen). 12. V. V. (Preblezhen —). 13. Revzu bres f s in bres z. 14. Novo zhuda. 15. Pred pevzu, sdaj homeopatu. 16. Zhebe-larju. 17. Nezhimurni up. — Nazadnje brez številke in naslova »Postscriptum«. — Razen št. 11. so vsi seršeni znani in soglašajo skoro popolnoma z onimi, ki jih je po Kastelčevem, s Prešernovo roko popravljenem rokopisu objavil Žigon v Zborniku Slovenske Matice V. 133.—136.2 Vidi se, da je ta rokopis prepisan po onem, ki ga je objavil Žigon, ko je bil Prešeren št. 2. in 3. že vpisal, a ne še epigramov »Glofatorju«, »Kako bi neki «. »Pevzu letnih zhafov«. Ä zanimivo je, da je med 10. in 11. številko (druge štetve) vstavljen nov epigram, ki mora biti pač tudi Prešernov. Rokopis je bil namenjen 1 V prvem verzu je beseda slovi prečrtana in nadomeščena z: glafi, v drugem verzu pa je pesnik prečrtal prvotni Licova taki in hotel zgoraj popraviti Taki fo Lizofovi, a je tudi to prečrtal in zapisal spodaj To [I] fo Lizofovi; prvotni so (pred bli) je prečrtal. 2 Razlike so: ep. 1., 1. shval, Ž. sver. — 4, 2. kakor, 2. koker. — 5, 1. Hekfametru, 2. hekfametru; fpondea, 2. -eja; 5,2. trohea, 2. -eja. — 8. napis: prifhel, 2. profiiel; — Vifhne, 2. Vifhnje. — 9, 2. Krajnfko, 2. Kranj[fko]zam. — 10, 1. poftujzhvavfhi, 2. prvotno enako, popravek s Prešernovo roko: poptujzhvavfhi. 12. naslov: V. V., 2. Mojftru pevzov. —14. naslov: Novo zhuda, 2. [Dihur knigovj Zhudni dihur. — 15, 1.: izpadel je nam. — 16, 1.: mohe, 2. muhe. J. Z u p a n u, ki je s svinčnikom poizkušal te epigrame predelavati, oziroma povodeniti.1 Novi epigram se glasi: 11. Sakaj fe moj rojak napenja? Sakaj fe moj rojak tako napenja, Bi minil, de $lovenzam ni uganka, Ker davno osnanila je $lovanka, De na porodu Zerbera perzhenja. Epigram je prepesnitev znane prislovice: »Parturiunt montes, nascetur ridiculus mus«. — Kam ta epigram meri, je povedal »glosator« Zupan, ki je predelal zadnji verz tako-le: Rojak roditi lekfikon prizhenja. Kakor »Nezhimurni up« je ost tudi tega epigrama obrnjena proti Frančišku Metelku. — S Kastelčevo roko je zapisan na tem listu spodaj na prvi strani pod 5. epigramom še epigram (s svinčnikom): Kdor v’ mojim nezhe bit’ volnjaki — V’ fvojim naj tezhi ovzhjaki. — Čigav je, ne vem. — 14. »Ne zakonska mati«, pisana s Kastelčevo roko na posamezen list: Ne zakonska mati. Kaj pa je tebe treba bilo, Dete ljubo, dete lepo, Meni mladi deklici Neporočeni materi! — 5 Oča so kleli, tepli me, Mati nad mano jokali se; Svöji se mene sramovali so, Ptuji za mano kazali so. On, ki je sam bil Hubi moj, 10 On, ki je pravi oča tvoj, 1 Epigram o Vodniku je predelal n. pr.: »Kdej gleda brat rijave — Sdej zherne imam rokave«. >Ko bil bi klafik vfak, kdor Krajnfko kvafi« je predelal: »Kaj vfak bi flaviz bil, kdor flavfko (sc. kvafi)«. Ostalo je podobno. Ne zak. mati. Pisana je ta pesem s Kastelčevo roko; tudi popravke je pisal Kastelic, toda Kastelčevi niso, ampak Prešernovi. Prepis odgovarja, neglede na dvoje, troje naglasnih znamenj, popolnoma prvotnemu zapisu v Blaznikovem rokopisu »Poezij« str. 39—40. — Posamezno je treba opomniti: V. 7. Svöji, enako Blaznikov rokopis »Poezij« (Bl. R.), »Poezije« (1847. str. 34.) Möji. — sramovali, enako prvotno Bl. R; a tam je o prečrtan in nadomeščen z opuščajem; Poezije: sram’vali. Šel je po sveti, Bog ve kam; Tebe in mene ga je sram! Kaj pa je tebe treba bilo, Dete ljubo, dete lepo! Str. 2. 15 Ä1 te je treba bilo, al ne Vunder preserčno ljubim te. Nebo se meni odperto zdi' Kadar se v tvoje ozrem oči, Kadar prijazno nasmejaš se, 20 Kar sim prestala, pozabljeno je. On, ki ptice pod nebom živi, Naj ti da srečne, vesele dni! Ä1 te je treba bilo, al ne, Vedno bom serčno ljubila te. — 15. Romanca »Ženska zvestoba«, pisana s Kastelčevo rokp na 8 stani konceptnega papirja v 4°. Ženska zvestoba. Romanca. I. Bil je godec mlad, lep vesel, Lepo je godil, sladko je pel — Ni blo godü, svatövsnje, semnja, Kamor ne bili bi prosili gä. 5 Poslušajo radi ga vsi ljudje, Glčdajo rade dekleta mlade. Posžbno pa Mic’ka županova hči, Pogösto obrača vanjga oči. Za Mic’ko bogato, nar lepši deklet, 10 Moj godec od čistiga ognja je vnet. Zastonj več drugih postopa za njo, Le njemu prijazno se smeja oko. V. 17. Nebo se meni prečrtano in nadomeščeno z: Meni nebo, pred zdi je vstavljen se: Meni nebö odperto se z di; enake poprave ima Bl. R; zadnjo inačico imajo »Poezije* str. 34. — V. 19. prijazno, enako najprej Bl. R„ kjer je Prešeren to besedo popravil v: perjäzno, kar imajo tudi »Poezije« str. 34. Ženska zvestöba. V.l. Popravljen: Bil godec je mlad, in lčp, in vesžl. — V. 3. Bilo ni godu . — V. 4. kamor popravljeno v De kje. — bili, prv. bli — V. 6. Gledajo, popr.: Ga glždajo. — V. 8. obrača vanjga, popr.: vanjga obrača. — V. 9. je prečrtan; V. 9. in 10. sta popravljena: Od čistiga godec je ognja vnžt — Za Mic’ko bogato, rožo deklet. — V. 12. prijazno, BI. R. perjazno. In kar obetajo oči' mu nje, Poterdijo kmälo besede sladke. 15 Nje oča pač stavi ljubezni se v bran — Al oča bo sprošen, al pa — gol’fan! Mic’ka obljubi godčeva bit’; Al sarnka ostati, se ne možit’. Peršel je v grad mlad, lep kancelir, 20 Je služil sto zlatih dvakrat štir. Z temi in kar bo po verhi dobil, Lahko bi ženico, otroke redil — Kader gre mesto obiskvat, Drugot je povabljen vsakikrat; 25 Matere, hčere mu kompliment Kaže, de ble bi z njim kontent. Al v kratkim času se zgodi, De cele mesce ga v mesto ni. Pravi novica se na glas, 30 De hodi k županu vsak dan v vas. Oča župan je mož neslan, Kaj dela tam kancelir vsak dan? Perljudna in lčpa je njegova hči; Al öna zvesto za god’ ca gori. 35 Svet Srnami dan prišel je spet, God je Mic’ke, rože deklet. Čas se je Mic’ki perkupit’, Čas ji je muziko naredit’ — V. 13. popr.: In kar mu obetajo očesa njč; Tako prvotno tudi Bl. R. (popr. obetata). — V. 15. pač, popr. scer. — V. 16. gol’fan, Bl. R. goljufan. — V. 17. Micka obljubi, enako prvotno Bl. R. (popravljeno: Obljubi Mic’ka). — V. 20. je s številkami popravljen: Sto zlätih je služil dvakrat štir. — V.21. verhi prečrtano in popr. v: strani, a zopet prečrtano.— V. 21—22. sta popravljena: Laiiko (Bl. R. Lohkä) bi z temi in kar bo dobil (v. 22) Še zraven (mesto prvotnega: Lahko bi...). — V. 23—24. Od könca on mžsto höd’ obiskvat; — Poväbi ga deklič oče al brät. Bl. R je izpustil on in ima deklic in. deklič. — V. 25. mu je vrinjen in pozneje prečrtan. — V. 25—26. popravljeno: Äk materni hččrni komplimčnt Ne laže, bilč bi z njim kontčnt. Tako tudi prvotno Bi. R. (popr.; Vklon materni, gospodične okö, — Ponujata v zdkon mu njčno rokö). — V. 28. mesto, popr : mestu. — V.29- Pravi novica, popravljeno: Novica pravi. — V. 30. vsak dan, popr.: po-gösto. — V.31. Oča, popr.: Scer oča, tudi Bl. R. prv. oča, (popr. oče); je popr. so. — V. 33. njegova, njega. — V. 35. Svžt Šmarni dan, popr. Bil velki Šmaren. — V. 36. God je Mic’ke, popr. Perščl god Micike. — V. 37. Čas, popr. Bil čas. — V. 38. popr.: Zagödnico čas ji je bil naredit’. Pod öknam godejo godci trije, 40 Med njimi gode ljubi nje. Str. 3. Pod öknam godejo ure tri; Al Micike lepe k oknu ni! Strune moj godec pertiska hudo, Od Mic’ke jemlje nekdo slovo. 45 Počila struna na göslih je — To, godec, ni döbro znäminje! Zarotil se je, se je zaklel, De strune druge ne bo napel — Na mali Šmaren preblečena 50 Gospa je Mic'ka v cerkuv prišla. II. „O, godec! kak dolgo boš še žalval? Kak dolgo se pred ljudmi sramoval? Al ne veš, de v jop’ci deklica Gospa bi rada vsaka bla! 55 Zakaj si bogate lotil se! Snubačov ima na zbiranje?“ Tako ga prijätli tolažijo, Dokler mu obraz razjasnijo. Po struni ga le boli serce, Str. 4. 60 De več je na gosli napeti ne sme — ^ Kdor urne roke, sol v glavi ima, Si v vsaki nesreči pomagati zna. Moj godec je gosli v roke vzel, In na tri strune je gosti začčl, 65 Preteklo dvoje lšt še ni, Je boljši godel na strune tri, Ko je pred godel na vse štir’. In več je zaslužil, ko mlad kancelir, Ker ni blo godu, svatovšnje, semnja, 70 Kamor ne bli bi prosili gä. V.<10. njimi, popr. njimi tam. — V.43. Strune moj godec, popr. Nje godec strune. — V. 44. Mic’ke, popr. Micike. — V. 45. popr.: Na göslih pččila struna je. — V. 47. Zarotil se je, popr. Zarotil se gödec. Bl.R. ima staro varianto: se je. — V.50. Mic’ka,BI.R. Micika— cerkuv,Bl.R.cerkev. — V.51. žalval, popr. žaloval, Bl.R. žalovdl. — V. 53. ÄlneveS, popr. Pomisli. — V. 54. bla, popr. bila. — V.56. zbiranje,popr.zbiranje. — V.62. pomagäti, Bl.R. pomagat’. — V. 63. Najprej popr.: Spet gosli je godec v roke vzžl (tako i Bl.R.) potem pa zopet: Spet godec je gosli v roke vzčl, — V. 64. popr.: Na tri je strune gösti začžl. — V. 65. popr.; Preteklo bibo (1) let dvoje še ni. — V. 67. popr. Ko znal pred gösti ; Bl.R. ima prvotno besedilo z isto popr. — V. 68. mlad kancelir, popr. mladi kanclir, enako popr. Bl. R.; zaslužil, najprej zazlužil. — V. 69. Kör ni blo, popr.: Bilo ni. — V. 70. popr.: De kje ne bili bi vabili ga. V pondeljik jutro z vesel’ga godu Moj godec gre dobre volje domu. Na pragu deklica lepa stoji, In sölza za sölzo ji kaplje ’z oči. 75 „O, deklica, rožna rožica! Koga te tak žali božica?“ „Oh, v hiši moj oča leži bolan — In nimam mu dati, ko sok neslan!“ — Bil godec je mehkiga serca, 80 Mošnico polno deklici da. Za dar svoj je nepökoj prejel — Za vbogo deklico se je vnel. In dolgo ni zastonj zdihoval Je kmälo objemal jo in kušoval. 85 Obljubi mu vedno zvesta bit’; On — se pred püstam z njo poročit'. Ta čas je končal vojsko mir, Spušen na odlog je bil mušketir — Pred dvema letmi bil je vjet, 90 Bil revež je v soldäte vzet. Milo jokale so njene oči, Ki zdaj ji serce za godca gori — — V nedeljo bil je pod lipo ples. Kar vidiš, moj godec! al je res? 95 Stara ljubezen ne zarijovf, Devetkrat se verne, ponovi. Kaj se ti tak jezno obrača okö, Kaj strune pertiskaš tak hudo? Plesala sta ravno memo njega, 100 Na göslih je struna počila. Zarotil se je, se je zaklel, De nikdar ne bo več druge napel. III. „Neumnost in ubdžnost ste sestre, Deklica, godec! ni bla za te. 105 O, godec! ukaj, bodi vesel, De nisi v zakona se mrežo vjel.“ V. 72. popr.: Sel dobre je volje gödec domü. — V. 75. rožna, popr. rösna. — V. 82. vbogo, popr. ubogo, BI. R. vbogo. — V. 87. končal, popravljeno : končal bil. (Bl. R. končal bil.) — V. 89. Ižtmi, popr. lžtama. — V. 90. Bil revež, popr. Posili bil. — V. 94. moj, popr. tam. — V. 102. popr. De nikdar več druge ne bo napčl. — V. 104. popr.: Bila ni deklica, taka za te. — V. 105. popr.: Le gösti spet sküsi in bödi vešči. Bl. R. ima prvo obliko z isto popravo. — V. 106. mrežo, popr. mrčže. Str. 5. S Str. 6. — Tako ga prijatli tolažijo, Dokler mu obraz razjasnijo. Po struni ga le boli serce, 110 De več je na gösli napeti ne sme. Po struni se dolgo ni kasäl, Na dve je krnalo gosti znal — In ni blo godu, svatovšnje, semnja, Kamor ne bli bi prosili gä, 115 In bil je v gradu god gospe, Tam slišat’ moj'ga godca žele. In v gradu je lepa hišnja bla, Modra, v besedah perliznjena — Ni bla še stara dvajset let, 120 Vunder je dobro poznala svet, Od gospodičin svojih ve in zna, Str. 7. Kak teško je dobiti moža. Zvestoba je brati v godca očeh, Ki ni je najdil per ljubicah dveh — 125 Kak streže ti, kak prijazna je! O, godec! nastavlja ti limance. In predan se vnamejo zvezde noči, Moj godec za lepo hišnjo gori, Njo, kodar hodi, iše ok<5, 130 Vse pesmi njegove od nje le pojo. Tud’ ona obljubi le zänjga goret’, Moj gödec presrečni obljubi jo vzet’. In ble so v gradi velike gosti, Ker se omožila je mlajši hči. 135 Peršel je v grad marsktčri svat, Iz mesta je peršel nevestni brät. V. 112. popr.: dvč je spet. — V. 113. In ni blo, popr. Bil6 ni. — V. 114. Kamor ne bli, popr. De kje ne bili. — V. 115. popr.: bil je spet. — V. 116. moj’ga, popr. slovžčiga. — V. 117. hišnja bla, popr. hišna bila. — V. 118. popr.: Perljiidna; al zvita tičica. — V. 119. Ni bla še, popr. Bila še ni. — V. 120. Vunder, popr. RI vender (Bl. R. Ä1 vünder). — V. 121. popr.: Iz list gospodičin svöjih zna. — V. 122. popr.: Kak treba se trudit’je za možd (prvi popravek samo: je teško m. teško je). — V. 125 ti, popr. mu; prijazna je, popr. perlizüje se. — V. 127. prčdan, popr. pržden. — V. 128. hišnjo, popr. hišno. — V. 129. popr. kodar (Bl. R. koder) on hödi. — V. 130. od njč le, popr. nje hvälo. — V. 132. Moj, popr. In. — V. 133. In bič, popr. Bile. — V. 134. popr. Bila omožila se mlajši je hči. Po pomoti je se, zaznamenovano s številko 2 prečrtano in pred hči vstavljeno. Verz se glasi torej natanko (kar je prečrtano, v oglatem oklepaju): Bila (Ker 2 14 8 se] omožila je mlajši se hči. — V. 135. popr.: Peršel je bil v grad marsi- ktčri svät. — V. 136. je peršel, popr. peršel je. Šampanjec je tekel, veseli so bli, Odbila je ura polnoči' — Moj godec zagodel je kotiljön, 140 Vsi prašajo: kje je mladi baron? Vsi prašajo, kaj se mu zgodilo je? De ni ga, de bi vödil verste. In gre ga iskat, klicat lokaj, In drugi za njim, ker ni ga nazaj. Str. 8. 145 In pravili so si na uho, Kje so ga najdili in kako. Ko godec skrivnost pogövora zve, Mu lica rudeče oblede, Po strunah lok gori in doli dervi, 150 De zadnjih strun ena odleti. Zarotil se je, se je zaklel, De drugih strun ne bo napel. Tri leta so proč — zdravnik je čas — Razjasnil se spet je godca obraz, 155 Tak ko Pagamnfi] navadil se, De na eno struno godel je [vesel], Na eno struno godel je vesel, In zraven od svojih ljubic je pel. In pel je tako od žen in deklet, 160 De ni nobeni nič verjet’. Zaljubil se m v nobeno več Dal eno jim hvalo je godec sloveč, De nam le öne ür’jo roke, De nam le öne glavo vedre. 16. „Zdravilo ljubezni“.1 Roka je Kastelčeva. Pesmi Kastelic ni prepisal iz Illyr. Blatt št. 19. (13. maja 1837), ampak iz Blaznikovega rokopisa, ko je bil po večini že od pesnika popravljen, a ne še popolnoma; tvoj n. pr. v 10. stihu še ni bil vrinjen za besedo ujic (Bl. R. str. 59.), deleč še ni bil popravljen v delječ, sicer pa imajo tudi „Poezije“ deleč; enako je bilo v V. 137. popr.: Šampanjca so pili, vesžli so bili (Bl. R. vesčli bili). — V. 139. Moj, popr. najprvo In, potem Bil. — V. 142. De, popr. Ker; popr. bi on vodil. — V. 143. lokaj, popr. strezäj. — V. 145. popr.: so si tam na uhö. — V. 146. popr.: Kje de so; najdili, popr. najdli, i je zradiran. — V. 152. popr.: De druge ne bo (Bl. R. bode) strune napžl. — V. 155. popr.: On ko Paganin je navadil se. — V. 156. Pri prepisovanju je Kastelic že pri tem verzu pripisal na koncu vesel, a precej zopet prečrtal. Verz je popravljen tako: De gödel na öno strüno je. — V.160. ni, popr. niC; nič, popr. ne sme se. — V. 163. in 164. nam le one, popr.: öne same nam. 1 Polovica pole konceptn. popirja, preganjena v 4°, popis, na 4 straneh. 53. stihu še ko spet, ne še kader (Bl. R. str. 62.), in v 60. stihu iz kal še ni bil popravljen v iskal (Bl. R. str. 62.). Ostale razlike so pomote: obiskväl m. obiskoval (6), pregledaj m. pregledej (13), bodo dali m. dali bodo (24), obupej m. obupaj (28), prošnjam m. prošnjam. (Na prvem mestu rokopis, na drugem Bl. R.). 17. Odlomek soneta: „Oči bile per nji v deklet so sredi“. Zadnji štirje verzi na sivem papirju. Neglede na naglasna znamenja enako kot v „Poezijah“ str. 155; samo v zadnjem verzu jim m. njim. 18. Odlomek „Neiztrohnjeno serce“, zadnjih 11. verzov, naprej od: De dan donašni mine ... Odgovarja popolnoma Blaznikovem rokopisu „Poezij“ str. 84 — 85 (Poezije 75 — 76). V tem rokopisu le donašni (v. 34.) še ni bil popravljen v današni in živlenju (v. 39.) še ne v življenju (Poezije: življenji). 19. Zapušena odgovarja popolnoma Poezijam 1847. 20. Sonetni venec: Zadnji verz 14. soneta in Magistrale. Zadnji list prepisa prve izdaje Sonetnega venca, le z gajico. 21—22. Kam, prepis iz 111. Blatt No. 18, (30. aprila 1836.) v gajici in Oserčenje istotako veren prepis iz 111. Blatt. No. 23, (9. junija 1838.) v gajici; oboje na enem listu, Kam str. 1—2. Oserčenje str. 3—4. 23. Kam, prepis iz Illyr. Blatt kakor št. 22. brez veziant (razen nagi. znamenj). 24. Des Sängers Klage. 3tes Sonett, kakor Letopis Matice Slovenske za 1875 str. 155/56; samo müßige, Lp. müssige. 25—26. Na polovico pole, zganjeno v 4°, je zapisala neznana roka kaligrafsko 1. Sängers Klage. — Et Getico seripsi sermone libellum. Ovid. (str. 1. rokopisa), 2. Sängers Klage. — Zweites Sonett, (str. 3.) — Prepis odgovarja natanko objavi v Illyrisches Blatt št. 24. (15. junija 1833) in 25. (22. junija 1833). 27—28. Na enakem drugem listu je zapisala ista roka na 1. stran: Resignation (Aus dem Pohlnischen des Adam Mickiewicz), na 3. stran pa: Sonett (Warum sie, werth, daß Sänger aller Zungen). — Prepis odgovarja objavi v „Illyrisches Blatt št. 9. (4. marca 1837.), oziroma št. 19. (10 maja 1834.), — Variante.: 1,8 gehen, IB. gehn; sicht, IB. sich; l,g Soll’, IB. Soll. — 2,i2, freye, IB freie. (Dalje.) Fr. Bregarju v odgovor. Non »pro domo<, sed pro veritate. Odgovoriti hočem na stvarne očitke Bregar-Cankarjeve kritike moje »Zgodovine novejšega slovenskega slovstva«1 in samo na te: Petero stvari Bregarju ne ugaja, 1. stališče moje »Zgodovine slovstva« napram »janzenistom«, 2. napram Bleiweisu, 3. krivica, ki sem jo po njegovem mnenju učinil Jeranu, 4. razlaga »Krsta pri Savici« in 5. »idealiziranje« Prešerna ter pomanjkanje splošne karakteristike, ki je s tem v zvezi. 1. Zastran »Prešernovih nasprotnikov« pravi Bregar: »Neznan-stvenik (to sem seveda jaz) — jih bo z mirno vestjo in pojmljivim srdom zmerjal s .črnogledimi janzenisti' in ,ozkosrčneži‘.« — Naj kritik o »janzenistih« pregleda, kar pišeta o njih + Jos. Benkovič v »Voditelju po bogoslovnih vedah«, IV. (1901), in dr. Ivan Prijatelj v »Zborniku Slovenske Matice« IX. (1907), in naj potem pove, ali sem tam priobčene vesti in vire (v svoji »Zgodovini slovstva« str. 54. sl.) potvoril ali napačno razumel, zakaj to bi bilo neznanstveno. Raba imena »janzenisti« pa pri meni ni dvoumna (Cas IV. 90), ker sem ta izraz definiral na str. 54. sl. 2. Zastran Bleiweisa naj pregleda one sovražne opazke Blei-weisove proti Prešernu, ki sem jih na onem mestu (str. 152.) citiral iz »Letopisa Matice Slovenske« 1. 1875., ki so poleg tega lažnjive, vedoma lažnjive, ker je imel Bleiweis svoje »Novice« lahko vsak čas pri rokah, in bo moral priznati, da je oni od njega obsojeni onikajoči stavek Žigonov t a m popolnoma na mestu. 3. Bregar piše o moji krivici proti Jeranu: »Grafenauer je storil krivico, ko pravi, da Jeran očita Vrazu ,Sauglockenlauten‘ (148). To ni res. Jeran pravi le, da si ne upa dati mladini v roke nekaterih Vrazovih pesmi, kar je z vzgojnega stališča popolnoma prav in s čimer pesnik še ni obsojen.« Nato obsoja mojo tozadevno metodo. — Po naših mislih pesnik v tem slučaju, ako spis v resnici ni nemoralen, ampak samo namenjen za zrele ljudi, res ni 1 »Najnovejäa zgodovina .. Čas, IV. (1910), str. 78—81. obsojen, pač pa po Jeranovih. Jeran pravi namreč: »Vaše Tambure se mi glede ličnosti in sploh glede esthetike (t. j. v formalnem oziru) popolnoma dopadejo, ali glede zapopadka (ne zamerite, de sim odkritoserčen do Vas) ne morem celo z vsim zadovolin biti«. To je: vsebina, snovna stran pesnitev mu ne ugaja, ker opeva — ljubezen. Potem sledi odstavek o mladini, ki ji zavolj Boga in zavolj bližnjega ne upa dati pesmi v roke. Nato pa pravi dalje: ... treba je misliti (sc., ko je človek starejši) na blažejši reči kakor na poželjivost.« (Gl. Zbornik Slovenske Matice IV. 188. in »Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko«, XIX. (1909) str. 100.) Torej je le moja trditev prava, da so nekatere Vrazove pesmi po Jeranovem mnenju »Sauglockenläuten« == poželjivost; morda je izraz »Sauglockenläuten« prehud, a stvar je pravilna. O tozadevnem stališču Jeranovem gl. tudi dokumente v Zborniku Slovenske Matice XI. (Bleiweisov Zb.), str. 133.—134., v Slovanu 1. 1909., št. 1., in prim. Glaser, Zgod. slov. slovstva, III. 109. — Radi 1. in 3. točke je treba opozoriti na to, da se prav nič nisem izrazil proti drugačni častitljivosti Pavška in Jerana, ako sem odkril njuno napačno stališče proti slovstvu (stališče mladinskega slovstva); o Pavšku sem to na str. 54. izrecno povdaril, o Jeranu bo pa »Zgodovina slovstva« tako še imela priliko govoriti. 4. Zastran »Krsta pri Savici« ima Bregar prav, da slika Prešeren v Črtomiru svojo odpoved, resignacijo, da le še »Up frezhe ünftran gröba v perfih hrani«. Kerft per Savizi (1836) str. 3. — To pravi tudi moja »Zgodovina slovstva« (str. 119. zgoraj in 128 v sredi). Ä radi tega Žigon in jaz še nimava krivo, če greva za korak dalje. Ce slika Prešeren v Crtomirovi odpovedi svojo odpoved, bo pač Črtomir v boju kolikor toliko tudi Prešernu podoben. Bregar pravi, da je ta paralela nelogična, ker »Prešeren vendar ni hotel reči, da se je slednjič po brezuspešnem boju spreobrnil na Pavškovo »vero«. Bregar je prezrl, kako strogo Prešeren v »Krstu« loči vero Valjhunovo (Pavškovo) od Bogomiline in duhovnikove vere (prave vere krščanske ljubezni), Črtomir se spreobrne k tej. Gl. »Kerft per Savizi« str. 28., Poezije (1847), str. 187., kjer je Prešeren v verzu: Ne branim fe je vere Bogomile« sam podčrtal besedo »Bogomile«. Prim. pa izraze o Valjhunovi veri: njegov Bog je »Zhert nar bolj jesni« in on »ravna po fvöji flepi glävi — Po böshji völji ne, duhövni pravi«. (Ibid str. 27., oz. 186.). Tudi ni res, kakor bi se dalo sklepati po Bregarjevem izvajanju, da bi bil sonet »Matiju Čopu« edina opora za Zigonovo in moje mnenje; glej samo enotnost misli v »Sonetnem vencu« in v »Krstu« (str. 127.) ter sonet »An Pauschek und Stelzich«, ki je nastal, kakor vemo, istočasno s Krstom (Stelzich je prišel 1835. v Ljubljano), in kjer jima Prešeren očita, da njiju postopanje proti njemu n i krščansko (str. 128). 5. Obširno pripovedovanje in opisovanje zgolj osebnih slabosti in grehov po nazorih resnih slovstvenih zgodovinarjev ni naloga zgodovine slovstva.1 Kar velja kot naše načelo proti vsakemu našemu bližnjemu, da naj sovražimo greh, da pa naj sodimo prizanesljivo, z ljubeznijo grešnika, velja pač tudi in še bolj, proti zgodovinskim osebam, zlasti ker so viri te vrste navadno kalni in nezanesljivi. Dovolj je, da se omenjajo, v kolikor smo zanesljivo obveščeni o njih, kot napake, a z ono prizanesljivostjo in ljubeznijo, ki gre osebam, katerim smo kot narod in kot osebe dolžni hvaležnosti, pri Prešernu toliko, kot samo najboljšim in največjim našim ljudem. In to sem storil; več ni bila niti moja dolžnost niti pravica. Napake seve se ne smejo poveličevati! Da bi se bil proti temu pregrešil, ne more nihče po pravici trditi, kdor dotična mesta (Bregar jih je omenil — »Zgod. slovstva« str. 112, 142, 143,) pazljivo prebere. — Drugače je seve z napakami, ki aktivno vplivajo v slabem zmislu na slovstveni razvoj. Te so se storile v javnosti, naj se torej tudi javno sodijo. — S tem je tudi označeno moje stališče napram Bregarjevi »splošni karakteristiki«. A tudi drugačna tzv. »splošna karakteristika« se mi zdi nepotrebna v biografiji, ki opisuje, kako je kaka osebnost postajala in zorela, delala in trpela. — Da bi pa bil Prešeren v resnici drugačen, kakor pa sem ga risal, bi moral Bregar šele dokazati na podlagi virov, ki pa morajo biti vsaj toliko zanesljivi kot pa oni, na podlagi katerih sem delal jaz. Samo izročila o ljubljanskem in kranjskem takratnem »klaču« ne zadoščajo! — V Ljubljani, na Božič 1909. Ivan Grafenauer. 1 Le preuči vtem oziru (nalašč naštevam samo strogo katoliške avtorje) Lindemanna (Geschichte der deutschen Literatur, Herders Verlag), Ettlingerja kot izdavatelja najnovejše (8.) izdaje iste knjige, Salzer ja kot prireditelja 7. izdaje Lindemanna in kot pisatelja obširne in temeljite »Illustr. Gesch. der deutschen Literatur«. (Verlag der Leogesellsdiaft Wien). — Videl boš, da sicer nič potrebnega v tem oziru ne zamolče, da pa je od Bregarja pohvaljeni Goethe Baumgartnerjev v tem oziru hvala Bogu popolnoma osamljen. Take stvari prepuščajo drugod kot pri nas pisateljskim slojem, ki pišejo za ljudi, za katere jaz ne bi hotel pisati. Nove knjige. Prof. Fr. Kovačič, Trg Središče. Krajepis in zgodovina. Maribor 1910. Izdalo Zgodovinsko društvo za Sl. St. Tiskala Cirilova tiskarna. Ni ga slovenskega trga ali mesta, ki bi se mogel ponašati s takim delom o svoji zgodovini, s kakršnim se odslej lahko ponaša lepi štajerski trg Središče. Prof. dr. Fr. Kovačič mu je opisal prirodo, življenje in zgodovino tako natančno in podrobno, da je nastala obširna knjiga s 594 stranmi. Seveda je središka občina pomogla z. gmotnimi sredstvi, da je bilo laže tako delo izdati. Storila je namreč jako pameten in posnemanja vreden sklep, da sama odkupi 500 izvodov knjige! S središko zgodovino se je mnogo bavil že zaslužni rajni M. Slekovec in je nabral precej gradiva. Vendar je bila nabrana tvarina še zelo nepopolna, tudi je Slekovec mislil le bolj na središko kroniko, tako da prof. Kovačič ni mogel objaviti nabrane tvarine take, kakršna je bila (kakor se je izpočetka mislilo), marveč se je moral lotiti vsega dela nanovo. Ni pa zavrgel zbranih Slekovčevih podatkov, ampak jih je uporabil, časih zlasti osebne podatke celo bolj, kakor bi sam kot zgodovinar želel, že zato, ker je bila prilika in pa da se ne bi pogubili. Knjiga je pisana bolj poljudno — pisatelj je imel naročilo, naj jo nameni širšim slojem —, a na znanstveni podlagi. V I. delu (str. 3—63) opisuje pisatelj kraj, lego, naravo, prebivalstvo, narodno gospodarstvo, družbeno življenje, skratka, izkuša podati celotno sliko sedanjega trga in okolice. Natančen je zlasti opis trga samega z vsemi spomeniki, ki jih ima. VII., glavnem delu (str. 67—586) je zgodovina (prazgodovinska zgodovina, preseljevanje narodov, cerkv. zgodovina, šolska zgodovina, zunanja politična in gospodarska zgodovina, trška uprava, odlični rojaki središke župnije, letine in razne naravne nesreče). Mnogo je važnega za vso slovensko zgodovino, mnogo je seveda tudi tako podrobnega in svojsko trškega, da širših slojev ne bo zanimalo (n. pr. statistični pregledi rojenih in umrlih od leta 1669—1900, o poročni starosti 1851 — 1900, o umrljivosti po starosti, imenik vseh sedanjih srediških posestnikov itd.). Pisatelj se je moral pač ozirali tudi na želje Sre-diščanov, ki so hoteli kar mogoče natančno zgodovino, potem pa si je bržčas mislil, da treba začeti tudi že pri nas s statistiko, katere zlasti sociolog tako težko pogreša. Jako zanimivo je opisana prazgodovinska doba. Za to so služile izkopine, ki so sploh postavile, kakor pravi pisatelj v uvodu, »središko zgodovino na čisto drugo stalo«. Splošno važno jc poglavje o Slovencih za preseljevanja narodov (izrabljeno je že tudi Kosovo Gradivo), potem poglavje o zunanji politični zgodovini, tako še to in ono poglavje. Tudi zgodovinar po poklicu bo dobil tu svoj delež. Zanimiva, če ne važna, pa je kronika o letinah in naravnih nesrečah. Knjiga ima skrbno sestavljeno kazalo. Kot nazorilo ima do-dejan zemljevid središke občine, deset slik v tekstu in 34 tablic. Cena knjige je nizka (broš. K 5 60, trdo vez. K 6'80). Ni dvoma, da bodo segli po tem lepem delu iz slovenske zgodovine tudi Slovenci izvun Štajerske, že zato, da naši zgodovinarji dobe poguma in si upajo objaviti še nadaljnje proizvode svojih študij. ' Z. General de Sonis, miles Christi. Napisao Miroslav Vanino D. J. — 8°. Str. 400. 70 slik in 2 karti. — Zagreb. Tisaki naklada Hrv. Kat. Tiskovnog Društva. 1909. — Ni samo krivda našega časa, ki je izgubil mnogo zmisla za nadnaravno sploh in zlasti za ono tiho ter skoro nedokazno delovanje milosti božje v človekovem življenju, da so življenjepisi svetnikov prišli domala popolnoma ob kredit, temveč še mnogo bolj življenjepiscev samih, ki nam slikajo junake kreposti preveč nadčloveške, da bi mogli mi bedni za njimi. Zgoraj navedena knjiga je druge in boljše vrste. General de Sonis (1825—1887) je živel v novem času in tako zelo podobnem viharju naših dni, se je boril proti vsemu, pod čemer mi padamo: s svojo lastno slabostjo in strahopetnostjo, s silo javnega mnenja, z bedo in dolgovi — je močan, a vedno človek! Življenjepis je sestavljen na podlagi številnih njegovih pisem in zapiskov, iz katerih govori preprosta, odkrita in tako lepa duša, da imajo resnično psihološko in literarno vrednost. Pred čitateljevimi očmi oživi postava tega izrednega moža, v katerem se je družila z moško ljubeznijo do žene in z nežno skrbjo za otroke prav heroična požrtvovalnost za Boga in bližnjega, ki je imel na svoji pisalni mizi poleg križa stare klasike, ki je kleče molil pri zastrtih oknih, ko je mimo njegovega stanovanja v slavi šumel pogreb Viktorja Hugona, in ki je klical k svojemu Bogu: »Zahvaljujem se Ti, ker si hotel, naj sem nič pred Teboj! Jaz ljubim svojo nizkost, ničevost svojo . .. Moj Bog, zahvaljen, da si mi dal okusiti sladkost svoje tolažbe, zahvaljen, da si mi jo vzel. Vse, kar storiš, je prav in dobro; blagoslavljam Te v bedi svoji!« Lepi predmet sam že priporoča knjigo, a tudi trud in skrb, s katero je pisana. Pisatelj se ni omejil le strogo na življenjepis, temveč pristavlja vse, kar je potrebno, da se de Sonisov čas dodobra razume, vsled česar knjiga na zanimivosti veliko pridobi. Ce vpo-števamo slednjič skoro razkošno opremo in mnoge ilustracije, moramo obžalovati, da je knjiga ostala pri nas dosedaj neznana, ter želeti, da si jo naše dijaške in po možnosti tudi ljudske knjižnice čimprej nabavijo. Fr. Bregar. C □ □ □ II0II □ □ □ Listek. Nekaj o Levstiku. — V Zborniku SlovenskeMatice,XI.(BleiweisovZbor-nik), str. 276—277, sem izrekel domnevanje, da je Fr. Levstik 1.1853/54. bival »skoro brezdvomno« v Sovincu (Eulen-burg) na Moravskem v noviciatu Nemškega viteškega reda. Levstik se imenuje v pismu na Hanka, 30. jan. 1855, »Deutschritterordenskleriker«, iz Cesar sem sklepal na prejšnji noviciat. Izvedel sem pa pozneje, da tačas Nemški viteški red še ni imel popolnoma urejenega noviciata in tudi to, da-Levstik ni bival v Sovincu; Levstik sploh še ni bil v Nemškem viteškem redu, pač pa je študiral v Olomucu bogoslovje z namenom, da bi kot duhovnik vstopil v red. Študirati ga ni dal red sam, ampak — kakor tudi druge kandidate Nemškega viteškega reda, ki niso bili še člani reda, ampak so imeli le namen, da pozneje v red vstopijo - tedanji Veliki mojster (Hochmeister) nadvojv. Maksi-milian v.Oesterreidi-Este (1835 - 63), ki je med drugimi konventi oživil tudi ljubljanskega. (Podatke sem dobil po radovoljnem posredovanju g. dr. Alf. Levičnika in o. B. Polaka v Ljubljani, za kar jima bodi tu izrečena moja iskrena zahvala.) Kje je bil Levstik 1.1853—54. torej še zmeraj ni jasno. Ali je bil še bolan doma ali kje drugje? A zakaj se potem drugo leto ni oglasil k maturi, saj bi ne bila zanj nobena sramota. Obenem naj se popravi v imenovanem Zborniku, str. 276, v. 23., od tiskarne povzročena, nebistvena napaka »1. Oktober« tako, kot stoji v dokumentu »ersten October«, dalje naj se črta na str. 267. v 4. vrsti tretje pod-črtne opombe ne moja opazka v oklepajih »(gl. Tominšek, Ljublj. Zvon XXVI., 402)«, iz katere bi se moralo sklepati, da sem porabil kot vir, kar sem hotel popraviti, in naj se vstavi v 7. vrsti iste opombe, pred pomišljajem, moja v rokopisu se nahajajoča, a v tisku izpuščena opazka: >(V tem oziru je treba popraviti Tominška v Ljublj. Zvonu XXVI., str. 402).« Dotično mesto v Lj. Zv. (V 8. razredu tudi Stritar ni prvi, ampak četrti odličnjak in je dobil le drugo darilo;) je netočno, ker je bil Stritar četrti odličnjak v I.tečaju, v II.tečaju pa drugi odličnjak; k o 11 a k je dobil drugo darilo, kot četrti ne bi ga mogel dobiti 1 Pa brez zamere! — Na str. 274. v. 21., naj se bere seveda »275 °/o« in ne »375«. I. Grafenauer. Corpus iuris civilis in krščanstvo. — Zanimivo je vprašanje, ki ga je sprožil prof. Riccobono na zadnjem zgodovinskem kongresu v Bero-linu dne 7. avgusta 1. 1908.: ali so vplivali krščanski nazori na Justinia-novo kodifikacijo in kakšen je bil njih vpliv? Riccobono meni, da opažamo dvojni vpliv na razvoj rimskega prava v dobi kodifikacij: vpliv pravnih nazorov posameznih rimskih pokrajin in vpliv krščanskih moralnih naukov. Svojo trditev opira Riccobono na sledeča dejstva: 1. rimsko pravo te dobe je prepojila — aequitas, ki je so-obrazna z vzori evangelija; 2. zmagala je misel, da se pravo ne sme vršiti na škodo drugih; 3. novi pravni sestav zagovarja načelo, da ni dovoljeno bogatiti se na škodo drugih. — Skoda, da se o tej stvari tako malo razmišlja. Če so Riccobonove trditve resnične — in Čudno bi bilo, da bi bilo krščanstvo, začenši s Konstantinom, ostalo brez vpliva —, potem je ravno krščanstva ona moč, ki je pridobila rimskemu pravu trajno veljavo. — l. »Kulturna načela i rad naprednjaka.« — Pod tem naslovom je začela izhajati knjižnica »HrvatskeStraže«. Izšel je že I. knjige 1. zvezek. V tem zvezku so ponatisnjeni in izpopolnjeni razni članki iz »Hrvatske Straže«, ki se nanašajo na »kulturno« delo hrvat-skih naprednjakov. »Hrvatski Straži« je v tem oziru vodilo geslo sv. Ireneja: »Zmaga nad njimi je vtem, da se njih nauki odkrijejo.« Ker liberalni listi pišejo prav o vsem, o Bogu in duši, o veri, Cerkvi, zakramentih in bogoslužju, o bratovščinah in Marijinih kongregacijah, je ta knjiga, ki kritično poroča o vsem, obenem praktična apologetika krščanstva. Z Marta. — Dolgo časa so astronomi ugibali, kaj bi bili tisti velikanski prekopi (kanali), ki jih daljnogledi kažejo na Martu. Nekateri so sodili, da bi utegnili biti delo živih bitij, ljudi ali vsaj podobnih bitij. Sedaj je ameriški astronom prof. Hale predložil zadnje fotografije, ki jih je dobil s pomočjo svojega 60colnega teleskopa v zvezdami na Mount Wilsonu v Kaliforniji. Tistih prekopov ni več, izginili so, ko se je svetlopisje izpopolnilo, kar je dokaz, da so bili le prividne prevare. Haileyev komet. — Letos se je že pojavil nov komet, 1910a imenujejo neznanca, za sredo aprila pa pričakujejo, da se bo star znanec, Halleyev komet, približal solncu (fotografične plošče so ga zaznamovale že 11. septembra 1909), in sicer tako, da bo naša zemlja šla skozi njegov rep. Ta zvezda repatica ima namreč milijone milj dolg rep. V letošnji seji angleške astronomične družbe je poročal Ä. C. Frommelin o tem. »Brzina tega kometa je silna, toda gostota tako majhna, da bi se zemlji nič ne zgodilo, tudi ko bi presekala na svoji dragi kometovo glavo (jedro). L. 1861. je zemlja že šla skozi njegov rep, a svet je šele pozneje izvedel za to.« (Die Freistatt II, 1910, 111). Glasnik »Leonove družbe.« Predavanja »Leonove družbe«: 26. januarja 1910 je predaval v knjižnični dvorani »Katoliške Tiskarne« prof. ravnatelj dr. J. Mantuani o sociologiji umetnosti; 7. februarja pa papyrolog prof. dr. K. Wessely o papirih in početkih krščanstva. — Obe razpravi objavi »Čas«. Novi člani: Pristopili so »L. dr.« kot redni člani: Dr. Požar Lovro, c. kr. gimn. ravn. v Ljubljani. — Šegula F. S., župnik pri Sv. Roku ob Sotli. — Kranjc Jožef, kaplan v Hočah pri Mariboru. Kot podporni člani: Adamič Karlo, stol. kapelnik in učitelj glasbe na kr. real. gimnaziji v Senju (Hrvatsko Primorje). — Kassl Leopold, kaplan, Rekarjaves (Zgornje Koroško). Urednik: dr. H. USeničnik. £-;V & * . 4'»^ Šv.S-fe& , 5 ... ~f. '‘S'*&£'~;" ' ' JHB Skr r -o. ; irr? «^>.Ä'.''-^!rw If&gvrf*-^3*’ *rT&"-*-ist- ^: rr-<^;-»> -r5^- . - -•»'•• ' "~rv“- . .:. :- ■.--■■■ -. - V - ^?\ • *s**!šm^Jž--iri££aF <1^»'.. r> 1-' rs< ;.W- «•» E^PCiT^vvK^->- •=r^s6;••: ^',-r\ ^-st - --•■« ^-•'/.;:, ^M.-- v- .■* ^ tr-SašfešT. •^c^-j^rv v>a^.*»*%*? i»^%^r.;u^2jt-- .r* r-W«art«*Ä - -rjWA'w^vw*- p-šbh#* , «£•* . " - ; s ;3^‘ ;;5tfcS ^gpr-V,^;;.^ - •«..*££-. I- /.^ ~-.*r- - ~.^-v?:--r.S5?~ v'-'- , ,Wf'; ->?V': JSSfii^r^IBk: „~- V •" •' **-?• V- ■■'-f2-^ :^3 ■';*: ->- K':-- ‘V • • •.• •••.-.• . : • ~ ;'^. " ........ «-■•j:•-v-'* .,; ■-~ - .--' - • • . -•.••••' ,*. -• ■ .', s/*»^ ■'- *--^w^:: :- i a^-.V ... - y^’’~r‘-’rt- »<-*- *• y i j -.<**-«j.‘''-aJ->v -'tV- — •* - ji . v. .■, •>^^-55ät_*-f-' " -'.y. -■ ■ ~ «Sfe ■ ST« - .j* •-Vtw.;. «j Z'^mf^C^'.;Tr' t>Tv i.'-^"- '- •■ ^ ScT-ä Ž.^',i'j :••••.• 3g35*>^._- j>j»^x«-. v' i-wS”iSÄÄ**->.5 až^gSgŽ^e^, -tt * 'r«0fi*S 8sj§s*Es "if-.'Ä?1" >■< ' '. '-■ ' - capZi>.A ^ ..>>'*• i»r. -« --■ ^»OsaZ» ’ j-a. r.^-v... sXi-t PPi-.5is #r # r,* S -T* S-'^