& Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda Lrist slovenskih delavcev v cAmeriki Cf> &> The Lrst Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. 1" •—^^ ^ NO. 232. — ŠTEV. 232. Eaters* m Second-Class Matter. September 21. 1903, at the Port Office at New York. N. y„ under Act of Confess of March 3. 1879 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 3, 1905. — V TOREK, 3. OKTOBRA, 1905 LETNIK XII. — VOL. XII. Leonardova šala. Tat $360.000 prijet. BANČNI TAT, KTEREMU SO VSI KLERKI NA WALL STREET ZAVIDALI, JE IMEL "DOBER NAMEN". —o— Imenuje se Henry Ambrose, alias Leonard; star je še le 24 let. —o— VRHU TEGA ŠE ZAROČEN. Tatu, kteri je minolo sredo s p° močjo ponarejene denarne nakazn t National City banki ukradel del 'O iu z njimi zginol, je irnern. Imenuje se Henrv alias Leonard; star je 24 maslen v nekem bančnem na A V ali Street v New Yor-nič, kteri pitane prej ali tiar, je zaročen in bi se mo- «a $300,00 daj na vt Ambrož?, let in za] pod vzet j u ku. Mlade slej milijo ral v kra' Zaprli ice nic se- in poročiti. minolo nedeljo, baš fco je ail tia potu v cerkev. Po Stin-umem zasliševanju je svoj zloim pr- i,nj*-HJ WH1-T .......... .i u • . ,nal in pri Unn trdil> du ni 111 kogar varati. Wiard je bil 4 leta vslnzben ' bančnem p. Iv zet ju ITallc & StrigUt* Njegova gospodarja sta se o ^ njem pohvalno izrazila. SodUfce je^sta-Vilo u^narda pni $.'>0,000 varščine 7m aabave se ni nikdar zanimal, pa« «« je pa vedno učil. Polieljaksm* ka-pitn.rut MeOnevu je naziamil. da je ] [ zadnjih 1 mesecev vedno mi-J7 ,ako je luiiko kako banko preveril, radi'.Vsar > plenil bankam to ,udi M.,kazati. l>n, 20. .^Mjeuas,! v Nati.nal banki štin for- n udare denarnih nakaznic. Kasneje j,. t>il v Na t i iiwnI čakajočimi tvrdfoe I'ear l & d rial v rokah bilo ju*pisa»no •po je za n. viilo. Nato ial City banki, kjer idel tudi moža od Company, kteri je zavitek, kterem je *4 $300,000 4l/»%." i-ovo prevari* zad<»sto-i* odšel na Bowery. kjer e dal javiti po nekem stare«, »U am pil i jo » '^n najdeni foraui'lar tapdml, 8» t i in T«Mlal nekega "maswmpw iifva" v National City baifeb po del-■ t De*ka i«, čakat na ulici m kmalo lu dobil Vinico tor ^U nj 7 , , ., ... ijh poslal na®u tvrdki domov m jin t v rednosti actOO,000, do« itn je krt« Miafe bi bilo pismo pret^Uo ^ L J^.narda doveddi na poheijo, ^vladala je tam nepopisna sen^c.ja, £ vsaudo je hotel videt, "uni^ Ska", kteri je v« W.n svet ra*- buril. PRIPRAVE za &TRAJK. premogarjev. L^rtniki premogovih rovov pripravljajo velike zaloge PotUville, Pa- 2. okt. Ker je Strajk ir!t»v neizogiben, so lastniki Pfe3 rovov pol< "vico v Boptcm-premo^ov iu premoga shranili brn Pn'l^jene^vr megecu ™ nAdobil l>et milijtnov ton, premo- j«' itak že velikanska Soga w*emogft povečala za dva mil,-• , 1 ton Trgovci s preme ,olieija Italijana Sal vato re Pieo-na in Sal vat ore Lafato, ktera sta neznano kam odvedla 01 e t nega dečka Antonio Mare&miena. Zajedno z njima prijeli so tudi Piconovo žemo Si-moneto, ktero so pa izpustili, ker je lahko dobe, kadar žele. Policija trdi, da je Picona vodja tajne italijanske organizneije "La mano nera", ktera je izvršila v našem mestu že vse polno zločinov. Odkar ®o lopovi ukradli imenovanega dečka, obiskoval je Picona vsaki dan njegove sta rise. Po noč i, ko je že vse spalo, se je vk'radel v hišo dečkovih etarmerv, ne da bi ve-del, gJi-li vidijo detektivi. Mesto da bi, ko je hiš^> o« ta vil, odšel skozi sprednja vnata, jwsluževal se je ve-dao zadnjih vrat in potom spk«al čez tri ograje, p redno jo prišel v svoje stanovanje št. 509 20. ulica v Hroolk-Ivmi. Policija je že večkrat skušala o Pieoniju zvedeti pri očetu ukradenega dečku, toda oče je vedino zatr-lil, da je Pieoiua *njego,v prijatel j, ka-tei) i botle dečka našel. Detektiv Vneli is isjx*z:nid je v Italijanu onega lojiova, kteri je imel opraviti tudi z od v eni bo dečiia Ma»n-nino p red dvema leti. Mantninov oče je stavbeni podjetaiik in Pieona je de-!a>l pri , nego VBem drugim delav-f*um. StNla.j je delal pri Mareamienu, VtiT! nm je dajal |»> $3 na dan, dasi-a vino je le malo debl. V solwito dobil je pwljetnik braojav iu pismo *%' italijaiuskem jeceiku. Po ilsmo je morili iti na newjx*r&ko glavno i»ošto. Mareaaniema trdi, da se je vsredovati in preprečiti, da ni prišlo do srplošnega (prelivanja krvi. Nemirov v Pragi je bilo že par tednov pričakovati. Čehom se je posrečilo Nemce izpodriniti iz mesta, radi česar so se nastanili po oi'ioilici. Ker so pa Nemci povsod i jednaki, so tudi tukaj izzivali domače prebivalstvo in tako je končno prišlo do zaslužene kazjii. Ko so prišla iz Brna prva poročila o izgredih in raagnamju nemških z1m>-wvasnj in da je 160 o***!) več ali manj ra?ijenih, so tudi v Pragi dobili Nemci svoj delež batLn, in sicer tako j>ošteno. da jih je moralo vojaštvo braniti. Brno, Morava, 3. okt. Med Čehi in Menici prišlo je včeraj ponovno do izgredov. Policija zopet ni mogla vzdrževati redu, talko da jej je moralo (Mtinagati vojaštvo. Še le pozmo 'po noči je zavladal zopet mir. Nad 20 t*sob, JK> večini Nemei, je bilo resaio ranjenih. Jeden je bil usmrten. Povodom nedeljskih izgredov je bil ranjen vstanetnški kričač iu poslaaiee \Volf. Tudi profesorja Binumer in Wellner ter baron Pamk «0 med ra-ujetiimi. • • • Rud i inpcšt a, *2. okt. Pot-Jauee Zol-tan Lengyel, vodja radikal cev, namerava uprizoriti upor vsega ogrskega vojaštva v ' avstrijske j vojsCa. Dan« jo objavil odgxrto pisarno, s kteri m |x>- zivlja \"se Ogre, kteri služijo v vi>jski, na»j podpirajo Madjai-e, oziroma nji-hove želje. Vsi o^nski l-ezervni častniki naj izstopijo iz vojske, doeim naj vojaki, ikteri so v aktivne j službi, ne izvršujejo v nemškeon jeziku jim danih zapovedi. Nadalje prcnllaga Leng>'el, naj Ma-djari po vsoti i v družbi prezirajo avstrijske častnike. Kaznovanje upornih vojakov je izkljnčeno, ker bi v vojski ne ostalo dovolj inožtva, ktero bi zaonogio upornike krotiti. » * • Budimpešta, 3. okt. Baron Fejer-vai*y bode ponovno imenovali ogrskim ministerskim predsednikom. Cesar je privolil v splošno' volilno pravico na Ogrskeim, ta'ko da bodo ra>zun ma-djai^kih prišli tudi iiemadjarski poslanci v ogrsko poslansko zbornico. S tem 'bode madjarskim šovinistom za d< Igo odzvonilo. Budimpešta, 3. okt. Pri konferenci liberalne stranke so včeraj sprejeli predlog bivšega rninisterskegu predsednika grofa Štefana Tisze, vsled kterega IkhIo strainka pozvala vlado, naj jej raz tolmač i, kako pravico ima ta avstrijska ministra Goduchmvski in Gantseh vmeševati s»e v odrske Ka»leve. Tako \Tneševainje žali ogrvfib ne-iHlvisntost in ne soglaša z ustavo. Vsaka revizija nagodfce v sedan.jem času bi bila ^nevarna, ker pf*tem bi Se preje prišlo do odločilne krize. Ministerski predsednik Fejervarv, minister notnamjih zadev K ris toffy in pravosodni minister Lanyi otljxrtovali so na Dtiinaj. Fran Košut, kteri je bil dosedaj predsednik strangle iieodvistuisti, {x>-stal je danes predsednik vseh koalicijskih strank. Koalicija bode danes objavila energičen protest proti zadržanju dunajske vlade. m m m Reka, Hrvatska, 3. ol'iit. Tu'kaj so aidno od Cambridge, da je nje-•rova hiša v plamenu. Ko so .prišli v troreče poslopje, našli so na tleli ležati Markumovo in njenih sedmero otrok — mrtve v njihove j krsti. Ko so mrtve, grozno razmesarjene otroke in njihovo mater »nosili na prosto, našli so, da je mati še ži\a. Slednja je pripovedovala, da je prišel nek ptujec v njeno hišo, da je pomoril otroke in potem hišo zažgal. Kasneje, malo pi-ed smrtjo, je pa priznala, da je sama s sekiro umorila svoje otrdke in tudi sebe ranila. Ker ^e jej pa ni iM>srečilo sebe usmrtiti, je hišo zažgala. !*n njonej smrti našli so na pc»sti njeno njenemu soprogu naslovljeno pismo, s kteri m um je mmmmla. da iKule sebe in svoje otix>ke umorila. V pismu tudi izjavlja, da svoje otroke liubi, da je pa boljše, ako jih pošlje'v nebesa, nego da «bi se se v na-dalie mučili na zewalji. Grozen čin je izvršila brezdvomno v vei*skej blaz.K*sti. Njen mc« je p<-poliKuna ob upam • Najstarejši rjj^ov-di iTJ je bil star 10 let. najmlajši pa je bil Še dojenec. RUSKI CAR JE PONUDIL GROFU WITTEJU PREDSEDNIŠKO MESTO V NOVEM MI-NISTERSKEM ZBORU. Car odlikuje državnika na vse mogoče načine. VSA RUSIJA MU ČESTITA. -o- Petrograd, 3. okt. Tukaj se spložno zatrjuje, da je car Nikolaj minoli petek ponudil Sergieju «T. Witteju pred-sedništvo novega sninisterskega kabineta, kterega morajo ustanoviti v stuje v inozemstvo, iiiikor jo prvotno nameraval, in da bo7.il med Shanghajem in Tientsinom, je minolo soboto za-vozil 90 milj južno od Sliaaitunga na mim», ktera gu je poginoma iiiizdo-jala; 15 osob je vtooilo. Helslngfors, Finska, 2. okt. švedska parnika Njm-d iu Robert sta se zadela skupaj. Robert se je potopil. Vlomilo je 20 osob. Berolin, 2. okt. Vsi podjetniki no odslovili elekt rikarje, rati i če«ar so sedaj tudi m-ašinisti pričeli štrajka t i. Radi tega počiva ves ulični promet m tneeto danes zvečer ne bode razsvetljeno. 40,000 delavcev štrajka. Se*laj botlo morali vojaki opravljati jikabska dela. Vkradena deklica. Franja Marzinska, št. 29 York Ave. New Brighton, S. T., naznanila je včeraj policiji, da je njena G letna hčerka Franja minoli petek neznano kam zgi-nola. Imenovanega dne, poslala je otroka v Richnu nd Terrace, toda nazaj je ni bilo več in tudi je nihče ni videl. Marzinska je prepričana, div je dekletce keu.^ odvedel. SLABO STANJE. Dr. Johnson trdi, da jo vsalk člo vek, kteri boluje na želodcu ali ledvi cah. sam sebi nadležen in postane ? est okra t slabe volje. Swift je ostavil Popo^-o hišo, češ, da dva bolna prijatelja ne moreta skupaj živeti. Tr*jne bolezni, aH nervoznost, store vsako erar nesrečnim. Tak človek misli, da •ra nihče ne mara radi njegove^ra temperamenta. Trinerjevo ameriško grenko vino pa vsakomur povrne zdravje in srečo, ker ono vedno ozdravi želodec in ledvice, aiko je le ozdravljenje mogoče. Ako želite biti zopet zadovoljni, ako čutite slabo, ako imate slab tek, ter ako imate slabo kri, to sredstvo vam bode gotovo pomagalo. Imejie toraj to vino v hiši in rabite ga, (kadarkoli se počutite slabo. V lekarnah. Joseph Triner, iadelovaleo, 799 South Ashland Avenue, Chicago. Illinois. KJt^TANJL PARNIKOV. Dospeli so; Rotterdam 2. oCiit. iz Rotterdania a 1023 potniki. Victorian 2. okt. iz Liverpoola. Vaderland 2. oktobra iz Autwerpena s 1837 pot. Dospeti imajo: Prinz Oscar iz Genove. Georgia iz Trsta. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Federica iz Treta. Majestic iz Liverpoola. Koenig Albert iz Genove. Main iz Bremena. Pennsylvania iz Hamburga. Pisa iz Hamburga. Montreal iz Havre. Cedrie iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. St. Louis iz Southampton a. Slavoaiia iz Reke. Numidian iz Glasgow a. Moltke iz Hamburga. . La Bretagne iz Havre. Krootnland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Fuerst Bismarck iz Hamburga. Cevic iz Liverpoola. D Potsdam iz Rotterdama. Oapluli so: Kaiser Wilhelm der Grosse 3. okt. v Bremen. Caronia 3. olkt. v Liverpool. Odrinil bodo: Oceanic 4. okt. v Liverpool. Ryndam 4. okt. v R<»tterdam. La Ixirraine 5. okt. v Havre. Grosser Kurfuerst o. okt. v Brem> Carthaginian 5. okt. v Gla^go»v. Bluecher 5. okt. v Hamburg. New York 7. okt. v Southampton. Lucania 7. Okt. v Liverpool. Vaderland 7. okt. v Antwe lvoenig Albert 7. okt. v Gm* Columbia 7. okt, v Glasgow "N - ' HiV^r.-^ffvp'-fflj 1 "BUS NARODI" L.t stw venskih dirlavcev v Ameriki. ednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. -»3 ik: Publisher FRANK. SaKSER, 209 Greenwich Street, New York City Zrakoplav. Newyor&ki policijski komisar je te dni nowimenovanim policajem govoril običajni sprejemni govor in pri tem za pretil, da bode vsafcdo vršil svojo dolžnost. Po mnenju našega policijskega 'komisarja toraj do iz najdbe krmilnega zrakoplav a ni mo-«y<*že policaje siliti, da bi izvrševal 2.50 svoje dolžnosti. Iiadi tega bi bilo zelo 1.75 umestno, ako bi se mehaniki požurili V Evropo poSiljamo list skupno dve j in <.\m preje izumili zrakoplav, ka ^rJmjega se želi policijski komisar ski kolodvorski vrt so ti nemžurji te dmi okrasili z lampijoni v nemških barvah t To se imenuje prodiranje Nemcev v središče Slovenije. Kako nespametni so ljubljanski bilo šest Slovencev. Imeli so sprejemno izkušnjo, pri ktari jih je nadzoroval stotnik rodom Nemec. Ta stotnik je pri pismeni izkušnji vsakega učenca izpraševal, kaj je, ali Slovenec ali »»a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 44 pol )-ta............. 1.50 Ea E' Evropo, za vse i*to " pol leta . " četrt leta Številki. 4 50 NAHODA" izhč-ja v=;aki dan iz- McAdoo. jrzemSi nedelj in praznikov. j Tagc zrakoplav je zelo potreben Kedo je umoril newyorskega uredni ka Thompson a, še vedtno- ni znano Morilec Girard, kteri je pred dvema tedni umoril inecega dekleta, je še vedno svoboden v gozdovih Bromxa Tat, ktc!-i je ukradel delnic in bondov v vrednosti $300,000, se tudi še ni prostovoljno javil. Italijani Skoraj «*OLAS NARODA« ("Voice of the People") Issued evt.y day, except b-indaysand Holiday. Subscripticn yearly $100. Advertisement on agreement. Za oglase do de»et \ rstic se pliCa 30 raa&i dan ukradejo in odvedo kakega centov. otroka, tako da je tozade\»na tatvina nenat°snejo>,CZ P°dP'5ain0f0bn0StiSe 'x>stala že P™va ^^trija. Železne Denar naj se blagovoli pošiljati po b1a^a->ne in fifasovirje Je dandanašnj Hon-v Oroer. j tako lahko nlkrasti, kakor srebrne žli- Pri spremembi kraja naroCnikov.ee. In ako sedaj premogov trust še '.d.wwJfJ.SSSa.'^uSI: pota,«, bo,10 isomin pošiljatvain naredite J 7-imi 'tatovi celo žerjavico kradli ' iz peci. Nesmisel bi bila, ako bi od policij ,09 Greenvvic.i Street, New York City. | ske-a komisarja zahtevali, da kaj I r.ika. - Dop "CJfaa Noroda" •Mom 3T95 Cortlanu. Predsednik v Washing-tonu. ul'crene proti temn. kajti dokler n;ma omenjenega zrnkoiplaiva, so mu roke vezane in tatovi so gospodarji položaja. V Bath Beachu in drugih mestnih delili so pričeli meščani ustamovljati vigilam&ne odbore, kajti meščani ni- Predsednik Roosevelt se je vrnil | nečejo čakati toliko časa, da Washing t n iz zgodovinskega Ov> ^ lzimnl J'rmilru ^akoplav. — \ sled tega izvršujejo sedaj saimi po "čen prihodu I fužbo' zmorejo ta!ko Pf" plo.šnega spre- !lcajI 1k'1j 'neov,ira^° Plodile 'm sanjati o zrafcoplavih. Tako slabe policije v New Yorku /.e dolgo vrsto let nismo imeli, toda u ver jeni srr-o, da bodo demokratje -skrbeli, da postane še slabejša. glavno mesto je bil zmagovalca, in tacega jeni a. ktercnnu so prisostvovali vsi predstojniki uradov in šol za deca, v Washingtonu še ni bilo. Vse ulice bo bile okrašene in Roosevelt je pri- | Šel, kakor prihaja kalk vladar v svoje j frlavno mesto. Poročila o prihodu Jefferooma, An-! drew Jaeksona, Oarfielda in McKin-j leva v Washington so malenkostna in provincijonalna, ako jih primerja-1 mo s prihodom našega Teodorja. Na-1 ča republika je postala svetovna sila in vsled tepra mora biti sijajnost tem večja. Toda da si ravno se taki sprejemi ne vnema jo z republikanskimi | nazori, moramo vendarle priznati, da I ei predsednik nikakor ne želel tacega i sprejema. To je želelo naše ljudstvo, ktero je hotelo predsedniku pokazati, j da je ponosno radi njegovih najnovejših diplomatičnih uspehov. Zajedalo moramo pa tudi povdarjati, da je naše ljudstvo v ponedeljek častilo admirala Deweya, zmagovalca pred Manilo, nakar ga je že v tordk kritiko-valo. Se-li bode z Rooseveltom zgodilo isto? Prihod zmagovalca! Lovorike, kte-re mu je podelil svet, mu bodo ostale, kajti te so zaslužene. Toda pustimo mednarodno politiko. Devet desetin onih, kteri je občudujejo, se le malo zanimajo za Korejo, San Domingo in Venezuelo, kajti stvari, ktere se gode doma pri nas dan za dnevom, sicer niso tafio romaintične, toda iste tako važne. In radi tega je jx>trebno, da teh devet desetin ljudi naprosi zmagovalca, da s*? domačih zadev poprime z ist i vnemo, ktera je prodsed-niku lastna, kadar se gre za svetovano politiko.* Odkritja v krogih naših najbogatejših zavodov niso več lokalnega, tem-več splošnega jxmiena. Pri nas imamo inilijonarje, kteri so si ustanovili svojo lastno etiiko o pravici in krivici. Potem imamo trus-te, kterih še vedno ni mogoče brzdati. Imamo tudi železnice, od kterih so odvisne tovarne in farmerji; nadalje imamo korupcijo — skoraj v vseh vl^dirrih oddelkih, kteri so «lii-ni Augijovem hlevu, kojega zainone očistiti Je kalk Hericules. Vwe to so problemi domače politike, kteri pričakujejo zma-govalca. O G rant u se t rdi, da je bil dober vojskovodja, toda slab vladic uradnik. Naj-li trdimo o Rooseveltu, da je porazil zunanjega sovražnik a in da je podlegel — douiačemu? Ko je prišel Roosevelt v zvezino glavno mesto, je brezdvonrao dobro vedel, kaki boji ga čakajo za letošnjo zimo. On je obljubil, da se bode bojeval na strani ljudstva in slednje se nanj zanese — ker je mnogo obljubil. Izvirna poročila iz Ljubljane. Grobovi 6000 let stari. Profesor na lijr-k- -n vseučilišču dr. Steisidorf, ki V'mI'i Ldkopava-iija na Cheopsovi piramidi v Egiptu s 400 delavci, je našel 50 grobnic iz kamna in opeke. Poleg 4eh srrobnic so male sobice, kjer so stari EfnpČani opravljali daritve za p<4cojnike. Okostji ice umrlih so popol-nema raztresene. Večina grobov je iz ea-:>v kake tri tisoč let pred Kristom. V teh grobovih so našli tudi ostanke Htaroegiptovske umetniške obrti, zlasti kamenitih figur, romarjev, cerkvenih dostojanstvenikov, slug, kuharjev, p -kov itd. Pomanjkanje mesa v Nemčiji. Založniki mesa vojaštvu bo priredili v Berolinu ehod, na kterem eo sklenili naprositi vojmega ministra, naj vpliva, da se odpre meja za uvoa inozem-živine. Tudi berolinska mesarska zadwiga je naprosila nemškega kanclerja, naj odpre nem&ko mejo za uvoz inozemske živin«. Otroka ods^uU glavo. Kmet Baza ▼ Vojtf&u odsekal svojemu detetu kur dete ni hotelo prenehati V Ljubljani, dne 17. sept. (Nadaljevanje.) Velikega pomena je za slovensko narodnost Družba sv. Cirila in Metoda. Ta prekoristna šolska družba deluje že ravno dvajset let in je imela dne 14. septembra svojo veliko skup-ŠZ-ino v Sent Jurju ob južni železznici. Udeležba je bila velilka. Trg Šent Jurij je bil ves v zastavah in skupšči-narji so bili presreno sprejeti. Ali o tem me bodem poročal, pač pa hočem očrt at i družb i no delovanje. Družba je do zdaj osnovala 25 zavodov; 12 zavodov je v njeni lasti, 13 zavodov pa je podpirala. Na Štajerskem so ti zavodi v Celju, Mariboru in na Muti; na Koroškem v Št. Rupertu pri Velikovcu; na Goriškem v Gorici, Podgori, Pevmi in De vinu; na Tržaškem v Trstu, Greti, Rojanu, Sv. Ivamu, Skednju in Rosolu; na Kranjskem pa na Jesenicah, v Tržiču in nn Savi. Družba ima <"-etiri šolske zgradbe, in sicer: v Velikovcu z vrednost jo SO,000 kron, na Muti za 30.000 kron, v Trstu za 50,000 kron in na Savi za 20,000 kron, toraj vrednost teh zgra-deb iznaša skupaj 200,000 kron. To novci, ktere je daroval narod slovenski. V družbinih zavo^iih je bilo zadnje leto 2G00 otrok. Družba ima 151 podružnic Ln 9000 članov. Izmed teh podružnic je 3S ženkih. » l-ina.nčno stanje je to-le: Družba je imela letos 25,503.79 kron dohodkov, to je za 10,000 kron več od la.n->kega leta. Druž/bine užigaliee so ine-sle 2000 kron, kava 1222 krom 80 vic., oV-ina ljubljanska je dala 1000 ikron. Potem so mnogo nabrali časniki, tako da so vsi dohodki znašali 64,328 kron 11 vin, vsi strošiki so iznašali 61,095 kron 57 vin., tako da je ostalo 3,231 kron 54 vin. To so glavni podatki, iz kterih vidimo, na naš narod mnogo žrtvuje. Na skupščini so nastopili nekteri govorniki, 'ikteri so opozorjali družbo na jezikovne meje na Štajerskem in Koroškem. Ondi ob mejah, kjer se Slovenci dotikajo Nemcev, silno hira Slovenstvo. Povdarjalo se je, da eo se nektere slovenske vasi že popolnoma ponemčile in da nemški jezik prodira vse dalje in dalje v sloveoisfeo n zemlje. Toda bode treba napraviti nar**lne nasipe, to je bode treba snovati slovenske šole, ako hočemo, da se nam ne pomemei ves narod ob vsej črti. Slovenski kmet se nauči neonski, in kadar zna neonski, t"krat pozabi slovenski, ali pa neče več govoriti slovenski. Za obmejne Slovence bodemo toraj morali odslej bolj skrbeti. Južma železnica je največja pospe-.Ševateljiea memčurstva. Povdarjali smo že to eestokrat. Na nobeni postaji na Štajerskem ni slovenskega napisa, a uradniki so po vsej črti zagrizeni Nemci, Veanemci, ki eelo voznih listkov ne dajo, alko jih zahtevaš v slovenskem jeziku. Tako so postale vse železniške postaje prave nemške trdnjave. Na Pragerskem n. pr. osnovala se je prav radi nemških železniških uradnikov nemška šola, četudi je vsa okolica žisto slovenska. Pred Ljubljano, to je v Litiji, upije se "Heii" in poje se nemška pesem vsak dam v javnih gosti Ixticah! Iitij- Nemci, kaže nam naslednji slučaj. Nemec. Slovenski mladeniči so izpo- Graška "Tagespost" je pisala, da je Ljubljana nemško mesto! Te besede si je menda vzel k srcu neki Nemec, ki je stanoval v hotelu pri "Maliču". Na dan Prešernove slavnosti, nekoliko pred deveto uro zvečer, hotel je pokazati, kako zaničuje Slovence in Ljubljano, in izlil je iz druzega nadstropja iz neke posode neko tekočino, lki je slučajno padla na mimoidočega sokola. Vidite, tako se zabavajo Nemci tako se bore za svoje Nemštvo. No, nič hudega se zato aii zgodilo. Slovenci so razbili nekaj šip na hotelu, potem pa so prišli redarji in spet je vladal mir. Ob Prešernovi slavnosti smo doživeli v Ljubljani več zanimivih epizod. Na dan same slavnosti priredil je gostilničar na Kozlarjevem vrtu koncert esmi ne svira. Godci se ciso zmenili za ta opomin, ampak so še vedno svi-rali laštko pesem. Zdaj stopijo Slovenci v paviljon in so godce pometali skozi okna. Kar hipoana se je to opravilo, potem pa je bil dalje koncert brez godbe. Predrznost nemške birokracije Avstriji je dosegla vrhunec. Nemški birokrat misli, da ima pravico vse teptati, kar ni nemškega. V Brežicah je veteransko družtvo praznovalo blagoslovljenje svoje zastave. Slovenci so razobesili slovanske t robo j-nice in cesarske zastave. A kaj se je zgodilo? Prišel je okrajni glavar in je zaukazal, da se slovenske zastave morajo <*d.stramiti. Od ikod ima on to pravico? Od nikogar. Ali ukaz je ukaz, gospod okrajni glavar je go-spod, je oblast, kteri se mora vsaki pokoriti. In tako so Slovenci v Brežicah morali odstraniti slovenske za siave, odstranili pa so tudi ccsarske. Nemški birokratje delajo v Av striji, kar hočejo, in se izlasti z nami Slovenci igmjo. Evo zopet dokaea! "Ljutomerski Sokol" je dne 10. sept. priredil izlet v bližnje mesto Ormož, kjer je bila narodna veselica. Kalkor po navadi pridružil se mu je "Va-raždinski Sokol", ki je tudi ta dan pohitel v Ormož. Ali glej! Okrajno glavarstvo v Ptuju je prepovedalo to veselico zato, da se ne bi motil javni mir v Ormožu! Pravi uzrok prepovedi pa je bil, ker so to zahtevali ormoški inemčurji in (ker nemški misleči uradniki take veselice sploh prepovedujejo. Mnogo truda je stalo Slovence, da je vlada to prepoved preklicala. Dr. Grossman moral se je nalašč peljati iz Ljutomera v Gradec; njemu se je pridružil državni poslanec dr. Ploj; v Gradcu živi poslanec Ro-bič in tako so vsi trije šli k namest-mištvu, zahtevajoč, da 6e slavnost v Ormožu mora dovoliti. In namestni-štvo je veselieo izdaj dovolilo. Ali težavami ne sme biti komec. Dne 10. sept. je prišel nalašč iz Ptuja nad-komisar. Prišli so tudi Sokoli iz Va-raždima, ali niso smeli preko mesta dravskega na štajersko stran. Na mostu jih je čalkai ptujski nadkomisar ter jim je rekel, da ne smejo v Ormož, Iker je veselica prepovedana. No, Hrvati so bili obveščeni, da to mi res in so zahtevali, da se jim ne delajo nepotrebne ovire. Ptujski nadkomisar je toraj (nalašč prišel, da bi delal zmešnjavo v Ormožu, ker je tudi ptujsko glavarstvo vedelo, da je prepoved bila preklicana, oziroma razveljavena. Nekaj pa je vendar dosegel ta nadkomisar, nami reč .to, da Hrvati niso smeli koralkati po Ormožu v vrstah. To se vidi, kako ničvredna in nem-čurska je birokracija v Avstriji. Veselica se je vršila lepo in v miru. Udeležilo se je je 4000 ljudi, kar je zelo mnogo za Ormož. Iz Ormoža je Središče poldrugo uro hoda. Ko so se s sokolske slavnosti v Ormožu vračali Središčanci domov, zahtevali so na ormoški postaji vozne listke v slovenskem jeziku. Takisto so storili Hrvati, ki ao se vozili z vlakom preko Čakovca do Varaždina, Ikjer domuje ''Varaždinski Sokol". Ali slabo so naleteli. Uradnik jih je nahrulil, rekoč, da da listke, toda le tedaj, ako bodo govorili nemški. Slovenci in Hrvati se niso udali in zdaj je nastala prava zmešnjava. Prišli so na lice mesta orožniki in tudi ti so pomagali železniškem uradniku, češ, da je prav, alko uradnik zahteva, da se z njim občuje v nemškem jeziku! Naši ljudje so nato zahtevali pritožno knjigo, da bi se pritožili do ravnateljstva Ali uradnik jim ni hotel dati knjige. No, naposled so vendar doflbili listke. Jednak slučaj sem sam opazoval letos v Szombathelyu na Ogrskem. Tod prebivajo Hrvati in niže doli ob reiki Rabi pa Slovenci. Tu sem videl na kolodvoru slovenskega fanta, ki ni znal madjarski, in je zahteval vozni listek, in sicer tako, da je povedal v slovenskem jeziku kraj, kamor se hoče peljati. Rekel je: Ženavci! Madjarski uradnik ga je nato pošteno ozmerjal v madjamskem jazrku in mu zahtevanega listka ni hotel dati, češ, da se am Ogr&tam le madjarski govori; fant bi ostal v Sjooonbathelyu, ako ga nč bi jaz rešil. Slovenščino in Slovane« zatirajo povsod. To smo videli te dni v kadet-ni Soli t Mariboru. V to Solo je oglasilo 37 pno«ile«T, krati kterih j« vedali, da so Slovenci, in s tem je bila njihova usoda odločena. Niso jih več pustili k izkušnji in so jih kratkim potom odslovili. Odslovili pa so vseh šest Slovencev, tako da nobeden Slovenec ne pride letos v /kadetno šolo. Seveda se bodemio pritožili, ali kaj je to, saj vemo, da ne bode nič pomagalo. (K^nec prihodnjič.) Deset resnic o pijači. 1. Pivo, vino in žganje ni za (zdravega človeka prav nič potrebno. Bolnikom se včasi priporoča za zdravilo, v kolikor nakaže »dravnik. 2. Spirituozne pijače, uživa/ne v večji meri, opijanijo človeka, a morejo provzročiti tudi naglo srni rt vsled srene kapi. Pivo je tomboli škodljivo, čimdalje ara uživaš. Za človeško zdravje najškodljivejše je žganje. 3. Opojne pijače razdražujejo in razburjajo živce, pijanci pozabljajo skoraj na glad. In vendar niso v stanu, da okrepijo telesne moči in da nadomestijo hrano. 4. Kdor pije opojne pijače, nakopava si raszne bolezni: neprebavljivost želodca, upad orev, razširjenje srca, upad mozga in živcev. Sploh je pijanec vedno bolj sprejemljiv za raz tie lxdezni, kot trezen človek. 5. Spirituozne pijače so otrokom zelo nevaren strup, '.ker so otroški živci občutljivejši. Opojne pijače pro-vzročajo pri otrocih razne telesne in duševne bolezni. Otroci postanejo leni, neobčutljivi ha končno zreli za pijance. 6. Pijanstvo deluje v polni meri na mozeg, menjava v človeku čuvstva, zatira plemenite misli, vzbuja takoj gabne in nečiste nagone ter privede do razuzdanosti in pokvarjenosti. 7. Pijanstvo uničuje duševne sposobnosti, je nevarno razumu in eesto privedo do blaznosti. S. Pijanstvo je zelo škodljivo za telesni in duševni razvitek potomstva. Pijaneevi otroci so bolehni, topi, Če-sto omedlevajo. 9. Pijanstvo je vzrok mnogih nesreč, 'hudodelstev, ubojev, samomorov. Pijanstvo napolnjuje bolnice, ječe in norišnice. 10. Najboljše sredstvo proti škodljivim posledicam pijanstva je popolna abstinenca, iker so me 1 abstinenti navadno krepki in zdravi ljudje. agenta po POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vso prijatelje in znance, Ikdičoč jim: Srečno 1 New York, 2. okt. 1905. Janez Kaluž ar iz Clevelamda. Pojdite k najbliinjem vožnje listke via The Great Wabash železnice« Vozovi za turiate ali ialetmk* ruk torek, Setrtok in soboto i i »from'M lakom * * CONTINENTAL LIMITED", ■v ten oat a VI Boston, Masa., ob L on i^opoludne in je t zvezi istega da« popoludne v Rotterdam Junction » "'Continental Limited" is New Torts. Vozovi • komotximl tfcvsrjaju&aU •e stoli prosti. VSTAVI 8E V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki ? Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Iscorns in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevaika. Informacije glede rožnjik een, oekrbljenja Pullmanovih in turisti-stih vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN. O. M. A, 387 Broadway, New York. J. E. BARST, scent ia turiste. 176 Washington »t.. Boston. Mass. POZOR! Kojakom Sle vencem in brstom Ur v atom Mm priporočam nsjtopiejs tu naznanjam, da prodajam razno vrsta« varobrodnt Ustke, menjavam istck ter odpošiljaš denarja v it aro ton« risa Po«xr«£ba »obdam in p*it«aa 2 veiefooitovanjeBi BOŽO G0JZ0V1C RSS Ohsstnm 3t JOKW«TOWN F* Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^j aimodernim kogljiSčem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. i Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III. Slovensko katoliško podp. društvo Cr =3 svete Barbare SBa Zjedlnjene državo Severne Amerike, • Sedež; Forest City% Pa. •nkorporlrano dno 31, JanuurJji 1902 v državi Pvnru^lvanl^ ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City F* Podpredsednik: JOHN TELBAN, Bo* 3. Moon Run, P». I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box. 374, Forest Oity, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest Oity, Pa NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest Oity, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81. Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W Ya ?RANK BUNK, P. 0., Lrsernt. Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest Oity, Pa. JO CN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa, .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj »e pnšaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box M? Pri City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" CUNARD LINE PARIVUCI MED TRSTOM, REKO^IN_NEW TORKOM, TPAEN1KI IMAJO JAKO OBSEŽfeN j?0KElT PROSTOR ill MOTU 5£A SETANJjE POTNIKOV TB.ETJBGA KaZBED^ odpluje it New Yorka due 17. oik t. ob 10. dop. odpluje iz New Yorsa dne 1. nov. opoludne. odpluje lz New Yorka dne 21. nov. opoludne. IJLT0NIA, SLAV6NIA in PANNONIA so parmid na Vi laka Ti paraiKi so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo pnkladn-sa tretji razred JEDILA so dobra in potnikom trikrat na 4aa pci 4UX] poBtrežena Vožnje iiatke prodajajo pocblaSČc.ii ag^nth In The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwtv, New York, 126 State St., Boston, 67 Dearborn StB Chicago. 8L0VENCI IN SLOVilNKE! Spominjajte se jb raznih prilikah naie prekoristne družbe av. Cirila in Metoda v Ljubljani l Mal položi dar doma na oltar I (v d> IŠČE SE MATIJA MORAVEC, star okrog 50 let, doma iz Podklainea, Vinske fare št. 21 na Dolenjskem. V .Ameriki je c Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletli, Minn POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calnmet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na T. tajnika: GEORGE L. BRO-Z1CH, ELY, MINN., po svojem zastooniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE. P. O BOX 105, ELY, MINN., in po avojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". V O i* P s* is i* n AVSTRIJSKO DRUŠTVA V NEW VORKU 31—33 Broai!^1* Daje nasvete na mioi macije posreduje Drcz-plačno služba ter deu v potrebnih siučajib doq pore r**satm- oCpru jcx vutra do A are popc uar> v-a praz&jjco« SVOJO da požjrt velik str šiti hud< DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Bne 1!). sept. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 50 Slovencev 31 Hrvatov in '30 Dalmatincev. Požigavec. Nedavno so je klatil po ljubljanski okolici nek bera? iz Trsta. bouninostjo iu groženjem, vzbudil je pri vaŠeanih V P« <1 poči je hotel izvr-lodelstvo požiga, nakar pa so ga va£<"ani zasledili in zaprli v klet, i/, katere pa je po noči vsel in zašel v brezoviško faro, kjer so ga zt pet zasledili pri nameravanem zažigu na treh straneh. Občani so bili v strahu; zato so, prodno se je zgodila nesreča, najbr/e blaznega berača starčka ujeli in ga izročili bližnji < rožniški postaji na Viču. Utonila jo dne 18. sept. popoludne v Ljubljanici konec črne vasi triletna Štefanija Šarab ova, posestnikova hčerka iz Črne vasi št. 44. Otroka umorila. P(«estnikova hči Marija Caf v Št. Jurju v Slov. Gori-oah je porodila letos v aprilu na nekem travniku poleg Drave otroka, katerega je čez pol ure vrgla v vodo. O vsem tem bi nihče ne bil vedel nič, ko bi Cafove ne pekla tako vest da se je 22 maja sama naznanil sodišču. Dne 18. sepi. je stala vsled tega pred mariborskimi porotniki, ki s.^ jo obsodili na tri leta težke ječe. Ponarejen denar. Ponarejeni pet-kronski srebrniki krožijo v Starem trgu na Snhorju, toda niso vsi enaki, kar dokazuje, da imajo dva različna iz del oval ca. V Veliki Loki Trebnje je bil pa izdan ponarejen 20 kn Tiski bankovec, ki je najbrž iz znane Kohoviče-vo tovarne in narejen v Ameriki. Na mestni realki v Idriji se je vpi-*Hh> v pripravljalni razred 40. v T 42 v TT 34. v T IT 2S v TV 20 in v V 22 učencev sknpej tora j 201. Koncem šol-!»ke<_ra lrta 1004—05 je bilo na zavodu 177 dijakov. Neobvezna predmeta sta petje in latinščina. Poučuje polos? ravnatelja še devet učnih moči. V Krki je utonila 82 letna dekla r . Jora Skurea iz Valične vasi pri Žužemberku. T't< pljenka ni bila čisto pri zdravi pameti. Tilnik si je zlomil v Dobrovi pri Krškem 70 letni posestnik Tvan Cvel-bar, ko je padel z voza s katerega so zlacali drva bil je takoj mrtev. Drevo ga je ubilo. Dne 14. spt. so podirali na Savi pri Jesenicah neko drevo. Ko je padalo so vsi odhiteli proč, le 17 letni Peter Rapajč je bil tako neroden, da se ni umaknil in da era je drevo udarilo črez glavo in tilnik da je v par minutah umrl. Ljubeznjiv priiatelj. Dne 10. sept. ponoči je spremljal laški zidar Josip Gr bo svojega tovariša Josipa Fiorin-doja, ki je bil vinjnen domov na trnovski pristan v Ljubljani. Fiorindo je pa ravnal s svojim tovarišem tako ljubeznjivo, da ga je sunil z nožem v levo roko nad komolcem. Tepež. Dne 18. sept. popoldne so se zbrali v neki gostilni na Krakovskem pristanu v Ljubljani štirje mizarski pomočniki in en hlapec. Ko so bili že nekoliko vinjeni je začel neki pomočnik preklinjati P>oga. Ko era je pa dru-jn pomočnik posvaril, je dobil po nosu tako batin< , da se mu je takoj vlila kri po obrazu. Prijet tat. V Šmarjii je prijel otož-mk jz GrosijpljPfra imPnitnega in nevarna tatu, ki je v Višnji gori pri mesarju Turku ukradel hranilno knjižico v vrednosti 1000 pld. Ko ga je o-rožnik pričel preiskovati jo skočil sko-zi okno m hotel ubežati: toda tudi i rožnik jo planil skozi okno za njim in ga srečno ujel. Pri preiskovanju se je našlo pri tatu pet srebrnih žejviih ur, ena zlata damska urica, več zlatih nhanoT, ena zlata broža, več starih tolarjev ia časa Marije Terezije. Ko je bila žepna preiskava končana, se i« tat sezul in ni hotel več obuti Skfrnjev ie« da bo« lažje hodi. Dognalo se je, da je tod i te škornje ukradel mesarju Tnrira ▼ Višnji gori. Prijeti uimoviž j* Neme«, vendar se pa še dosedaj ni laki, kako da se pifc* in od kod da PRIMORSKE NOVICE. Tatvina in l/bežništvo ob priliki vojaških vaj. V Kostanjevici pri Gorici je ob priliki zadnjih vojaških vaj vojak domobranskega p< lka v Trstu Ivan Draschel ukradel nekemu gostilničarju kolo in zbežal čez mejo na Laško. Kako sodijo o primorskih italjan-Fkih poslancih v laškem kraljestvu. Italjanski list "Tempo" iz Milana je prinesel l."j. sop,t. članek o italjanski univerzi v Avstriji. Med drugim piše ta list tudi sledeče: "Značilna poteza vladajoče liberalno nacijonalne stranke v italijanskih provincijah v J Avstriji je ta, da jim manjka odkritosrčnosti in političnega poštenja. Ona i pod pretvezo, bo rožena in našemljena ro- parja tricikelj, vzameta blagajno in prisilita Weberja, da je dal še ključ od blagajne. Nato sta morala Weber in delavec, ki ga je spremljal napj-ej ne da bi kdo smel nazaj pogledati. Roparjev še niso dobili. Poizkušen umor žene. Seljak Orto-vič v Benkc vču v Dalmaciji je imel bolno ženo. Hotel se je je radi tega iz-nebiti. Poslal jo je 9. sept. po vode. Ko je žena v vodnjaku črpala vt.do, se prikrade mož, jo prime za noge in jo hoče potisniti v vodo. K sreči je bila v vi dnjaku neka skala za katero se je žena prijela in se tako rešila. Orlo-viča so prijeli. BALKANSKE NOVICE. Belgrad, 15. sept. V soboto je obkolil turški bataljon z eno baterijo dve srbski četi na gori Kozjak med Kuma novem in Krivo Palanko. Srbske čete sta imeli po 35 mož. Boj je trajal v s< boto cel dan in v nedeljo. Podrobnosti še niso znane. Ve se le, da so srbske izgube neznatno, turške pr velike. !>rbi so s silnim naskokom na turške baterije razbili Turke. Potem so se pa pevajoč zatekli v goro. To se je zgodilo v vasi Paklište. Belgrad, 17 sept. Turška vlada je odklonila dati srbski vladi zaradi dogodkov ob meji pri Kuršumliji -ad. -scenje, ker hoče da preje konštatlra skupna komisija, če so se napada res udeležile tudi srbske čete. Doslej srbska vlada tega predloga še ni sprejela Belgrad 17. sept. Vin dni list »Od-.iek konstatuje ob priliki obmejnega napada, da so pobratimstva med mmi turškimi četami in amavtskimi ?eVDem naravno pa je dejstva da se pobija častnike in elane komisij. Če Turčija ne bo dala zadoščenja m plačala odškodnine za -dbine padlih Srbov, bo Srbija moda po«eci po ostrejših sredstvih, odklan- posledice! °d*°V°™St ** Carigrad, 17. sept. Turška vlada je obvestila poslanike velevlasti o boju pri MogiJi v monastirskem vilajetu. Turške čete so zaznale, da se v Mogili skriva razbojnik Dinko, napravile so zasedo in ga napadle. 9 rzbojnikov je bilo ubitih, našli so pri njih mnogo municij. Generalni nadzornik je izjavil civilnim agentom, naj sami prisostvujejo novi preiskavi, ako jih to obvestilo ne bo zadovoljilo. RAZNOTEROSTI. Rast Nemčije. Za vse aljnfanslre narode je izredna last Nemčije rese-n opomin. Nemčija ne raste po veliČanju površja, ampafe množi prebivalstvo. Danes ima že 62,000.000 prebivalcev na ozemlju 540,743 štiri jaških kilo metrov. Avstrija z Bosno in Hercegovino ima 40,000,000 prebivalcev na 675,912 štirij. km. Prebivalci v Nemčiji se vsako leto pomnože za 1.500.000 duš in ne izseli se jih niti j>eti del tega, kar iz Avstm-Ogr^ke. Toraj v desetih letih bode Nemška imela 80 milijonov prebivalcev. Nemčija raste pa tudi v gospodarskem pogledu. Nemalki kapital je razširjen po celem svetu, tako da. je že prekosil Francijo in z Anglijo se ravno zdaj bori. Denarni prro-met .nemške državne banke je preteklo leto znašal okroglo svo- j to 221.589,000,000 mark, toraj trikrat1 toliko, kolikor znašajo vsi denarni; prometi avstro-ogrske banke. In nem-' ski obrtuijski izdelki se vsiljujejo povsod. Razun tega mora se še vpo-števati nemška štedljivost, podjet-j -nost, solidnost in poleg tega skrajni nacijonalizem, nemška ra'zpenjavost,, f.u si vedno lasti nove kraje s želez-1 nicami in trgovino. Vse to je gotovo resen opomin za -vse Slavja-ne, ki se borijo zoper svoje rodne brate radi zelo dvomljivih iz ptujine prinesenih liberalnih fraz. Potresi. Iznajditelj t ako z van e vre-j menske rastline, Čeh imenom Novak, i pravi, da je italijanskemu kralju že pred jednim letom naznanil potresno; katastrofo v Kalaibriji. Iznaditelj Novak pravi, da se bode v časti do leta 1019 dogodila še veliko hujša potresna katastrofa v okolici Albanskega jezera, kjer je bilo nekdaj vulkanieno! žrelo in bode po potresu zopet po- i stalo. O nesreči, ki se je zgodila letos bliao Lizabona, ko se je potopilo) s svojimi ladijami do 300 ribičev, pra-! vi Novalk, da to ini provzročil vihar, ampak podmorski potres. V teku jed-nega leta je pričakovati hudega potresa v Meftiiki. Deset let ovaduh ▼ Avstriji. Kmaio se bode vršila na Dunaju obravnava proti laškemu inženerju Petru Conti-niju. Obravnava bode velezanianiva. Dognano je namreč že sedaj, da je kil Oontin v službi laškega generalnega štaba in »da ami je pri ovsdudtvn datno pomagal italijanski vojaSki ataše na Dunaju, polkovnik del Mastro. Comtin je v Avstriji delovali kot ovwu-duh celih deset let. Oontin j« tudi v zvezi z &tenoluo oskrl«) m zdravljenje in edino tukaj se občuje v slovenskem jeziku. Slovensko-brv atsko zdravišče dopožlje vsakemu steklen.co zdravil za ledice brezplačno iu treba satno po njo pisati, ker ruvno na ledicali boluje na tisoče in tisoče ljudi. Da se o tem prepričate, če ste na ledi-cah bolui ali ne, storite tako le: Svojo vodo pustite skozi 24 ur v ča*i ali steklenici mirno stati, in če se po preteku tega časa najde na dnu usedek, podoben grisu, ali ako je vaša voda meglena in dimasta, je to zuak vaše bolezni na obistih in vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistib, jetrab, mehurju, za vrtoglavico, slabo prebavo, nervoznost, vzburjenost, revmatizem, za vse kožne bolezni itd. s«) I>r. Tliompsonota zdravila za obisti in jetra NAJBOLJŠE SREDSTVO. V dokaz mnoga priznanja: Cleveland, O., 2«. septembra 1906. Spoštovani gospod doktor:— Prejel sem Vaša zdravila in pisma. Jn* sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravel. Sedai sem popolnoma Lastnik: Frank Snkser, 109 Greenwich St., New York. Vodja: An torn Bobck. ....prodaja.... parobrodne listke za razne j-.ekoi..orske črte po izvirnih cenah. ... PoJilja..,. w denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. 2drav in se Vam iz srca zahvalim. ANTON NADRAH, ll9ii St. Clair S*. Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 143 THE STANDARD BREWING CO. izdeluje najboljšo vrsto piv?. 137 Train St. Cleveland, O. ft Velika zaloga vina in žganja Matija G rili; Prodaja belo vino po 70c gallon črno .. .. 40c NAZNANILO. Društvo sv. Ivana Krstnika št 37 J. S. K. J. v Clevelandu, Ohio, ima naslednji odbor: Predsednik: Pran Špelko, 1130 St. Clair St.; podpredsednik: Ivan Poš, 35 Diemer St.; I. tajnik: Ivan Avse^, 12C4 St. Clair St.: IL tajnik: Rudoif Poš, i K'Jftyl St.; blagajnik: Ter-. ; nand Tifold, 88 Munich St.; zastopnik: Josip Perko. 1795 St Clair St Odborniki: I. 1'ran Krašovec. EL Bjt j rol Jarc, III. I^an Anzclc. Pr«-iledo-valci knjig in računov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in Fran Kranjc. Mar šal: Miha Pintar; vratar: Fran Mi lavec; zastavonoša: Ivan Strckalj spremljevalca: I^ai Lužar in Joair , Znnančič. Drnžtvenl zdravr k: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilson ; Avenue. Družtvene seje se vrše vsako tretjo | nedeljo v mesecu v dvorani Union, 11(396 St. Clair St. Naslov za pisma je: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Vsnk novi ud plača pristopnino po starosti, in sicer: od 18. do 25. leta $1.00, od 25. do 30. leta $1.50 od do 35. leta $L\00 od 35. C. C. » nwT-1 A »r T, ^ FOREST CITY BREWIE CO. Jedina Češko-Slavjanska prorifrustna pivovarna družba - v C't velandu, O. — ■■- — Vari iz najboljšega ameriškega slada in iz i m port i ranega češkega hrriela iz: Žatra pravo pizensko pivo Prazdroj'. NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA rv^v PRODAJ. LL Koor en Ura i noše pivo poskoki, ne bode zahteval dru-KCgv! liadiiega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev di-ole pizensko pivo 4iPraa:drojn. Podpirajte le one, ki vas osvooojnjejo od trustovega ja>*nta. NaAa p.Vovarnu nahaja se na Utlion Street, ii asp rot: »Vheatland in Ho me wood St. -s-----Jai oslnv V. A\r.Ack, kolektor. -- red star Line Prekomorsha ^robrodna družba „Rudeca zvezda'1 posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom ♦ * * * Philadelphia in Antwerpenom Dobro črno In bt-lo vino od 35 do 45 centov galoaa. Staro belo ali čruo viao 5<^ centov galona. Rccsling 55 centov galona. Kdor kupi man] kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo. Drožnik od $2.25 do $2.75 galona. Sllvovlca po galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem Štefan Jak^c. P. O. box 77, ^Crockett, Contra Costa Cal. ax B«ah9 TISKAR IN JAVNI NOTAR, 819 East B St., Pueblo. Colo., j se priporoča slavnim druži vom v izdelovanje tiskovnih del, kakot tudi ojekom Sluvaneem v Pueblo county I .a vsakovrstne notarske oosle. kot na . r. : prošnj9 za oprostitev vaj, kupne pogodbe, pooblastila (Vohnasbt) | td. Pošiljam tudi denarje v staro loaioviao ter sem v zvezi j g. Frank Sakserjem p New Vorku. i (11-1-05 - 2i t: tor & pet) rdt* i v \ Ma- wnsas^;--- "is, Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki; VADERLAND dva »ijaka MU rcn. KROONLAND. ZEEliND.............i:905 ton. FINNLANO .. ......12760 ton. ......I27S0 ton Pri cenah a medkrovje so vpoStete t mm potrebščine dobi-n hrana, najboljša portmtb«. Pot čez Antwerpen je jedila najkrajših in naiprijetnejSih za potnike 1% a: y Avstrijo t na kranjsko. Štajersko, fcoroftko, Nmarje, IhTatako! Dalmacijo in druge dele Avstrije. , . I* NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur dopo-ludne od pomola 5tev. 14 ob vznotju Fulton Street. — Iz PHI LAD • PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vpralanj ali kupovanja voinjih listkov se ^z obrniti na: .vWUjix.UMA ULJU* JiAKoDA'% NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI U>VENSKI DNEVNIK. SA VSE LETO VELJA |S, 8A POL LETA $1.50 k TBI MB8BOB 75 OBNTOV. — • OLAS NARODA" DONAŠA VEDNO EVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IS STABS DOMOVINE: DO NAZNANILO i^akom Siovetmeo! t« 'torn, kteri ootujere l>ulutl naznanjam d* sen •«■ pi-seli; v moum saloonom t to kolodvora MoJ SA L.OON se atnaja pou n 409 W Michigan St.. tn le samo po; bicka eddai»e^ od kolodvora Karta* pt det i*, i-.pe | krem aa desno in takt pri tneo. /U\hv*l)«roC Kia-wt loscflan t j naklonjenost « ck oaci Ije t i cemu ^chm^ 1 tavljam, 1 ^»Sir«. m;-esf JOSlf SCfMkAbm '40Q W Michigan OUA/m, v»> Skušnja učil Podpisani naznanjam »xjjakom, da izdeiujeu ZDRAVILNO mHKO VINO po najboljšem navodilu. Iz najboljših ros In kerenln, ki jih je dobiti v Evropt in Ameriki, iz finer a. naravnega vina. Kdor boleha na želodcu al! prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje rapad-driav Severne Amerike, v obilna naročila se priporoča Janez Solnce. Zgodovinska novela. (Nadaljevanje.) * Nikar se ne sal i! Kaj <"e njega ek>e-Irnvi.]« sedaj pri menit' Ali vendar mu je izginila kri z lica. in tresel se mu je glas, ker Janez Plaveč je poznal i stre zapovedi, ki so jih deželni stanovi dajali gostilničarje m glede mere in tehtnice. Prešinila ga je nekaka slutnja, in bilo mu je tesno pri pohlepnem srni, in da je poštenjak poznal prihodnjo svojo us« -do, bi bil otrpnil popolnoma. V resnici je padel pozneje visokim in ostrim deželnim stanovom v pest, iti ti so traposlali v tesn< in mokro ječo na ljubljanski grad, kjer se je Janez Plaveč leta in leta pokoril za brezštevilne yiretepe in sleparstva. s katerimi je vrnemirjal svoje someščane. "Nikar se ne šali! Povej mi resnico!" "No, ker si pošten- vprašal, naj ti je požfen odgovor. Volk Engelbreht je to mi lehko veruješ!" "Moj B, p, kaj pa hoče?" "Raj veš, Plavček, da prihaja cesar v Ljubljano! Ko sem pride, bode napravil bogato kosilo ter nanj povabil deželne stanove, vladiko, korarje in vse te velike gospode," "A kaj hoče pri tebi t" "čakaj no, saj vse izveš! Kosilo bo de napravil in to tako, kak« r se v Ljubljani še ni jedlo dosedaj! Volk Engelbreht, nnš slavni deželni glavar, pa sedaj prilezel tu sem, v temno tvoio costilno. Mislil sije: Prišel je ta Kljnkec z O' renskega, in vsa Ljubljana ve, da je tu. Čp kje tiči, tiči gotovo v Plavčevi crostilm. ter zapravlja dra«' denar. Nekaj imam spregovoriti 7. niim. Zatorej je prisopel z težkim jtvoiim trebuhom danes zvečer tu sem. Ali ve5. p< kaj je prišel? TTe, Plavček. Napel se je obraz tolstemu gostilničarju: "Povej mi resnico, prijatelj!" "Deželni glavar je tu," nadaljeval je Kljnkec lelikodušno, "to se ne da tajiti. In prišed je, — poslušaj Plavček ! — prišel je vprašat mene — K!jukea z Gorensketra, če me sme cesar na sv< je kosilo povabiti. lie, Plaveč, kaj naj mu odgovorim?" "Šleva kljukasta," se je zatogotil Plaveč ter jezno odhitel iz sobe. "Reci onemu zunaj naj pride tu sem!" jc vpil Kljnkec za njim. "Ne n bi tudi da mi je vrč prazen in da ' žejen kakor suha goba. ITe, Plav- Skoro potom je vstopi! v sobo Jurij 1 i"devik. Zavit je bil v dolg črn plašč s katerim si je nekoliko zakrival obraz Ker si je bil p tisnil široki klobuk "lehoko na oči, se mu ni bilo bati, da bi spoznala družba. Tudi je bila soba že nr*»nn»«olnjena z dimom; in ker bili dijaki že precej pijani, ta-k 'a so s svojim krikom in hrupom z*—ali oh «r,no pozornost, se ni nihče « rd po novem prišleeu. 1 eta je obstal pri vratih ter premeri! izpod kl< buka z ostrim pogledom pivsko družbo. Dijaštvo mu ni bilo posebno po godu; zagodrnjal je nekaj Pn spbi jjjanih otroeih, ki naj bi miši spali, nego razsajali po gostilnah Poluglasno je izpregovoril: "Ti hudiči, saj spoznali me menda ne bodo. l^obkr mi zmedo vse, če me zavohajo! S* tesneje si jo obvil s plaščem o-braz ter končno sedel h Kljukcevi mizi. Ta ga je Že dolgo časa opazoval s hudobnim svojim pogledom in se jezil I'" ra ne os^voriT ker je vendar prišel k njemu. V resnici je Juri Ljudevik se del tiho. pr, mizi; ni vedel, koga naj bi ^ronl. Iskal je z < čmi dijaka Vida »" ko ga jo izteknil vpijanem kolegiju, SP » .le. Potila misel, da je fante v fivon p.janosti morda na vse pozabil Siknila mu je kletvica izmed z, b Te-se mu je ujel pogled s svetlim pogledom svojega soseda . "He.iTaJ" je izpregovoril Kljukee m PO suhem obrazu se mu je izpusta sat »rs k i smehljaj. "Hejla! Kaj ?ako a?"V;VV;braZ? ^ - le skri-zadn^fč ^Z^eT' ™ človeka s 1- f m' S6m P°znaI jo rezal f'» in - lonce d"ri Ljudevik se je preplašil P< me " * P« klopi bliže Ter odgo^rii tiho: "Nikar ne kriči, sicer ti porinem bodalce v trebuh —." ,.\<0j' vi 8te« gospod! Sedaj k., ste bliže prisedli. sem Vas še le spoznal, dasi mi je pravil Vid, da pridete. Ne /nmerite, ne zamerite, res sem mislil da ste lonce vez! Ta prokleti dim! In besedice niste izpregv vorili!" Kljnkec se je delal ponižnega, a Juri Ljudeviku se je vendar dozdevalo, da se šali ž njim! M< lči sedaj in odgovarjaj na to kar te bom vprašal 1 "Vse kakor želite! Ta preklicani loneevez. da me je tako premotil!" Juri Ljudevik je stisnil obrvi, kar je pričalo, da mn pričenja kipeti ošabno sree. "Menim, da se šališ z menoj!" "TVg varuj! Ne zamerite mi, milo-stivi {»oRpod! Np zamerite gorjanske-rrn kmetu, ki sploh ne ve, kako se mu jo vesti z gospodo!" "Dobro! Vid mi je pravil da < sta-neš tn nocoj !'' "Tn tu sem, kakor vidite!" "Ali imaš zmožnost jezik tiščati za zobmi, kadar ti je prepovedano govoriti?" Klinkec ni takoj odgovoril. "Tu sem, kakor vidite in obilo sem p,il in precej je že d< Iga pri Plav-čku! Ha. kaj pa o tem 1" Mož je očividno poskušal zadevo spraviti na denarno polje. "Tu imaž in pla&j!" Juri Ljudevik je stisnil nekaj zla- tov pohlepnemu r» kovnjaču v pest. "Vprašali ste me," je odgovoril Kljukee sladko ter z veliko zadovolj-nostje spravil, kar se mu je bilo potisnilo, v pest, vprašali ste me visoki go spod, če molčim, kadar mi je molčati! Nič ne de, nič ne de! Če je treba molčim kakor svetnik v cerkvi. Seve _ t»» "No, kaj?" "Seve, je nadaljeval Kljukee z zvitim p gledom, seve, da se mi morajo "sta malo — zapečatiti. Tn če je ta oečat zlat, toliko ljubši mi je. Hi, bi!' Juri Ljudevik je zopet poseerel v žep :n iznova je sosedu stisnil nekaj zlatov v lačno pest. "Ha! Vi umete ta posel! Vi ste ti-~en pečati v in za nesete se lahko, da bom molčal kakor kamen sredi gore." Tu jih preveč posluša. Morda greva na ulico. Tudi vroče je tu notri, dostavi .Turi Ljudevik. "Prav! A še nekaj je! Meni ste da-'i. kar mi od ti hoče plačati! Saj veš koliko sem izpil in zavžil" Debelo je pogledal Juri Ljudevik, ili konečno je poplačal tudi — račun. "Potem se je urno dvignil izza mize ter treščil z glavo* ob količek, ki je nad njim gledal iz stene. Obešali so nanj mehove ali v steno so ca bili po stari navadi zabili tako nizko, da so morali costje z glave butati vanj, ko so vsla-'nli izza mize. Znječal ie Juri Ljudevik ter v bolečini spustil plašč, ki mu ;o zakrival lice. Tudi mu je bil odpadel klobuk, tako da se je za trenutek nokazal ostro Črtani krasni obraz mla-letra plemiča. Takoj s< ga opazili dijaki. "Eoco, Oeorgius Ludovicus!" je zakričal pegasti Augustulus. Juri Ljudevik se je podvizal, da je kar najhitreje podvizal iz sobe. Ž njim je izginil tudi Kljukee. Ivo sta prišla na tlak pred hišo. sta se odplazila kakor črna senca v m č. da ju hipoma ni-k jer ni bilo videti več. N" pivnici pa so dijaki kakor besni ooskakali izza mize. Gospod Quintus, ki ie bil med tem že davno vteknil beneški zlat v najskrivnejsi žep svoje < bleke, si je opasal meč ter svoje tovariše navduševal za pretep. "Take lepe prilike še ni bilo, con-frates! Prav v past se nam je ujel. Po njem torej! Zadnjič so nas tepli plemiči, in morali smo bežati in pretočili smo marsikatero kapljo krvi! Juri Ljudevik naj plača za vse !Po njem to- Kakor burja so se drvili iz sobe. V veži jih je vstavil Janez Plaveč. "Kaj je to, confratres! Kam hočete zdaj. (ho, prijatelji! Malo postojte!" "Ali ne vidiš, da smo pri delu. Stopi v stran, mi Plaute!" je kričal Quintus. "Oho, prijatelji! Te latinščine ne umejem! Kje je beneški cekin? Ko ste se najeli, napili in nakričali, pa bi jo radi okrog ogla popihali kale r sapa, ki je nihče ne vidi! Confratres, kje je cekin?" Dvignil je roko, da bi gospoda Quin-ta p. irrahil za vrat. Ali le ta je gostilničarju, ki je biltedaj že pijan, spretno izpodnesel nogo, da se je zvrnil po trdih tleh. Smejaje so se izmuznili di-iaki mimo ter v črno noč — za Jurijem Ljudevik« m, da bi ga pretepli po tedanji dijaški navadi. Togot no se je vzdigaval Janez Plaveč. "IJŠli so in plačali niso! Pojeli so klobase iz peči in rumeno pečena pišeta ! M. j Bog, in plačali niso! Da bi jih . .!" Vzdignil se je ter planil iz veže. Tedaj se je priplazil nekdo ob zidu ter hotel stopiti v vežo. Pograbil ga je Piavee za vrat ter ga pričel daviti "Vsaj febe imam! Drugi so izginili, ali tebe tiščim v pesteh!" je tulil srdito, meneč, da je izteknil dijaka. "Ho! Kaj hočeš, ali nisi plačan? He! Plavček!" Gostilničar je spoznel, da ima dol-■reira KI jukca v rokah: s kletvico je odletel od njega ter požrl britkost tistega večera v razljučeno svojo dušo. Kljnkec pa je lehkoduŠno zopet vstopil v pivnico ter hripavo kričal po pijači. VI. Kdor bi trdil, da je radovednost pri ljubljanskem mestnem občinstvu sad novejših dob, bi trdil nekaj, kar nikakor ni upravičeno1 v zgodovini slavne naše stolice. « Že za naše pripovesti je bila radovednost po beli Ljubljani tako razvida in razcvetena, kakor jo imamo priliko opazovati danes, ko se v krasnem našem mestu vse izve in vse izvedeti hoče. Če se je tedaj ponudila prilika dedati kak "špektakul," kakor pravi ■davni naš Valvazc-r, se je dvignila vsa Ljubljana na noge, da bi gledala kritikov, hvalila grdila in obrekovala orav tako, kakor še dandanes, ko je nd tedaj preteklo veČ nego dvesto let. PriČetkom meseca septembra 1660. =?o se napovedali Ljubljani tuji gostje, ki so morali vzbujati vso pozornost radovednega meščanstva. Bilo je tisto nedeljo pred cesarjevim dohodom, ko je počila po mestu vest, da so visoki stanovi poklicali hrvaško- konjico, da bi sodelovala pri cesarski slavnosti. Okoli poldne je bil prijezdil v mesto vojak, sedeč na konju v sreberni < pravi, katero pa je bil prah debelo pokril, kar je pričalo, da je mož dolgo in hitro jezdaril p<. prašni cesti. Oborožen e bil zdolgo sulico, da je ž njo lahko oosegel do prvega nadstropja pri hi-*ah; na glavi mu je čepela čepica s '"ožuhi vine in ž nje se je zibalo po-msno pero. Najbolj pa ga je krasila i'rrasta kožuhovina, ki je jezdecu vi-»la ob rami: vsa oprava mu je dajala bi rada zvedela njegova sestra: TEREZIJA JORDAN, eare of Mr. Johnston, R. F. D. Ohio Beach Park, Ohio. (2-4—10) JOHN KRACKER 1194 81. Clair St.v ^IwlaiH* C- Priporoča rojakom svoja irvrstns VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord), prodajan po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjska, velja 12 steklenic sedaj $13. TROPINOVEC 12.60 galona. DROŽNIK $2.76 ga-lona. — Najmanje posode za Žganje so 4V2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 119« St. Clair St^ Cleveland. Oblo. V gsrektna črta uo um, m\u> sv/ct. mmsm & uubuan' *-*OdlTMi 1>A«V VIK- (iU 'u-Š. Lanu'Iv- ,LA. rt^a # .ttKi-'L« Sa La To'ii^rn L "Avja ta. ne ' w t ULl-. 2 OX !l),tJL<. B.lXX . 8(Xt aOOCJ >011 t! oc SJ*. I2.UJC (ifl)U0 iOOC > iflC' >;OUG Slavna agenesia j? BROADWAY NEW YORK j^eenep oe *eaai načrti »eum» ob cc'rikrt? od iu* uri coponfl« 1» mus it- 4'i "*ort» or Monoo St. ^e* »lorif LORRAINE r.j& Bretatrne *LA SAYOIE •LA TOURAINE #IjA lorratne La Bretairne 'LA SAVOIE 'LA TOURUNE 16. nov. 1005 23. nov. 1905 30. okt. 1905. 7. dec. 1905. 5. oktobr-i 1H05. 12. okt. 1905. 19. okt. 1905. 20. okt. 1905. LORRAINE 2. n^v. HM>5 La Gaseogne 9. lov. 1905. Paraiks • »vezdo zazaamovaai imajo po dva rijaka /VI® Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, III. =D O C= Slika prtuStavlja uro za gospod . z zlatom prevlečeno in dvt minil pokrovi, velikost tO", in jc jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka Klj^in all Springfield na 15 kamnoy. Blago se pošilja na zahtevo ir. stane sedaj samo $15.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, 72 B. Madlaon St. • Chicago, 111. • ■ —* o p Hči: "Ti moaki so grozni!--- Vsak trenutek se jeden loči, drugi zopet oženi!" Oče: "Kaj se jozi5 nad tem; veseli se, veseli. Čimbolj se ločijo in ženijo, temveč imaš unania, da prideš tudi ti enkrat na vrsto.1' Nepotrebna skrb. "Gosipod zdravnik, vso noč me je bolela glava. Bojim se, da bi se mi ne vneli možgani." "Nepotrebna bojazen, »gospa. Kjer ni. nič, tam se nima kaj vneti." Odkritosrčen Fric, AUSTRO-AMERICAN LINE Regularni potni parnlkl odpluje 31. oktobra. "FRANCESCA" odpluje 7. novembra. "OERTY'* Odpluje 257 novembra vozijo med New Yorkom, Trstom in Reko. Stric: "Kam pa greš, Fric. tak-zgodaj." Fric: "Mati so me jH>sIali nekaj kupit." Stric: "TaT«., tako! Pravi Le (».jj di, pa glej, da denarja ne izgubiš!" Fric: '"Saj ga minam, stric, pri nas kupimo vse na U)>anje." V obupu. A. (dvema lovcema, ktera sta de treba zasuto od moje strani f" Zakaj je jokal. Neki odvetnik jo branil nekega obtoženca, kteri je bil obdeižen, da je ukradel denar. Obtoženec je bil precej sumljiva in nezaupljiva oseba. V svojem govoru je rdkel med drugim tudi sledeče: "Gospoda moja, moj varovanee je ubog mož. Lakota in sila ga je pripravila do tega, da si je prilastil nekaj tujega denarja. Vsega skupaj je bilo le par dolarjev, da si je zamogel kupiti najpotrebnejše. Da ni mislil resno na krajo, vidi se tudi iz tega, ker je bila v isti miznici deuiarnica s $500, ktere se revež niti dotaknil ni." Po teh zagovornikovib besedah prične obtoženec na ves glas jokati. "Povejte mi. mož", ga vpraša sodnik sočutno, "zakaj tako jokate?" "Gospod sodnik", odvrne obtoženec še vedno jokaje, "hudo mi je, ker nisem videl denarnice s $300." Čudno. Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano^in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane| le BO ^centov. Potniki dospo isti dan na parni k", ko od doma gredo |_teg^Bg_pfcjBffi Črta Trst New Orleans Aiiitro-Aliteriška"črta odpošlje parnik „Ginl1if'rdne 29. septembra, parnik „Gerty" 30. oktobra iz Trsta naravnost v Ne% Orleans. Izvanredno ngodna in cena^vožnja v južne in južno zapadne dele. Zjed. držav- ~ ZASTONJ ! Da ^e naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj le nepoznani, sme pripravljeni na željo vsakomur jednega acai-stonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar po* šiljali, ker to je darilo. Kedar~ zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, sTabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako »rpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi iufli drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš elektt.Cni pas je toraj vse ufiinil, kar ste mi obljubili, in Sc več, pas meje iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Brvon Ave., Chicago, IU. Jaz sem uporabljal vaS električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter Bern sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Guli«, M5 E. 152nd St^ N. Y. City. Kar govorimoj tudi držimo! lzreiite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite rraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: » Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., New York, N. Y. Železniške cene iz New Orleansa so zelo," nizke na vse strani. cm. - »s»tM t I Niš je podpisana pripora 5ain potujočim Slovencen in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich ....... . NEW YORK , c ▼ kattrem točim več a i pivo, doma prešana in iropor+irana vina, l_ne likerje ter prodajam iz-vrstne smodke........ Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr vat je dob&............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrv Iba solidna.............. Za obilen poseC se priporoča FRIDA VON'KROGE Md« Oreeawkfe Street, New Ysvfc. Razjasnilo. "Ti si se hotel oženiti z malo Len-eiko zakaj se je pa razbilo? Ali ima premalo dote?" "Ne — preveč pameti." Da se ve. Gostilničar "(pri volu" (slikarju): "Na tablo mi narišite prav velikega vola, da 'bodo vedli ljudje, kara pridejo." Dobro zavrneno. Gost: "Krv-mar, to vino je za nič." Kremar: "Verjemiae srospod, to je ■kapljica, bakoršne ne dobite. Če jo mrtvemu vlijete v usta, oživi!" Gost: "In vas ozimirja!'' Dosledno. SodmiSk : "Koliko ste stara, priča?" Priča: "Trideset let." Sodnik: "Kaiko to? Lansko ste pri zaslišanju tudi navedla to starost!" * Priča: "Gotovo, gospod, jaz nisem jedna tistih, ki danes go*ori tako, jutri *pa tako." Iz šole. Učitelj veronanka: "Kakšno ko rist prinaša katdkizem, Milček?" Milček: "Denarno." Učitelj veaxmauka: "Kako to?" Milček: "Našega očeta velja trideset centov, prodaja ga pa po petdeset." čaden gospodar. Žgtuijar: "Kaj pa delate tukaj?" Gospodinja: "Vodo jemljem ie vodnjaka." Ž^aiijar: "Čemu pa rabite \>hU>?" Gospodinja: "Za pitje — umivanje — voda je vendar pol življenja." Žganjar: "Čudno--. Jaz jo jmi tie pijem in umivam se ne, pa vendar cel živim." Neopravičena jeza. OiMst: "Natakar, kaj je to? Ščurkov nisem naročil!" Natakar: ''GosjkuI — gosjx>d — saj vain jih ne bode treba plačali." Hinavec. Jeear (govori skozi ključavnico): "Kaj imate vi opraviti z vratini?" Jetnik: "O nič, jaz se hočem le prepričati, če so res dobro zaprta." Nagrobni napis. Tukaj počiva zdaj moja žeuica, Miren nje jezik je, miren obraz., Saj je najbt ljše tako naredila, Mir ima ona, mir imam jaz. Po sklepu miru. Žena: "Jaz ti bodem pokazala, ti mrha pijana ti!" Mož: *'Kag bos ti pokazala! Jaz sem pri biži gospodar!" Japonski vojak: "Zdaj smo končali vojsko. Junaško smo se držali. Kar hrnstali smo vas." Ruski vojak: "Se vidi, da! Zato ■te odšli tako siti iz Portsmouth*."