Murska Sobota, 31. avgusta 1989 • Leto XLI • St. 34 • Cena 9000 din KDAJ V SOLO ? li na začetek pouka. In še kakšen razlog so našli zagovorniki 4. septembra. Z dvema izjemama se torej v Pomurju začenja šola v petek, 5. septembra. Naj bo zanimiva, uspešna ... Jože Graj Premalo prijav za Žetev je končana, mlačev v Polani pri Soboti pa tudi. Čeprav je na začetku grozilo, da bo vreme pokvarilo prireditev, so jo kljub vsemu v celoti uresničili. Prav gotovo je ohranjanje strojev iz stare tehnologije in običajev, ki so nastali ob tako pomembnih opravilih, kot je žetev, hvale vredno z etnološkega vidika, z vidika krajevne blagajne pa koristno. Fotoreportažo iz Polane si oglejte na 7. strani. dijaški dom Tudi v Domu učencev Štefan Kovač v Murski Soboti so pripravljeni na začetek novega šolskega leta. Doslej se je za bivanje v njem prijavilo 90 učencev in vse so sprejeli. Pravzaprav bi jih lahko še več kot enkrat toliko, zato prijave še pričakujejo. V minulih dneh so imeli precej dela pri čiščenju prostorov in marsikaj so morali tudi popraviti ali zamenjati po odhodu brigadirjev MDA Goričko. Nekateri učenci-stanovalci so prihajali na prostovoljne delovne akcije. Zakaj se pravzaprav dogaja to, da je dom slabo zaseden, čeprav je v njem poskrbljeno za zdravo prehrano, organizirano učenje, pestre prostovoljne dejavnosti in še kaj? Eden večjih >krivcev< so avtobusi, ki zadnja leta vozijo skoraj v vsako pomursko vas, tako da zaradi tega nihče ni prisiljen bivati v domu. Predvsem pa so ostajale postelje prazne od takrat, ko smo uvedli srednje usmerjeno izobraževanje, ko so odpadli nekateri programi, ki jih Že dolgo ni bilo toliko ugibanj, kdaj se bo začelo novo šolsko leto, kot se je to dogajalo v minulih dneh. Škoda je začenjati v petek, 1. septembra, in potem spet imeti dva dneva (sobota, nedelja) prosto. Boljše bi bilo torej odpreti šolska vrata šele v ponedeljek, 4. septembra, tako da bi lahko imeli šolarji daljše počitnice, nekaterim staršem pa se še ne bi bilo treba vračati z dopustov (tudi učiteljem). Do ponedeljka bi se lahko tudi bolje pripravi- je izvajal nekdanji Center poklicnih šol (gradbena in lesna šola). Medtem so se razširile srednje šole v vsaki občini, tako da je dom učencev zdaj bolj občinski kot pa območni, kot je to bilo zamišljeno, ko so ga gradili. Zdaj se veliko ne da storiti. Še najbolj bi se dom najbrž okrepil, če bi v Murski Soboti uvedli nekaj novih (regionalnih) programov in če bi s štipendijami bolj spodbujali bivanje učencev v domovih. Jože Graj Drugi pa so >navijali< za 1. september. To je namreč tudi datum, ki je uradno določen za začetek pouka, če ne pride na soboto ali nedeljo, in v primeru, če tega ne bi upoštevali, bi morali ta dan nadomestiti. Poleg tega prvi šolski dan tako in tako še ni namenjen rednemu pouku, temveč pridejo učenci in učitelji skupaj predvsem zato, da se pogovorijo, kako bo v novem Aparat za ultrazvočno diagnostiko Ginekološki oddelek soboškega zdravstvenega doma ima novo aparaturo za ultrazvočno slikanje. Uporabljali jo bodo za odkrivanje bolezenskih stanj in nepravilnosti med nosečnostjo in pri splošnih pregledih. Aparatura je seveda pomembna pridobitev za bojše zdravstveno varstvo žensk in mater in v zdravstvenem domu so hvaležni družbeni skupnosti, ki je dala denar za to potrebno aparaturo. šolskem letu. Bolje je to opraviti v petek, v ponedeljek pa že lahko steče redno delo. Z vsebinskega vidika je torej škoda odlašati; in ta argument je tudi zmagah. Le na osemletkah v Bakovcih (gradijo nove prostore) in Beltincih (3 razredniki in učenci 5. razredov so v šoli v naravi) so se odločili za ponedeljek. Vsebinski pogovori in ne politični turizem Dva dni je Pomurje gostilo delegaciji Domovinske ljudske fronte Madžarske in slovenske Socialistične zveze. Predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole in generalni sekretar ter predsednik DLF Madžarske Istvan Huszar s sodelavci so se pogovarjali o aktualnih političnih dogodkih in sodelovanju med obema frontnima organizacijama. Prvi pogovori so potekali v Prosenjakovcih, nato so se vsi v Lendavi srečali s predstavniki madžarske narodnosti, drugi dan pa so si ogledali še gomjeradgonski sejem. Na prosenjakovski dvojezični osemletki Bratstvo in enotnost je vodstvo šole goste seznanilo s sistemom dvojezičnega šolstva v Pomurju. Opozorili so tudi na pomen sodelovanja njihove šole z dvema šolama v LR Madžar- Kako sta pogovore ocenila Jože Smole in Ištvan Huszar? »Moram povedati, da so bili res vsebinski. Naš interes je namreč, da spoznamo izkušnje sosednje Madžarske. Med pogovori smo posebej obravnavali vlogo DLF na Madžarskem in SZDL pri nas pri razvijanju političnega pluralizma in o premagovanju družbene in ekonomske krize pri uvajanju normalne konkurence, političnih idej in programov. Pri tem smo enotni v oceni, da kriza socializma ne pomeni konca socializma, kot tudi kriza kapitalizma leta 1929 ni pomenila konca kapitalizma, ampak so se izoblikovale različne razvojne poti,« je dejal Jože Smole. Istvan Huszar pa je menil: »Ta obisk ima zase velik pomen, še posebno, ker mislim, da smo se znebili formalnih okvirjev, ker so pogovori vsebinski in ne kakšen politični turizem. Zanimivo je, kako v Sloveniji rešujete vprašanja madžarske narodnosti. mislim, da se tudi nam ni treba sramovati tega, kako rešujemo problematiko Slovencev na Madžarskem. Razveselilo me je, kar nam je predlagal tovariš Smole, da naj bi namreč sami storili kaj za boljše življenje Madžarov v Sloveniji, pri tem pa nas prosil, naj tudi mi predlagamo, kako naj bi Slovenija izboljšala življenjske razmere porabskih Slovencev na Madžarskem.« REPUBLIŠKO TEKMOVANJE ORAČEV V RAKIČANU Pridejo vsi najboljši Štirinajst dni po območnem in po lanskoletni uspešni organizaciji zveznega tekmovanja traktoristov-oračev bo v petek in soboto naša pokrajina gostila tekmovalce iz vse Slovenije. Tokrat se bodo zbrali v Rakičanu. Na srednji kmetijski šoli bodo preskusili svoje teoretično znanje, v brazde pa bodo zaorali v soboto ob osmih na parceli Drevje Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Pričakujejo vse najboljše in med njimi so domačini — prvakinja Blanka Bukvič, Bela Bergles, Jože Režonja in drugi. Republiško prvenstvo oračev, ki ga organizirajo Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in občine Murska Sobota, Zadružna zveza Slovenije, RK ZSMS in sozd ABC Pomurka, bo obogateno z nekaj spremljajočimi dogajanji. Za prvi dan pripravljajo pogovor z izdelovalci kmetijske mehanizacije in zvečer slavnostno otvoritev s kulturnim programom. V soboto pa bodo prikazali nekaj zanimivih kmečkih opravil s starejšim datumom in preskusili najsodobnejšo mehanizacijo. Celoten sobotni program bo potekal na parceli Drevje pri Rakičanu in ob njej. Pesticidni coctail Bi kilo atrazina? Deci nissoruna? Nula tri rumesa-na? Ne, hvala, se nam je kategorično zapisalo v nasiovje na tematski strani, kjer se gremo pravzaprav kruto besedno igro: pesticidne embalaže trohnijo, gramoznice cvetijo, škropilnice pršijo. Ta vprašalni črni humor, rahlo spominjajoč na manire radi Erevan, bi mogli gnati do nesmisla. Kaj če bi poskusili z dicuranom ali cidokorjem? Morda bi bolj ustrezal edalux ali dikofol? Pa cuprablau ali antracol? Lahko izbirate med najmanj 26 herbicidi, 24 insekticidi in 20 fungicidi. Prosim lepo! Kar izvolite! Tudi pesticidno-herbicidno-fungicidni coctail vam zvarimo. Res nam ni do tega, da bi se šli cinizem, saj je posredovana zgodba samo posledica mnogoterih vzrokov in povodov. Eden bistvenih razlogov tiči v dejstvu, da se murska dežela še vedno razvija po vzorcu - prehrambenega rezervata s ceneno delovno silo, kjer so si v zadnjih letih pri- ski, to sta z Gornjega Senika in iz Bajansenya. Osrednji del pogovorov so namenili odnosom med obema frontnima organizacijama in družbenim ter gospodarskim razmeram v obeh državah. Na Madžarskem se spremembe vrste z neverjetno naglico. Izoblikovale so se tri družbene sile: Madžarska socialistična delavska partija, novonastale stranke oziroma zveze in dosedanje politične organizacije. Na okrogli mizi so se dogovorili, da brez soglasja vseh treh sil ne bo nadaljnjih sprememb v osnovah političnega sistema. Najprej se bo treba domeniti o novi ustavi, pa o zakonu o strankah in nekaterih drugih dokumentih, ki so jih tačas umaknili z dnevnega reda v parlamentu. Sicer pa pred partijskim kongresom v oktobru ne pričakujejo voščili silne posege v prostor, ne da bi jih ustrezno ovrednotili in (pre)razporedili. Vzemimo samo kmetijstvo, ki bo očitno še dolgo monokultur-no, kemizirano, intenzivirano, pri čemer so biopridelovalci neke vrste kurioziteta, ki je deležna kvečjemu prizanesljivega posmeha agrarnega lobija. Politika in oblast resda ne moreta več spregledovati pomurskega gibanja za pridelovanje zdrave, naravne hrane, vendar kakih radikalnejših potez od njiju še ne moremo pričakovati. Se naj potemtakem tolažimo s tisto: bolje pozno kot nikoli in spravljivo čakamo na katastrofo, kot je izbruhnila na Dravskem polju? Ne, hvala lepa za tak coctail! B. Ž. pretresljivih zasukov. Na vprašanje, kako je s političnim pluralizmom, so gostje iz Madžarske odgovorili, da kljub temu, da več-partijskr sistem še nima pravne veljave, v praksi vendarle že deluje. Tako so se na nekaterih mestnih volitvah že pojavili (in tudi zmagali) kandidati novonastalih strank. Politične reforme kljub vsemu niso dovolj. Potrebne bodo tudi spremembe v gospodarstvu, socialni politiki in družbi nasploh. Podatki namreč kažejo, da plačilna bilanca pada, tudi v turizmu niso dosegli zaželenih ciljev. Tako naraščajo tudi inflacija (že čez 20 odstotkov) in zunanji dolgovi. Samo za letne obresti morajo Madžari plačati 1,2 milijarde ameriških dolarjev. Jože Smole je spregovoril predvsem o štirih aktualnih temah jugoslovanskega vsakdanjika: o konferenci neuvrščenih in odpiranju v Evropo, o superinf-laciji in njenih posledicah, pa o zaostrenih nacionalnih odnosih in nadaljnjem razvoju političnega pluralizma. Na pogovorih v Lendavi so obravnavali predvsem narodnostne teme. Obe strani sta poudarjali, da je potrebno zagotoviti čim boljše možnosti za razvoj slovenske narodnosti na Madžarskem in madžarske pri nas. Silva Eory Prvi dan obiska sta obe delegaciji obiskali OŠ Bratstvo in enotnost v Prosenjakovcih. Goste iz Madžarske je še posebej zanimal sistem dvojezičnega šolstva v Pomurju. aktualno doma in po svetu Beograjski miličniki so pretepli Borisa Muževiča, člana predsedstva ZKJ iz Slovenije, ker je storil prometni prekršek. Dogodek je ves prejšnji teden odmeval od Triglava do Gevgelije, čeprav bi v normalnih razmerah sodil samo na mizo sodnika prekrške (brez poprejšnjega fizičnega obračuna seveda). Ob 21. obletnici vkorakanja sil varšavskega pakta v ČSSR so bili med domačimi demonstranti tudi tujci: 56 so jih aretirali in po nekaj dnevih izpustili. V daljni južnoameriški Kolumbiji si Američani prizadevajo uničiti tihotapske mreže z mamili, ki močno najedajo ameriško narodno substanco. Z mitingom zoper lakoto in siromaštvo v Nikšiču, na katerem so nosili tudi skupno sliko Bulatoviča in Miloševiča, se je pravzaprav že začela repriza mitingovanja iz lanske vroče jeseni. Temu nekateri rečejo: Kosovizacija Jugoslavije. Novinar Tanjuga, ki je po vrnitvi iz Libanona odgovarjal na vprašanja gledalcev tretjega kanala na televiziji v Beogradu, pa si je upal nekoliko dlje, češ danam se morda obeta libanonizacija. Kaj se pravzaprav dogaja? O tem govori Bela knjiga o Kosovu, že dolgo najavljan projekt, ki naj bi svetovno javnost seznanil z dejstvi o zapletenih razmerah v tej pokrajini. Bela knjiga je izšla v srbohrvaškem jeziku, v okviru založbe Mednarodna politika, z namero, da z jezikom podatkov in znanosti prikaže bistvene zgodovinske in aktualne vidike razmer na Kosovu. Pod naslovom Teror garantirane večine je Politika ekspres povzela nekatere bistvene ugotovitve in uvodoma ugotovila, da albanizacija Kosova traja desetletja s pomočjo legalnih institucij sistema in njegovih demokratskih oblik, ki so zlorabljam v korist nacionalne majorizacije, o čemer govori Miloš Sekulo-vič v prispevku Nacionalna enakopravnost in večinsko odločanje. »V tej nacionalno, versko in jezikovno zelo heterogeni pokrajini gre dejansko za spopade nekaterih bistvenih načel, ki predstavljajo pridobitev splošnega demokratičnega razvoja v svetu. Uporaba z ničimer omejenega načela večinskega odločanja namreč postavlja cesto pod vprašaj uresničevanje načela nacionalne enakopravnosti in pravne enakosti občanov«. globus Razhajanja pri ocenah Vojaška intervencija sil petih držav varšavskega pakta na Češkoslovaškem pred natanko 21 leti — takrat so jo imenovali inter-nacionalistična pomoč na poziv domoljubnih sil — je zdaj predmet sporov. Sploh bo proces za dosego soglasja glede preteklosti za nekatere še posebej neprijeten, kar postaja zadnje dni čedalje bolj očitno. Kljub temu pa so se zahteve, da je treba to akcijo ponovno oceniti, kar pomeni, da bi ovrgli dve desetletji staro umetno ustvarjeno podobo, že pojavile. Dva od petih sodelujočih v vojaški intervenciji, ki je zadušila praško pomlad v času od januarja do avgusta 1968, sta se zdaj že odločno distancirala od svoje takratne vloge. Medtem ko se Sovjetska zveza, pobudnica in organizatorka celotne »reševalne akcije« na Češkoslovaškem, kljub obsežnemu raziskovanju lastne preteklosti še noče javno opredeliti, sta drugi dve članici varšavskega pakta, ki so ju zajele reforme in obnova (Madžarska in Poljska) pričakali 21. obletnico z jasno obsodbo te operacije. Njuni sedanji vodstvpse nikakor nočeta istovetiti z onima pred dvema desetletjema in obžalujeta, ker takratnega spora med Moskvo in Prago ni bilo mogoče rešiti s političnimi sredstvi. Za Prago pomenijo nove ocene »grobo vmešavanje v notranje zadeve«, kar pa zadeva kritike na račun »stopnje demokracije na Češkoslovaškem« je rečeno, da ustrezajo »stališčem protisocialističnih sil«. To je, kot je še zapisano, usluga protizakonitim skupinam na Češkoslovaškem in njihovi rušilni dejavnosti. Stališče Prage je pri priči podprla Vzhodna Nemčija, ki invazijo na Češkoslovaško še zdaj pojasnjuje »z izredno napetim mednarodnim položajem« v tistem času in z nevarnostjo, da bi se porušilo vojaškostrateško ravnovesje. Kot meni berlinski Neues Deutschland, »je bila mednarodna pomoč bratskih držav v tistem nevarnem položaju edini možni izhod«. Kuvajt je sit puščave Znana naftna država na Arabskem polotoku se že nekaj let zagrizeno upira puščavi, ki je pravzaprav njena značilnost. Vendar vse kaže, da ne bo več dolgo tako. Lotili so se velikanskega namakalnega sistema, ki bo dnevno iz Iraka pripeljal skoraj šest milijonov litrov pitne in vode za namakanje. Boj proti nadležnemu pesku so si zamislili tako, da bodo v obliki vedno večjih koncentričnih krogov okoli velikih mest sadili primerno drevje, kar bo ugodno vplivalo tudi na večji živalski razplod. To seveda ni samo lepa zamisel, saj so doslej dosegli že lepe uspehe. Če bo šlo tako naprej, bo Kuvajt podoben prej nekakšnemu rastlinjaku kot pa puščavi. Seveda bi lahko na podoben način »preganjali« pesek tudi kjerkoli v Afriki, če bi imeli podobno kot Kuvajt — nafto in denar. KOSOVIZACIJA Po načelu: zob za zob Akademik Vladimir Dedijer, med drugim pisec Novih prispevkov za biografijo J. B. Tita, do včeraj heroj, prijatelj in poštenjak, je pred tedni izpovedal nekaj hudo kritičnih misli na račun Slovencev in tako postal naš sovražnik. Ponovil je zgodovino, kot se za velikega moža spodobi — drzno, velikopotezno, odmevno, puščajoč posledice. In masa (Slovenci, op. ur.) je odgovorila kot že tolikokrat — prenaglo, brez domišljije, krvoločno, zahtevajoč linč. Dedijer je izzval Slovence tako, da jih je opsoval z rasisti in, nič presenetljivega, večina se je tudi odzvala rasistično. Avtor sestavka Vsi smo kurenti v 7 D, Dejan Pušenjak, ob tem spominja na podobno totalitarno, surovo, neusmiljeno in po nasilju hlepečo gonjo proti skupini Laibach. Pušenjak končuje: vsi pa smo enaki in navadni kurenti, dokler fašistične provokacije preganjamo fašistično, očitke o surovosti in nečloveškosti enako vračamo in dokler bomo na neresne rasistične izpade reagirali kot rasisti. SPORNA PODRAŽITEV Podražitev mesa in mesnih izdelkov za povprečno 5 odstotkov je bila povod za nov spor med madžarsko vlado in sindikatom. Na slovesnosti v Cegledu je premier Miklos Nemeth nenavadno ostro napadel pobudnike nedavne opozorilne stavke, ki so jo pripravili zavoljo nadaljnjega poslabšanja življenjske ravni delavcev. Predsednik ministrskega sveta je obdolžil sindikalno vodstvo, da je demagoško in da tako skuša ohraniti svoj birokratski ustroj. Sindikat je pogosto neposredno oviral reforme, s sedanjim pozivom k ustavitvi dela pa nikakor ne prispeva k povečanju narodnega proizvoda, je pristavil Nemeth. Osrednje sindikalno glasilo pa je izredno hitro odgovorilo na hude obtožbe premiera in člana predsedstva madžarske socialistične delavske partije. List Nepszava je v uvodniku poudaril, da se je novo sindikalno vodstvo distanciralo od ravnanja starega vodstva, tako kot nova vlada ne želi plačevati za napake, ki jih je zagrešila stara. Sindikat ne nasprotuje višjim cenam, če je to gospodarsko upravičeno, pač pa zahteva, da je treba pri tržnem načinu gospodarjenja tudi drugače vrednotiti delovno silo. Kot poudarja omenjeni list, se bo Madžarska hitreje rešila iz gospodarske krize, če si bodo zaposleni delili le tisto, kar dejansko zaslužijo. Sekulovič ugotavlja, da je ta problem načelno rešen v teoriji in praksi jugoslovanskega federalizma, da pa na Kosovu niso najdene rešitve, ki bi ustrezale njegovim posebnostim in razmeram: »Na Kosovu ni uveden nikakršen mehanizem za preprečevanje nacionalne mejorizacije. Odloča se. praviloma, z večino glasov skupnega števila volilnega foruma, razen ko je z ustavo SAP Kosovo, ali z zakonom, predvidena posebna večina. Pri tem je potrebno upoštevati izrazito številčno prevlado Albancev v prebivalstvu pokrajine. Po zadnjem popisu je bilo na Kosovu 77,4 odstotka Albancev, kar pomeni da imajo ti ha vseh volitvah po nacionalnem ključu v vseh mehanizmih odločanja tako enostavno-kot dvetretjinsko (kvalificirano) večino. Glede na pomembno ustavotvorno in zakonodajno decentralizacijo v korist pokrajine je jasno, v kolikšni meri, pravno in dejansko, je lahko prizadet položaj Srbov. Črnogorcev in drugih, ki so tu v manjšini. To omogoča, da se ob naraščanju albanskega nacionalizma in separatizma sicer demokratično načelo vladavine večine na Kosovu sprevrača v svoje nasprotje, v svojevrstno tiranijo večine nad manjšino.« Pouk iz tega bi bil, da gre za onemogočanje terorja večine nad manjšino in da ni strahu pred preglasovanjem večine, denimo na izrednem kongresu ZKJ ali kako drugače v odnosih med »večinskim« in »manjšinskimi« narodi. Če je tako, zakaj se iz istih krogov, ki so objavili Belo knjigo o Kosovu, slišijo protesti zoper teror manjšine nad večino, ko gre za odločanje po pravilih soglasja, ki je obrambni mehanizem in odločanju večine nad manjšino ?! Ko je novinar Tanjuga govoril o svojih spoznanjih v Libanonu, je ugotovil, da seje Libanon pač znašel med velikosirskimi in veliko-izraelskimi interesi kot med mlinskima kamnoma, da ima svoje Kosovo tudi Egipt s svojimi fundamentalisti, da je podobno še marsikje po svetu, ter da se mu zdi podobnost libanonizacije s kosovizacija Jugoslavije. čeprav ne čisto po verski plati. Ko je nedavno o Srbih in srbstvu govoril na tretjem kanalu beograjske televizje akademik Isakovič, je v odgovoru nekemu gledalcu omenil, da je imel Kučan nemara prav, ko je govoril o dogajanjih na Starem trgu tako, kot je, ker da so morda v avnojskem dokumentu o ureditvi Jugoslavije pomanjkljivosti. . . Tista skupna slika Bulatoviča in Miloševiča na nikšiškem mitingu proti siromaštvu pa je spominjala na nekaj drugega, kar sicer poznamo iz pesmi o veliki Srbiji: ». . . ko to kaže, ko to laže: Srbija nema more?! Ima more, ima more dok Je Črne gore!« kar je napovedovalec v dnevniku istega dne indirektno demantiral: zanikal je namreč govorice, da Črna Gora s komaj več kot šeststotisoč prebivalci in šibko gospodarsko močjo pravzaprav nima smisla v samostojnosti. r Smo že res na poti v kosovizacija?! Viktor Sirec DUNAJ — Madžarske obmejne vojaške enote niso bile več sposobne' same zaustaviti vala prebegov vzhodnonemških državljanov v Avstrijo, zato so vpoklicali tako imenovane delavske straže, ki pomagajo graničarjem. Prejšnji teden je vsak dan prestopilo mejo 200 do 250 vzhodnonemških državljanov. BUKAREŠTA — V Romuniji so sprejeli nove ukrepe, da bi državljanom onemogočili ilegalne prehode na Madžarsko in v Jugoslavijo. Med drugim so razširili obmejni pas, v katerem ni mogoče obdelovati zemlje ali *stanovati, na kilometer, mejne straže pa so dobile tudi večja pooblastila glede uporabe strelnega orožja. BONN — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da namerava DR Nemčija odobriti večjemu številu svojih državljanov turistična potovanja v Albanijo. Radio Deutsche Welle povezuje ta ukrep s prebegi svojih državljanov iz Madžarske v Avstrijo. DR Nemčija in LR Albanija sta junija letos normalizirali diplomatske odnose. DUNAJ — Avstrijski kancler F. Vranitzky meni, da Avstrija ne bo posredovala v zvezi v vzhodnonemškimi begunci. Posebej pa je poudaril, daje Avstrija še naprej odprta za politične begunce. PARIZ — Zunanji ministri dvanajstih držav Evropske skupnosti so pozvali sprte strani v Libanonu, naj takoj prenehajo s spopadi. Novica je prišla iz Pariza zato, ker je Francija prevzela. polletni mandat predsedujočega v Evropski skupnosti. VZHODNI BERLIN - Tu so obtožili zahodnonemškega kanclerja H. Kohla, da se vmešava v vzhodnonemške notranje zadeve. Očitajo mu preveliko skrb za NDR in njene prebivalce. BAGDAD — Z julijsko revolucijo leta 1968 so se v Iraku spoprijeli tudi z nepismenostjo. Po 21 letih v 16-mi-lijonski državi — prvi med vsemi arabskimi — ni več nepismenih. BUDIMPEŠTA — Ameriška družba Getz Corporation iz San Francisca je odkupila madžarsko trgovsko hišo Intercooperation. To je prvi primer, da je neko tuje podjetje kupilo madžarsko firmo. RIAD — Mlinar Motek Zafer al Sahrani se je ponesrečil. Bil je že 27 ur brez zavesti, zato sta ga mati in hčerka dali pokopati. V grobu se je osvestil in dolge ure je klical na pomoč. Čisto slučajno so ga slišali in odkopali neki pastirji. Ko sta ga potem mati in sestra videli prihajati domov sta od presenečenja in strahu umrli, zadeti od srčne kapi. globus NA TRDA TLA RESNIČNOSTI GROSZ ODHAJA? Kot je pred dnevi povedal sekretar CK madžarske partije Pal Iva-nyi, bo generalni sekretar partije Karoly Grosz po predčasnem partijskem kongresu, ki bo 7. oktobra, odložil svojo funkcijo, poroča Tanjug. Grosz se je na sam vrh državne piramide povzpel 25. junija 1987, ko je bil izvoljen za predsednika ministrskega sveta. Nekaj manj kot leto kasneje je zamenjal Janosa Kadara; postal je generalni sekretar partije in napovedal je korenite družbene spremembe na Madžarskem. Za Grosza je značilno, da je v javnih nastopih spreminjal svoja stališča, pri čemer je naletel na kritiko reformistično usmerjenih političnih sil. Na junijskem plenumu madžarske partije je uspelo preprečiti razcep v partiji samo z uvedbo štiričlanskega partijskega predsedništva. Grosz je še naprej ostal generalni sekretar, toda ta funkcija je bila močno degradirana: prvi med enakimi je postal predsednik partije Tezsd Nyers, čeprav je bilo predsedniško mesto v Kadarjevih časih častna funkcija, brez omembe vrednih pristojnosti. Nagle spremembe v madžarskem partijskem in državnem vodstvu so tudi odsev generacijskih menjav. Haloze in Kosovo Človeku enostavno ne gre v glavo, da imamo po tolikih desetletjih vlaganja jugoslovanskega denarja v pokrajino Kosovo na tem delu države še vedno tolikšno gospodarsko zaostalost, ki se seveda začne pri preganjanju nepismenosti in navajanju na neke ustaljene civilizacijske norme. Kot da se v tem pogledu ni ničesar storilo. In niti ne bi vedeli vsega tega, če ne bi prišlo do znanih kosovskih dogodkov, ki so nam zaradi obilice vsakodnevnih sporočil odgrnili zaveso. Saj nima nobene zveze s Kosovom, če sedaj že nekaj tednov beremo in slišimo o slovenski pokrajini, ki se ji pravi Haloze. Na pragu enaindvajsetega stoletja si ljudje še vedno svetijo s petrolejem, kar pa pomeni, da ne poznajo nobenega gospodinjskega stroja, televizorja itd. Le malo cest je asfaltiranih. Sele sedaj, ko je te ljudi udari! bog še z ujmo, zvemo vsak dan kaj več o Halozah. Saj nimajo Haloze nobene zveze s kosovsko pokrajino. Ampak, če dobro premislimo, se te primerjave ne bomo več zlahka otresli. Pa razmišljajte! Neuvrščenost gotovo ima svoj smisel. Tudi v današnjih spremenjenih mednarodnih razmerah. Mora pa se tudi sama posodabljati in prilagajati novim okoliščinam. Ze dejstvo, da zanimanje držav za aktivno udeležbo v tem gibanju ne upada, temveč še vedno narašča, priča, da v njeni tudi danes vidijo možnost uresničevanja nekaterih bistvenih prvin krepitve lastnega mednarodnega položaja in s tem povezanih interesov. Beograjska konferenca bo vsaj glede udeležbe gotovo rekordna. Skupaj z opazovalci in gosti je najavljenih 171 delegacij, je v intervjuju za ljubljanske Naše razglede pred beograjsko konferenco na vrhu dejal Marjan Osolnik, svetovalec v skupščini SRS, sicer pa dober poznavalec gibanja neuvrščenih. Povzemamo nekaj njegovih ocen. V zadnjem času so se odnosi med blokoma močno spremenili, moramo pa realno oceniti, da sta bloka danost, s katero se bomo verjetno še dolgo soočali. Dejstvo obstoja blokov morajo upoštevati na primer raznovrstni politični dejavniki na Poljskem v času sicer zelo daljnosežnih notranjih političnih sprememb! Neuvrščeni so nedvomno dejavnik miru in mednarodne stabilnosti. Seveda pa neuvrščena politika ni nekaj, kar zmore vse. Tudi za politiko blokov, ki se opira na neprimerno večjo gospodarsko in vojaško moč, se je pokazalo, da je omejena v svojih možnostih. Neuvrščeni pa se morajo odreči nekdanjim evforijam in mesijanstvu in se spustili na trda tla resničnosti in praktičnih življenjskih izkušenj. Te pa kažejo, da v žarišču dogodkov preprostih resnic in dokončnih receptov ni. Jugoslavija je v preteklem obdobju dokaj uspešno uveljavljala svojo politiko neuvrščenosti v evropskem okolju — sodi Marjan Osolnik. V okviru helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju je skupina devetih nevtralnih in neuvrščenih držav Madžari o »praški pomladi« Ob nedavni 21. obletnici vkorakanja sil Varšavskega sporazuma v Češkoslovaško je bilo o dogodku veliko povedanega in zapisanega tudi na Madžarskem, ki je takrat prva poslala svoje vojake na ozemlje sosedne države, od 100 tisoč tujih vojakov pa je bil vsak deseti Madžar. Tedanji madžarski obrambni minister Lajos Czinege je v neki radijski oddaji trdil, da tedanje politično vodstvo ni moglo ukrepati drugače. Politbiro partije, in tudi sam Janos Kadar, so zelo težko pristali na vojni pohod, je menil Czinege. Podobno je trdil tudi Kadar v svojem zadnjem intervjuju, ki ga je objavil tednik Magyarorszag. V Budimpešti pa je bilo prejšnje dni slišati — kakor poroča Tanjug — tudi zgodbo, kako je Czinege streljal na Kadarja, ko mu je ta v prvem trenutku prepovedal, da pošlje vojake v fSSR. Neodvisni list Reforma je objavilizpoved priče tega incidenta, Imre-ja Kyralya iz Nagykorosa. Krogla, izstreljena na Kadarja, se je temu zarila pod levo ramo. Za ministra Czinegea so odredili hišni zapor, vendar so ga, kot je to Kadar kasneje povedal v krogu ožjih prijateljev, na intervencijo Leonida Brežnjeva hitro izpustili. Atentat so javnosti prikrili. opravila pomembno vlogo graditelja mostov, še posebej na stockholmski in dunajski konferenci, ter za to prejela priznanje vseh udeleženk, vključno velesil. Toda če pogledamo, kako so druge evropske nevtralne in neuvrščene dežele vključene v procese evropskih integracij, opažamo, da zaostajamo. Vse razen nas so polnopravne članice Sveta Evrope, Jugoslaviji pa so šele pred kratkim dodelili status »povabljenega gosta« — hkrati z ZSSR, Poljsko in Madžarsko, kar kaže, da nas niso klasificirali med skupino nevtralnih in neuvrščenih držav, temveč med tiste realsocialistične dežele, ki so na poti demokratizacije’ Letos bosta poleg nevtralnih držav v Beogradu tudi Poljska in Madžarska. Določen interes pa so pokazale še nekatere dežele, na primer Kanada in Japonska, pa tudi Bolgarija in ČSSR. Gledano dolgoročno: status nevtralnosti ali neuvrščenosti v marsičem pripomore k nadaljnjemu zmanjševanju neposrednih blokovskih konfrontacij. Ze zaradi tega bi bilo nesmiselno odrekati pomen in življenjsko moč neuvrščenosti. Ali bo konferenca v Beogradu in vloga Jugoslavije kot predsedujoče gibanja neuvrščenih olajšala in pospešila pozitivno reševanje sedanje družbenogospodarske krize pri nas? Osolnik je mnenja, da ne. Predolgo smo se zanašali na to, da bomo nekaj dosegli samo z nekakšnim ugledom ali slovesom dobrega gostitelja. Beograjski vrh ne bo brez dilem in povodnih čeri. Isto velja za vlogo predsedujočega v gibanju. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšni programi in obveznosti bodo sprejeti. Pravilno razumljena in sodobno tolmačena pa neuvrščenost lahko pripomore k ustvarjanju ugodnejšega mednarodnega okolja tudi za reševanje naših težav, sodi Osolnik. STRAN 2 VESTNIK, 31. AVGUST 1989 Možnosti za temeljitejši pogovor K prenovljenim metodam dela, ki naj čimbolj približajo delovanje občinske partijske organizacije ljudem — tako članom kot nečlanom — sodijo gotovo obiski vodstva soboške občinske or- LOVCI OPOZARJAJO Slovenija obsega približno 2 milijona hektarjev. Polovica je gozdnih površin, okrog 640 hektarjev je obdelovalne zemlje, preostalo pa so travniki, pašniki in nerodovitna zemlja. Znano je, da že dolgo časa teče bolj ali manj oster boj ali dialog glede divjadi. Kmetijci se je seveda na vse načine želijo ubraniti, in to seveda zaradi škode, ki jo delajo divje svinje, jelenjad in druge divje živali. Lovci pa opozarjajo, da je divjad tudi zelo koristna (kot biološki zaščitnik poljščin), saj uničuje razne poljske škodljivce (plevel in rastlinske zajedavce). Namesto tega sedaj sicer uporabljamo škropiva, hrana pa je zavoljo tega vedno bolj zastrupljena in tudi dražja. Z namenom, da bi Pomurje spremenili v slovensko žitnico, potekajo tudi obsežni posegi v kmetijska zemljišča (izsuševanje, zaokroževanje, zložba). Vsi ti posegi s strahovito naglico spreminjajo pokrajino. Kmalu bodo izginili številni naravni potočki z grmišči in gozdički, kmalu bodo vse tekoče vode regulirane in obložene s kamnom, posekana bodo številna drevesa in grmišča, nastala pa bodo nepregledna polja z eno kulturo, da bo dala rekordne pridelke. Lovci (v zadnjem času tudi ekologi) pa opozarjajo, da v tej viziji naše prihodnosti pozabljamo na naravne zakonitosti, da torej rušimo v tisočletjih vzpostavljeno naravno ravnotežje. S sodobno agrotehniko, uporabo umetnih gnojil in različnih fitofarmacevtskih pripravkov sicer trenutno dosežemo večji pridelek hrane, vendar ne vemo, če so taki pridelki trajni. Pravzaprav so že znane velike negativne posledice v državah, kjer so take posege opravljali davno prej, medtem pa so jih opustili. Jože Graj MNOŽIČNI POBEG IZ SOCIALIZMA Videti je, da je vzhodnonemške državljane letos popadla prava preseljevalna mrzlica. Najbolj oblegana je v teh poletnih mesecih madžarsko-avstrijska meja. Pred dnevi so organizirali v bližini Soprona dan odprtih vrat. Pravzaprav je šlo za podiranje žične ograje na stari odenburški cesti. Vseevropski piknik sta pripravila avstrijsko Vseevropsko gibanje in madžarski Demokratični forum. In to prireditev so izkoristili vzhodnonemški državljani za množični prebeg v Avstrijo. Samo nekaj ur po tem dogodku je videti madžarska stran ob mejnem prehodu Oden — St. Marga-rethen takšna kot ponavadi. Vse je mirno. Le na bližnjih poljih in ob robu ceste stojijo zapuščeni avtomobili z vzhodnonemškimi registracijami. Do vrha so naloženi s šotori, zračnimi blazinami in opremo za letovanje, ki so jo Nemci vzeli s seboj na počitnice na Madžarsko. Tisoči Madžarov in Avstrijcev iz sosednjih krajev so se zbrali v soboto popoldan ob meji, da bi skupaj proslavili podiranje zastrašujoče ograje in odpiranje meje po 40 letih. Prišlo je mnogo novinarjev z vsega sveta, ducat snemalnih ekip, BBC, CBS in druge. Vsi so čakali, da se bo meja odprla, ne da bi slutili, kaj se bo zgodilo v — Na avstrijski strani pa so tv ekipe snemale srečneže, ki so uspešno pobegnili iz socializma. — Madžarski cariniki so odtisnili pečat ali gledali vstran. — V pričakovanju »odprte meje«. ganizacije Zveze komunistov v večjih krajevnih središčih. Le te so že opravili v Rogašovcih, Puconcih in Prosenjakovcih, jeseni pa nameravajo z njimi nadaljevati. Gre za zelo koristno obliko naslednjih minutah. Ko so se vrata ob 15. uri odprla, se je nenadoma nagnetlo ob meji prek sto Vzhodnih Nemcev in se množično napotilo na avstrijsko stran. Ob tem je nastal na meji pravi kaos. Madžari so imeli na meji le 10 carinskih uradnikov, ki niso mogli pregledovati vseh potnih listov. Tako so stali v množici in žigosali le tiste potne liste, ki so jim jih molili pod nos. Meja je bila odprta še tri ure in v tem času je mejo prestopilo še več Nemcev. Madžarski cariniki so udarjaii pečate v potne liste ali pa gledali vstran. Večina vzhodnonemških državljanov je o tem srečanju zvedela z letakov, ki so jih spuščala letala in prek radia. V glavnem so vse svoje stvari pustili v avtomobilih in le redki so imeli pri sebi kakšno torbo. In ko so pribežali na avstrijsko stran, je bilo videti naslednje: družinski člani, pari, prijatelji so dolge minute stali, se objemali in jokali, ihteli_ Po oceni direktorja varnosti na Gradiščanskem je za dan prestopilo mejo najmanj 500 vzhodnonemških državljanov. Z meje so jih nato odpeljali z avtobusi na Dunaj v ambasado ZRN, kjer so dobili potne liste. Nazadnje so jih odpeljali v zahodnonemški Giessen, kjer je zbirno taborišče. KI. Z. neposrednih stikov in medsebojnega informiranja o krajevnih problemih ter za širše idejnopolitično zastavljeno razpravo o delovanju partijske organizacije. Pri tem so izbirali take teme, ki so dale možnost za temeljitejši pogovor o političnih vprašanjih delovanja osnovnih organizacij in občinske organizacije ZK, političnem pluralizmu, prenovi Zveze komunistov in drugih aktualnih vprašanjih razvoja Slovenije in Jugoslavije. Ocenjujejo, da je bila udeležba na teh pogovorih zadovoljiva, kar velja tudi za aktivnost sodelujočih. Ljudje so namreč pokazali visoko stopnjo informiranosti o širših in domačih aktualnih vprašanjih, veliko kritičnosti in nezadovoljstva nad neučinkovitostjo reševanja najtežjih problemov, povezanih z gospodarskim in političnim razvojem pri nas. K večji odprtosti Zveze komunistov in možnostim pogovora je prispevala tudi uvedba proste sobote — dežurstva na sedežu občinskega komiteja ZKS v Murski Soboti. Čeprav je bil obisk zaenkrat manjši od pričakovanega, bodo tudi v prihodnje nadaljevali s tem načinom dela. M. Jerše — Ko so na meji začeli rezati žico,... SEJEM BIL JE ZIV - -j V nedeljo so se v Gornji Radgoni zaprla vrata letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma! in tako je za nami še ena sejemska prireditev. Ta v Gornji Radgoni je bila tokrat že 27. po vrsti in čeprav vtisi o njej še niso povsem urejeni, vseeno kaže zapisati nekaj besed. Pomurski sejem, ali kakor koli ga že' imenujemo, si je v slabih treh desetletjih utrdil svoje mesto v jugoslovanskem kmetijskem prostoru, saj se med tovrstnimi manifestacijami uvršča na drugo mesto v državi, takoj za sejmom v Novem Sadu. Pripisu-1 jemo pa mu tudi mednarodni značaj, saj na njem vsako leto srečujemo še razstavljalce iz tujine. Številčno šibkemu kolektivu radgonske poslovne enote Gospodarskega razstavišča Ljubljana gre vsekakor priznanje, da je spravil pod streho tako obsežno prireditev, ki pa se žal še vedno srečuje z nekaterimi že tradicionalnimi in kroničnimi težavami. Organizatorji letošnjega sej- ma so v bilten zapisali, da se na njem predstavlja več kot 11.200 domačih in tujih razstavljalcev, vendar ob sprehodu po razstaviščnem prostoru člo-Ivek takšnega občutka ni dobil. Morda bi na njem res lahko našteli izdelke toliko različnih izdelovalcev, toda velika veči-Ina le-teh se je predstavila zgolj posredno, prek trgovskih organizacij, brez celovite ponudbe in popolnega proizvodnega I programa. Specializirani kmetijski sejem — in za radgonskega pravimo, da je takšen — bi moral prikazati najnovejše dosežke v kmetijstvu, takšnih do-Isežkov pa smo videli bolj malo. Pa ne mislimo za to kriviti organizatorjev, saj je morda raz-Ivoj na tem področju zastal do. te mere, da izdelovalci veliko novega niso imeli pokazati. In tako si na sejmu v Gornji Radgoni že nekaj let lahko ogledu-Ijemo ene in iste stroje, največkrat takšne, ki jih že nekaj let videvamo na naših poljih. Namesto da bi primerjali izboljša-Ive, nam ostane le, da primerjamo cene, tu pa smo imeli letos res kaj primerjati. To, da so se cene istega izdelka letos menja- le kar med sejmom, ni bila naj-I boljša odločitev in razstavljalci DAN MADŽARSKIH IN AVSTRIJSKIH RAZSTAVLJAVCEV Obmejna blagovna menjava se ne razvija Madžarski razstavljalci so na sejmu v Gornji Radgoni začeli sodelovati pred dvanajstimi leti. Praksa je bila, da so tu podpisali tudi dogovor o obmejni blagovni menjavi. Tako je bilo tudi letos. Madžarsko izvozno podjetje Konsumex in naša podjetja: ABC Pomurka, Emona Commerce (tozd Agroplod) in Mercator Trgovina (tozd Contal Steklo) so podpisali dogovor o sejemskih kompenzacijah v vrednosti 950 tisoč dolarjev, in to za vsako stran. Prihodnje leto bomo tako na Madžarsko izvozili obutev v vrednosti 100 tisoč dolarjev, kuhinje in gospodinjske stroje Gorenje za 217 tisoč dolarjev in konfekcijo v vrednosti 167 tisoč dolarjev. Izvozili pa bomo še zavese, kozmetiko, konditorske izdelke, mesne konzerve, trikotažo in metrsko blago. Mi pa bomo iz Madžarske uvažali sirkovo seme ___USTAVNA RAZPRAVA V POMURJU------------------------------------- Večina pripomb je upoštevanih Protestu predsedstva CK ZKS zaradi fizičnega napada na člana predsedstva CK ZKJ Borisa Mu-ževiča so se na seji v Gornji Radgoni pridružili tudi člani predsedstva pomurskega medobčinskega sveta SZDL. Izrazili so ogorčenje nad takim ravnanjem delavcev beograjske milice, kajti prometni prekršek ne opravičuje brutalnega postopka zoper človeka in politika. Sicer pa so na seji PMS SZDL, ki se je je udeležil tudi podpredsednik RK SZDL Slovenije Geza Bačič, največ pozornosti namenili obravnavi delovnega besedila predloga dopolnil k slovenski ustavi. Slišati je bilo dokaj spodbudne podatke o opravljenih javnih razpravah v vseh štirih pomurskih občinah, po čemer celo prednjačijo v republiškem merilu. To velja v prvi vrsti za vsebinski pristop, saj so se v političnih in strokovnih krogih temeljito lotili posameznih poglavij ustavnih dopolnil. »Pohvalno je, da ste kot prvi v SR Sloveniji učinkovito speljali široko javno razpravo, kar je zasluga odgovornega dela frontne organizacije. Tudi podpisovanje Temeljne listine Slovenije 1989 ste najbolje zastavili prav v Pomurju, kjer je zbranih kar četrtina slovenskih bi si takšnih spodrsljajev ne smeli privoščiti. Če so cene že nameravali povečati, naj bi to storili pred sejmom ali pa bi teh nekaj sejemskih dni še počakali. Težke gospodarske razmere so na vseh področjih in niso obšle tudi sejemske dejavnosti. Združeno delo je prisiljeno varčevati povsod, zato se število razstavljalcev in obseg razstavljenih izdelkov na mnogih sejmih zmanjšuje. Organizatorji radgonskega sejma sicer pravijo, da za njihovo prireditev to ne drži, vendar kljub temu dvomimo o resničnosti njihove trditve. Sodeč vsaj po tem, kar smo lahko videli na letošnjem sejmu. Ob sprehodu po razstaviš-čnem prostoru marsikomu tudi ni bilo povsem jasno, ali se na tem sejmu predstavljajo izdelovalci ali trgovci. Na sejmu smo namreč srečali oboje in nedvomno oboji sem tudi spadajo, vendar vsak v svoji vlogi. Eni so za to, da razstavljajo, drugi za to, da prodajajo. Očitno so vloge pomešali in v večini primerov so oboji razstavljali in prodajali. Zato nas tudi ni presenetilo, da smo lahko enake izdelke istih izdelovalcev videli na različnih mestih. (216 tisoč dolarjev), za 160 tisoč dolarjev usnja in orehovih jedrc, za preostanek pa še usnjeno konfekcijo, svilene podloge, lončnice, plavalne blazine, opremo za letovanje in sire. Ob podpisovanju pogodbe smo slišali, da si obe strani želita še več sodelovanja. Madžari so še posebej omenjali možnosti za sodelovanje znotraj Delovne skupnosti Alpe-Jadran in skupne nastope na evropskem tržišču. Določeni premiki pri tem so bili že storjeni, toda gospodarske težave v obeh državah zavirajo širitev sodelovanja. Za maloobmejno sodelovanje lahko rečemo, da pravzaprav stagnira. Madžari pravijo, da imamo kakovostno blago, ki pa je v teh zaostrenih gospodarskih razmerah zanje predrago. Na naši strani pa vidijo vzroke za nazadovanje v spremenjenih razmerah gospodarje- podpisov. Če uporabim besede Miška Kranjca, bi dejal, da tu še živijo dobri ljudje!« Te spodbudne misli je izrekel Geza Bačič, ki je tudi član republiške ustavne komisije. V daljši razpravi so člani vodstva pomurske frontne organizacije z zadovoljstvom ugotovili, da je bila večina pripomb iz javne razprave v Pomurju upoštevanih v delovnem besedilu predloga dopolnil k slovenski ustavi. Med drugim gre za bistveno skrajšanje ustavnega besedila in njegovo poenostavitev, enakopravnost vseh oblik lastnine, svobodo političnega in sindikalnega organiziranja, enakopravnost vseh političnih organizacij in gibanj, svobodne, neposredne, splošne in tajne volitve. Na osnovi izhodišč izjavne razprave je tudi določilo, po katerem se samoupravne interesne skupnosti v celoti ustanavljajo na podlagi prostovoljne odločitve delovnih ljudi in občanov. To pomeni, da poslej ustanavljanje t. i. skupščinskih sisov več ne bo obvezno. Za naše območje pa je še zlasti zanimivo, kako je po novem urejen položaj madžarske narodnosti. Po novem bo ta skupnost ostala kot enakopraven četrti zbor v skupščinskem sistemu, s V koncept sejma v Gornji Radgoni se vključuje tudi spremljevalni program strokovnih prireditev. Teh tudi letos ni manjkalo, vendar imamo občutek, da organizatorjem tovrstnih prireditev že zmanjkuje ali volje ali idej. Pa še ena pomanjkljivost se ob tem kaže že vsa leta. Sejem nima ustreznih prostorov za tovrstne manifestacije in mnogi, ki jih problematika zanima, ostanejo prikrajšani. Velja pa zapisati, da je bilo tudi letos na sejmu dobro poskrbljeno za obiskovalce, predvsem za tiste, ki jim obisk sejma krajši izlet ali sprostitev. In ker so takšni obiskovalci v večini, jih sejem ni mogel razočarati. Za to so nazadnje poskrbeli tudi tisti razstavljalci, ki na specializirani kmetijski sejem ne spadajo. Sejem je zdaj mimo in če zanemarimo vse manjše napake in spodrsljaje, lahko zapišemo, da je kljub vsemu uspel. Letošnji sejem se bo verjetno spet ponašal z rekordnim številom obiskovalcev — in če je bila z njim zadovoljna večina, je to uspeh. Obenem pa tudi spodbuda organizatorjem za kakovostno rast in nadaljnji razvoj. Ludvik Kovač nja v obeh državah. Prišlo je do liberalizacije izvoza in tako se vsi prilagajajo cenam na svetovnem trgu. Če nočemo, da bi maloobmejni promet zgubil svoj pomen, moramo menjavo rešiti vseh omejitev in sprejeti cene, ki jih postavlja svetovno tržišče. Madžarske in avstrijske razstavljalce je obiskal tudi predsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj. Pogovarjal se je tudi z avstrijsko ministrico za gospodarstvo in turizem Waltraud Klasnic. Na sprejemu, ki ga je pripravil dr. Konrad Kranich, okrajni glavar avstrijske Radgone, so avstrijski sosedje zagotovili, da so pripravljeni pomagati pri naših gospodarskih težavah. Spregovirili pa so tudi o problemih ki jih povzroča farma svinj v Podgradu. Silva Eory čimer dobiva širše pristojnosti, kar naj bi preprečilo morebitne asimilacijske procese. Poleg tega je pripadnikom madžarske narodnosti zagotovljeno zastopstvo v vseh treh zborih občinske skupščine. Glede Romov pa se bo njihov položaj poslej urejeval s posebnim zakonom, kjer so opredeljeni kot zaščitena etnična skupina z vsemi pravicami. Kot je v razpravi poudaril Geza Bačič, ostajata še naprej odprti vprašanji pristojnosti zborov, katerih število bodo v prihodnje skrčili, že zdaj pa je zmanjšana pristojnost družbenopolitičnega zbora, in načina volitev, predvsem delegatov s stalnim ali nestalnim mandatom. Po njegovih besedah pa se je bistveno povečala aktivna vloga občana kot subjekta in krajevnih skupnosti, kjer bodo za njihovo delovanje obvezna proračunska sredstva občin, šele nato pa prostovoljno zbiranje denarnih prispevkov. Ob tem so se zavzeli, da SZDL v Pomurju tudi v prihodnje prispeva k ustvarjanju takega vzdušja, ki bo pripomoglo k uspešnemu sprejetju ustavnih dopolnil konec septembra v republiški skupščini. Milan JERŠE VESTNIK, 31. AVGUST 1989 STRAN 3 Med letoma 1926 in 1989 »Kakovost ni le prava stvar, ampak je zastonj. In ni le zastonj, je najbolj dobičkonosna proizvodna linija, kar jih imamo.« (Philip B. Crosby) Dobri stari vseučiliški profesor dr. Aleš Ušeničnik v Socialni ekonomiji (Osnovni nauki v vprašanjih in odgovorih), ki jo je leta 1926 izdala Orlovska podzveza v Ljubljani, založila pa tamkajšnja Društvena nabavna zadruga, takole odgovarja na vprašanje, kako je z umnim delom': »Sama misel še nič ne pomaga: misel je treba v dejanju izvesti (jo tako rekoč utelesiti), tvar po njej oblikovati; dejanja po njej uravnati; vse to je pa mogoče le z delom, to je, z rabo telesnih siL« Nato dodaja zglede: »V orodju je misel kakor utelešena: n. pr. v šivanki misel, kako napraviti vbod-Ijaj, da ležje potegnemo nit skozi; v kladivu misel, kako namesto pesti imeti kaj bolj trdega za udarce; v svedru misel, s čim vrtati; v nožu misel, kako rezati; v prači misel, kako zagnati kamen v daljavo; v loku misel, kako prožiti na žival ali na sovražnika v daljavo osti (puščice) itd. Časih je misel utelešena v vrsti dejanj. Tako je treba n. pr. za molžo posebnih prijemov in potez (ne zna vsak molsti; so še plemena, ki tega ne znajo); prav tako za sejanje, za mlačev, za presevanje (čiščenje) itd.; za tkanje je treba umne priprave in umnega ravnanja. Itd.« Tako torej leta 1926 dr. Aleš Ušeničnik. Nikoli ne ugrizni roke, ki ti daje kruh, čeravno je to samo skorjica. Gornji grafit smo našli na pravkar minulem radgonskem sejmu, kjer so v duhu tradicije tudi tokrat nagradno presojali razstavljene kmetijske stroje in opremo iz serijske proizvodnje ter dosežke inventivno-inova-cijske dejavnosti. (Z dr. Ušeni-čnikom bi dejali: »Misel so dejansko izvedli, z delom, z rabo telesnih sil.« Namreč, da so razstavljeno izdelali in dali na ogled.) Letos je očiten znaten osip pri nagrajevanju kmetijske mehanizacije, kljub nekoliko samovšečnemu občutku, da je IMP Panonija iz Murske Sobote odnesla šampionsko odličje. (Doslejšnjim šampionom — SIP Šempeter, Tehnostrpj Ljutomer, Agromehanika — še ni potekel triletni moratorij. V ožjem izboru so se znašli še Zmaj iz Zemuna, Torpedo z Reke in Metalka iz Batuj.) Med nagrajenimi pa najdemo zgolj ljutomerski Tehnostroj (srebrna plaketa za sadjarsko prikolico TSP 7 in tp priznanja za izpopolnitve na prikolčici farmer, štiri- in pettonski, na silažnem transporterju prikolice ST 500 in na novi paleti trosilnikov za hlevski gnoj), IMP Blisk Murska Sobota, Tovarna močnih krmil Ljubljana (priznanje za izpopolnitev na pnevmatskem sadilniku MK 4 in MK 4R). Še nekaj zbirnih podatkov. Vseh prijav je bilo 58, od tega 46 novosti iz serijske industrijske proizvodnje, 11 dosežkov inovacijske dejavnosti, ena prijava pa ni sodila »v delokrog ocenjevanja«. Nagradili so 40 novosti oz. dosežkov. Tako je šlo za serijsko industrijsko proizvodnjo 11 zlatih, 7 srebrnih in 4 bronaste plakete ter osem priznanj, za inovacijsko dejavnost pa 6 zlatih plaket in 3 priznanja. Podjetništvo in inoviranje sta dve prepleteni stezi na poti razvoja. Kdor ne hodi po njiju, ostaja nerazvit Tale, bolj ali manj splošno znan sklep, nas ponovno vrača k piscu Socialne ekonomije, ki na vprašanje, kaj je značilno za dobo tržnega gospodarstva, odgovarja: »To, da gospodarstvo ni več naravnano poglavitno za domačo porabo, ampak da se prideluje in izdeluje predvsem za na trg, za na prodaj. Prodajo in nakupo posreduje najprej denar, pozneje pa večini kreditni papirji. V dobi denarnega gospodarstva se vse ceni za denar, za denar prodaja, za denar kupuje; denar je gibalo vsega gospodarstva. V dobi kreditnega gospodarstva je še vedno denar v središču vsega gospodarstva, a menjavanje samo se vrši vsaj pri velikih kupih in prodajah z zadolžnicami v raz- inovnciiE nih oblikah, ki krožijo kakor denar in namesto denarja.« Po dobrih šestih desetletjih je govorica drugačna — podjetniška, inovativna. Govorimo o razlikovanju med podjetništvom v splošnem smislu in inoviranjem — v tržnem gospodarstvu. Kdor tvega, ta ponavadi pridobi, ali drugače: če ne moreš sporočiti svetu, mu tudi prodati ne moreš. »Podjetništvo v splošnem smislu je kakršnokoli vlaganje sposobnosti, znanja, kapitala in dela v tvegane pridobitne dejavnosti, medtem ko je inoviranje vlaganje enakih kategorij v zelo tvegane nove pridobitne dejavnosti, ki nastajajo v inovacijskem procesu. Ločeno obravnavanje inoviranja je torej smiselno le z vidika pomembnosti za razvoj, kajti podjetništvo je ena najbolj pomembnih intelektualnih razvojnih infrastruktur, inoviranje pa je neposredno uresničevanje razvoja ... Razmerje med podjetjem in inovacijo izhaja iz razmerja med podjetništvom in inoviranjem. inovacija je vrhunski, najbolj plemenit proizvod podjetja, le-to pa je njena infrastruktura. V teoriji in praksi, v strokovnih in vsakdanjih razgovorih velikokrat zamenjujemo inovacije z invenci-jami, izumi in odkritji, ki so prav tako kot inovacije rezultati inovacijskega procesa in pretežno tudi njihove prvine. Odkritja so zlasti vsa nova spoznanja neznanega, do katerih prihajamo pretežno z raziskovanji. So torej intelektualna baza inovacij. Izumi so povsem novi izdelki in storitve, ki so, če z njimi lahko zadovoljujemo potrebe na trgu in tako ustvarjamo dobiček v podjetju, osrednji predmet inovacije. So proizvodi tehniške znanosti in institucije. Invencije so pretežno novosti v tehnologiji delovanja na vseh toriščih človeške dejavnosti; tudi v umetnosti. Invencije so prav tako nove kombinacije odkritij in izumov med seboj ter enih z drugimi, uresničene novosti v organiziranju poslovanja in dela, ekonomiji in logistiki podjetja ter uresničene racionalizacije v njegovi proizvodnji, organiziranosti, trženju, vrednostnih in finančnih vidikih- poslovanja itd. Lahko so tako intelektualna baza kakor tudi predmet inovacij ali pa zgolj temelj za varčnejše poslovanje podjetja, kar sicer povečuje dobiček, vendar ne prinaša nobenih novosti na področju zadovoljevanja potreb na trgu. Verjetno je prav v tem povečanju dobička prek zmanjševanja stroškov temeljni razlog za pogosto zamenjavanje inovacij z invencija-mi.« Pravkar povzeto smo si sposodili iz članka dr. Štefana Špilaka Pojmovni in razvojni vidiki podjetništva in inoviranja. Novosti s knjižne police Najprej napoved, da bo v septembru v zbirki Knjižnica Sindikati založbe ČZP Enotnost v Ljubljani izšel priročnik za organiziranje inventivne dejavnosti z delovnim naslovom Inovacijska praksa. Gospodarski vestnik pa sprejema naročila za knjigo Philipa B. Crosbyja Kakovost je zastonj (Umetnost zagotavljanja kakovosti). Takole se začne delo, ki utegne biti uspešnica: »Kakovost ni le prosto na razpolago, ampak je najpoštenejši izvor dobička. Na koncu vam ostane pol penija od vsakega penija, ki ga sicer potrošite za napačna, ponovna ali nadomestna opravila. V časih, ko >nih-če ne ve, kaj se bo jutri zgodilo v našem poslovanju^ ni preostalo veliko načinov za povečanje dobička. Če se boste osredotočili na sistem za zagotavljanje kakovosti, boste verjetno povečali dobiček za znesek v višini 5 do 10 odstotkov svoje prodaje. To je veliko denarja zastonj.« Še pojasnilo; »Vsi načini, sredstva in koncepti za zagotavljanje kakovosti so predstavljeni v tej knjigi.« Branko Žunec -MURSKA SOBOTA---------------- LEPŠA IN BOGATEJŠA ŠOLA Počitniški čas so na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti izkoristili za dokaj obsežna obnovitvena dela, ki še trajajo (obnavljajo pročelje, ki >gleda< na Titovo ulico), pa tudi za nakup nove opreme. Skoraj neverjetno je, da so ravno ob hudi krizi oziroma pomanjkanju sredstev za družbene dejavnosti, še posebej za šolstvo, uspeli zagotoviti okrog 860 milijonov dinarjev, kolikor bo znašala vrednost obnovitvenih del. Tako so preuredili kotlovnico (poslej bodo lahko ogrevali prostore s tekočim gorivom), zatesnili okna in opravili vsa mizarskovzdrže-valna dela na stavbnem pohištvu, prepleskali prostore, postorili, kar je bilo potrebno v sanitarijah in pri vodovodnih napra- Kako od forumov do celotnega članstva? Preostalo je le še dobrih štirinajst dni do formalnega sklepa partijske razprave o preobrazbi ZKJ, toda v javnosti že od začetka razprave vlada skoraj popoln molk. CK ZKJ pa bi moral po koncu razprave 15. septembra povzeti rezultate razprave in oblikovati dokument o partijski reformi, ki naj bi bil eden od glavnih dokumentov za prihodnji kongres, ki vemo, da je izreden in bo letošnjega decembra. Vendar pa je, upoštevaje tudi druge zamude, veliko vprašanje, ali bodo načrtovani roki izpolnjeni. Ce se spomnimo, je osnutek omenjenega dokumenta najvišji partijski forum verificiral že aprila na svoji 22. seji. Od tedaj naprej naj bi potekala široka javna razprava o preobrazbi ZKJ, od katere vsi veliko pričakujemo. Razpravo je sprva sicer spremljalo veliko pričakovanje in tudi ambicije, toda vse skupaj se je dokaj kmalu »zagozdilo« na ravni forumov in vodstev ZK, med članstvom pa o razpravi skoraj ni sledu. Pred sto leti je umrl Franc Jančar Franc Jančar (1820—1889) iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni je umri 31. avgusta 1889 in je pokopan na radgonskem pokopališču. Ob tej obletnici smrti naj bi nekoliko oživeli spomin na pokojnega duhovnika, ki je največ let služboval pri Negovi. Jančarje bil res velik strokovnjak na kmetijskem področju. Na podla- Prekmurje je v prvih povojnih letih komaj poznalo agronome, kaj šele, da bi se z izsledki agronomske teorije in prakse tistega časa lahko ponašal kakšen kmetovalec. Res bi bilo tako, če bi odmislil Dinija Titana iz Kupši-nec pri Murski Soboti, ki je te dni zaokrožil svojo življenjsko pot na okroglo številko — 70 let. Dini je s svojimi naprednimi nazori in ob poznavanju razmer v našem kmetijstvu posredoval marsikatero izkušnjo tudi drugim. in to v vsakdanjih stikih z ljudmi in tudi v številnih organih, od krajevne skupnosti do občine. Mnoge svoje poglede in ocene je objavil v Vestniku ali pa v Evangeličanskem koledarju. Prav poseben odnos je imel naš jubilant do časnikarstva in nemalokrat je nastalo kakšno pisanje prav na njegovo pobudo, ne samo v našem tedniku, tudi v drugih časopisih. S svojimi zapisi je pogostokrat poskušal oteti pozabi kakšno prekmursko jezikovno zanimivost, nič manj pa MORJE ZA BOLNE Starši in zdravstveni delavci pravijo, da je za majhne bolnike dobro, če spremenijo okolje in ozračje, saj to zelo dobro deluje na njihovo zdravje. Čeprav je za zdravstvo vedno premalo denarja, pa imajo občinske zdravstvene skupnosti v svojih programih tudi upoštevano zdravljenje v zdraviliščih zaradi zdravstvene upravičenosti. In poleti je to morje. Še pred leti so tudi iz Pomurja otroke najpogosteje pošiljali v mladinsko zdravilišče Debeli rtič. Ker pa so se starši precej pritoževali in tudi pri občinskih zdravstvenih skupnostih niso bili zadovoljni z njihovimi storitvami, saj otroci niso imeli kaj več kot morje, so se obrnili v Crikvenico, kjer je usposobljena bolnišnica za male bolnike, obolele na dihalih. Po predlogih zdravnikov je bilo tudi letos v to obmorsko zdravilišče poslanih 60 otrok. V Baško pa je šlo zaradi zdravstvenih razlogov iz lendavske občine 14, iz radgonske 20 in iz ljutomerske dva otroka. Za svoje bolnike pa so zelo dobro organizirali letovanje tudi pri pomurskem društvu za cerebralno paralizo. Na morje je šlo devet otrok s starši ter specialna pedagoginja in fizioterapevtka, precejšen del stroškov pa so plačale občinske zdravstvene skupnosti. Pri soboški zdravstveni skupnosti pa imajo tudi poseben program zdraviliškega zdravljenja za odrasle. V Velem Lošinju je bilo na 21-dnevnem zdravljenju 15 psoriatikov ali bolnikov z luskavico, v organizacijo Zavoda za rehabilitacijo invalidov pa je odšlo v Novigrad 5 paraplegikov. mh Dobitek Štev, srečke 17. 1. 01634 18. 2. 08527 19. 3. 0202 20. 4. 05410 21. 5. 02635 22. 6. 06343 23. 7. 06454 24. 8. 09087 25. 9. - 02152 26. 10. 07479 27. II. 008503 28. 12. 008544 29. 13. 005655 30. 14. 015946 31. 15. 008541 32. 16. 009276 33. 00145 34. 02151 015947 35. 005814 00499 36. 008616 00133 37. 015833 015940 38. 015822 009277 39. 006217 008540 40. 006218 05406 41. 008614 008673 42. 008609 005437 43. 014961 01780 44. 00285 02649 45. 014973 00283 46. 03772 00284 47. 02550 005688 48. 005820 005682 49. 03785 015813 50. 008753 vah, obnovili okrog 200 kvadratnih metrov tlakov v učilnicah in opravili še druga manjša dela. Kje so torej dobili denar za vse to? »340 milijonov dinarjev smo dobili od republiške izobraževalne skupnosti, preostalo pa so lastna sredstva in pomoč delovnih organizacij.« — Šola bo torej pričakala novo šolsko leto z lepšim videzom in boljšimi možnostmi za delo. Kakšna pa bodo nadaljnja prizadevanja kolektiva za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela, smo še povprašali ravnatelja Štefana Harkaja. »Želimo predvsem posodobiti pouk in učno tehnologijo, tako da bo poučevanje predmetov, za katere je to v današnjem času že Vprašanje je celo, če ie dokument o preozbrazbi ZKJ sploh prispel do vseh osnovnih organizacij. Če ni, bo treba ugotoviti konkretno odgovornost, pa tudi, zakaj je ta problematika ostala popoinoma zunaj medijske pozornosti! Resda ZK kot »papirnati čolniček« pogosto brez prave smeri pluje po valo-|"komentar" vih krize, tako v svojih vrstah kot v družbi kot celoti. Pod bremenom notranjih razhajanj tudi izgublja orientacijo glede samega »urnika« praktičnega delovanja in vrstnega reda potez. V tem morda leži del odgovora na vprašanje, zakaj se o splošni partijski razpravi o preobrazbi ZKJ, ki očitno ni dobro organizirana, ne sliši skorajda nič. Poleg tega je poletje »vroče«, vendar pa, kako to, da takšne pomembne razprave praviloma »padejo« na poletne mesece? gi lastnih izkušenj iri* pridobljenega znanja je napisal kar dve knjigi takratnim kmetovalcem. Knjige so bile za tisti čas velikega pomena. Nosijo pa naslove: Umni vinorejec iz leta 1867 in Umni gospodar ali gospodarsko berilo iz leta 1869. Obe knjigi sta izšli pri družbi Sv. Mohorja v Celovcu. Z njima je Franc Jan- ga niso mikala tudi številna eno-grafska in etnološka vprašanja, ki se tičejo kmečkega oziroma vaškega okolja. Jubilantu želimo, da še dolgo ohrani svoje titanske sile in se pomlajuje ob vnukih. J. M. nujno, potekalo računalniško vodeno. Prvi korak v tej smeri je oprema za novo sodobno računalniško učilnico. Nakup sta nam omogočili Ljubljanska banka — Pomurska banka in Zavarovalna skupnost Triglav Murska Sobota, za opremo pa je primaknila sredstva tudi interna banka sozda,ABC Pomurka. Današnja vrednost te naložbe je okrog 700 milijonov dinarjev. Naslednji korak pa je potem računalniško podprt pouk v namenskih učilnicah, predvsem za strokovno-teoretične predmete.« Vse to je velika pridobitev ob 50-letnici šole. Ta visoki jubilej bodo proslavili 13. oktobra v okviru praznika občine Murska Sobota. Jože Graj Pasivizacija, zanemaijanje in podcenjevanje mišljenja članstva o tako pomembni problematiki, kot je partijska reforma, vodijo k upravičenemu negodovanju. Vsi, ki to puščajo vnemar, bi morali vedeti, da t. i. baza gotovo ni pozabila slabih izkušenj in neupoštevanja njenih stališč, izrečenih svojčas v splošni partijski razpravi o sklepih 13. seje CK ZKJ. Ponavljanje iste napake zdaj bi postavilo pod vprašaj smisel organiziranja takšnih razprav in prispevalo k nadaljnjemu osipu članstva. S tem pa tudi k zapuščanju Zveze komunistov brez prave gibalne, idejne in akcijske moči. Ob tem je načrtovano, da naj bi bili jeseni v široki partijski razpravi tudi drugi dokumenti za zvezni kon-fres. Če bo tudi ta razprava tela tako kot sedanja o preobrazbi ZKJ, je upravičena bojazen, da bodo imela vodstva kongres le zase. To pa bi bila najslabša rešitev! Milan Jerše čar hotel spodbuditi takratnega kmeta k naprednejšemu gospodarjenju, k temu, da naj kmet tudi nekaj zna in da je le znanje lahko jamstvo dobrega gospodarjenja. Že takrat je zapisal, da si je treba omisliti tudi razstave, predvsem je tu mislil vina. Tega njegovega navodila so se letos držali tudi na mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni, ko so s posebno razstavo obudili spomin nanj in na njegova dela. Franc Jančar je v svojih knjigah že takrat zaznal, da je kmečki človek zapostavljen, da mladi neradi ostajajo na kmetiji, tako da sedanja osamelost mnogih kmetij ni nič novega. Je pa trdil, da ni srečnejšega poklica, kot biti kmet, seveda je treba znati zemljo ceniti, do nje imeti pravilni odnos. Nasploh je bil Franc Jančar za red, doslednost in disciplino pri delu, pri spravilu pridelkov in pri shrambi kmetijskega orodja. Tudi v tem pogledu je lahko pokojnik vzor. Danes namreč marsikje videvamo razne stroje, ki niso prav nič pospravljeni. Naš rojak tudi ni pozabil na izobraževanje. Svetoval je, da naj kmečki človek tudi bere, če pa tega sam ne zna, naj mu to opravljajo njegovi otroci. Prav gotovo je bila to velika spodbuda za takratnega prebujajočega se Slovenca. Verjetno bi bilo dobro, da bi se na tega rojaka večkrat spomnili, ne samo ob okroglih obletnicah smrti. Na njegovem nagrobnem spomeniku piše, da tam počivajo visokovredni gospod. SEZNAM IZŽREBANIH DOBITKOV NA SREČELOVU na ljutomerskem hi podromu 26. 8. 1989 ZDRAVSTVO Višja soudeležba Po statističnih podatkih so se osebni dohodki v Sloveniji v juniju povečali za 32,2 odstotka. Zato bodo s septembrom za toliko višji lastni prispevki za zdravstvene storitve. Za prvi pregled pri zdravniku bo treba plačati 20400 dinarjev, za naslednje tri pa 10200. Za pregled v specialistični ambulanti bo treba dati 39700 din, za naslednje tri 14500. Zalivka pri zobozdravniku bo 18400 in vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomoči 34200 dinarjev. Oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču za največ 15 dni je 29600. Zdravilo na recept bo 13600 dinarjev, precej dražje pa bodo zdravstvene storitve za tiste uporabnike, ki ne obiščejo svojega izbranega zdravnika. mh MURSKA SOBOTA V poldrugem letu za 8 odstotkov manj članov ZK Gibanje članstva Zveze komunistov v soboški občinski organizaciji kaže, da se je število v zadnjem poldrugem letu neprestano zmanjševalo. Medtem ko je na začetku leta 1988 štela občinska organizacija 2119 članov, jih je zdaj le še 1977, ki so vključeni v 136 osnovnih organizacijah. To pomeni, da se je partijsko članstvo v tem obdobju zmanjšalo za 142 ali več kot 8 odstotkov. Zanimivo je, da so iz članstva Zveze komunistov izključili le 3 člane zaradi udejstvovanja pri verskih obredih, kaznivega dejanja in neizpolnjevanja programa, politike in stališč Zveze komunistov. V minulem poldrugem letu so črtali 34 komunistov, samovoljno pa je izstopilo kar 122 članov; od tega 51 žensk in 12 mlajših od 27 let. Izstopi so bili v 56 osnovnih organizacijah ZK. Kot najpogostejše vzroke za izstop navajajo previsoko članarino, nemoč ZK pri reševanju problemov, omajan ugled lika komunista, nestrinjanje s politiko ZKJ, nepravilnosti in razočaranje nad razmerami v družbi, medsebojne odnose v delovnih organizacijah ter osebne in zdravstvene razloge. Po drugi strani pa je bilo v Zvezo komunistov sprejetih le 9 novih članov; od tega 7 mlajših od 27 let. Med njimi so trije delavci, trije tehniki in trije iz osebja zaščite. Nove člane so sprejeli v osnovnih organizacijah: Krajevna skupnost Ratkovci, Cestno podjetje, SPIZ, Krajevna skupnost Puconci, Dom oskrbovancev Rakičan, Uprava za notranje zadeve in Postaja mejne milice Kuzma ter Krajevna skupnost Černelavci. Dodajmo še, da je iz drugih občin prišlo 46 novih članov Zveze komunistov. M. Jerše Na vsem radgonskem pokopališču, ki bo v kratkem staro 200 let, ni nobenega nagrobnega napisa s podobno vsebino. Franc Jančar si gotovo zasluži tak spomin, saj je v svojem življenju storil veliko za napredek slovenskega kmeta. Franci Klemenčič STRAN 4 VESTNIK, 31. AVGUST 1989 BI moW»LA m BI MEŠANA? Kemiki v državnih laboratorijih Sandia v Albuquerqueju, v zvezni državi New Mexico, in na inštitutu za raziskovanje sončne energije v Goldnu (Colorado) so izumili nov način odstranjevanja skoraj vseh strupenih organskih spojin iz vode. Vodi dodajajo polprevodnike, občutljive za svetlobo, samo vodo pa izpostavijo soncu. Novico je iz svetovne zakladnice znanja po New Scientistu konec julija povzela Delova priloga Znanje za razvoj. Vsebuje tudi pojasnilo, da »morajo raziskovalci še ugotoviti optimalno koncentracijo polprevodnika in koliko bi morali koncentrirati sončno svetlobo. Ko bodo zbrali te podatke, bodo lahko presodili, ali je ta metoda cenejša od dosedanjih načinov čiščenja vode.« Gotovo si na balkanskem (točneje: panonskem) delu stare celine še dolgo ne bo mogoče privoščiti tovrstne metode, a se vseeno zdi pravšnja iztočnica za presojanje težko odpustljivega zamudništva ob dejstvu, da nam že lep čas teče v grlo umazana ali vsaj sumljiva pitna voda. Večno vračanje enakega — ob pesticidni kvadraturi kroga Pesticidi = skupna oznaka za kemična sredstva proti plevelu (herbicidi), žuželkam (insekticidi) in boleznim (fungicidi) Soroden članek (Pesticidi — iz dneva v dan, Uživanje sumljive pitne vode, Vestnik, štev. 31/89, 10. avgust F989) smo za našo ožjo domovino — po mednaslovu Najpogostejša atrazin in metolaklor — takole sklenili: »Precejšen del prebivalstva soboške in lendavske občine pije vodo, ki vsebuje pesticide v sicer pri nas še dovoljenih mejah, vendar bi v svetovni zdravstveni organizaciji ali v državah Evropske skupnosti ob takih podatkih že bili plat zvona. Po normativih Svetovne zdravstvene organizacije sme biti v litru vode le dva mikrograma atrazina, po normativih EGS pa celo 0,2 mikrograma. Po takem merilu imajo torej v Gaberju že 23-krat prekoračeno največjo dovoljeno koncentracijo atrazina, za 3,3-krat preveč pa je v pitni vodi tudi metolaklora.« Najnovejša Informacija o ogroženosti pitne vode v Pomurju, ki jo je pripravila Uprava za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti (nastala je 16. avgusta 1989), po povzemanju analiz, ki jih je opravil soboški Zavod za socialno medicino in higieno, sklene: »Neprimerne vode po naših normativih, ki bi jih bilo potrebno prepovedati za uporabo kot pitno vodo in vodo za proizvodnjo in promet živil bi po teh analizah bile: Po moje je vedno nevarnejši manjši kmetijski pridelovalec, ki ali iz najlonske nogavice ali z nahrbtno škropilnico pač po občutku dozira določena zaščitna sredstva; resda na majhni površini, toda na številnih majhnih površinah. Določene akcije v smislu izboljšanja uporabe smo že izvedli in še izvajamo s sisom za pospeševanje pridelave hrane, KZ Panonka in ŽVZ Mislim na skupinsko škropljenje, testiranje škropilnic z etiketo o opravljenem atestu (letos smo jih testirali 250, za prihodnje leto načrtujemo 500), lokalno prognostično službo, za kar smo kupili dve napravi, ki ob pomoči računalnika ugotavljata za naše razmere v sadjarstvu najugodne trenutke za nastop bolezni in škropljenje v krompirjevih nasadih. Poraba zaščitnih sredstev delujemo na tem področju naj bi se, če že ne zmanjšala vsaj pravilneje posredovala, ob pravem času, v pravi dozi in ob pravem izboru. Takšen pa je credo soboškega občinskega kmetijskega ministra Ervina Pitza. Hodoš, Puconci, Mačkovci, Te-šanovci, G. Lakoš, Gaberje, Trnje, Kramarovci, Črenšovci, D. Bistrica, Ižakovci, Lendava, Strehovci, Bogojina, Kot, Žižki, Mala Polana, zaradi neoporečnosti po enem ali večih parametrih, vendar pa ne zaradi pesticidov. Ker vrednosti nihajo, smo se odločili za ponovne kontrole.« Prva zahteva: poostren nadzor odgovornih nad ravnanjem s pesticidi v kmetijstvu od prodaje do uporabe. Nam gre zdaj za to, da na osnovi zahtev iz odprtega pisma javnosti pomurskih okoljevarstvenikov konec julija preverimo, v kolikšni meri so uresničljive (kratkoročno, dolgoročno), stvarne oz. smiselne. Prvo smo pravkar navedli, sprašujemo pa se o odgovornih. »V našem samoupravnem socializmu je to kar cela veriga,« odgovarja vodja sanitarne inšpekcije uprave inšpekcijskih služb Jože Fras. »Začnimo z interno kontrolo v delovnih organizacijah, samoupravno delavsko kontrolo v smislu družbene samozaščite, nadaljujmo z državnimi ustanovami, kot so inšpekcije, organi za notranje zadeve, tožilstva, sodišča — in končno sta tu skupščinski nadzor in politična kontrola prek SZDL. Najbolj neposreden nadzor prav gotovo opravljajo inšpekcijske službe z vidika javnega delovanja, seveda v okviru zakonskih pooblastil in s predpisi opredeljenih področij. Pri tej zahtevi je verjetno mišljeno predvsem razpečevanje strupenih, nevarnih zaščitnih sredstev oz. njegov nadzor. Zakon o strupih je v tej zvezi zelo ohlapen, saj pri oblikah in načinih pakiranja govori le o tem, da morajo biti zaščitna sredstva pakirana ustrezno tržišču. Dejstvo je tudi, da strupe razen iz prve, najnevarnejše skupine — lahko dobi vsak polnoleten občan. Zadošča že osebna izkaznica in vpis v knjigo pri prodajalcu. Sicer pa smo med drugim ugotovili, da je bil v ljutomerski prodajalni zagrebškega Agrocoopa v prodaji gra-mokson, prvovrsten strup, ki ga prodajalna ne bi smela prodajati in kupci ne kupovati brez posebnega dovoljenja. S tovrstnimi preparati lahko namreč ravna samo družbeni sektor, ki ima za to ustrezne strokovnjake oz. v izjemnih primerih tudi zasebnik s posebnim dovoljenjem.« Druga zahteva: kontrolirano zbiranje in odlaganje embalaže uporabljenih pesticidov. Da se ekološka katastrofa s pesticidi na Dravskem polju ne bi ponovila na Murskem polju — je že nekaj časa naša pobožna želja. Kako in kaj se po tej zahtevi ravnajo v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan? Pojasnjuje Karel Benko, referent za poljedelstvo in kmetijsko mehanizacijo: »S kontrolirano uporabo začenjamo že pri vsakoletnem testiranju škropilnic. Vsako leto pripravimo seminarje za traktoriste, kjer obnavljajo znanje, saj so prav ti odgovorni za ravnanje z embalažo. Ponavadi gre za 20-litrsko ali 20-kilsko in večje pakiranje, kar se lažje zbira. Zbrano gre v prodajo, reciklažo ali k določenim zbiralcem. Večjih, pretiranih problemov pri tem ni. Prav tako nimamo ostankov škropiv, kajti gre za večje površine in se škropiva običajno porabijo v celoti. Res pa je, da se posamezni preparati, ko je končan del škropljenja, pri naslednji uporabi — ali čez leto dni ali čez določen čas — spet uporabijo. Dejansko smo brez zastarelih preparatov, takih torej, , ki bi jim pretekli roki veljavnosti.« Za kolikšne količine sploh gre? Od kod prihajajo? Direktor Potrošnikovega tozda Veleprodaja (poslovna enota Agro-oprema) v sozdu ABC Pomurka, mag. Alojz Režonja, pravi, da sredstva za varstvo rastlin kupujejo od vseh jugoslovanskih izdelovalcev. Navaja naslednje: Dušik iz Ruš, Pinus iz Rač, Chromos iz Zagreba, Ohis iz Skopja, Radonja iz Siska, Cinkarna iz Celja, Zorka iz Žabca in Pliva iz Zagreba. »Količine so sorazmerno veli- Dejansko je v Pomurju večja nevarnost za kontaminacijo podtalnice s pesticidi kot je na Dravskem polju. To smo ugotovili na nedavnem sestanku v Gornji Radgoni s predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in republiškega sanitarnega inšpektorata. Sorazmerno visoka podtalnica na Murskem in Apa-škem polju (v glavnem globina pet metrov) je brez vsake zaščitne plasti, saj pod humusno plastjo prevladuje gramoz. Ob močnejših deževnih obdobjih se gladina podtalnice toliko dvigne, da pride v stike s površjem. Ko je recimo na pomlad prišlo do pomanjkanja pitne vode, se je podtalnica znižala, to pa je povzročilo nastanek vakuuma, ki je vsrkal vso nesnago oz. kontaminente s površja v globino. Ko se je podtalnica ponovno dvignila, je vse to izprala. Naš sum, da je tukajšnja podtalnica bolj onesnažena od tiste na Dravskem polju, potrjuje tudi dejstvo, ki ga zdaj ugotavljamo, da so namreč ob likvidaciji malih kmetijskih zadrug v 50. ali 60. letih takratne količine zastarelih pesticidov (svinčev arzenat, lindan. rumesan in drugi) zagrebli, zakopali v najbližje gramoznice ali jih sežigali. Dogajalo seje tudi, da so te pesticide odvrgli r reko Muro. Danes ne vemo za mesta teh odlagališč. Ko bo embalaža, r kateri so spravljeni pesticidi, strohnela in se bodo nevarne snovi sprostile, lahko pričakujemo katastrofo. Mi bi k razmišljanju sanitarnega inšpektorja Jožeta Frasa pripomnili, da nam lahko potem samo še bog pomaga. Sami si očitno nočemo ali pa ne moremo. Strinjam se s tem, da so bili storjeni bistveni premiki pri kakovosti posameznih preparatov; torej se nekateri tudi izločajo. Pri nas gledamo na te podatke po tonaži, ne pa po uporabi na hektar. Škropljenje parcel v Rakičanu je različno, odvisno od talnih razmer. Na voljo so nam določene analize, ki nam dajejo točne podatke o tem, koliko je aktivne gline v zemlji, kar Je bistvenega pomena. Tako se dejansko približamo optimalni porabi zaščitnih sredstev na površino, pač glede na zahteve posamezne rastline in tal. Približno v tem slogu razpravlja Karel Benko, referent za poljedelstvo in kmetijsko mehanizacijo v KG Rakičan. ke in so lani znašale 790 tisoč kilogramov ali približno 60 vagonov. Največji dobavitelji so Pinus, Dušik, Chromo in Ohis, kupcem v Pomurju pa smo prodali kakih 70 odstotkov blaga. Količinsko sta največ zaščitnih sredstev prevzela KZ Pa-nonka in KG Rakičan, sledita OBMOČJA PODTALNICE S podtalnico je kot z zdravjem: ko ga izgubiš, veš, kaj si imel! Po karti sodeč je za Pomurje vse jasno. (Vir: Delo, Znanje za razvoj) radgonski Kmetijski kombinat in križevska Kmetijska zadruga. Kupcem zunaj Pomurja (zlasti kmetijske zadruge v Zasavju in' na Dolenjskem, kjer imamo svoje predstavništvo) smo prodali čez 283 tisoč kilogramov sredstev za varstvo rastlin, nekaj pa je šlo drugam po Jugoslaviji, predvsem v Slavonijo. Odločitve o izboru teh sredstev sprejemamo v sodelovanju s strokovnjaki soboškega Živinorejsko-veterinarskega zavoda; odvisne so od uspešnosti delovanja zaščitnih sredstev v minulih letih, od rezultatov strokovnih poskusov na terenu, od izdelovalcev in seveda komercialnih pogojev.« Kaj pa skladiščenje in siceršnje ravnanje z blagom? Pa ravnanje z embalažo? Direktor mag. Režonja: »Ravnamo se po vseh veljavnih zakonih, prav tako izpolnjujemo predpisane skladiščne pogoje, čeravno moramo do konca leta odpraviti nekatere nepravilnosti, ki jih je ugotovil republiški sanitarni inšpektor. Pravkar jih tudi odpravljamo. Pri skladiščenju se ravnamo po načelu, daje treba blago čimprej posredovati kupcu in ga je tako čim manj na enem mestu. S tem je zmanjšana nevarnost, da bi prišlo do večje nesreče, ki bi lahko usodno vplivala na okolje.« Zgovoren je podatek, da je kar okrog 200 pomožnih skladišč na terenu, kjer se prodajajo zaščitna sredstva. Dobesedno, v jeziku trgovcev: »V grosističnem prometu manipuliramo z blagom v grosističnih okoliščinah, kar je pravilo tudi pri sredstvih za varstvo rastlin. Te količine so v zabojih, omotih, kartonski embalaži ali v sodih, ki jih ne raz-pakiramo, zato ne prihaja do razsipa, razlitja ali podobnih poškodb. Tako tudi nimamo problema z odpadno embalažo. V zadnjih letih je bilo resda nekaj manjših poškodb, kar smo uspešne reševali tako, da smo vrnili izdelovalcu blago z istimi prevoznimi sredstvi, kot smo ga dobili. Pri poslovanju z zaščitnimi sredstvi ni bilo v zadnjih letih resnega primera, ki bi lahko povzročil kakršnekoli posledice na okolju.« Tretja zahteva: organizirano izobraževanje ljudi o racionalni in strokovni uporabi pesticidov v kmetijstvu. Soboški občinski kmetijski minister Ervin Pitz se ob tej zahtevi razgovori o vsakovrstnih zimskih tečajih za kmete, s katerimi je treba nadaljevati. »Predvsem zato,« dodaja, »ker se zaščitna sredstva kar naprej spreminjajo — po koncentraciji, nazivih, skratka, predvsem iz komercialnih razlogov — in jih je treba temu ustrezno uporabljati. Pojavljajo se tudi nova. Ob tem je dovolj močna pospeševalna služba, ki se more v neposrednem stiku sproti dogovoriti o načinu uporabe in prispevati k pravilnemu izboru zaščitnih sredstev pri posameznem kmetu uporabniku.« Mi bi v smislu razsvetljevanja dodali presoje, ki jih je ne tako davnega leta 1987 prispeval zdajšnji prvi mož Zelenih Slovenije, dr. Dušan Plut. »Prostorska razporeditev najboljših kmetijskih zemljišč se z izjemo Prekmurja pokriva z najbolj urbaniziranimi in industrializiranimi območji. Predvsem zaradi skromno nadzorovane urbanizacije se še vedno srečujemo z manjšanjem in razkosavanjem kmetijskih zemljišč v ravninah, v kmetijsko najbolj primernih območjih. Proces zaraščanja in pozidave kmetijskih površin spremljajo agromelioracije zamočvirjenih in poplavnih področij ter vse večja kemizacija in monokulturnost kmetijstva z uporabo umetnih gnojil in zaščitnih: sredstev. Zaradi različnih vzrokov (ne nazadnje zaradi visokih cen umetnih gnojil in biocidov!) kemizacija v kmetijstvu Slovenije še ni dosegla alarmantne stopnje, vendar se občasno že pojavljajo vznemirljivi znaki hujših ekoloških posledic. (Podčrt. B. Ž.) Popolnoma v ozadju pa ostajajo prizadevanja za razvoj t. i. biološkega oz. biodinamičnega kmetijstva, ki drage in strupene kemikalije ponovno nadomešča s kolobarjenjem, hlevskim gnojem, gojenjem deževnikov in delno z ročno obdelavo (npr. okopavanjem plevela). Čeprav raziskave o prisotnosti ostankov biocidov v pridelkih še ne kažejo večje koncentracije, so ob njihovi povečani, dolgotrajni in nenadzorovani rabi možne zelo negativne posledice na sestavo prsti, kakovost vode, organizme, pa tudi na zdravje ljudi. Nekatere ugotovitve o alternativnem kmetijstvu v ZDA (Naši razgledi, 1986/3) kažejo, da je obdelovanje zemlje na takšen način bistveno cenejše, pridelki oz. donosi so sicer nekoliko nižji, a v celoti primerljivi s pridelki, pridobljenimi s pomočjo vse večje kemizacije. V Sloveniji bi lahko biološko obdelovanje najbolj zaživelo na ohišnicah v bližini večjih mest, pa tudi v goratem svetu, kjer so na razpolago večje kmetijske površine. Ob kemizira-nem kmetovanju ostanki kemikalij namreč prihajajo v doline in kotline, kjer ogrožajo zlasti vodne vire. Dolgoročno vzeto zelo intenzivno kemijsko kmetovanje več jemlje kot daje, zato bi bilo potrebno temeljito proučiti našo dolgoročno kmetijsko razvojno politiko in podpirati ekološko smotrno kmetijstvo in raven še sprejemljive kemizacije,« je javno izpovedoval dr. Plut. Četrta zahteva: dosledno izvajanje določil odlokov o zaščiti varstvenih pasov ob zajetjih pitne vode, zlasti v zvezi z uporabo pesticidov in mineralnih gnojil. Peta zahteva: območja pitnih virov morajo biti ustrezno označena in nedostopna. Spet ima besedo vodja sanitarne inšpekcije uprave inšpekcijskih služb v Murski Soboti, Jože Fras: »Po veljavni zakonodaji bi moral vsak upravlja-lec že v projektni dokumentaciji, praktično torej projektant, določiti območje varstvenih pasov črpališča pitne vode. Lahko je dvoje, troje, četvero ali pet območij, odvisno od po-mena črpališča, značilnosti zemljišča, hidrogeoloških razmer, smeri podtalnice in podobnega. Zaščitne pasove imajo le t. i. občinski oz. mestni vodovodi, to je Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer ima z občinskim odlokom določen način zavarovanja pitne vode okrog črpališč vaških vodovodov, vendar le-to ni nikdar zaživelo. Črpališče v Črnskih mejah (za Mursko Soboto) je zavarovano z odlokom, medtem ko je kroško še v poskusnem obdobju. Zanj je sicer v projektni dokumentaciji pripravljen celoten režim zaščite, treba je le še pripraviti odlok in ga sprejeti na občinski skupščini.« Podatki: štirje občinski (mestni) vodovodi oskrbujejo okrog 52 tisoč prebivalcev ali 39,5 odstotka. Imajo zaščitne pasove, določene z občinskimi odloki; ponekod se pripravlja revizija teh pasov. Krajevnih (vaških) vodovodov je kakih 120 in oskrbujejo približno 40 tisoč prebivalcev ali 30 odstotkov. Zajeti so le večji, saj je manjših, predvsem na hribovitih delih, najmanj Fras: »Krajevni vodovodi so bili grajeni stihijsko, divje, nenačrtno. Ni nobenega organa, ki bi se ukvarjal s preskrbo z vodo. Vodna skupnost se je usmerila zlasti na sanacijo tekočih voda. Pri vaških vodovodih ni urejeno lastništvo, ni upravljalca, ni vpeljan režim zaščite, v številnih primerih je Gotovo je, da Pomurje ne bo prehranilo Slovenije, lahko pa ji daje nekaj drugega. Eden od projektov je na primer pridobivanje biohrane oz. biokmetijskih pridelkov. Ob zajetju pitne vode v Vučji vasi, ki ga bomo obdelali skupaj z občino Gornja Radgona, je velik rezervat, ki se ga da obdelovati po načelih pridobivanja biohrane. Vendar zadevamo na problem: kako motivirati kmetijske pridelovalce, da bi se lotili projekta. Mislim, da je dober zgled Mikrokozmos, ki je s ceno letos pridelane pšenice po načelih biokmetovanja dosegel, da se zanimanje veča. Tako je mnenje ljutomerskega občinskega ministra za gospodarstvo Silva Potočnika. ki odkrito izpričuje svojo naravovarstveno nastrojenost. vprašljiva že sama lokacija in tehnična ureditev zajetja. Za opuščene vodnjake ne skrbi nihče. Ugotovili smo primere, da so se ti vodnjaki uporabljali za ponikovalnice ali za odlaganje odpadkov. Zavarovanih ob-‘močij podtalnice kot vira pitne vode ni — ponavljam — v nobeni občini. Delno imajo to urejeno v Gornji Radgoni v . okviru zavarovanja zalog in območij mineralne vode.« Poglavje zase so gramoznice, po mnenju sanitarne inšpekcije zelo nevarne za podtalne vode, saj prihaja do neposrednega stika z njimi. »V teh gramoznicah ni meteorna voda, ampak podtalnica, ki je ostala namesto odstranjenega vodonosne-ga sloja. Nekdanji liberalen režim do odpiranja gramoznic jih je neverjetno razbohotil. Ugotovljeno >cvetenje< oz. razvoj alg v njih daje slutiti kontaminacijo s fosfati. Opuščene gramoznice praviloma nimajo upravljalca niti predvidenih ukrepov sanacije,« je razvidno iz že omenjene Informacije o ogroženosti pitne vode v Pomurju. Prostorska stiska nam dovoljuje samo še kratek komentar k ostalim šestim zahtevam, ki jih povzemamo. Šesta zahteva: občine, krajevne skupnosti in pristojne organizacije morajo čimprej izdelati kataster divjih odlagališč in program njihove sanacije, zlasti na prodnati naplavini in v opuščenih gramoznicah. Že več let skušamo z upravnimi organi pomurskih občin urediti oskrbo s pitno vodo, vendar smo pri tem ostali nekje na sredini. V preteklosti je prevladovalo načelo, da je treba celotno občino spraviti pod en sam vodooskrbni objekt. Temu smo prav zdravstveni delavci nasprotovali — iz epidemioloških in varnostnih razlogov. Iz epidemioloških predvsem zato, ker se lahko zavoljo (nejnamerne-ga onesnaženja (vira) pitne vode celotna srenja znajde brez zdrave pitne vode — kot se je zgodilo na Dravskem polju. Podobno je z varnostnimi razlogi. Predlagali smo, naj se vsaj prekmurski del dogovori za skupno oskrbo s pitno vodo v tem smislu, da bi imeli več vodnih virov, več sistemov, ki bi bili povezani, ker je le tako mogoče pri izpadu enega vodnega vira reševati prebivalstvo z zdravo pitno vodo. Sicer pa predsednik društva za varstvo okolja Pomurja, dr. Štefan Gruškovnjak, pripominja, da je bil takoj po dravski katastrofi pri predsedniku soboškega občinskega izvršnega sveta Janezu Štotlu s predlogom, da bi kazalo zaostriti odgovornost na ekološkem polju; med drugim tudi tako, da bi zaposlili ekologa Pomurja. Zal je odšel praznih rok. Baje se bo težko dogovoriti z zainteresiranimi pomurskimi občinami za tako zaposlitev in še težje najti primernega človeka za tako delo. Sedma zahteva: nujno spremljanje kakovosti vode v vodnjakih in kakovosti živil vse leto s primernim številom odvzetih vzorcev ter obveščanje javnosti o stanju kakovosti pitne vode in živil. Osma zahteva: izdelati program kratkoročnih ukrepov ob večjem onesnaženju. Deveta zahteva: zagotavljanje finančnih sredstev za oskrbo z zdravo pitno vodo s predlogom, da bi bila to sredstva iz sklada za melioracije zemljišč. Deseta zahteva: osnovanje laboratorija za kemične analize vode in živil v Pomurju. Enajsta zahteva: zagotavljanje sredstev za nadaljnje raziskovalno delo pri ugotavljanju onesnaženosti okolja in ustrezne sanacije. Nekatere od naštetih zahtev so v bistvu že same po sebi komentar. Vzemimo najprej šesto o katastru, ob kateri poznavalci in strokovnjaki zmajujejo z glavami, češ, na tem področju je prava anarhija, saj se v tej zvezi ni mogoče dogovoriti ne na republiški ne na zvezni ravni, kako bi se šele na občinski. Ali sedmo, pri čemer zvemo, da še vedno nimamo določenih normativov, koliko pesticidov in njihovih ostankov je lahko v zemlji. Ti normativi se .šele pripravljajo. Sicer pa se vzorčenja in analize opravljajo že drugo ali tretje leto. Osma zahteva najbrž ne potrebuje komentarja, deveta tudi ne — je pač tako, da tisti, ki onesnažuje, naj tudi plačuje — deseta, upamo, da ne bo ostala le pobožna želja, in enajsta prav tako. Še enkrat pogledamo v Informacijo o ogroženosti pitne vode v Pomurju in nad seznamom herbicidov, insekticidov in fungicidov vzdihnemo: kaj če bi kdaj pa kdaj rekli — NE, HVALA!!! Branko ŽUNEC VESTNIK, 31. AVGUST 1989 STRAN 5 ABC POMURKA SODELUJE Z NIZOZEMCI Letos se izteka že deset let kooperacijskega sodelovanja v semenarstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu med ABC Pomurko in partnerji iz Nizozemske. V Pomurkini kmetijski zadrugi Panonka so v sodelovanju z Nizozemci uvedli najsodobnejšo tehnologijo pridelave in dodelave semen ter vzgoje sadnih sadik in sadik okrasnega grmičevja. KZ Panonka je iz Nizozemske prenesla sodobne dosežke pri pridelavi sadja, zelenjave in drugih poljščin. Po zaslugi tehnologije in organske povezanosti proizvodnje nizozemskih partnerjev in dobro razvitega subko-operacijskega sodelovanja med ABC Pomurko in Agro-semenom iz Subotice, so tačas Pomurkina semena trav, krmnih in drugih rastlin, začimb, zelenjave, semen cvetja, zdravilnih rastlin, čebulic cvetja, podlage sadnih sadik, cepljencev (oči) sadnih sadik in drugih sadik uveljavljena na velikem delu evropskih in drugih tržišč. KZ Panonka prideluje v sodelovanju z Nizozemci v okviru okrasnega programa podlage, cepljence in sadike vrtnic, okrasno grmovje, okrasne iglavce, vzpenjalke, gozdne in alejne rastline. ABC Pomurka pa v sodelovanju z Nizozemci sodeluje tudi pri zagotavljanju sredstev za dodelavo in zaščito semen, rastlin in drugih reprodukcijskih materialov za rastlinsko pridelavo. Ob že omenjenem ABC Pomurka dobro sodeluje na tehnično-tehnološkem področju in pri izmenjavi znanja. Nizozemski strokovnjaki namreč sodelujejo pri uvajanju sodobne tehnologije v našo proizvodnjo, naše strokovnjake usposabljajo tudi na Nizozemskem, z njimi pa izmenjujejo tudi tržne informacije. Obseg sodelovanja letno dosega vrednost 10 milijonov dolarjev. Boris Hegeduš Kdo skrbi za bolniško tehniko Za nemoteno delovanje bolnišnice so poleg zdravstvenega osebja potrebni še dobri vzdrževalci. In ker smo v Pomurju zgradili novo bolnišnico z zahtevno tehnologijo, smo povprašali o tehničnovzdrže-valni službi soboške bolnišnice. Vzdrževalcev je 26, tudi mizar, strojni inženir in elektroinženir. In po besedah direktorja bolnišnice, magistra Emerika Zvera, lahko zelo dobro vzdržujejo kurilne in grelne naprave ter pripravljajo vodo in drugo. Za visoko tehniko in aparature pa skrbi že desetletja laboratorij inženirja Žižka. Imajo pa tudi nekaj tehnikov, ki so se usposobili za popravila aparatur na svojem oddelku. Pred dnevi pa so sklenili tudi dogovor o vzdrževanju in pregledovanju aparature za računalniško tomografijo z uradnim servisom iz Maribora. »Naša vzdrževalna služba torej lahko opravlja klasično vzdr- ževanje, za zahtevnejše pa nimamo kadrov. Pa tudi v zdravstvu za te strokovnjake ni nihče načrtoval potrebnega denarja, niti posebej razmišljal, da so potrebni,« pravi direktor bolnice. Lani, ko je bila bolnišnica pod prisilno upravo, je vodstvena skupina razpravljala o tem, da bi bilo treba poleg štipendij za medicino razpisati tudi štipendije za tehnične strokovnjake. Jeseni bodo sestavljali potrebni program in postavili zahtevo o teh strokovnjakih. Sicer pa bo Pomurski zdravstveni center moral razmišljati o svoji službi AOP in potrebnih strokovnjakih, saj bi bolnišnica potrebovala vsaj še dva visokospecializirana inženirja. Visokoizobraženi vzdrževalci pa bodo za svoje delo potrebovali zahtevne aparature. In morda bo to dražje kot pridobiti strokovnjaka. ZASEBNO PODJETNIŠTVO Majda Horvat in ne v ponos DENARNICE V IZVOZ — V 68-članskem kolektivu žižkov-skega Toka tačas hite z izdelavo denarnic in etuijev za firmi Favorit iz Kirna v Zvezni republiki Nemčiji ih Bondstreet iz New Yorka v Ameriki. Gre za tako imenovani dodelavni posel, ko kupec dostavi blago, izdelovalec pa dobi plačano delo. Včasih je tako sodelovanje kar dobro, so pa obdobja, ko »zaradi višje sile« ni tako. V Žižkih pravijo, da tečaj tujih valut ne gre v korak z našo inflacijo, zato dobijo zdaj REALNO manj kot pa ob sklenitvi pogodbe. Nekako bodo že zvozili. Pomembno pa je tudi, da imajo zagotovljeno delo do konca leta. Foto: Š. S. V Pomurju že osem družb Domneva, ki smo jo zapisali v Vestniku 8. julija, ko smo na široko predstavili možne oblike zasebnega podjetništva, se uresničuje: nastajajo predvsem zasebne družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni register na sodišču v Murski Soboti so zadnje dni junija in v juliju vpisali kar 8 zasebnih podjetij. Ledino sta zaorala zakonca Tompa iz Lendave, ki sta ustanovila zasebno podjetje Lekop Velika Polana, o čemer smo v našem listu že poročali. V jtMiju pa je formalnopravno nastalo še sedem firm. Tako sta Stjepan in Milorad Sakač iz Čentibe v Lendavi ustanovila podjetje Ing-gra, poslovna dejavnost bodo visoke in nizke gradnje, sklepna dela v gradbeništvu, svetovanje, inženiring. V Radomerščaku je vzniknila zasebna firma Lipa, ki sta jo ustanovila Slavko Lovrenčec iz Križevec in Zvonko Štuhec iz Ljutomera, ukvarjala pa se bo predvsem z izdelavo in prodajo gradbenega materiala, odkupom in predelavo zelišč itd. Gre predvsem za trgovsko dejavnost. V Ljutomeru je Jože Novak ustanovil podjetje Novak E 92, ki bo izdelovalo opremo za gostinstvo, trgovino in turizem, opravljalo razna izolacijska dela, sklepna dela v gradbeništvu in tako naprej. Z novo zakonodajo (zakon o podjetjih in drugi) je prišel na svoj račun tudi Štefan Jerebic iz Odranec, ki je skupaj z ženo Kristino ustanovil podjetje Jerebic trans. Že ime pove, da gre za prevozniško dejavnost, vendar bo nova firma tudi izposojala avtomobile. V goričkih Vidoncih je nastala firma Raba, kot ustanovitelja pa sta v sodni register vpisana Silva in Drago Flisar iz Peča-rovec. Novo podjetje bo gradilo Sejmu ob rob Če bi minuli — 27. kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni sodili po onesnaženosti odra na njegov otvoritveni dan, ko je Živko Pregl odpiral sejmišče med smetmi, potem gotovo sodi med nekulturne prireditve. Pa tudi redke so bile, ki bi jih lahko zvrstili med kulturne v poplavi kiča med spremljevalnimi prireditvami. Nedeljska parada kmečkih opravil in običajev je bolj folklorno-turisti-čna, nastop folklorne skupine iz Beltinec v sredo popoldne pa si bodo tako nastopajoči kot obiskovalci zapomnili tudi po neozvočeni dvorani in (še vedno) zanemarjenem odru. Očitno bo potrebno kupiti metlo in pomesti vodstvo, ki ne opaža opisanih pomanjkljivosti, pa čeprav so nanje opozarjali celo vodilni pomurski politiki, bb 35. jubilejni vinogradniško-vinarski sejem vino ’89 ino Ljubljana APIS, p. o., ŠENTILJ PROIZVODNJA — ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE, SADNE, ZELENJAVNE IN ZELIŠČNE SPECIALITETE TRGOVINA — prodaja na veliko in drobno 62212 Šentilj, Štrihovec 14 Telefon: (062) 651-040, 651-178 Telefax: (062) 651-178 slavije na tošnjem grebškem lesejmu. le-za-ve- ČOKOLADNI COCKTAIL, zlata medalja zagrebškega in novosadskega velesejma. CASSIS liker na osnovi naravnega soka, črnega ribeza, šampion Jugo- Rum (40%), zlata medalja zagrebškega velesejma. nizke in visoke objekte, obnavljalo stare stavbe, bo pa tudi prodajalo gradbeni material. Ker pa po novih predpisih lahko pri nas zasebna podjetja ustanove tudi tujci ali pa sodelujejo kot partnerji pri zasebnih naložbah domačinov, so Pomurci izrabili tudi to priložnost. V Murski Soboti je nastala družba z omejeno dogovomostjo Ščapcar (Sčap-kar), kar po domače pomeni Šča-pavto, ustanovni delež (glavnico) pa sta primaknila še dva Avstrijca. Dejavnost je obsežna: trgovina z vozili na veliko in drobno, izdelava delov za vozila, popravilo in vzdrževanje cestnih vozil, usposabljanje za vožnjo motornih vozil, izposoja vozil, taksi. Še dlje pa sta šla dva Nemca, ki sta v Ljutomeru ustanovila povsem tuje zasebno podjetje z omejeno odgovornostjo Slado-sad, kot predmet poslovanja pa je v sodnem registru zapisano: predelava in konzerviranje sadja, nakup sadja, prodaja sadne pulpe. Tujca sta si za vodjo oziroma generalnega pooblaščenca izbrala nekega Mariborčana. Danes je zasebno podjetje lažje ustanoviti kot pa zasebno obratovalnico. Za ustanovitev prvega ni večjih ovir, na primer zahtevana formalna šolska izobrazba, medtem ko je pri ustanavljanju zasebnih obratovalnic kar nekaj čeri. Lahko bi trdili, da je med tistimi, ki že imajo obratovalnice, kakor med onimi', ki še razmišljajo o zasebnem podjetništvu, kar precejšnje navdušenje. Za ustanovitev zasebnega podjetja oziroma družbe z omejeno odgovornostjo je treba deponirati pri službi družbenega knjigovodstva 20 milijonov dinarjev, ki so začetni kapital družbe oziro- ma glavnica. Š. Sobočan GOSTINSTVO Točijo premalo piva! APIS je prejel letos na zagrebškem in novosadskem sejmu še naslednja priznanja: srebrno medaljo za BRANDY MOND 100, bronasto za WHISKY GRAND APIS in srebrne medalje za jajčni liker, vinjak kaval, whisky apis in viljamovko. Tržna in sanitarna inšpekcija sta pretekli teden po pomurskih gostinskih lokalih pregledala pravilnost točenja odprtega piva. Od pregledanih 25 gostinskih lokalov so inšpektorji ugotovili, da jih 40 odstotkov toči pivo pod mero, torej na škodo gostov. Po besedah tržnega inšpektorja pri Medobčinski upravi inšpekcijskih služb v Murski Soboti, Alojza Gaborja, je bi! največji kršitelj Gostinsko podjetje Zvezda Murska Sobota (vrt). Drugi kršitelji pa so bili: Integral, Gostilna Park Lendava, Naravno zdravilišče Kamp Peti-šovci, Vesna, Bife Križevci pri Ljutomeru, Mercator Sloga, Bife Apače, Mercator Sloga, Bife Kapela, Moravske toplice, Hotel Grozd Gornja Radgona, na sejmišču pa Vuksanovič in Keljevič. Ker so ugotovitve inšpekcije porazne, bodo morali v kratkem akcijo ponoviti. APIS - KAKOVOST ZA DANES IN ZA JUTRIŠNJI DAN F. M. Beograjska banka v Lendavi Vodilni možje lendavske občine često poudarjajo, da je ta družbenopolitična skupnost odprta. S tem hočejo reči, da so proti monopolom v trgovini, bančništvu .. . Dokaz, da trditev drži, je tudi prihod Beograjske banke v Lendavo. Svojo agencijo je ustanovila pred dvema letoma, »naselila« pa se je v starejši stavbi na Partizanski ulici. »Značilno za našo banko je, da ne gradi novih bančnih poslopij, ampak preureja stare stavbe, s čimer prispeva k revitalizaciji oziroma obnovi starih mestnih jeder,« nam je povedal vodja agencije Marjan Škalič in dodal, da jim je bilo veliko do prihoda v Lendavo, saj je bila v tem mestu samo ena banka, ki je tako imela monopol. S prihodom Beograjske banke v Lendavo je monopol razbit. Pa še nekaj je: tudi samim Lendavčanom je bilo veliko do tega, da bi dobili agencijo Beograjske banke, saj jih ni bilo malo, ki so imeli žiroračune v poslovni enoti Beograjske banke v Gornji Radgoni. To so bili predvsem obrtniki, ki so ob prenosu žiroračuna in ob prodaji deviz dvigovali visoka posojila. Seveda je bilo to še v obdobju, ko nismo poznali inflacijskih in realnih obresti. »Obrtniki, ki imajo pri nas žiroračun ali pa ga odprejo, lahko tudi zdaj dobijo posojilo za obratna sredstva, seveda pa jim obračunavamo revalorizacijske obresti kot vse druge banke in 12-od-stotne realne obresti,« je znova povzel besedo mladi bančni strokovnjak. V nadaljevanju je nanizal še veliko drugega, kar naj bi imelo prednost, vendar tega ne bomo zapisali, saj nočemo delati reklame. Pa vendarle: možnosti enomesečne vezave dinarjev, kar naj bi bilo (še) možno le pri tej banki, se ne kaže odreči, če ne zaradi drugega, pa vsekakor zaradi ohranitve realne vrednosti dinarja. Posebej pa spodbujajo še devizno varčevanje zdomcev. Z ugodnostmi je Beograjska banka konkurenčna. Sicer pa bo v prihodnje tekmovalnega duha v bančništvu še več, saj so banke po novi zakonodaji povsem samostojne organizacije (kot podjetja oziroma delniške družbe), kar je tudi prav, kajti dosedanje medbančno dogovarjanje, sporazumevanje... je šlo na škodo varčevalcev. Poslej bo konkurenca tudi v bančništvu. -KOMENTAR Mesto sejem Če se to troje združi, potem gotovo nastane prometni infarkt. In tako je bilo konec minulega tedna v Gornji Radgoni. Zaradi kmetijsko-živilskega sejma je bilo mesto ves teden >zaparkira-no<. Primernih parkirnih prostorov je še vedno premalo in nekdo bo moral povedati, zakaj nekajletne obljube, da bodo uredili Š. Sobočan mednarodni mejni prehod dodatne parkirne prostore, še vedno niso uresničene. Poskrbljeno ni bilo za parkiranje raz-stavljalcev niti za novinarje. Saj domači še nekako potrpijo, toda kdor je prišel iz oddaljenega uredništva ali tujine, le težko razume, zakaj je moral pustiti avto na drugem koncu mesta in nesti opremo peš do sejmišča. In ker so se mnogi pač znašli po svoje, so največkrat »nasankali« stanovalci blokov, saj so jim drugi prevzeli parkirne prostore. Letos je bilo bolje poskrbljeno za varnost pešcev, nikakor pa ne za varnost voznikov. Prva nevarnost je na njih prežala že na obvozu: najprej dvojni ovinek pri Elradu, nato pa premajhno križišče pri Modi. Kakšne so posledice, vedo najbolje povedati miličniki. In ko so se temu sejemskemu vrvežu konec tedna pridružili še turisti, ki so jih usmerjali na gomje-radgonski mednarodni mejni prehod, je bilo mesto dobesedno zatrpano s pločevino. Varnost ljudi, tako pešcev kot voznikov, bi morala biti na prvem mestu. Toda, ko je sejma konec, se na to po navadi pozabi. Glavno je, da so vsi plačali svoje razstavne prostore in parkirnino. Drugo leto pa bo spet nekako šlo, saj bodo ljudje pozabili, kakšne napake so bile letos. Bernarda B. Peček Mlačev tako in drugače Žetev in mlačev belih žit v nedavni preteklosti sta bili težaško ročno delo. Težaško za kmeta, še težje pa za sezonske delavce, ki so hodili na delo v Bačko, Banat, Baranjo in med okupacijo na Madžarsko. Da ne bi še! način žetve in mlačev z maganjarom v pozabo, so zadnje čase v več krajevnih skupnostih prireditve s prikazom ročne žetve in mlač-ve. Prireditve so povsod dobro obiskane in pohvale vredne, kajti le na ta način se bodo v izvirni obliki ohranili običaji in navade. Dobro pa bi bilo, če bi tako pripravljeno prireditev posneli in jo ohranili v sliki in besedi. Omenil sem sezonske poljedelske delavce, za katere je bila žetev in mlačev naporno delo. Zakaj? Ob žetvi in mlačvi ni bilo pogač in pijače, kot je to v navadi pri kmetih, marveč so se morali zadovoljiti s kruhom in studenčnico. Vstajati je bilo treba ob 4. uri zjutraj in z enournim opoldanskim odmorom delati do 20. ure. Žetev je trajala po tri tedne, mlačev z maganjarom pa tudi po dva meseca. Večji del delavcev mlačve ni maral, kajti poleg neznosne vročine in prahu je delo dan za dnevom zelo utrujalo. Najtežje je bilo delavcem, ki so nosili v skladišče zrnje. Vsak dan sta namreč dva delavca znosila tudi 30 ton zrnja, toliko je v povprečju na dan ena mlatilnica tudi namlatila. Tudi delo pri razlaganju slame ni bilo lahko. Slame sicer niso nosili, ker so to opravljali transporterji, le zlagati so jo morali v 50 metrov dolge kopice. Ta, ki je zlagal kopico, je moral biti dokaj vešč tega dela. In tako se danes spominjamo takšnih in drugačnih časov žetve in mlačve, vsa ta opravila pa so danes tudi na družbenih posestvih lažja, kajti večino težkih del opravijo s sodobno kmetijsko mehanizacijo. A. H. STRAN 6 VESTNIK, 31. AVGUST 1989 kmetijska panorama Kmečka zveza je za pravo zadružništvo V petek, 25. avgusta, so se v zadružni dvorani v Gornji Radgoni sestali člani Upravnega in krajevnih odborov podružnice Slovenske kmečke zveze v občini Gornja Radgona, podpredsednik Slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožen, predsednik Zveze slovenske kmečke mladine Marjan Podobnik, direktor domače zadružne organizacije, pogrešali pa so večino predstavnikov »nasprotne« strani (predelovalne industrije in kombinata). Povabilu sta se odzvala direktor Mlekoprometa Ljutomer Miro Steržaj in direktor Tovarne sladkorja v Ormožu Vinko Štefančič. Govorili so o aktualnih problemih v kmetijstvu, o cenovnih razmerjih med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino, o neuspešni sedanji agrarni politiki (po mnenju razpravljalcev je potrebna nova agrarna reforma) in nemožnosti povečevanja obdelovalnih površin na usmerjenih kmetijah. Razpravo je začel predsednik Podružnice slovenske kmečke zveze Gornja Radgona Franc Režonja, ki je izzval direktorja Mlekoprometa. Miro Steržaj se je na srečanje dobro , pripravil, pokazalo se je celo, da prav dobro ve, kaj kmete teži in kje je največja ovira: »Odločiti se moramo, če bomo imeli dogovorno ali tržno politiko mleka ter ali bomo oskrbovali z njim le lastno okolje ali pa tudi druge predele Jugoslavije. Na tak način kot do sedaj ne bomo prišli na zeleno vejo, največje odvisno od oblasti. Ljutomerska mlekarna sodeluje z 2800 prodajalci mleka. V drugih državah je mleko lahko poceni, ker jih država financira. Mlekopromet Ljutomer pa je v šestih mesecih letošnjega leta odkupil 10 milijonov litrov mleka, od tega pa jim je ostalo le 92 starih milijard zaslužka, kar je komaj tretjina vrednosti nove cisterne, s katero pobirajo mleko.« Dejal je tudi, da razume kmete, da se čutijo ogoljufane, ko tako dolgo čakajo na plačilo, vendar tudi Mlekopromet dobi svoje plačilo šele po nekaj tednih. Verjame tudi, da bi radi imeli zadružno mlekarno, vendar bi potem morali vanjo tudi vlagati denar. Temu je oporekal Franc Zagožen, ki je najprej opozoril na prodajo sira (narejen je iz mleka, ki je bilo odkupljeno po nižji ceni) in na obnovo tehnologije v M1e-koprometu — kako bi bilo to mogoče, če ne z denarjem, ki so ga dobili s prodajo mleka, ki so ga odkupili od kmeta. Podobnega mišljenja je bil Marjan Podobnik: »Obljube vlade niso izpolnjene. Od kod denar za več tisoč milijardno naložbo ljubljanskih mlekarn? Je to res denar, ki je namenjen za preskrbo mesta Ljubljane. Je cilj takšne politike, da bi ljubljanske mlekarne postale monopolist in požrle manjše mlekarne?- Zato kmetje zahtevajo ustanavljanje lastnih zadrug in mlekarn.« Podobnik je tudi menil, da bi morali denar, ki je namenjen za manj razvite, uporabiti doma, v Sloveniji, saj nam marsikje propadajo cele vasi. Tudi v Halozah in Slovenskih Goricah. Govorili so tudi o pridobivanju odvzetega zadružnega premoženja, med katerim je kmetovalcem najbolj hudo za zemljo. Te več ne morejo dobiti nazaj, razen če bi se ukinile družbene posesti. Glede zadružnega organiziranja v prihodnje pa je Franc Zagožen dejal: »Potrebno bo popolnoma spremeniti politični in gospodarski sistem ter zadružništvu vrniti odvzeto /premoženje, vključno s stavbo CK ZKS. Rešitev je možna le z odločno privatizacijo. Pravega zadružništva nimamo, je le organizacija kmetov s strani oblastne elite. Novi zakon pa naj bi omogočil zadružništvo na klasičnih principih, v to pa je vključen tudi boj za premoženje.« Bernarda B. Peček Boljši odnos do kmetijstva Aktualna vprašanja v kmetijstvu so bila tema okrogle mize, ki jo je na sejmu v Gornji Radgoni pripravila sekcija slovenskih kmetijskih novinarjev, nanjo pa povabila tudi najodgovornejše predstavnike tistih ustanov, ki sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. Med udeleženci tega razgovora omenimo Milana Kneževiča, predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Lea Freliha, predsednika Zadružne zveze Slovenije, sodelovali pa so še predstavniki nekaterih znanstvenih ustanov. Tudi med slovenskimi kmetijci v zadnjem času najbolj odmevajo najnovejši ukrepi Zveznega izvršnega sveta, ki je v okviru celotnega gospodarskega položaja obravnaval tudi kmetijstvo. Kaže, da se odnos do te panoge gospodarstva le začenja spreminjati, saj si zvezna vlada prizadeva, da bi položaj kmetijstva izenačila z ostalimi panogami gospodarstva. Glede na specifičnost naj bi kmetijstvo po predlogu zvezne vlade ostalo edina gospodarska dejavnost, ki jo bo država še subvencionirala. Kmetijci veliko pričakujejo predvsem od sprememb na področju kreditno-monetarne politike. Zvezni izvršni svet je namreč predlagal svetu guvernerjev Narodne banke Jugoslavije, da povečajo stopnjo reeskonta za kreditiranje zalog in rezerv nekaterih kmetijskih proizvodov, prav tako pa je tudi zahteval, da obresti za posojila iz primarne emisije za selektivne kmetijske programe ne bi smele preseči tretjine eskontne stopnje Narodne banke Jugoslavije. Sredstva za to naj bi zagotovili iz proračuna federacije, nekaj pa bodo morale prispevati tudi republike in pokrajini. Prav tako iz proračuna federacije bodo še naprej zagotavljali sredstva za regresiranje mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in semen. Tudi pri uvozu predlagajo drugačen režim, saj bodo znižali ali ukinili dajatve za uvoz nekaterih reprodukcijskih materialov za potrebe kmetijstva, pomemben pa je predlog, da je treba položaj zasebnega kmetijstva izenačiti z družbenim sektorjem. Če bodo vsi predlagani ukrepi tudi izpeljani, bodo bistveno prispevali k izboljšanju položaja v kmetijstvu, pravijo slovenski kmetijci, vendar po njihovem mnenju vsi problemi še ne bodo odpravljeni. Ukrepe bo namreč potrebno vsebinsko še dodelati in sprejeti dodatne, prav tako pa bo treba spremeniti tudi nekatere že veljavne predpise. L. Kovač Gornjeradgonski zadružniki praznovali Verjetno dvorana kulturnega doma v Gornji Radgoni še ni bila tako nabito polna kot v četrtek, 24. avgusta. Ker ni bilo prostora za vse povabljence, jih je veliko ostalo v avli ali pa kar zunaj pred stavbo. Ali je taka množična udeležba dokaz zvestobe in privrženosti svoji organizaciji, ali pa jih je bolj pritegnila vstopnica za ogled kmetijsko-živilskega sejma in kuponi za porcijo pečenega bika in pijačo. Kakorkoli že — praznovanje 40-Ietnice delovanja Kmetijske zadruge Gornja Radgona je uspelo, bili so zadovoljni organizatorji, ki jih je ta slovesnost zaposlila zadnjih nekaj mesecev, pa tudi kmetje. Na slovesnosti so v kulturnem programu nastopili moški pevski zbor Zadružnik, ženski pevski zbor Aktiva kmečkih žena in deklet ter Franc Somer iz Lešan s citrami. Najprej je vse povabljence pozdravil predsednik centralnega delavskega sveta Roman Muhič, nato pa še direktor Kmetijske zadruge Radgona Janez Kramberger. Na kratko je opisal razvoj zadruge, ki je bil vsekakor uspešen. To dokazujejo tudi vse večje številke odkupa, saj so lani prevzeli 1354 ton govedi, 476 ton prašičev, 201 ton telet, 5,3 milijona litrov mleka, 1476 ton pšenice, 1476 ton pšenice, 1504 ton koruze in 3777 ton sladkorne pese. V lasti zadružnikov je čez 13 tisoč hektaijev zemlje, od tega je 3,8 tisoč hektarjev njiv in vrtov. Slavnostni govornik je bil predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, ki je najprej čestital nagrajencem in vsem, ki so ostali zvesti zadružni organizaciji kljub številnim zapletom. Za nadaljnje delovanje zadruge je nujno, da poiščejo nove oblike in načine delovanja. Podelili so tudi priznanja. Plaketi za izjemne zasluge pri razvoju Kmetijske zadruge Radgona sta prejela Janko Slavič (bivši direktor zadruge in sedanji predsednik Izvršnega sveta SO Gor- nja Radgona) ter Stanko Čemel, kmetovalec iz Slaptinec. Podelili so tudi 43 priznanj za zasluge pri razvoju zadružništva in 13 pohval. Radgonska zadružna organizacija je že spomladi prejela priznanje Zadružne zveze Jugoslavije za uspešno delo in zasluge pri organiziranju zadružništva. Bernarda B. Peček Inšpekcija in sejem Vse dni kmetijsko-živilskega sejma so na sejmišču opravljali svojo dolžnost tudi trije inšpektorji — na žalost gostincev. Skupno je sodelovalo 28 prodajalcev živil, od tega trije prodajalci zelenjave, slaščičarji, palačinkar in 18 gostincev. Slednjih je bilo manj kot prejšnja leta. Letos ni bilo večjih nepravilnosti in inšpektorji z veseljem ugotavljajo, da je kakovost hrane in čistoča iz leta v leto na višji ravni, še vedno pa niso z vsem in z vsemi zadovoljni. Boljša je tudi kakovost prodanih živil in letos ni bilo nobene pritožbe gostov tako kot prejšnja leta. Čeprav zakonsko ni predpisano, pa so pomurski inšpektorji z dogovorom dosegli, da sodelujoči gostinci na sejmu nabavljajo meso vsak dan sproti v gornjeradgonski delovni organizaciji Mesoizdel-ki. So pa še vedno številne napake, ki bi jih moral odpraviti Pomurski sejem. Inšpektorji so jih že večkrat opozorili, da so potrebne posebne tipske posode, ki bi jih gostinci uporabljali v času sejma za odpadke. Takih posod za odpadke in tudi košev za smeti je premalo. Prav tako je premalo odtokov, zato so nekateri zlivali odpadke kar mimo njih. Tako pa ni le na sejmu. Tudi v mestu je kanalizacija preobremenjena, ko je nanjo priključen še sejem, pa je toliko huje. Prav tako je v mestu premalo košev za smeti že v normalnem času, ko pa je čas sejemskega vrveža, pa je mesto polno odpadkov razne vrste. Ali bo kdo razmišljal tudi o tem? Bernarda B. Peček Odprli VINO 89 MAŠINA JE »ZAFUJČKALA« Nekdanji običaji, povezani z najrazličnejšimi kmetijskimi opravili, izginjajo v pozabo, z njimi pa tudi idilika nekdanjega kmečkega življenja. Starejši in tisti srednjih let se še spominjajo, kako so v naših krajih opravljali žetev in mlačev pred 30 in več leti. Bilo je naporno, vendar po svoje zanimivo in prijetno. Pri marsikaterem opravilu so človeka zdaj zamenjali stroji, zato tudi žetev in mlačev nista več tisto kot včasih. V Polani pri Murski Soboti skušajo obuditi spomine na nekdanje čase, zato so pred tremi leti prvič pripravili mlačev na nekdanji način. Prireditev je pritegnila številne radovedneže in odločili so se, da postane tradicionalna. Minulo nedeljo je bila že tretja po vrsti in čeprav vreme zjutraj ni kazalo najbolje, se je v Polani tokrat zbralo veliko obiskovalcev. Največ zanimanja je seveda vzbujal maganjaro, ki je tudi tokrat dobro prestal preizkušnjo pred večstogiavo množico obiskovalcev od blizu in daleč. Celo bolje kot sama mlatilnica, ki so ji zaradi dotrajalosti med mlač-vijo kar nekajkrat popokali jermeni. Kljub nevšečnostim pa so organizatorji prireditev srečno končali, letos pa so jo popestrili še z nastopom domačih vokalnih in instrumentalnih skupin, ki so se predstavile s starimi ljudskimi pesmimi. Pa tudi za originalno razpoloženje so poskrbeli organizatorji, saj so obiskovalcem ponudili mašinske pogače, retaše in druge dobrote. Pač tako, kot so ob mlačvi delali pred davnimi desetletji. Največ zanimanja med obiskovalci je vzbnjal maganjaru, ki je dobro prestal preizkušnjo in dokazal, da še lahko služi svojemu namenu. Novo branje za širše znanje Biološko pridelovanje hrane ČZP Kmečki glas je na kmetijsko-živilskem sejmu r Gornji Radgoni predstavi! svoje najnovejše založniško dejanje, knjigo Pavla Kriškoviča; Biološko pridelovanje hrane. Dr. Pave! Kriškovič je vnet zagovornik pridelovanja hrane po naravni poti brez kemičnih sredstev; ker ima avtor doktorski naslov, bi knjigi lahko rekli znanstveni klic za vrnitev k naravi. Dr. Kriškovič je prepričan (in ne samo on), da pridelujemo zelo nezdravo hrano, ki je poleg tega še izredno draga. Pri tem vztrajamo z utemeljitvijo, da je takšno pridelovanje hrane »edini izhod iz trenutnega svetovnega položaja«, saj je velik de! prebivalstva slabo hranjen in umira od lakote. Knjiga pojasnjuje, zakaj je kemično spodbujanje ta! za večje pridelke nezdravo in kako bi bilo mogoče pridelovati zadostne količine hrane po po- V nedeljo zvečer so se zaprla vrata letošnjega kmetijsko-živil-skega sejma v Gornji Radgoni, odprla pa vrata mednarodnega vinogradniškega in vinarskega sejma VINO 89 v Ljubljani. Pozdravni govor je imel glavni direktor Gospodarskega razstavišča Florijan Regovec, odprl pa ga je zvezni minister za kmetijstvo dr. Stevo Mirjanič. Na sejmu sodeluje 480 razstavljalcev, ki se predstavljajo na 10 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin. Do prihodnje nedelje 3. septembra, pa ‘bo vsa Ljubljana živela v znamenju vina in vinogradništva, saj so po. vsem mestu organizirane številne spremljajoče kulturne in strokovne prireditve na prostem ali v predavalnicah. Ocenjevalna komisija za vino je svoje delo opravila že od 10. do 17. julija. Ocenili so 983 vzorcev iz 20 držav. Odličje SHAM-PION 89 so prejeli: CANTINA PRODUTTORICORMONS, Italija za vino SAUVIGNON v kategoriji belih suhih vin aromatičnih in nearomatičnih sort; LANG ALOIS ILMITZ, Avstrija za vino SAEMLING 88 v kategoriji belih polsuhih, polslad- kih in sladkih vin aromatičnih in nearomatičnih sort, COOPERA-TIVA AGRICOLA DE GRA-NJA, C.R.L. Portugalska za vino GARRAFEIRA v kategoriji rdečih aromatičnih in nearomatičnih suhih in polsuhih vin, SLO-VIN KK JERUZALEM Ormož Jugoslavija za vino CLUB SLOVI N v kategoriji penečih se vin in TOKAJHEGYALJAI ALLA-MI GAZDASAGI BORKOMBI-NAT Madžarska za vino TOKA-YER 5 BUTTIGER ASZU v kategoriji specialnih vin. Ocenjevali so tudi 111 vzorcev alkoholnih pijač iz 11 držav in sicer od 3. do 6. julija. Odlikovanja SHAMPION 89 so prejeli: RO RUBIN Kruševac za Jubilej-, ni Vinjak 600, RO PROKUPAC Beograd za Manastirko, FRUCTAL Tozd ALKO za Viljamovko in ZIK POVARDARIE Negodno za Stara lozova žolta. Brezalkoholnih pijač so ocenili 53, odlikovanje GRAND PRJX 89 pa si je prislužila Živilska industrija FRUCTAL za hruškov kašasti sok in bistri sok iz višenj in grozdja. Sejem bo odprt do 3. septem-bra- Bernarda B. Peček »Mašina« je pripravljena in mlačev se lahko začne. Tisti pri slami so imeli tokrat nekoliko manj dela. Nekoč je bilo to dosti težje. vsem biološki poti. —an Boljša kakovost vina Ocenjevanje vin zasebnih vinogradnikov na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je postalo že tradicionalno. Tudi letos je komisija, sestavljena iz priznanih enologov, dobila v oceno 111 vzorcev vin iz cele Slovenije, ob ocenjevanju pa je ugotovila, da se kakovost vin iz leta v leto zboljšuje. Komisija prejema v ocenitev vedno več vzorcev kakovostnih vin, medtem ko se število manj kakovostnih vzorcev zmanjšuje. Najvišje ocene in s tem tudi šampionske kipce so na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni dobili Gustek Janežič za beli pinot letnik 1988 med belimi vini, med rdečimi vini je najvišjo oceno dobil Ivan Batič za cabernet frank, letnik 1988, med izbori pa Franc Cvetko za vino sorte kerner. L. K. Najpomembnejše za vsakega gospodarja je bilo, koliko zrnja je »namlatil«. VESTNIK, 31. AVGUST 1989 STRAN 7 pisma, mnenja, stališča Pismo iz Ljutomera Lani ste v časopisu pisali, da bodo letos uredili stari del Ljutomera in ga naredili spo-dobnejšega. posebej Stari trg. pa še Miklošičevega. Akcija Iščemo dobrega gospodarja ni uspešna, saj ni takega z denarjem. Na občini so se dogovorili, da denarja za ureditev omenjenih trgov ni, tistega, ki pa ga imajo, bodo raje vložili v dozidavo občinske zgradbe, ker bo tako za vse nas najboljše, saj bomo potrebovali več uradnikov. Delo na Starem in Miklošičevem trgu pa naj počaka na boljše čase. Stari trg je tako in tako le parkirišče za avtomobile, Miklošičev trg pa je bolj zanimiv za tujce, turiste, kot pa za naše ljudi. Vsako soboto, ko so poroke na občini, se svatje radi fotografirajo na stopnišču pred cerkvijo z lepim ozadjem Miklošičevega kipa in gledajo spominsko stavbo, kjer sta prebivala brata Miklošič in v kateri živijo upokojenci, ki prosijo boga, da se ne bi podrla streha na njih. Še eno so pozabili v Ljutomeru; da bi zgradili nadvoz na začetku Postružnikove, med občino in diskontno trgovino Vesna, kjer vsak dan stojijo tovornjaki in čakajo na nakladanje in razkladanje blaga, na nasprotni strani pa so parkirani osebni avtomobili kljub znaku o prepovedi parkiranja. Nikogar ni, ki bi napravil red, da bi lahke promet neovirano potekal. Kje je milica? ANON1MUS Kje je šola, ki je bila nekoč zastonj Še nekaj »debelih« dni nas loči od novega šolskega leta in zato že vsi razmišljamo o zadevah, ki jih je potrebno urediti ob nakupu šolskih potrebščin, voznih kart in seveda tudi oblačil za svoje otroke. Za vse tiste, ki hodijo v srednje šole in se hkrati vozijo, je to še toliko dražje. Ne samo da je potrebno za učbenike v razredih osnovne šole odšteti povprečno okrog 50 do 100 starih milijonov in več, tu so še problemi z nakupom zvezkov in toliko in toliko ostalih pripomočkov. »Nekoč, ko smo še mi hodili v šolo, je bilo vse drugače,« lahko slišiš danes marsikaterega starejšega. Res je, takrat se niso ukvarjali s problemi, s kakršnimi se danes ukvarjamo mi. Takrat še znati ni bilo potrebno veliko, kaj da bi te kdo še za učbenike vprašal. Moderni čas prinaša seveda tudi nove metode, ki pa so »luksuzne« in bodo v prihodnje morda celo neizvedljive. Zakaj nismo zadovoljni s knjigami, ki nam jih dajo sorodniki in znanci, ki ostanejo od bratov in sester, če so še uporabni? Ali res mora otrok imeti vsako leto novo šolsko torbo, ki se potem meče po vseh šolskih vogalih in se uporablja za prenašanje vsega drugega, samo šolskih potrebščin ne? Starši, vprašajmo se kdaj, ali ne naredimo tudi sami kakšne napake že ob tako kriznem sta- ČLOVEK ČLOVEKU VOLK! Pošteno se je Ernest Andreč iz Sodišinec 8 s člankom O bojkotu oddaje mleka v Vestniku 13. julija priliznil določenim sozdov-skim, ozdovskim in še kakim plemenskim poglavarjem, kot bi duhovito dejal novinar Branko Žu-nec. Danes je v vsesplošni demokraciji dopuščeno marsikaj. Najvišje slovensko vodstvo je dnevno deležno takih in drugačnih nesramnih zbadljivk, kako bi le potem bilo prizanešeno navadnim smrtnikom, kot recimo predsedniku Kmečke zveze Pomurja, Francu Horvatu. Ni obsojanja vredno, če človek pove in zapiše, kaj si o določeni zadevi misli. Povsem drugo pa je, če podlo obrekuje določene organizacije, posameznika in nato gradi konstrukt, ki ga dviguje nad sivo povprečnostjo stanu, kateremu pripada, čeprav sam dobro ve, da mu njegovega uspeha še zdaleč ni prineslo samo znanje in garanje, temveč bi bilo le-to mnogo premalo ... Mlekarne zagotovo niso zlo vsega hudega. So solidno opremljene, imajo uspešni- plasma in Pravoslavna cerkev naj bi bila tudi v Soboti V Murski Soboti in drugod po Prekmurju so se po prvi svetovni vojni začeli naseljevati ruski in bolgarski pribežniki, ki so bili pravoslavne vere. Sem so z nastankom nove države SHS prihajali po službeni dolžnosti in se zaposlovali uradniki, oficitji, orožniki, graničarji in tudi vojaki na odsluženje vojaškega roka. Vsi ti so sčasoma začutili potrebo po organiziranem verskem življenju, saj je pravoslavna vera močno povezana z narodom in nju, v kakršnem živimo, ali ne razmetavamo denarja po nepotrebnem? No, to je pa že vprašanje vzgoje in morale posameznika, v kar pa se ne bom vmešaval, vedoč, da tudi sami veste, da se da marsikaj spreobrniti na bolje. Potem pa govorimo, da je bilo nekoč drugače! Seveda je bilo in tudi časi so bili drugačni in kot kaže tudi naši starši, ki so ravnali pametneje, kot v nekaterih primerih ravnamo mi. Kljub temu, da nas do začetka šolskega leta ločita le še dobra dva tedna, sem prepričan, da še ni prepozno poiskati kakšne druge možnosti, ki bo manj stala, kot ta, da mora otrok imeti novo knjigo in še vse ostalo, kar sem poprej naštel. Vzemite v roko svinčnik in seštejte vsoto vseh artiklov, ki jih potrebuje otrok in ob enem ne pozabite zavojčka aspirinov, saj bo zaradi grozovitega zneska ena tabletka gotovo premalo. Pozabljamo, da šola danes resnično nekaj stane in logično je, če hočemo, da bo otrok imel vse možnosti za delo in učenje, vseeno pa se lahko marsikateri »dinar« prihrani prav na račun razumnosti in malo več volje ter iznajdljivosti (šivanje torb, uporaba starih potrebščin itd.). Vedeti moramo, da bo moral učenec, kot vsako leto, letos pa še toliko več, prve dni nesti v šolo lep kupček denaija, da bo plačal, zaradi cen, ki nenehno rastejo, zelo drago malico in še toliko dražje kosilo, pa razne članarine in naročnine za revije, zavarovanje in še marsikaj. Resnično vas v petek, ki pa na srečo ni trinajsti, čaka vroč septemberski dan, in še nekaj dni po njem, zato bo dobro, če se že danes začnete pripravljati. kajti že iz tako osiromašene denarnice potegniti nekaj deset starih milijonov ter jih dati otroku, da mu omogočite osnovno šolanje, ki je bilo nekoč zastonj, ni majhna stvar. Bojan Macuh Dolgo sem razmišljal, ali naj napišem teh nekaj vrst ali ne, toda dogodki na medobčinskem gasilskem tekmovanju v Gornji Radgoni mi niso dali miru. Ko sem se pa spomnil tistih devetih deklic, ki so s solznimi očmi zapuščale športno igrišče Osnovne šole v G. Radgoni, sem se odločil. Naj tudi druga društva zvedo, kaj jih čaka na večjih tekmovanjih, kjer so že vnaprej prva mesta oddana, kjer devetletni otrok mora podpisati listino (seštevek točk), za katero sploh ne ve, kaj je, in kjer mentor pionirjev ne sme biti poleg, ko se merijo doseženi rezultati. Gasilsko društvo Kapca je letos praznovalo svojo 60-letnico delovanja. Vse do leta 1985 je v društvu delovala le ena desetina. Takrat smo ustanovili mladinsko moško desetino, leto pozneje pa še žensko mladinsko ekipo. Vse zaposlujejo tudi del kmečkega sloja, ki za delo dobi dobro plačilo — in prav je tako. Nisem slišal o primeru, da bi bil kateri delavec v Mlekarni »maltretiran«, ker so njegovi domači sodelovali v stavki. Zato tudi pretirana bojazen in potegovanje Andreča za Mlekarne ne sodi v koncept razreševanja »mlečnega problema«. O vsem je bilo že toliko napisanega in tudi nazorno povedanega, da si Andreč še zdaleč ne zasluži ponovne razlage. Pa vendar je potrebno k njegovemu umotvorju še nekaj dodati; Sumljiva je hvala na račun »prispevka k razvoju kmetijstva in posebej živinoreje«, saj s tem negira samega sebe. Mlekarna je namreč za to »prispevanje« morala nekje »vzeti«. In če že Andreč ne ve, oziroma noče ali ne sme vedeti, ve pa zato čez 90 odstotkov kmetov kje, komu in kako se »vzame«. Čudna je relacija kritike: kmečka zveza—gasilske vaje—gostilna— Franc Horvat. Kmečka zveza ima svoj program, enoten za vso Slovenijo, ki ga je želel Er narodno tradicijo. Prizadevnejši so se oprijeli zamisli, da bi skušali zgraditi primemo pravoslavno cerkev. Lokacijsko bi najbolj ustrezala v mestu Murska Sobota. Ko je prišlo tako daleč, so se tudi občinski možje odločili in darovali primemo parcelo.1 Akcija je stekla tudi med ostalim prebivalstvom. Odziv je bil, sodeč po knjigi vpisov, pri pripadnikih ostalih veroizpovedi ugoden. V lokalnem časopisju je izšel poziv z naslovom Vsem!2 Med drugim sporočajo, da bo cerkev sezidana v bizantinsko-srbskem slogu, posvečena pa bo slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu, obenem pa bo »viden spomenik naše narodne zavesti in verske strpljivosti«.3 Pripravili so tudi spominsko knjigo, v katero so se lastnoročno vpisovali darovalci in njihov znesek/ Prispevke je sprejemal osebno tudi blagajnik Leonid Abakumov. Obenem s pozivno listino ali pismom so obljubili, da bodo imena darovalcev objavili v krajevnem časopisju, kar je bilo tudi uresničeno? Po smrti kralja Aleksandra je odbor za zidanje pravoslavne cerkve v Murski Soboti sklenil, da bo nova pravoslavna cerkev posvečena spominu »blagopo-kojnega Viteškega kralja Alek- Opombe pod črto: 1 Murska krajina 2 (1933), 49, 2 (3. 12. 1933). 2 Murska krajina 2 (1933), 2 (3. 12. 1933). 3 Prav tam, str. 2. 4 Spominska knjiga darovalcev Graditelji pravoslavne cerkve v Murski Soboti je sedaj shranjena v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti (fasc. 40). 5 Prim. Murska Sobota 3 (1934), 18,2; 19,1; 21,2; 22,2; 23,3; 45,2. 6 Murska krajina 3 (1934),45, 1. 7 Murska krajina 3 (1934), 45,1. Franc Kuzmič KDAJ KAŽIPOT? Najbrž bi se ob la problem moral obregniti kdo drug. Za kaj gre? Že nekaj časa prihajam na obiske k staršem v Kot in tako kot domačini še nisem opazila kažipota, ki bi popotnika usmeril v to malo vasico. \ eni; da morda ljudje z občinske uprave vedo, kje je ta vaš. tako da jim davkoplačevalci ne morejo uiti, toda /a človeka, ki ne pozna teh krajev, bi bilo potrebno, da ga opozorimo na vas: morda si jo bo hotel ogledati. Morda bo to moje pisanje pomagalo urediti problem, ki ni velik, saj je potrebno le malo dobre volje in se lahko hitro reši. - Marika Tednik. Koper Oh, ti stric sodnik, le kako si mogel.. naše desetine so na raznih tekmovanjih kljub pomanjkljivi in slabi opremi dosegale dobre rezultate. Letos spomladi smo uresničili še naše dolgoletne sanje in ustanovili pionirsko desetino v GD. Na sektorskem tekmovanju smo že nastopili s petimi skupinami, in sicer: člani, mladinci, mladinke, pionirji skupine A in pionirke skupine A. Pionirji so dosegli povprečni rezultat, medtem ko so pionirke dokazale izredno izurjenost in tako tudi dosegle dober rezultat. Seveda takrat še nismo niti sanjali, da bomo občinski prvaki. To smo zvedeli šele dober mesec po tem. Takoj ko smo prejeli dopis, da pionirke skupine A iz GD Kapca zastopajo občino Lendavo na medobčinskem tekmovanju, smo se lotili dela. Pripravili smo vso, po predpisih potrebno opremo za urjenje desetine. nest Andreč s člankom izničiti — ne zato da zahteva izstop, tudi sicer nima več v njej kaj iskati. Na gasilskih vajah se gasilci strokovno usposabljajo za svojo plemenito, humano poslanstvo. Marsikateri obrekovalec se svojih nesramnih provokacij na račun gasilskih organizacij zave, ko mu le-ti nesebično pomagajo. Gostilna pa je prostor, kjer se človek okrepča, pozabava. Če je vse v mejah normale, deluje slednje na ljudi pozitivno. In Franc Horvat je navsezadnje tista »plemenita duša«, ki v blagor kmeta »žrtvuje« mnogo svojega časa za nikoli cenjeno in finančno nikoli povrnjeno borbo. V tej borbi se vzdiguje pomen pregaranega kmečkega življa ob reki Muri, ob borbi pa razumljivo trpi njegova družina, kmetija in on sam. Je že tako, da je zaslediti v marksistični literaturi, ki na žalost v sedanjem času beleži marsikatero neumestno kritiko, tudi marsikaj koristnega in življenjsko poučnega. Kdo že je zapisal: »Človek človeku — volk«?! Rudi Stegmiiller sandra L Ujedinitelja«, ki se je držal reka: »Bratje mio koe vere bio!«“ V časopisnem sporočilu je bilo ob tem sklepu še zapisano: » ... pravoslavna cerkev v Murski Soboti pa naj bi bila viden znak nas vseh Jugoslovanov, posebno pa Prekmurcev, da bodo naši sinovi videli, kako smo se zgledovali, kako smo spoštovali, cenili in ljubili našega velikega Kralja-Voditelja.«’ Kljub vsem prizadevanjem pa do uresničitve te zamisli ni prišlo. Kaj vse je vzrok za to, še ni pojasnjeno in v celoti raziskano. Po vsej verjetnosti se je zbralo premalo sredstev za tako obsežen projekt, politične razmere v svetu in doma so se bliskovito odvijale in pred vrati je bila druga svetovna vojna. Vojna je leta 1941 zajela tudi Prekmuije in tako dokončno preprečila uresničitev gradnje cerkve v Murski Soboti. Iz povedanega in ohranjenih zapisov vidomo, da kljub več-konfesionalnosti V Prekmurju ni bilo verske nestrpnosti v tisti in taki meri, kor je bila zaznavna drugod. To izredno lepo pona-zatjajo seznami darovalcev prostovoljnih prispevkov, ki so vpisani v knjigo darovalcev in objavljeni v lokalnem časniku Murska krajina. Iz dneva v dan je poveljnik GD Kapca uril našo najmlajšo desetino. Ko pa njega ni bilo, ga je zamenjal namestnik. Pionirke so pridno vadile. Svoje znanje in dobro izurjenost so dokazale na »generalki« na Hotizi, kjer so dosegle odličen rezultat. Končno je napočil dan, ko so morale pokazati to svoje znanje tudi na regijski ravni. Dobro izurjeni in polni tekmovalnega duha smo prispeli v Gornjo Radgono. Nismo prišli z namenom, da bi zmagali, le toliko smo hoteli pokazati, da tudi majhna vas, kot je Kapca, s pridnim delom nekaj doseže. Začelo se je tekmovanje. Od prisotnih štirih desetin pionirk skupine A so naša dekleta začela tekmovanje. Bile so hitre, disciplinirane in končale vajo brez napak. Sledile so jim pionirke iz občin Ljutomer, M. Sobota in G. 3 — L CthSlLO OSVOSOOKU« FRtMTE 08BURSUIH OHBBJEV Marši« M« M »res Zakaj toliko obotavljanja, ko pa so podani pogoji za izgradnjo obrata sadnih in grozdnih sokov ter koncentratov v Murski Soboti — je v 36. številki Pomurskega vestnika 11. septembra 1958 polemiziral Janez Sever. Iz daljšega prispevka povzamemo tisti del, kjer pisec zatrjuje, »da ima obrat zagotovljeno surovinsko bazo. Če računamo na najslabšo letino, seveda da ne bo katastrofe, lahko brez težav odkupimo 200 vagonov jabolk, iz katerih stisnemo najmanj en milijon litrov jabolčnega soka. Za pridelovanje pridejo v poštev tudi samorodnice, ki nam dajo odličen grozdni sok. Strokovnjaki sodijo, da pridelamo letno v Pomurju 3390 ton samorodnic. Z dobro organizirano odkupno mrežo bi uspelo odkupiti okrog 100 vagonov samorodnic, kar bi dalo 600.000 litrov kvalitetnega grozdnega soka. Potem pa so še druge sadne kulture, ki pridejo v poštev za predelovanje. Večje količine češenj ostanejo na drevju ali jih prekuhajo v žganje, ker jih zaradi prenasičenosti na tržišču ne morejo kmetje prodati. Še najbolj ugodno ceno bi imele višnje, ker je višnjev sok zelo cenjen in iskan na tržišču. V bližnji bodočnosti pa bi začeli predelovati tudi maline in črni ribez, saj imamo v okraju 6,40 hektarjev nasadov malin 17,50 hektarjev nasadov črnega ribeza. Torej je bojazen glede surovinske baze popolnoma odveč.. . Obrat za predelavo sadja in grozdja ima možnost obratovanja skozi vse leto. Zato moramo razmisliti tudi glede dopolnilne proizvodnje. V Pomurju odlično uspeva paradižnik in morda bi pozneje tudi to predelovali? Potem pride proizvodnja kompotov, marmelade, pektina ali pa, da jih prekuhamo v žganje. Torej so podani vsi pogoji za izgradnjo živilskega kombinata v Murski Soboti. Ne smemo pa se preveč obotavljati, ker največjo škodo trpi kmet — pridelovalec sadja.« In kakšni so bili odmevi na še danes aktualen izziv? Sodeč po tem, da ni bilo nič takega objav-vljenega, bi sklepali, da odmevov sploh ni bilo; ali pa so bili, pa jih iz teh ali onih razlogov niso objavili. Kao bi vedeli? Sicer pa bi iz tega letnika Pomurskega vestnika omenili še obsežnejše sestavke ob 50. letnici rojstva pisatelja Miška Kranjca in zanimiv, še danes uporaben poskus v praznični številki našega tednika 27. novembra (ob dnevu republike), ki so jo dejansko napisali »delovni ljudje — ™™k\/r