Murska Sobota, 31. avgusta 1989 • Leto XLI • St. 34 • Cena 9000 din

KDAJ V SOLO ?
li na začetek pouka. In še kakšen razlog so našli zagovorniki 4. septembra.
Z dvema izjemama se torej v Pomurju začenja šola v petek, 5. septembra. Naj bo zanimiva, uspešna ...
Jože Graj
Premalo prijav za
Žetev je končana, mlačev v Polani pri Soboti pa tudi. Čeprav je na začetku grozilo, da bo vreme pokvarilo prireditev, so jo kljub vsemu v celoti uresničili. Prav gotovo je ohranjanje strojev iz stare tehnologije in običajev, ki so nastali ob tako pomembnih opravilih, kot je žetev, hvale vredno z etnološkega vidika, z vidika krajevne blagajne pa koristno. Fotoreportažo iz Polane si oglejte na 7. strani.
dijaški dom
Tudi v Domu učencev Štefan Kovač v Murski Soboti so pripravljeni na začetek novega šolskega leta. Doslej se je za bivanje v njem prijavilo 90 učencev in vse so sprejeli. Pravzaprav bi jih lahko še več kot enkrat toliko, zato prijave še pričakujejo. V minulih dneh so imeli precej dela pri čiščenju prostorov in marsikaj so morali tudi popraviti ali zamenjati po odhodu brigadirjev MDA Goričko. Nekateri učenci-stanovalci so prihajali na prostovoljne delovne akcije.
Zakaj se pravzaprav dogaja to, da je dom slabo zaseden, čeprav je v njem poskrbljeno za zdravo prehrano, organizirano učenje, pestre prostovoljne dejavnosti in še kaj? Eden večjih >krivcev< so avtobusi, ki zadnja leta vozijo skoraj v vsako pomursko vas, tako da zaradi tega nihče ni prisiljen bivati v domu. Predvsem pa so ostajale postelje prazne od takrat, ko smo uvedli srednje usmerjeno izobraževanje, ko so odpadli nekateri programi, ki jih
Že dolgo ni bilo toliko ugibanj, kdaj se bo začelo novo šolsko leto, kot se je to dogajalo v minulih dneh.
Škoda je začenjati v petek, 1. septembra, in potem spet imeti dva dneva (sobota, nedelja) prosto. Boljše bi bilo torej odpreti šolska vrata šele v ponedeljek, 4. septembra, tako da bi lahko imeli šolarji daljše počitnice, nekaterim staršem pa se še ne bi bilo treba vračati z dopustov (tudi učiteljem). Do ponedeljka bi se lahko tudi bolje pripravi-
je izvajal nekdanji Center poklicnih šol (gradbena in lesna šola). Medtem so se razširile srednje šole v vsaki občini, tako da je dom učencev zdaj bolj občinski kot pa območni, kot je to bilo zamišljeno, ko so ga gradili.
Zdaj se veliko ne da storiti. Še najbolj bi se dom najbrž okrepil, če bi v Murski Soboti uvedli nekaj novih (regionalnih) programov in če bi s štipendijami bolj spodbujali bivanje učencev v domovih.	Jože Graj
Drugi pa so >navijali< za 1. september. To je namreč tudi datum, ki je uradno določen za začetek pouka, če ne pride na soboto ali nedeljo, in v primeru, če tega ne bi upoštevali, bi morali ta dan nadomestiti. Poleg tega prvi šolski dan tako in tako še ni namenjen rednemu pouku, temveč pridejo učenci in učitelji skupaj predvsem zato, da se pogovorijo, kako bo v novem
Aparat za ultrazvočno diagnostiko
Ginekološki oddelek soboškega zdravstvenega doma ima novo aparaturo za ultrazvočno slikanje. Uporabljali jo bodo za odkrivanje bolezenskih stanj in nepravilnosti med nosečnostjo in pri splošnih pregledih. Aparatura je seveda pomembna pridobitev za bojše zdravstveno varstvo žensk in mater in v zdravstvenem domu so hvaležni družbeni skupnosti, ki je dala denar za to potrebno aparaturo.
šolskem letu. Bolje je to opraviti v petek, v ponedeljek pa že lahko steče redno delo. Z vsebinskega vidika je torej škoda odlašati; in ta argument je tudi zmagah. Le na osemletkah v Bakovcih (gradijo nove prostore) in Beltincih (3 razredniki in učenci 5. razredov so v šoli v naravi) so se odločili za ponedeljek.
Vsebinski pogovori in ne politični turizem
Dva dni je Pomurje gostilo delegaciji Domovinske ljudske fronte Madžarske in slovenske Socialistične zveze. Predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole in generalni sekretar ter predsednik DLF Madžarske Istvan Huszar s sodelavci so se pogovarjali o aktualnih političnih dogodkih in sodelovanju med obema frontnima organizacijama. Prvi pogovori so potekali v Prosenjakovcih, nato so se vsi v Lendavi srečali s predstavniki madžarske narodnosti, drugi dan pa so si ogledali še gomjeradgonski sejem.
Na prosenjakovski dvojezični osemletki Bratstvo in enotnost je vodstvo šole goste seznanilo s sistemom dvojezičnega šolstva v Pomurju. Opozorili so tudi na pomen sodelovanja njihove šole z dvema šolama v LR Madžar-
Kako sta pogovore ocenila Jože Smole in Ištvan Huszar?
»Moram povedati, da so bili res vsebinski. Naš interes je namreč, da spoznamo izkušnje sosednje Madžarske. Med pogovori smo posebej obravnavali vlogo DLF na Madžarskem in SZDL pri nas pri razvijanju političnega pluralizma in o premagovanju družbene in ekonomske krize pri uvajanju normalne konkurence, političnih idej in programov. Pri tem smo enotni v oceni, da kriza socializma ne pomeni konca socializma, kot tudi kriza kapitalizma leta 1929 ni pomenila konca kapitalizma, ampak so se izoblikovale različne razvojne poti,« je dejal Jože Smole.
Istvan Huszar pa je menil: »Ta obisk ima zase velik pomen, še posebno, ker mislim, da smo se znebili formalnih okvirjev, ker so pogovori vsebinski in ne kakšen politični turizem. Zanimivo je, kako v Sloveniji rešujete vprašanja madžarske narodnosti. mislim, da se tudi nam ni treba sramovati tega, kako rešujemo problematiko Slovencev na Madžarskem. Razveselilo me je, kar nam je predlagal tovariš Smole, da naj bi namreč sami storili kaj za boljše življenje Madžarov v Sloveniji, pri tem pa nas prosil, naj tudi mi predlagamo, kako naj bi Slovenija izboljšala življenjske razmere porabskih Slovencev na Madžarskem.«
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE ORAČEV V RAKIČANU
Pridejo vsi najboljši
Štirinajst dni po območnem in po lanskoletni uspešni organizaciji zveznega tekmovanja traktoristov-oračev bo v petek in soboto naša pokrajina gostila tekmovalce iz vse Slovenije. Tokrat se bodo zbrali v Rakičanu. Na srednji kmetijski šoli bodo preskusili svoje teoretično znanje, v brazde pa bodo zaorali v soboto ob osmih na parceli Drevje Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Pričakujejo vse najboljše in med njimi so domačini — prvakinja Blanka Bukvič, Bela Bergles, Jože Režonja in drugi.
Republiško prvenstvo oračev, ki ga organizirajo Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in občine Murska Sobota, Zadružna zveza Slovenije, RK ZSMS in sozd ABC Pomurka, bo obogateno z nekaj spremljajočimi dogajanji. Za prvi dan pripravljajo pogovor z izdelovalci kmetijske mehanizacije in zvečer slavnostno otvoritev s kulturnim programom. V soboto pa bodo prikazali nekaj zanimivih kmečkih opravil s starejšim datumom in preskusili najsodobnejšo mehanizacijo. Celoten sobotni program bo potekal na parceli Drevje pri Rakičanu in ob njej.
Pesticidni coctail
Bi kilo atrazina? Deci nissoruna? Nula tri rumesa-na? Ne, hvala, se nam je kategorično zapisalo v nasiovje na tematski strani, kjer se gremo pravzaprav kruto besedno igro: pesticidne embalaže trohnijo, gramoznice cvetijo, škropilnice pršijo.
Ta vprašalni črni humor, rahlo spominjajoč na manire radi Erevan, bi mogli gnati do nesmisla. Kaj če bi poskusili z dicuranom ali cidokorjem? Morda bi bolj ustrezal edalux ali dikofol? Pa cuprablau ali antracol? Lahko izbirate med najmanj 26 herbicidi, 24 insekticidi in 20 fungicidi. Prosim lepo! Kar izvolite! Tudi pesticidno-herbicidno-fungicidni coctail vam zvarimo.
Res nam ni do tega, da bi se šli cinizem, saj je posredovana zgodba samo posledica mnogoterih vzrokov in povodov. Eden bistvenih razlogov tiči v dejstvu, da se murska dežela še vedno razvija po vzorcu - prehrambenega rezervata s ceneno delovno silo, kjer so si v zadnjih letih pri-
ski, to sta z Gornjega Senika in iz Bajansenya.
Osrednji del pogovorov so namenili odnosom med obema frontnima organizacijama in družbenim ter gospodarskim razmeram v obeh državah. Na Madžarskem se spremembe vrste z neverjetno naglico. Izoblikovale so se tri družbene sile: Madžarska socialistična delavska partija, novonastale stranke oziroma zveze in dosedanje politične organizacije. Na okrogli mizi so se dogovorili, da brez soglasja vseh treh sil ne bo nadaljnjih sprememb v osnovah političnega sistema. Najprej se bo treba domeniti o novi ustavi, pa o zakonu o strankah in nekaterih drugih dokumentih, ki so jih tačas umaknili z dnevnega reda v parlamentu. Sicer pa pred partijskim kongresom v oktobru ne pričakujejo
voščili silne posege v prostor, ne da bi jih ustrezno ovrednotili in (pre)razporedili.
Vzemimo samo kmetijstvo, ki bo očitno še dolgo monokultur-no, kemizirano, intenzivirano, pri čemer so biopridelovalci neke vrste kurioziteta, ki je deležna kvečjemu prizanesljivega posmeha agrarnega lobija. Politika in oblast resda ne moreta več spregledovati pomurskega gibanja za pridelovanje zdrave, naravne hrane, vendar kakih radikalnejših potez od njiju še ne moremo pričakovati. Se naj potemtakem tolažimo s tisto: bolje pozno kot nikoli in spravljivo čakamo na katastrofo, kot je izbruhnila na Dravskem polju? Ne, hvala lepa za tak coctail! B. Ž.
pretresljivih zasukov. Na vprašanje, kako je s političnim pluralizmom, so gostje iz Madžarske odgovorili, da kljub temu, da več-partijskr sistem še nima pravne veljave, v praksi vendarle že deluje. Tako so se na nekaterih mestnih volitvah že pojavili (in tudi zmagali) kandidati novonastalih strank.
Politične reforme kljub vsemu niso dovolj. Potrebne bodo tudi spremembe v gospodarstvu, socialni politiki in družbi nasploh. Podatki namreč kažejo, da plačilna bilanca pada, tudi v turizmu niso dosegli zaželenih ciljev. Tako naraščajo tudi inflacija (že čez 20 odstotkov) in zunanji dolgovi. Samo za letne obresti morajo Madžari plačati 1,2 milijarde ameriških dolarjev.
Jože Smole je spregovoril predvsem o štirih aktualnih temah jugoslovanskega vsakdanjika: o konferenci neuvrščenih in odpiranju v Evropo, o superinf-laciji in njenih posledicah, pa o zaostrenih nacionalnih odnosih in nadaljnjem razvoju političnega pluralizma.
Na pogovorih v Lendavi so obravnavali predvsem narodnostne teme. Obe strani sta poudarjali, da je potrebno zagotoviti čim boljše možnosti za razvoj slovenske narodnosti na Madžarskem in madžarske pri nas.
Silva Eory
Prvi dan obiska sta obe delegaciji obiskali OŠ Bratstvo in enotnost v Prosenjakovcih.
Goste iz Madžarske je še posebej zanimal sistem dvojezičnega šolstva v Pomurju.
aktualno doma in po svetu
Beograjski miličniki so pretepli Borisa Muževiča, člana predsedstva ZKJ iz Slovenije, ker je storil prometni prekršek. Dogodek je ves prejšnji teden odmeval od Triglava do Gevgelije, čeprav bi v normalnih razmerah sodil
samo na mizo sodnika
prekrške (brez poprejšnjega fizičnega obračuna seveda). Ob 21. obletnici vkorakanja sil varšavskega pakta v ČSSR so bili med domačimi demonstranti tudi tujci: 56 so jih aretirali in po nekaj dnevih izpustili. V daljni južnoameriški Kolumbiji si Američani prizadevajo uničiti tihotapske mreže z mamili, ki močno najedajo ameriško narodno substanco.
Z mitingom zoper lakoto in siromaštvo v Nikšiču, na katerem so nosili tudi skupno sliko Bulatoviča in Miloševiča, se je pravzaprav že začela repriza mitingovanja iz lanske vroče jeseni. Temu nekateri rečejo: Kosovizacija Jugoslavije. Novinar Tanjuga, ki je po vrnitvi iz Libanona odgovarjal na vprašanja gledalcev tretjega kanala na televiziji v Beogradu, pa si je upal nekoliko dlje, češ danam se morda obeta libanonizacija.
Kaj se pravzaprav dogaja? O tem govori Bela knjiga o Kosovu, že dolgo najavljan projekt, ki naj bi svetovno javnost seznanil z dejstvi o zapletenih razmerah v tej pokrajini. Bela knjiga je izšla v srbohrvaškem jeziku, v okviru založbe Mednarodna politika, z namero, da z jezikom podatkov in znanosti prikaže bistvene zgodovinske in aktualne vidike razmer na Kosovu. Pod naslovom Teror garantirane večine je Politika ekspres povzela nekatere bistvene ugotovitve in uvodoma ugotovila, da albanizacija Kosova traja desetletja s pomočjo legalnih institucij sistema in njegovih demokratskih oblik, ki so zlorabljam v korist nacionalne majorizacije, o čemer govori Miloš Sekulo-vič v prispevku Nacionalna enakopravnost in večinsko odločanje.
»V tej nacionalno, versko in jezikovno zelo heterogeni pokrajini gre dejansko za spopade nekaterih bistvenih načel, ki predstavljajo pridobitev splošnega demokratičnega razvoja v svetu. Uporaba z ničimer omejenega načela večinskega odločanja namreč postavlja cesto pod vprašaj uresničevanje načela nacionalne enakopravnosti in pravne enakosti občanov«.
globus
Razhajanja pri ocenah
Vojaška intervencija sil petih držav varšavskega pakta na Češkoslovaškem pred natanko 21 leti — takrat so jo imenovali inter-nacionalistična pomoč na poziv domoljubnih sil — je zdaj predmet sporov. Sploh bo proces za dosego soglasja glede preteklosti za nekatere še posebej neprijeten, kar postaja zadnje dni čedalje bolj očitno.
Kljub temu pa so se zahteve, da je treba to akcijo ponovno oceniti, kar pomeni, da bi ovrgli dve desetletji staro umetno ustvarjeno podobo, že pojavile.
Dva od petih sodelujočih v vojaški intervenciji, ki je zadušila praško pomlad v času od januarja do avgusta 1968, sta se zdaj že odločno distancirala od svoje takratne vloge.
Medtem ko se Sovjetska zveza, pobudnica in organizatorka celotne »reševalne akcije« na Češkoslovaškem, kljub obsežnemu raziskovanju lastne preteklosti še noče javno opredeliti, sta drugi dve članici varšavskega pakta, ki so ju zajele reforme in obnova (Madžarska in Poljska) pričakali 21. obletnico z jasno obsodbo te operacije.
Njuni sedanji vodstvpse nikakor nočeta istovetiti z onima pred dvema desetletjema in obžalujeta, ker takratnega spora med Moskvo in Prago ni bilo mogoče rešiti s političnimi sredstvi.
Za Prago pomenijo nove ocene »grobo vmešavanje v notranje zadeve«, kar pa zadeva kritike na račun »stopnje demokracije na Češkoslovaškem« je rečeno, da ustrezajo »stališčem protisocialističnih sil«. To je, kot je še zapisano, usluga protizakonitim skupinam na Češkoslovaškem in njihovi rušilni dejavnosti.
Stališče Prage je pri priči podprla Vzhodna Nemčija, ki invazijo na Češkoslovaško še zdaj pojasnjuje »z izredno napetim mednarodnim položajem« v tistem času in z nevarnostjo, da bi se porušilo vojaškostrateško ravnovesje. Kot meni berlinski Neues Deutschland, »je bila mednarodna pomoč bratskih držav v tistem nevarnem položaju edini možni izhod«.
Kuvajt je sit puščave
Znana naftna država na Arabskem polotoku se že nekaj let zagrizeno upira puščavi, ki je pravzaprav njena značilnost. Vendar vse kaže, da ne bo več dolgo tako. Lotili so se velikanskega namakalnega sistema, ki bo dnevno iz Iraka pripeljal skoraj šest milijonov litrov pitne in vode za namakanje. Boj proti nadležnemu pesku so si zamislili tako, da bodo v obliki vedno večjih koncentričnih krogov okoli velikih mest sadili primerno drevje, kar bo ugodno vplivalo tudi na večji živalski razplod. To seveda ni samo lepa zamisel, saj so doslej dosegli že lepe uspehe. Če bo šlo tako naprej, bo Kuvajt podoben prej nekakšnemu rastlinjaku kot pa puščavi. Seveda bi lahko na podoben način »preganjali« pesek tudi kjerkoli v Afriki, če bi imeli podobno kot Kuvajt — nafto in denar.
KOSOVIZACIJA
Po načelu: zob za zob
Akademik Vladimir Dedijer, med drugim pisec Novih prispevkov za biografijo J. B. Tita, do včeraj heroj, prijatelj in poštenjak, je pred tedni izpovedal nekaj hudo kritičnih misli na račun Slovencev in tako postal naš sovražnik. Ponovil je zgodovino, kot se za velikega moža spodobi — drzno, velikopotezno, odmevno, puščajoč posledice. In masa (Slovenci, op. ur.) je odgovorila kot že tolikokrat — prenaglo, brez domišljije, krvoločno, zahtevajoč linč. Dedijer je izzval Slovence tako, da jih je opsoval z rasisti in, nič presenetljivega, večina se je tudi odzvala rasistično. Avtor sestavka Vsi smo kurenti v 7 D, Dejan Pušenjak, ob tem spominja na podobno totalitarno, surovo, neusmiljeno in po nasilju hlepečo gonjo proti skupini Laibach.
Pušenjak končuje: vsi pa smo enaki in navadni kurenti, dokler fašistične provokacije preganjamo fašistično, očitke o surovosti in nečloveškosti enako vračamo in dokler bomo na neresne rasistične izpade reagirali kot rasisti.
SPORNA PODRAŽITEV
Podražitev mesa in mesnih izdelkov za povprečno 5 odstotkov je bila povod za nov spor med madžarsko vlado in sindikatom. Na slovesnosti v Cegledu je premier Miklos Nemeth nenavadno ostro napadel pobudnike nedavne opozorilne stavke, ki so jo pripravili zavoljo nadaljnjega poslabšanja življenjske ravni delavcev. Predsednik ministrskega sveta je obdolžil sindikalno vodstvo, da je demagoško in da tako skuša ohraniti svoj birokratski ustroj. Sindikat je pogosto neposredno oviral reforme, s sedanjim pozivom k ustavitvi dela pa nikakor ne prispeva k povečanju narodnega proizvoda, je pristavil Nemeth.
Osrednje sindikalno glasilo pa je izredno hitro odgovorilo na hude obtožbe premiera in člana predsedstva madžarske socialistične delavske partije. List Nepszava je v uvodniku poudaril, da se je novo sindikalno vodstvo distanciralo od ravnanja starega vodstva, tako kot nova vlada ne želi plačevati za napake, ki jih je zagrešila stara. Sindikat ne nasprotuje višjim cenam, če je to gospodarsko upravičeno, pač pa zahteva, da je treba pri tržnem načinu gospodarjenja tudi drugače vrednotiti delovno silo. Kot poudarja omenjeni list, se bo Madžarska hitreje rešila iz gospodarske krize, če si bodo zaposleni delili le tisto, kar dejansko zaslužijo.
Sekulovič ugotavlja, da je ta problem načelno rešen v teoriji in praksi jugoslovanskega federalizma, da pa na Kosovu niso najdene rešitve, ki bi ustrezale njegovim posebnostim in razmeram: »Na Kosovu ni uveden nikakršen mehanizem za preprečevanje nacionalne mejorizacije. Odloča se. praviloma, z večino glasov skupnega števila volilnega foruma, razen ko je z ustavo SAP Kosovo, ali z zakonom, predvidena posebna večina. Pri tem je potrebno upoštevati izrazito številčno prevlado Albancev v prebivalstvu pokrajine. Po zadnjem popisu je bilo na Kosovu 77,4 odstotka Albancev, kar pomeni da imajo ti ha vseh volitvah po nacionalnem ključu v vseh mehanizmih odločanja tako enostavno-kot dvetretjinsko (kvalificirano) večino.
Glede na pomembno ustavotvorno in zakonodajno decentralizacijo v korist pokrajine je jasno, v kolikšni meri, pravno in dejansko, je lahko prizadet položaj Srbov. Črnogorcev in drugih, ki so tu v manjšini. To omogoča, da se ob naraščanju albanskega nacionalizma in separatizma sicer demokratično načelo vladavine večine na Kosovu sprevrača v svoje nasprotje, v svojevrstno tiranijo večine nad manjšino.«
Pouk iz tega bi bil, da gre za onemogočanje terorja večine nad manjšino in da ni strahu pred preglasovanjem večine, denimo na izrednem kongresu ZKJ ali kako drugače v odnosih med »večinskim« in »manjšinskimi« narodi. Če je tako, zakaj se iz istih krogov, ki so objavili Belo knjigo o Kosovu, slišijo protesti zoper teror manjšine nad večino, ko gre za odločanje po pravilih soglasja, ki je obrambni mehanizem in odločanju večine nad manjšino ?!
Ko je novinar Tanjuga govoril o svojih spoznanjih v Libanonu, je ugotovil, da seje Libanon pač znašel med velikosirskimi in veliko-izraelskimi interesi kot med mlinskima kamnoma, da ima svoje Kosovo tudi Egipt s svojimi fundamentalisti, da je podobno še marsikje po svetu, ter da se mu zdi podobnost libanonizacije s kosovizacija Jugoslavije. čeprav ne čisto po verski plati.
Ko je nedavno o Srbih in srbstvu govoril na tretjem kanalu beograjske televizje akademik Isakovič, je v odgovoru nekemu gledalcu omenil, da je imel Kučan nemara prav, ko je govoril o dogajanjih na Starem trgu tako, kot je, ker da so morda v avnojskem dokumentu o ureditvi Jugoslavije pomanjkljivosti. . . Tista skupna slika Bulatoviča in Miloševiča na nikšiškem mitingu proti siromaštvu pa je spominjala na nekaj drugega, kar sicer poznamo iz pesmi o veliki Srbiji: ». . . ko to kaže, ko to laže: Srbija nema more?! Ima more, ima more dok Je Črne gore!« kar je napovedovalec v dnevniku istega dne indirektno demantiral: zanikal je namreč govorice, da Črna Gora s komaj več kot šeststotisoč prebivalci in šibko gospodarsko močjo pravzaprav nima smisla v samostojnosti.	r
Smo že res na poti v kosovizacija?!	Viktor Sirec
DUNAJ — Madžarske obmejne vojaške enote niso bile več sposobne' same zaustaviti vala prebegov vzhodnonemških državljanov v Avstrijo, zato so vpoklicali tako imenovane delavske straže, ki pomagajo graničarjem. Prejšnji teden je vsak dan prestopilo mejo 200 do 250 vzhodnonemških državljanov.
BUKAREŠTA — V Romuniji so sprejeli nove ukrepe, da bi državljanom onemogočili ilegalne prehode na Madžarsko in v Jugoslavijo. Med drugim so razširili obmejni pas, v katerem ni mogoče obdelovati zemlje ali *stanovati, na kilometer, mejne straže pa so dobile tudi večja pooblastila glede uporabe strelnega orožja.
BONN — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da namerava DR Nemčija odobriti večjemu številu svojih državljanov turistična potovanja v Albanijo. Radio Deutsche Welle povezuje ta ukrep s prebegi svojih državljanov iz Madžarske v Avstrijo. DR Nemčija in LR Albanija sta junija letos normalizirali diplomatske odnose.
DUNAJ — Avstrijski kancler F. Vranitzky meni, da Avstrija ne bo posredovala v zvezi v vzhodnonemškimi begunci. Posebej pa je poudaril, daje Avstrija še naprej odprta za politične begunce.
PARIZ — Zunanji ministri dvanajstih držav Evropske skupnosti so pozvali sprte strani v Libanonu, naj takoj prenehajo s spopadi. Novica je prišla iz Pariza zato, ker je Francija prevzela. polletni mandat predsedujočega v Evropski skupnosti.
VZHODNI BERLIN - Tu so obtožili zahodnonemškega kanclerja H. Kohla, da se vmešava v vzhodnonemške notranje zadeve. Očitajo mu preveliko skrb za NDR in njene prebivalce.
BAGDAD — Z julijsko revolucijo leta 1968 so se v Iraku spoprijeli tudi z nepismenostjo. Po 21 letih v 16-mi-lijonski državi — prvi med vsemi arabskimi — ni več nepismenih.
BUDIMPEŠTA — Ameriška družba Getz Corporation iz San Francisca je odkupila madžarsko trgovsko hišo Intercooperation. To je prvi primer, da je neko tuje podjetje kupilo madžarsko firmo.
RIAD — Mlinar Motek Zafer al Sahrani se je ponesrečil. Bil je že 27 ur brez zavesti, zato sta ga mati in hčerka dali pokopati. V grobu se je osvestil in dolge ure je klical na pomoč. Čisto slučajno so ga slišali in odkopali neki pastirji. Ko sta ga potem mati in sestra videli prihajati domov sta od presenečenja in strahu umrli, zadeti od srčne kapi.
globus
NA TRDA TLA RESNIČNOSTI
GROSZ ODHAJA?
Kot je pred dnevi povedal sekretar CK madžarske partije Pal Iva-nyi, bo generalni sekretar partije Karoly Grosz po predčasnem partijskem kongresu, ki bo 7. oktobra, odložil svojo funkcijo, poroča Tanjug.
Grosz se je na sam vrh državne piramide povzpel 25. junija 1987, ko je bil izvoljen za predsednika ministrskega sveta. Nekaj manj kot leto kasneje je zamenjal Janosa Kadara; postal je generalni sekretar partije in napovedal je korenite družbene spremembe na Madžarskem.
Za Grosza je značilno, da je v javnih nastopih spreminjal svoja stališča, pri čemer je naletel na kritiko reformistično usmerjenih političnih sil.
Na junijskem plenumu madžarske partije je uspelo preprečiti razcep v partiji samo z uvedbo štiričlanskega partijskega predsedništva. Grosz je še naprej ostal generalni sekretar, toda ta funkcija je bila močno degradirana: prvi med enakimi je postal predsednik partije Tezsd Nyers, čeprav je bilo predsedniško mesto v Kadarjevih časih častna funkcija, brez omembe vrednih pristojnosti.
Nagle spremembe v madžarskem partijskem in državnem vodstvu so tudi odsev generacijskih menjav.
Haloze in Kosovo
Človeku enostavno ne gre v glavo, da imamo po tolikih desetletjih vlaganja jugoslovanskega denarja v pokrajino Kosovo na tem delu države še vedno tolikšno gospodarsko zaostalost, ki se seveda začne pri preganjanju nepismenosti in navajanju na neke ustaljene civilizacijske norme.
Kot da se v tem pogledu ni ničesar storilo. In niti ne bi vedeli vsega tega, če ne bi prišlo do znanih kosovskih dogodkov, ki so nam zaradi obilice vsakodnevnih sporočil odgrnili zaveso.
Saj nima nobene zveze s Kosovom, če sedaj že nekaj tednov beremo in slišimo o slovenski pokrajini, ki se ji pravi Haloze. Na pragu enaindvajsetega stoletja si ljudje še vedno svetijo s petrolejem, kar pa pomeni, da ne poznajo nobenega gospodinjskega stroja, televizorja itd. Le malo cest je asfaltiranih.
Sele sedaj, ko je te ljudi udari! bog še z ujmo, zvemo vsak dan kaj več o Halozah. Saj nimajo Haloze nobene zveze s kosovsko pokrajino. Ampak, če dobro premislimo, se te primerjave ne bomo več zlahka otresli. Pa razmišljajte!
Neuvrščenost gotovo ima svoj smisel. Tudi v današnjih spremenjenih mednarodnih razmerah. Mora pa se tudi sama posodabljati in prilagajati novim okoliščinam. Ze dejstvo, da zanimanje držav za aktivno udeležbo v tem gibanju ne upada, temveč še vedno narašča, priča, da v njeni tudi danes vidijo možnost uresničevanja nekaterih bistvenih prvin krepitve lastnega mednarodnega položaja in s tem povezanih interesov. Beograjska konferenca bo vsaj glede udeležbe gotovo rekordna. Skupaj z opazovalci in gosti je najavljenih 171 delegacij, je v intervjuju za ljubljanske Naše razglede pred beograjsko konferenco na vrhu dejal Marjan Osolnik, svetovalec v skupščini SRS, sicer pa dober poznavalec gibanja neuvrščenih. Povzemamo nekaj njegovih ocen.
V zadnjem času so se odnosi med blokoma močno spremenili, moramo pa realno oceniti, da sta bloka danost, s katero se bomo verjetno še dolgo soočali. Dejstvo obstoja blokov morajo upoštevati na primer raznovrstni politični dejavniki na Poljskem v času sicer zelo daljnosežnih notranjih
političnih sprememb! Neuvrščeni so nedvomno dejavnik miru in mednarodne stabilnosti. Seveda pa neuvrščena politika ni nekaj, kar zmore vse.
Tudi za politiko blokov, ki se opira na neprimerno večjo gospodarsko in vojaško moč, se je pokazalo, da je omejena v svojih možnostih. Neuvrščeni pa se morajo odreči nekdanjim evforijam in mesijanstvu in se spustili na trda tla resničnosti in praktičnih življenjskih izkušenj. Te pa kažejo, da
v žarišču dogodkov
preprostih resnic in dokončnih receptov ni.
Jugoslavija je v preteklem obdobju dokaj uspešno uveljavljala svojo politiko neuvrščenosti v evropskem okolju — sodi Marjan Osolnik. V okviru helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju je skupina devetih nevtralnih in neuvrščenih držav
Madžari o »praški pomladi«
Ob nedavni 21. obletnici vkorakanja sil Varšavskega sporazuma v Češkoslovaško je bilo o dogodku veliko povedanega in zapisanega tudi na Madžarskem, ki je takrat prva poslala svoje vojake na ozemlje sosedne države, od 100 tisoč tujih vojakov pa je bil vsak deseti Madžar.
Tedanji madžarski obrambni minister Lajos Czinege je v neki radijski oddaji trdil, da tedanje politično vodstvo ni moglo ukrepati drugače. Politbiro partije, in tudi sam Janos Kadar, so zelo težko pristali na vojni pohod, je menil Czinege. Podobno je trdil tudi Kadar v svojem zadnjem intervjuju, ki ga je objavil tednik Magyarorszag. V Budimpešti pa je bilo prejšnje dni slišati — kakor poroča Tanjug — tudi zgodbo, kako je Czinege streljal na Kadarja, ko mu je ta v prvem trenutku prepovedal, da pošlje vojake v fSSR. Neodvisni list Reforma je objavilizpoved priče tega incidenta, Imre-ja Kyralya iz Nagykorosa. Krogla, izstreljena na Kadarja, se je temu zarila pod levo ramo. Za ministra Czinegea so odredili hišni zapor, vendar so ga, kot je to Kadar kasneje povedal v krogu ožjih prijateljev, na intervencijo Leonida Brežnjeva hitro izpustili. Atentat so javnosti prikrili.
opravila pomembno vlogo graditelja mostov, še posebej na stockholmski in dunajski konferenci, ter za to prejela priznanje vseh udeleženk, vključno velesil. Toda če pogledamo, kako so druge evropske nevtralne in neuvrščene dežele vključene v procese evropskih integracij, opažamo, da zaostajamo. Vse razen nas so polnopravne članice Sveta Evrope, Jugoslaviji pa so šele pred kratkim dodelili status »povabljenega gosta« — hkrati z ZSSR, Poljsko in Madžarsko, kar kaže, da nas niso klasificirali med skupino nevtralnih in neuvrščenih držav, temveč med tiste realsocialistične dežele, ki so na poti demokratizacije’
Letos bosta poleg nevtralnih držav v Beogradu tudi Poljska in Madžarska. Določen interes pa so pokazale še nekatere dežele, na primer Kanada in Japonska, pa tudi Bolgarija in ČSSR. Gledano dolgoročno: status nevtralnosti ali neuvrščenosti v marsičem pripomore k nadaljnjemu zmanjševanju neposrednih blokovskih konfrontacij. Ze zaradi tega bi bilo nesmiselno odrekati pomen in življenjsko moč neuvrščenosti.
Ali bo konferenca v Beogradu in vloga Jugoslavije kot predsedujoče gibanja neuvrščenih olajšala in pospešila pozitivno reševanje sedanje družbenogospodarske krize pri nas? Osolnik je mnenja, da ne. Predolgo smo se zanašali na to, da bomo nekaj dosegli samo z nekakšnim ugledom ali slovesom dobrega gostitelja. Beograjski vrh ne bo brez dilem in povodnih čeri. Isto velja za vlogo predsedujočega v gibanju. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšni programi in obveznosti bodo sprejeti. Pravilno razumljena in sodobno tolmačena pa neuvrščenost lahko pripomore k ustvarjanju ugodnejšega mednarodnega okolja tudi za reševanje naših težav, sodi Osolnik.
STRAN 2
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
Možnosti za temeljitejši pogovor
K prenovljenim metodam dela, ki naj čimbolj približajo delovanje občinske partijske organizacije ljudem — tako članom kot nečlanom — sodijo gotovo obiski vodstva soboške občinske or-
LOVCI OPOZARJAJO
Slovenija obsega približno 2 milijona hektarjev. Polovica je gozdnih površin, okrog 640 hektarjev je obdelovalne zemlje, preostalo pa so travniki, pašniki in nerodovitna zemlja.
Znano je, da že dolgo časa teče bolj ali manj oster boj ali dialog glede divjadi. Kmetijci se je seveda na vse načine želijo ubraniti, in to seveda zaradi škode, ki jo delajo divje svinje, jelenjad in druge divje živali. Lovci pa opozarjajo, da je divjad tudi zelo koristna (kot biološki zaščitnik poljščin), saj uničuje razne poljske škodljivce (plevel in rastlinske zajedavce). Namesto tega sedaj sicer uporabljamo škropiva, hrana pa je zavoljo tega vedno bolj zastrupljena in tudi dražja.
Z namenom, da bi Pomurje spremenili v slovensko žitnico, potekajo tudi obsežni posegi v kmetijska zemljišča (izsuševanje, zaokroževanje, zložba). Vsi ti posegi s strahovito naglico spreminjajo pokrajino. Kmalu bodo izginili številni naravni potočki z grmišči in gozdički, kmalu bodo vse tekoče vode regulirane in obložene s kamnom, posekana bodo številna drevesa in grmišča, nastala pa bodo nepregledna polja z eno kulturo, da bo dala rekordne pridelke. Lovci (v zadnjem času tudi ekologi) pa opozarjajo, da v tej viziji naše prihodnosti pozabljamo na naravne zakonitosti, da torej rušimo v tisočletjih vzpostavljeno naravno ravnotežje. S sodobno agrotehniko, uporabo umetnih gnojil in različnih fitofarmacevtskih pripravkov sicer trenutno dosežemo večji pridelek hrane, vendar ne vemo, če so taki pridelki trajni. Pravzaprav so že znane velike negativne posledice v državah, kjer so take posege opravljali davno prej, medtem pa so jih opustili.
Jože Graj
MNOŽIČNI POBEG IZ SOCIALIZMA
Videti je, da je vzhodnonemške državljane letos popadla prava preseljevalna mrzlica. Najbolj oblegana je v teh poletnih mesecih madžarsko-avstrijska meja.
Pred dnevi so organizirali v bližini Soprona dan odprtih vrat. Pravzaprav je šlo za podiranje žične ograje na stari odenburški cesti. Vseevropski piknik sta pripravila avstrijsko Vseevropsko gibanje in madžarski Demokratični forum. In to prireditev so izkoristili vzhodnonemški državljani za množični prebeg v Avstrijo.
Samo nekaj ur po tem dogodku je videti madžarska stran ob mejnem prehodu Oden — St. Marga-rethen takšna kot ponavadi. Vse je mirno. Le na bližnjih poljih in ob robu ceste stojijo zapuščeni avtomobili z vzhodnonemškimi registracijami. Do vrha so naloženi s šotori, zračnimi blazinami in opremo za letovanje, ki so jo Nemci vzeli s seboj na počitnice na Madžarsko.
Tisoči Madžarov in Avstrijcev iz sosednjih krajev so se zbrali v soboto popoldan ob meji, da bi skupaj proslavili podiranje zastrašujoče ograje in odpiranje meje po 40 letih. Prišlo je mnogo novinarjev z vsega sveta, ducat snemalnih ekip, BBC, CBS in druge. Vsi so čakali, da se bo meja odprla, ne da bi slutili, kaj se bo zgodilo v
— Na avstrijski strani pa so tv ekipe snemale srečneže, ki so uspešno pobegnili iz socializma.
— Madžarski cariniki so odtisnili pečat ali gledali vstran.
— V pričakovanju »odprte meje«.
ganizacije Zveze komunistov v večjih krajevnih središčih. Le te so že opravili v Rogašovcih, Puconcih in Prosenjakovcih, jeseni pa nameravajo z njimi nadaljevati. Gre za zelo koristno obliko
naslednjih minutah. Ko so se vrata ob 15. uri odprla, se je nenadoma nagnetlo ob meji prek sto Vzhodnih Nemcev in se množično napotilo na avstrijsko stran. Ob tem je nastal na meji pravi kaos. Madžari so imeli na meji le 10 carinskih uradnikov, ki niso mogli pregledovati vseh potnih listov. Tako so stali v množici in žigosali le tiste potne liste, ki so jim jih molili pod nos. Meja je bila odprta še tri ure in v tem času je mejo prestopilo še več Nemcev. Madžarski cariniki so udarjaii pečate v potne liste ali pa gledali vstran.
Večina vzhodnonemških državljanov je o tem srečanju zvedela z letakov, ki so jih spuščala letala in prek radia. V glavnem so vse svoje stvari pustili v avtomobilih in le redki so imeli pri sebi kakšno torbo. In ko so pribežali na avstrijsko stran, je bilo videti naslednje: družinski člani, pari, prijatelji so dolge minute stali, se objemali in jokali, ihteli_
Po oceni direktorja varnosti na Gradiščanskem je za dan prestopilo mejo najmanj 500 vzhodnonemških državljanov. Z meje so jih nato odpeljali z avtobusi na Dunaj v ambasado ZRN, kjer so dobili potne liste. Nazadnje so jih odpeljali v zahodnonemški Giessen, kjer je zbirno taborišče.
KI. Z.
neposrednih stikov in medsebojnega informiranja o krajevnih problemih ter za širše idejnopolitično zastavljeno razpravo o delovanju partijske organizacije. Pri tem so izbirali take teme, ki so dale možnost za temeljitejši pogovor o političnih vprašanjih delovanja osnovnih organizacij in občinske organizacije ZK, političnem pluralizmu, prenovi Zveze komunistov in drugih aktualnih vprašanjih razvoja Slovenije in Jugoslavije.
Ocenjujejo, da je bila udeležba na teh pogovorih zadovoljiva, kar velja tudi za aktivnost sodelujočih. Ljudje so namreč pokazali visoko stopnjo informiranosti o širših in domačih aktualnih vprašanjih, veliko kritičnosti in nezadovoljstva nad neučinkovitostjo reševanja najtežjih problemov, povezanih z gospodarskim in političnim razvojem pri nas. K večji odprtosti Zveze komunistov in možnostim pogovora je prispevala tudi uvedba proste sobote — dežurstva na sedežu občinskega komiteja ZKS v Murski Soboti. Čeprav je bil obisk zaenkrat manjši od pričakovanega, bodo tudi v prihodnje nadaljevali s tem načinom dela.
M. Jerše
— Ko so na meji začeli rezati žico,...
SEJEM BIL JE ZIV - -j
V nedeljo so se v Gornji Radgoni zaprla vrata letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma! in tako je za nami še ena sejemska prireditev. Ta v Gornji Radgoni je bila tokrat že 27. po vrsti in čeprav vtisi o njej še niso povsem urejeni, vseeno kaže zapisati nekaj besed. Pomurski sejem, ali kakor koli ga že' imenujemo, si je v slabih treh desetletjih utrdil svoje mesto v jugoslovanskem kmetijskem prostoru, saj se med tovrstnimi manifestacijami uvršča na drugo mesto v državi, takoj za sejmom v Novem Sadu. Pripisu-1 jemo pa mu tudi mednarodni značaj, saj na njem vsako leto srečujemo še razstavljalce iz tujine. Številčno šibkemu kolektivu radgonske poslovne enote Gospodarskega razstavišča Ljubljana gre vsekakor priznanje, da je spravil pod streho tako obsežno prireditev, ki pa se žal še vedno srečuje z nekaterimi že tradicionalnimi in kroničnimi težavami.
Organizatorji letošnjega sej- ma so v bilten zapisali, da se na njem predstavlja več kot 11.200 domačih in tujih razstavljalcev, vendar ob sprehodu po razstaviščnem prostoru člo-Ivek takšnega občutka ni dobil.
Morda bi na njem res lahko našteli izdelke toliko različnih izdelovalcev, toda velika veči-Ina le-teh se je predstavila zgolj posredno, prek trgovskih organizacij, brez celovite ponudbe in popolnega proizvodnega I programa. Specializirani kmetijski sejem — in za radgonskega pravimo, da je takšen — bi moral prikazati najnovejše dosežke v kmetijstvu, takšnih do-Isežkov pa smo videli bolj malo.
Pa ne mislimo za to kriviti organizatorjev, saj je morda raz-Ivoj na tem področju zastal do.
te mere, da izdelovalci veliko novega niso imeli pokazati. In tako si na sejmu v Gornji Radgoni že nekaj let lahko ogledu-Ijemo ene in iste stroje, največkrat takšne, ki jih že nekaj let videvamo na naših poljih. Namesto da bi primerjali izboljša-Ive, nam ostane le, da primerjamo cene, tu pa smo imeli letos res kaj primerjati. To, da so se cene istega izdelka letos menja- le kar med sejmom, ni bila naj-I boljša odločitev in razstavljalci
DAN MADŽARSKIH IN AVSTRIJSKIH RAZSTAVLJAVCEV
Obmejna blagovna menjava se ne razvija
Madžarski razstavljalci so na sejmu v Gornji Radgoni začeli sodelovati pred dvanajstimi leti. Praksa je bila, da so tu podpisali tudi dogovor o obmejni blagovni menjavi. Tako je bilo tudi letos. Madžarsko izvozno podjetje Konsumex in naša podjetja: ABC Pomurka, Emona Commerce (tozd Agroplod) in Mercator Trgovina (tozd Contal Steklo) so podpisali dogovor o sejemskih kompenzacijah v vrednosti 950 tisoč dolarjev, in to za vsako stran.
Prihodnje leto bomo tako na Madžarsko izvozili obutev v vrednosti 100 tisoč dolarjev, kuhinje in gospodinjske stroje Gorenje za 217 tisoč dolarjev in konfekcijo v vrednosti 167 tisoč dolarjev. Izvozili pa bomo še zavese, kozmetiko, konditorske izdelke, mesne konzerve, trikotažo in metrsko blago. Mi pa bomo iz Madžarske uvažali sirkovo seme
___USTAVNA RAZPRAVA V POMURJU-------------------------------------
Večina pripomb je upoštevanih
Protestu predsedstva CK ZKS zaradi fizičnega napada na člana predsedstva CK ZKJ Borisa Mu-ževiča so se na seji v Gornji Radgoni pridružili tudi člani predsedstva pomurskega medobčinskega sveta SZDL. Izrazili so ogorčenje nad takim ravnanjem delavcev beograjske milice, kajti prometni prekršek ne opravičuje brutalnega postopka zoper človeka in politika.
Sicer pa so na seji PMS SZDL, ki se je je udeležil tudi podpredsednik RK SZDL Slovenije Geza Bačič, največ pozornosti namenili obravnavi delovnega besedila predloga dopolnil k slovenski ustavi. Slišati je bilo dokaj spodbudne podatke o opravljenih javnih razpravah v vseh štirih pomurskih občinah, po čemer celo prednjačijo v republiškem merilu. To velja v prvi vrsti za vsebinski pristop, saj so se v političnih in strokovnih krogih temeljito lotili posameznih poglavij ustavnih dopolnil. »Pohvalno je, da ste kot prvi v SR Sloveniji učinkovito speljali široko javno razpravo, kar je zasluga odgovornega dela frontne organizacije. Tudi podpisovanje Temeljne listine Slovenije 1989 ste najbolje zastavili prav v Pomurju, kjer je zbranih kar četrtina slovenskih
bi
si takšnih spodrsljajev ne smeli privoščiti. Če so cene že
nameravali povečati, naj bi
to
storili pred sejmom ali pa bi teh nekaj sejemskih dni še počakali.
Težke gospodarske razmere so na vseh področjih in niso obšle tudi sejemske dejavnosti. Združeno delo je prisiljeno varčevati povsod, zato se število razstavljalcev in obseg razstavljenih izdelkov na mnogih sejmih zmanjšuje. Organizatorji radgonskega sejma sicer pravijo, da za njihovo prireditev to ne drži, vendar kljub temu dvomimo o resničnosti njihove trditve. Sodeč vsaj po tem, kar smo lahko videli na letošnjem sejmu.
Ob sprehodu po razstaviš-čnem prostoru marsikomu tudi ni bilo povsem jasno, ali se na tem sejmu predstavljajo izdelovalci ali trgovci. Na sejmu smo namreč srečali oboje in nedvomno oboji sem tudi spadajo, vendar vsak v svoji vlogi. Eni so za to, da razstavljajo, drugi za to, da prodajajo. Očitno so vloge pomešali in v večini primerov so oboji razstavljali in prodajali. Zato nas tudi ni presenetilo, da smo lahko enake izdelke istih izdelovalcev videli na različnih mestih.
(216 tisoč dolarjev), za 160 tisoč dolarjev usnja in orehovih jedrc, za preostanek pa še usnjeno konfekcijo, svilene podloge, lončnice, plavalne blazine, opremo za letovanje in sire.
Ob podpisovanju pogodbe smo slišali, da si obe strani želita še več sodelovanja. Madžari so še posebej omenjali možnosti za sodelovanje znotraj Delovne skupnosti Alpe-Jadran in skupne nastope na evropskem tržišču. Določeni premiki pri tem so bili že storjeni, toda gospodarske težave v obeh državah zavirajo širitev sodelovanja. Za maloobmejno sodelovanje lahko rečemo, da pravzaprav stagnira. Madžari pravijo, da imamo kakovostno blago, ki pa je v teh zaostrenih gospodarskih razmerah zanje predrago. Na naši strani pa vidijo vzroke za nazadovanje v spremenjenih razmerah gospodarje-
podpisov. Če uporabim besede Miška Kranjca, bi dejal, da tu še živijo dobri ljudje!« Te spodbudne misli je izrekel Geza Bačič, ki je tudi član republiške ustavne komisije.
V daljši razpravi so člani vodstva pomurske frontne organizacije z zadovoljstvom ugotovili, da je bila večina pripomb iz javne razprave v Pomurju upoštevanih v delovnem besedilu predloga dopolnil k slovenski ustavi. Med drugim gre za bistveno skrajšanje ustavnega besedila in njegovo poenostavitev, enakopravnost vseh oblik lastnine, svobodo političnega in sindikalnega organiziranja, enakopravnost vseh političnih organizacij in gibanj, svobodne, neposredne, splošne in tajne volitve. Na osnovi izhodišč izjavne razprave je tudi določilo, po katerem se samoupravne interesne skupnosti v celoti ustanavljajo na podlagi prostovoljne odločitve delovnih ljudi in občanov. To pomeni, da poslej ustanavljanje t. i. skupščinskih sisov več ne bo obvezno. Za naše območje pa je še zlasti zanimivo, kako je po novem urejen položaj madžarske narodnosti. Po novem bo ta skupnost ostala kot enakopraven četrti zbor v skupščinskem sistemu, s
V koncept sejma v Gornji Radgoni se vključuje tudi spremljevalni program strokovnih prireditev. Teh tudi letos ni manjkalo, vendar imamo občutek, da organizatorjem tovrstnih prireditev že zmanjkuje ali volje ali idej. Pa še ena pomanjkljivost se ob tem kaže že vsa leta. Sejem nima ustreznih prostorov za tovrstne manifestacije in mnogi, ki jih problematika zanima, ostanejo prikrajšani.
Velja pa zapisati, da je bilo tudi letos na sejmu dobro poskrbljeno za obiskovalce, predvsem za tiste, ki jim obisk sejma krajši izlet ali sprostitev. In ker so takšni obiskovalci v večini, jih sejem ni mogel razočarati. Za to so nazadnje poskrbeli tudi tisti razstavljalci, ki na specializirani kmetijski sejem ne spadajo.
Sejem je zdaj mimo in če zanemarimo vse manjše napake in spodrsljaje, lahko zapišemo, da je kljub vsemu uspel. Letošnji sejem se bo verjetno spet ponašal z rekordnim številom obiskovalcev — in če je bila z njim zadovoljna večina, je to uspeh. Obenem pa tudi spodbuda organizatorjem za kakovostno rast in nadaljnji razvoj.
Ludvik Kovač
nja v obeh državah. Prišlo je do liberalizacije izvoza in tako se vsi prilagajajo cenam na svetovnem trgu. Če nočemo, da bi maloobmejni promet zgubil svoj pomen, moramo menjavo rešiti vseh omejitev in sprejeti cene, ki jih postavlja svetovno tržišče.
Madžarske in avstrijske razstavljalce je obiskal tudi predsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj. Pogovarjal se je tudi z avstrijsko ministrico za gospodarstvo in turizem Waltraud Klasnic. Na sprejemu, ki ga je pripravil dr. Konrad Kranich, okrajni glavar avstrijske Radgone, so avstrijski sosedje zagotovili, da so pripravljeni pomagati pri naših gospodarskih težavah. Spregovirili pa so tudi o problemih ki jih povzroča farma svinj v Podgradu.
Silva Eory
čimer dobiva širše pristojnosti, kar naj bi preprečilo morebitne asimilacijske procese. Poleg tega je pripadnikom madžarske narodnosti zagotovljeno zastopstvo v vseh treh zborih občinske skupščine. Glede Romov pa se bo njihov položaj poslej urejeval s posebnim zakonom, kjer so opredeljeni kot zaščitena etnična skupina z vsemi pravicami.
Kot je v razpravi poudaril Geza Bačič, ostajata še naprej odprti vprašanji pristojnosti zborov, katerih število bodo v prihodnje skrčili, že zdaj pa je zmanjšana pristojnost družbenopolitičnega zbora, in načina volitev, predvsem delegatov s stalnim ali nestalnim mandatom. Po njegovih besedah pa se je bistveno povečala aktivna vloga občana kot subjekta in krajevnih skupnosti, kjer bodo za njihovo delovanje obvezna proračunska sredstva občin, šele nato pa prostovoljno zbiranje denarnih prispevkov. Ob tem so se zavzeli, da SZDL v Pomurju tudi v prihodnje prispeva k ustvarjanju takega vzdušja, ki bo pripomoglo k uspešnemu sprejetju ustavnih dopolnil konec septembra v republiški skupščini.
Milan JERŠE
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
STRAN 3
Med letoma 1926 in 1989
»Kakovost ni le prava stvar, ampak je zastonj. In ni le zastonj, je najbolj dobičkonosna proizvodna linija, kar jih imamo.« (Philip B. Crosby)
Dobri stari vseučiliški profesor dr. Aleš Ušeničnik v Socialni ekonomiji (Osnovni nauki v vprašanjih in odgovorih), ki jo je leta 1926 izdala Orlovska podzveza v Ljubljani, založila pa tamkajšnja Društvena nabavna zadruga, takole odgovarja na vprašanje, kako je z umnim delom': »Sama misel še nič ne pomaga: misel je treba v dejanju izvesti (jo tako rekoč utelesiti), tvar po njej oblikovati; dejanja po njej uravnati; vse to je pa mogoče le z delom, to je, z rabo telesnih siL« Nato dodaja zglede: »V orodju je misel kakor utelešena: n. pr. v šivanki misel, kako napraviti vbod-Ijaj, da ležje potegnemo nit skozi; v kladivu misel, kako namesto pesti imeti kaj bolj trdega za udarce; v svedru misel, s čim vrtati; v nožu misel, kako rezati; v prači misel, kako zagnati kamen v daljavo; v loku misel, kako prožiti na žival ali na sovražnika v daljavo osti (puščice) itd. Časih je misel utelešena v vrsti dejanj. Tako je treba n. pr. za molžo posebnih prijemov in potez (ne zna vsak molsti; so še plemena, ki tega ne znajo); prav tako za sejanje, za mlačev, za presevanje (čiščenje) itd.; za tkanje je treba umne priprave in umnega ravnanja. Itd.« Tako torej leta 1926 dr. Aleš Ušeničnik.
Nikoli ne ugrizni roke, ki ti daje kruh, čeravno je to samo skorjica.
Gornji grafit smo našli na pravkar minulem radgonskem sejmu, kjer so v duhu tradicije tudi tokrat nagradno presojali razstavljene kmetijske stroje in opremo iz serijske proizvodnje ter dosežke inventivno-inova-cijske dejavnosti. (Z dr. Ušeni-čnikom bi dejali: »Misel so dejansko izvedli, z delom, z rabo telesnih sil.« Namreč, da so razstavljeno izdelali in dali na ogled.) Letos je očiten znaten osip pri nagrajevanju kmetijske mehanizacije, kljub nekoliko samovšečnemu občutku, da je IMP Panonija iz Murske Sobote odnesla šampionsko odličje. (Doslejšnjim šampionom — SIP Šempeter, Tehnostrpj Ljutomer, Agromehanika — še ni potekel triletni moratorij. V ožjem izboru so se znašli še Zmaj iz Zemuna, Torpedo z Reke in Metalka iz Batuj.) Med nagrajenimi pa najdemo zgolj ljutomerski Tehnostroj (srebrna plaketa za sadjarsko prikolico TSP 7 in tp priznanja za izpopolnitve na prikolčici farmer, štiri- in pettonski, na silažnem transporterju prikolice ST 500 in na novi paleti trosilnikov za hlevski gnoj), IMP Blisk Murska Sobota, Tovarna močnih krmil Ljubljana (priznanje za izpopolnitev na pnevmatskem sadilniku MK 4 in MK 4R). Še nekaj zbirnih podatkov. Vseh prijav je bilo 58, od tega 46 novosti iz serijske industrijske proizvodnje, 11 dosežkov inovacijske dejavnosti, ena prijava pa ni sodila »v delokrog ocenjevanja«. Nagradili so 40 novosti oz. dosežkov. Tako je šlo za serijsko industrijsko proizvodnjo 11 zlatih, 7 srebrnih in 4 bronaste plakete ter osem priznanj, za inovacijsko dejavnost pa 6 zlatih plaket in 3 priznanja.
Podjetništvo in inoviranje sta dve prepleteni stezi na poti razvoja. Kdor ne hodi po njiju, ostaja nerazvit
Tale, bolj ali manj splošno znan sklep, nas ponovno vrača k piscu Socialne ekonomije, ki na vprašanje, kaj je značilno za dobo tržnega gospodarstva, odgovarja: »To, da gospodarstvo ni več naravnano poglavitno za domačo porabo, ampak da se prideluje in izdeluje predvsem za na trg, za na prodaj. Prodajo in nakupo posreduje najprej denar, pozneje pa večini kreditni papirji. V dobi denarnega gospodarstva se vse ceni za denar, za denar prodaja, za denar kupuje; denar je gibalo vsega gospodarstva. V dobi kreditnega gospodarstva je še vedno denar v središču vsega gospodarstva, a menjavanje samo se vrši vsaj pri velikih kupih in prodajah z zadolžnicami v raz-
inovnciiE nih oblikah, ki krožijo kakor denar in namesto denarja.«
Po dobrih šestih desetletjih je govorica drugačna — podjetniška, inovativna. Govorimo o razlikovanju med podjetništvom v splošnem smislu in inoviranjem — v tržnem gospodarstvu.
Kdor tvega, ta ponavadi pridobi, ali drugače: če ne moreš sporočiti svetu, mu tudi prodati ne moreš.
»Podjetništvo v splošnem smislu je kakršnokoli vlaganje sposobnosti, znanja, kapitala in dela v tvegane pridobitne dejavnosti, medtem ko je inoviranje vlaganje enakih kategorij v zelo tvegane nove pridobitne dejavnosti, ki nastajajo v inovacijskem procesu. Ločeno obravnavanje inoviranja je torej smiselno le z vidika pomembnosti za razvoj, kajti podjetništvo je ena najbolj pomembnih intelektualnih razvojnih infrastruktur, inoviranje pa je neposredno uresničevanje razvoja ... Razmerje med podjetjem in inovacijo izhaja iz razmerja med podjetništvom in inoviranjem. inovacija je vrhunski, najbolj plemenit proizvod podjetja, le-to pa je njena infrastruktura. V teoriji in praksi, v strokovnih in vsakdanjih razgovorih velikokrat zamenjujemo inovacije z invenci-jami, izumi in odkritji, ki so prav tako kot inovacije rezultati inovacijskega procesa in pretežno tudi njihove prvine. Odkritja so zlasti vsa nova spoznanja neznanega, do katerih prihajamo pretežno z raziskovanji. So torej intelektualna baza inovacij. Izumi so povsem novi izdelki in storitve, ki so, če z njimi lahko zadovoljujemo potrebe na trgu in tako ustvarjamo dobiček v podjetju, osrednji predmet inovacije. So proizvodi tehniške znanosti in institucije. Invencije so pretežno novosti v tehnologiji delovanja na vseh toriščih človeške dejavnosti; tudi v umetnosti. Invencije so prav tako nove kombinacije odkritij in izumov med seboj ter enih z drugimi, uresničene novosti v organiziranju poslovanja in dela, ekonomiji in logistiki podjetja ter uresničene racionalizacije v njegovi proizvodnji, organiziranosti, trženju, vrednostnih in finančnih vidikih- poslovanja itd. Lahko so tako intelektualna baza kakor tudi predmet inovacij ali pa zgolj temelj za varčnejše poslovanje podjetja, kar sicer povečuje dobiček, vendar ne prinaša nobenih novosti na področju zadovoljevanja potreb na trgu. Verjetno je prav v tem povečanju dobička prek zmanjševanja stroškov temeljni razlog za pogosto zamenjavanje inovacij z invencija-mi.« Pravkar povzeto smo si sposodili iz članka dr. Štefana Špilaka Pojmovni in razvojni vidiki podjetništva in inoviranja.
Novosti s knjižne police
Najprej napoved, da bo v septembru v zbirki Knjižnica Sindikati založbe ČZP Enotnost v Ljubljani izšel priročnik za organiziranje inventivne dejavnosti z delovnim naslovom Inovacijska praksa.
Gospodarski vestnik pa sprejema naročila za knjigo Philipa B. Crosbyja Kakovost je zastonj (Umetnost zagotavljanja kakovosti). Takole se začne delo, ki utegne biti uspešnica: »Kakovost ni le prosto na razpolago, ampak je najpoštenejši izvor dobička. Na koncu vam ostane pol penija od vsakega penija, ki ga sicer potrošite za napačna, ponovna ali nadomestna opravila. V časih, ko >nih-če ne ve, kaj se bo jutri zgodilo v našem poslovanju^ ni preostalo veliko načinov za povečanje dobička. Če se boste osredotočili na sistem za zagotavljanje kakovosti, boste verjetno povečali dobiček za znesek v višini 5 do 10 odstotkov svoje prodaje. To je veliko denarja zastonj.« Še pojasnilo; »Vsi načini, sredstva in koncepti za zagotavljanje kakovosti so predstavljeni v tej knjigi.«
Branko Žunec
-MURSKA SOBOTA----------------
LEPŠA IN BOGATEJŠA ŠOLA
Počitniški čas so na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti izkoristili za dokaj obsežna obnovitvena dela, ki še trajajo (obnavljajo pročelje, ki >gleda< na Titovo ulico), pa tudi za nakup nove opreme. Skoraj neverjetno je, da so ravno ob hudi krizi oziroma pomanjkanju sredstev za družbene dejavnosti, še posebej za šolstvo, uspeli zagotoviti okrog 860 milijonov dinarjev, kolikor bo znašala vrednost obnovitvenih del. Tako so preuredili kotlovnico (poslej bodo lahko ogrevali prostore s tekočim gorivom), zatesnili okna in opravili vsa mizarskovzdrže-valna dela na stavbnem pohištvu, prepleskali prostore, postorili, kar je bilo potrebno v sanitarijah in pri vodovodnih napra-
Kako od forumov do celotnega članstva?
Preostalo je le še dobrih štirinajst dni do formalnega sklepa partijske razprave o preobrazbi ZKJ, toda v javnosti že od začetka razprave vlada skoraj popoln molk. CK ZKJ pa bi moral po koncu razprave 15. septembra povzeti rezultate razprave in oblikovati dokument o partijski reformi, ki naj bi bil eden od glavnih dokumentov za prihodnji kongres, ki vemo, da je izreden in bo letošnjega decembra. Vendar pa je, upoštevaje tudi druge zamude, veliko vprašanje, ali bodo načrtovani roki izpolnjeni.
Ce se spomnimo, je osnutek omenjenega dokumenta najvišji partijski forum verificiral že aprila na svoji 22. seji. Od tedaj naprej naj bi potekala široka javna razprava o preobrazbi ZKJ, od katere vsi veliko pričakujemo. Razpravo je sprva sicer spremljalo veliko pričakovanje in tudi ambicije, toda vse skupaj se je dokaj kmalu »zagozdilo« na ravni forumov in vodstev ZK, med članstvom pa o razpravi skoraj ni sledu.
Pred sto leti je umrl Franc Jančar
Franc Jančar (1820—1889) iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni je umri 31. avgusta 1889 in je pokopan na radgonskem pokopališču. Ob tej obletnici smrti naj bi nekoliko oživeli spomin na pokojnega duhovnika, ki je največ let služboval pri Negovi. Jančarje bil res velik strokovnjak na kmetijskem področju. Na podla-
Prekmurje je v prvih povojnih letih komaj poznalo agronome, kaj šele, da bi se z izsledki agronomske teorije in prakse tistega časa lahko ponašal kakšen kmetovalec. Res bi bilo tako, če bi odmislil Dinija Titana iz Kupši-nec pri Murski Soboti, ki je te dni zaokrožil svojo življenjsko pot na okroglo številko — 70 let.
Dini je s svojimi naprednimi nazori in ob poznavanju razmer v našem kmetijstvu posredoval marsikatero izkušnjo tudi drugim. in to v vsakdanjih stikih z ljudmi in tudi v številnih organih, od krajevne skupnosti do občine. Mnoge svoje poglede in ocene je objavil v Vestniku ali pa v Evangeličanskem koledarju. Prav poseben odnos je imel naš jubilant do časnikarstva in nemalokrat je nastalo kakšno pisanje prav na njegovo pobudo, ne samo v našem tedniku, tudi v drugih časopisih. S svojimi zapisi je pogostokrat poskušal oteti pozabi kakšno prekmursko jezikovno zanimivost, nič manj pa
MORJE ZA BOLNE
Starši in zdravstveni delavci pravijo, da je za majhne bolnike dobro, če spremenijo okolje in ozračje, saj to zelo dobro deluje na njihovo zdravje. Čeprav je za zdravstvo vedno premalo denarja, pa imajo občinske zdravstvene skupnosti v svojih programih tudi upoštevano zdravljenje v zdraviliščih zaradi zdravstvene upravičenosti. In poleti je to morje.
Še pred leti so tudi iz Pomurja otroke najpogosteje pošiljali v mladinsko zdravilišče Debeli rtič. Ker pa so se starši precej pritoževali in tudi pri občinskih zdravstvenih skupnostih niso bili zadovoljni z njihovimi storitvami, saj otroci niso imeli kaj več kot morje, so se obrnili v Crikvenico, kjer je usposobljena bolnišnica za male bolnike, obolele na dihalih. Po predlogih zdravnikov je bilo tudi letos v to obmorsko zdravilišče poslanih 60 otrok. V Baško pa je šlo zaradi zdravstvenih razlogov iz lendavske občine 14, iz radgonske 20 in iz ljutomerske dva otroka.
Za svoje bolnike pa so zelo dobro organizirali letovanje tudi pri pomurskem društvu za cerebralno paralizo. Na morje je šlo devet otrok s starši ter specialna pedagoginja in fizioterapevtka, precejšen del stroškov pa so plačale občinske zdravstvene skupnosti.
Pri soboški zdravstveni skupnosti pa imajo tudi poseben program zdraviliškega zdravljenja za odrasle. V Velem Lošinju je bilo na 21-dnevnem zdravljenju 15 psoriatikov ali bolnikov z luskavico, v organizacijo Zavoda za rehabilitacijo invalidov pa je odšlo v Novigrad 5 paraplegikov.
mh
Dobitek Štev, srečke 17.
1.	01634	18.
2.	08527	19.
3.	0202	20.
4.	05410	21.
5.	02635	22.
6.	06343	23.
7.	06454	24.
8.	09087	25.
9.	- 02152	26.
10.	07479	27.
II.	008503	28.
12.	008544	29.
13.	005655	30.
14.	015946	31.
15.	008541	32.
16.	009276	33.
00145	34.	02151
015947	35.	005814
00499	36.	008616
00133	37.	015833
015940	38.	015822
009277	39.	006217
008540	40.	006218
05406	41.	008614
008673	42.	008609
005437	43.	014961
01780	44.	00285
02649	45.	014973
00283	46.	03772
00284	47.	02550
005688	48.	005820
005682	49.	03785
015813	50.	008753
vah, obnovili okrog 200 kvadratnih metrov tlakov v učilnicah in opravili še druga manjša dela. Kje so torej dobili denar za vse to?
»340 milijonov dinarjev smo dobili od republiške izobraževalne skupnosti, preostalo pa so lastna sredstva in pomoč delovnih organizacij.«
— Šola bo torej pričakala novo šolsko leto z lepšim videzom in boljšimi možnostmi za delo. Kakšna pa bodo nadaljnja prizadevanja kolektiva za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela, smo še povprašali ravnatelja Štefana Harkaja.
»Želimo predvsem posodobiti pouk in učno tehnologijo, tako da bo poučevanje predmetov, za katere je to v današnjem času že
Vprašanje je celo, če ie dokument o preozbrazbi ZKJ sploh prispel do vseh osnovnih organizacij. Če ni, bo treba ugotoviti konkretno odgovornost, pa tudi, zakaj je ta problematika ostala popoinoma zunaj medijske pozornosti! Resda ZK kot »papirnati čolniček« pogosto brez prave smeri pluje po valo-|"komentar" vih krize, tako v svojih vrstah kot v družbi kot celoti. Pod bremenom notranjih razhajanj tudi izgublja orientacijo glede samega »urnika« praktičnega delovanja in vrstnega reda potez. V tem morda leži del odgovora na vprašanje, zakaj se o splošni partijski razpravi o preobrazbi ZKJ, ki očitno ni dobro organizirana, ne sliši skorajda nič. Poleg tega je poletje »vroče«, vendar pa, kako to, da takšne pomembne razprave praviloma »padejo« na poletne mesece?
gi lastnih izkušenj iri* pridobljenega znanja je napisal kar dve knjigi takratnim kmetovalcem. Knjige so bile za tisti čas velikega pomena. Nosijo pa naslove: Umni vinorejec iz leta 1867 in Umni gospodar ali gospodarsko berilo iz leta 1869. Obe knjigi sta izšli pri družbi Sv. Mohorja v Celovcu. Z njima je Franc Jan-
ga niso mikala tudi številna eno-grafska in etnološka vprašanja, ki se tičejo kmečkega oziroma vaškega okolja.
Jubilantu želimo, da še dolgo ohrani svoje titanske sile in se pomlajuje ob vnukih. J. M.
nujno, potekalo računalniško vodeno. Prvi korak v tej smeri je oprema za novo sodobno računalniško učilnico. Nakup sta nam omogočili Ljubljanska banka — Pomurska banka in Zavarovalna skupnost Triglav Murska Sobota, za opremo pa je primaknila sredstva tudi interna banka sozda,ABC Pomurka. Današnja vrednost te naložbe je okrog 700 milijonov dinarjev. Naslednji korak pa je potem računalniško podprt pouk v namenskih učilnicah, predvsem za strokovno-teoretične predmete.«
Vse to je velika pridobitev ob 50-letnici šole. Ta visoki jubilej bodo proslavili 13. oktobra v okviru praznika občine Murska Sobota.
Jože Graj
Pasivizacija, zanemaijanje in podcenjevanje mišljenja članstva o tako pomembni problematiki, kot je partijska reforma, vodijo k upravičenemu negodovanju. Vsi, ki to puščajo vnemar, bi morali vedeti, da t. i. baza gotovo ni pozabila slabih izkušenj in neupoštevanja njenih stališč, izrečenih svojčas v splošni partijski razpravi o sklepih 13. seje CK ZKJ. Ponavljanje iste napake zdaj bi postavilo pod vprašaj smisel organiziranja takšnih razprav in prispevalo k nadaljnjemu osipu članstva. S tem pa tudi k zapuščanju Zveze komunistov brez prave gibalne, idejne in akcijske moči. Ob tem je načrtovano, da naj bi bili jeseni v široki partijski razpravi tudi drugi dokumenti za zvezni kon-fres. Če bo tudi ta razprava tela tako kot sedanja o preobrazbi ZKJ, je upravičena bojazen, da bodo imela vodstva kongres le zase. To pa bi bila najslabša rešitev!
Milan Jerše
čar hotel spodbuditi takratnega kmeta k naprednejšemu gospodarjenju, k temu, da naj kmet tudi nekaj zna in da je le znanje lahko jamstvo dobrega gospodarjenja. Že takrat je zapisal, da si je treba omisliti tudi razstave, predvsem je tu mislil vina. Tega njegovega navodila so se letos držali tudi na mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni, ko so s posebno razstavo obudili spomin nanj in na njegova dela.
Franc Jančar je v svojih knjigah že takrat zaznal, da je kmečki človek zapostavljen, da mladi neradi ostajajo na kmetiji, tako da sedanja osamelost mnogih kmetij ni nič novega. Je pa trdil, da ni srečnejšega poklica, kot biti kmet, seveda je treba znati zemljo ceniti, do nje imeti pravilni odnos. Nasploh je bil Franc Jančar za red, doslednost in disciplino pri delu, pri spravilu pridelkov in pri shrambi kmetijskega orodja. Tudi v tem pogledu je lahko pokojnik vzor. Danes namreč marsikje videvamo razne stroje, ki niso prav nič pospravljeni. Naš rojak tudi ni pozabil na izobraževanje. Svetoval je, da naj kmečki človek tudi bere, če pa tega sam ne zna, naj mu to opravljajo njegovi otroci. Prav gotovo je bila to velika spodbuda za takratnega prebujajočega se Slovenca.
Verjetno bi bilo dobro, da bi se na tega rojaka večkrat spomnili, ne samo ob okroglih obletnicah smrti. Na njegovem nagrobnem spomeniku piše, da tam počivajo visokovredni gospod.
SEZNAM IZŽREBANIH DOBITKOV NA SREČELOVU
na ljutomerskem hi podromu 26. 8. 1989
ZDRAVSTVO
Višja soudeležba
Po statističnih podatkih so se osebni dohodki v Sloveniji v juniju povečali za 32,2 odstotka. Zato bodo s septembrom za toliko višji lastni prispevki za zdravstvene storitve. Za prvi pregled pri zdravniku bo treba plačati 20400 dinarjev, za naslednje tri pa 10200. Za pregled v specialistični ambulanti bo treba dati 39700 din, za naslednje tri 14500. Zalivka pri zobozdravniku bo 18400 in vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomoči 34200 dinarjev. Oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču za največ 15 dni je 29600. Zdravilo na recept bo 13600 dinarjev, precej dražje pa bodo zdravstvene storitve za tiste uporabnike, ki ne obiščejo svojega izbranega zdravnika.
mh
MURSKA SOBOTA
V poldrugem letu za 8 odstotkov manj članov ZK
Gibanje članstva Zveze komunistov v soboški občinski organizaciji kaže, da se je število v zadnjem poldrugem letu neprestano zmanjševalo. Medtem ko je na začetku leta 1988 štela občinska organizacija 2119 članov, jih je zdaj le še 1977, ki so vključeni v 136 osnovnih organizacijah. To pomeni, da se je partijsko članstvo v tem obdobju zmanjšalo za 142 ali več kot 8 odstotkov. Zanimivo je, da so iz članstva Zveze komunistov izključili le 3 člane zaradi udejstvovanja pri verskih obredih, kaznivega dejanja in neizpolnjevanja programa, politike in stališč Zveze komunistov.
V minulem poldrugem letu so črtali 34 komunistov, samovoljno pa je izstopilo kar 122 članov; od tega 51 žensk in 12 mlajših od 27 let. Izstopi so bili v 56 osnovnih organizacijah ZK. Kot najpogostejše vzroke za izstop navajajo previsoko članarino, nemoč ZK pri reševanju problemov, omajan ugled lika komunista, nestrinjanje s politiko ZKJ, nepravilnosti in razočaranje nad razmerami v družbi, medsebojne odnose v delovnih organizacijah ter osebne in zdravstvene razloge.
Po drugi strani pa je bilo v Zvezo komunistov sprejetih le 9 novih članov; od tega 7 mlajših od 27 let. Med njimi so trije delavci, trije tehniki in trije iz osebja zaščite. Nove člane so sprejeli v osnovnih organizacijah: Krajevna skupnost Ratkovci, Cestno podjetje, SPIZ, Krajevna skupnost Puconci, Dom oskrbovancev Rakičan, Uprava za notranje zadeve in Postaja mejne milice Kuzma ter Krajevna skupnost Černelavci. Dodajmo še, da je iz drugih občin prišlo 46 novih članov Zveze komunistov.
M. Jerše
Na vsem radgonskem pokopališču, ki bo v kratkem staro 200 let, ni nobenega nagrobnega napisa s podobno vsebino. Franc Jančar si gotovo zasluži tak spomin, saj je v svojem življenju storil veliko za napredek slovenskega kmeta.
Franci Klemenčič
STRAN 4
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
BI moW»LA m BI MEŠANA?
Kemiki v državnih laboratorijih Sandia v Albuquerqueju, v zvezni državi New Mexico, in na inštitutu za raziskovanje sončne energije v Goldnu (Colorado) so izumili nov način odstranjevanja skoraj vseh strupenih organskih spojin iz vode. Vodi dodajajo polprevodnike, občutljive za svetlobo, samo vodo pa izpostavijo soncu.
Novico je iz svetovne zakladnice znanja po New Scientistu konec julija povzela Delova priloga Znanje za razvoj. Vsebuje tudi pojasnilo, da »morajo raziskovalci še ugotoviti optimalno koncentracijo polprevodnika in koliko bi morali koncentrirati sončno svetlobo. Ko bodo zbrali te podatke, bodo lahko presodili, ali je ta metoda cenejša od dosedanjih načinov čiščenja vode.« Gotovo si na balkanskem (točneje: panonskem) delu stare celine še dolgo ne bo mogoče privoščiti tovrstne metode, a se vseeno zdi pravšnja iztočnica za presojanje težko odpustljivega zamudništva ob dejstvu, da nam že lep čas teče v grlo umazana ali vsaj sumljiva pitna voda.
Večno vračanje enakega — ob pesticidni kvadraturi kroga Pesticidi = skupna oznaka za kemična sredstva proti plevelu (herbicidi), žuželkam (insekticidi) in boleznim (fungicidi)
Soroden članek (Pesticidi — iz dneva v dan, Uživanje sumljive pitne vode, Vestnik, štev. 31/89, 10. avgust F989) smo za našo ožjo domovino — po mednaslovu Najpogostejša atrazin in metolaklor — takole sklenili: »Precejšen del prebivalstva soboške in lendavske občine pije vodo, ki vsebuje pesticide v sicer pri nas še dovoljenih mejah, vendar bi v svetovni zdravstveni organizaciji ali v državah Evropske skupnosti ob takih podatkih že bili plat zvona. Po normativih Svetovne zdravstvene organizacije sme biti v litru vode le dva mikrograma atrazina, po normativih EGS pa celo 0,2 mikrograma. Po takem merilu imajo torej v Gaberju že 23-krat prekoračeno največjo dovoljeno koncentracijo atrazina, za 3,3-krat preveč pa je v pitni vodi tudi metolaklora.«
Najnovejša Informacija o ogroženosti pitne vode v Pomurju, ki jo je pripravila Uprava za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti (nastala je 16. avgusta 1989), po povzemanju analiz, ki jih je opravil soboški Zavod za socialno medicino in higieno, sklene: »Neprimerne vode po naših normativih, ki bi jih bilo potrebno prepovedati za uporabo kot pitno vodo in vodo za proizvodnjo in promet živil bi po teh analizah bile:
Po moje je vedno nevarnejši manjši kmetijski pridelovalec, ki ali iz najlonske nogavice ali z nahrbtno škropilnico pač po občutku dozira določena zaščitna sredstva; resda na majhni površini, toda na številnih majhnih površinah. Določene akcije v smislu izboljšanja uporabe smo že izvedli in še izvajamo s sisom za pospeševanje pridelave hrane, KZ Panonka in ŽVZ Mislim na skupinsko škropljenje, testiranje škropilnic z etiketo o opravljenem atestu (letos smo jih testirali 250, za prihodnje leto načrtujemo 500), lokalno prognostično službo, za kar smo kupili dve napravi, ki ob pomoči računalnika ugotavljata za naše razmere v sadjarstvu najugodne trenutke za nastop bolezni in škropljenje v krompirjevih nasadih. Poraba zaščitnih sredstev delujemo na tem področju naj bi se, če že ne zmanjšala vsaj pravilneje posredovala, ob pravem času, v pravi dozi in ob pravem izboru. Takšen pa je credo soboškega občinskega kmetijskega ministra Ervina Pitza.
Hodoš, Puconci, Mačkovci, Te-šanovci, G. Lakoš, Gaberje, Trnje, Kramarovci, Črenšovci, D. Bistrica, Ižakovci, Lendava, Strehovci, Bogojina, Kot, Žižki, Mala Polana, zaradi neoporečnosti po enem ali večih parametrih, vendar pa ne zaradi pesticidov. Ker vrednosti nihajo, smo se odločili za ponovne kontrole.«
Prva zahteva: poostren nadzor odgovornih nad ravnanjem s pesticidi v kmetijstvu od prodaje do uporabe.
Nam gre zdaj za to, da na osnovi zahtev iz odprtega pisma javnosti pomurskih okoljevarstvenikov konec julija preverimo, v kolikšni meri so uresničljive (kratkoročno, dolgoročno), stvarne oz. smiselne. Prvo smo pravkar navedli, sprašujemo pa se o odgovornih. »V našem samoupravnem socializmu je to kar cela veriga,« odgovarja vodja sanitarne inšpekcije uprave inšpekcijskih služb Jože Fras. »Začnimo z interno kontrolo v delovnih organizacijah, samoupravno delavsko kontrolo v smislu družbene samozaščite, nadaljujmo z državnimi ustanovami, kot so inšpekcije,
organi za notranje zadeve, tožilstva, sodišča — in končno sta tu skupščinski nadzor in politična kontrola prek SZDL. Najbolj neposreden nadzor prav gotovo opravljajo inšpekcijske službe z vidika javnega delovanja, seveda v okviru zakonskih pooblastil in s predpisi opredeljenih področij. Pri tej zahtevi je verjetno mišljeno predvsem razpečevanje strupenih, nevarnih zaščitnih sredstev oz. njegov nadzor. Zakon o strupih je v tej zvezi zelo ohlapen, saj pri oblikah in načinih pakiranja govori le o tem, da morajo biti zaščitna sredstva pakirana ustrezno tržišču. Dejstvo je tudi, da strupe razen iz prve, najnevarnejše skupine — lahko dobi vsak polnoleten občan. Zadošča že osebna izkaznica in vpis v knjigo pri prodajalcu. Sicer pa smo med drugim ugotovili, da je bil v ljutomerski prodajalni zagrebškega Agrocoopa v prodaji gra-mokson, prvovrsten strup, ki ga prodajalna ne bi smela prodajati in kupci ne kupovati brez posebnega dovoljenja. S tovrstnimi preparati lahko namreč ravna samo družbeni sektor, ki ima za to ustrezne strokovnjake oz. v izjemnih primerih tudi zasebnik s posebnim dovoljenjem.«
Druga zahteva: kontrolirano zbiranje in odlaganje embalaže uporabljenih pesticidov.
Da se ekološka katastrofa s pesticidi na Dravskem polju ne bi ponovila na Murskem polju — je že nekaj časa naša pobožna želja. Kako in kaj se po tej zahtevi ravnajo v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan? Pojasnjuje Karel Benko, referent za poljedelstvo in kmetijsko mehanizacijo: »S kontrolirano uporabo začenjamo že pri vsakoletnem testiranju škropilnic. Vsako leto pripravimo seminarje za traktoriste, kjer obnavljajo znanje, saj so prav ti odgovorni za ravnanje z embalažo. Ponavadi gre za 20-litrsko ali 20-kilsko in večje pakiranje, kar se lažje zbira. Zbrano gre v prodajo, reciklažo ali k določenim zbiralcem. Večjih, pretiranih problemov pri tem ni. Prav tako nimamo ostankov škropiv, kajti gre za večje površine in se škropiva običajno porabijo v celoti. Res pa je, da se posamezni preparati, ko je končan del škropljenja, pri naslednji uporabi — ali čez leto dni ali čez določen čas — spet uporabijo. Dejansko smo brez zastarelih preparatov, takih torej, , ki bi jim pretekli roki veljavnosti.« Za kolikšne količine sploh gre? Od kod prihajajo? Direktor Potrošnikovega tozda Veleprodaja (poslovna enota Agro-oprema) v sozdu ABC Pomurka, mag. Alojz Režonja, pravi, da sredstva za varstvo rastlin kupujejo od vseh jugoslovanskih izdelovalcev. Navaja naslednje: Dušik iz Ruš, Pinus iz Rač, Chromos iz Zagreba, Ohis iz Skopja, Radonja iz Siska, Cinkarna iz Celja, Zorka iz Žabca in Pliva iz Zagreba. »Količine so sorazmerno veli-
Dejansko je v Pomurju večja nevarnost za kontaminacijo podtalnice s pesticidi kot je na Dravskem polju. To smo ugotovili na nedavnem sestanku v Gornji Radgoni s predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in republiškega sanitarnega inšpektorata. Sorazmerno visoka podtalnica na Murskem in Apa-škem polju (v glavnem globina pet metrov) je brez vsake zaščitne plasti, saj pod humusno plastjo prevladuje gramoz. Ob močnejših deževnih obdobjih se gladina podtalnice toliko dvigne, da pride v stike s površjem. Ko je recimo na pomlad prišlo do pomanjkanja pitne vode, se je podtalnica znižala, to pa je povzročilo nastanek vakuuma, ki je vsrkal vso nesnago oz. kontaminente s površja v globino. Ko se je podtalnica ponovno dvignila, je vse to izprala. Naš sum, da je tukajšnja podtalnica bolj onesnažena od tiste na Dravskem polju, potrjuje tudi dejstvo, ki ga zdaj ugotavljamo, da so namreč ob likvidaciji malih kmetijskih zadrug v 50. ali 60. letih takratne količine zastarelih pesticidov (svinčev arzenat, lindan. rumesan in drugi) zagrebli, zakopali v najbližje gramoznice ali jih sežigali. Dogajalo seje tudi, da so te pesticide odvrgli r reko Muro. Danes ne vemo za mesta teh odlagališč. Ko bo embalaža, r kateri so spravljeni pesticidi, strohnela in se bodo nevarne snovi sprostile, lahko pričakujemo katastrofo. Mi bi k razmišljanju sanitarnega inšpektorja Jožeta Frasa pripomnili, da nam lahko potem samo še bog pomaga. Sami si očitno nočemo ali pa ne moremo.
Strinjam se s tem, da so bili storjeni bistveni premiki pri kakovosti posameznih preparatov; torej se nekateri tudi izločajo. Pri nas gledamo na te podatke po tonaži, ne pa po uporabi na hektar. Škropljenje parcel v Rakičanu je različno, odvisno od talnih razmer. Na voljo so nam določene analize, ki nam dajejo točne podatke o tem, koliko je aktivne gline v zemlji, kar Je bistvenega pomena. Tako se dejansko približamo optimalni porabi zaščitnih sredstev na površino, pač glede na zahteve posamezne rastline in tal. Približno v tem slogu razpravlja Karel Benko, referent za poljedelstvo in kmetijsko mehanizacijo v KG Rakičan.
ke in so lani znašale 790 tisoč kilogramov ali približno 60 vagonov. Največji dobavitelji so Pinus, Dušik, Chromo in Ohis, kupcem v Pomurju pa smo prodali kakih 70 odstotkov blaga. Količinsko sta največ zaščitnih sredstev prevzela KZ Pa-nonka in KG Rakičan, sledita
OBMOČJA PODTALNICE
S podtalnico je kot z zdravjem: ko ga izgubiš, veš, kaj si imel! Po karti sodeč je za Pomurje vse jasno. (Vir: Delo, Znanje za razvoj)
radgonski Kmetijski kombinat in križevska Kmetijska zadruga. Kupcem zunaj Pomurja (zlasti kmetijske zadruge v Zasavju in' na Dolenjskem, kjer imamo svoje predstavništvo) smo prodali čez 283 tisoč kilogramov sredstev za varstvo rastlin, nekaj pa je šlo drugam po Jugoslaviji, predvsem v Slavonijo. Odločitve o izboru teh sredstev sprejemamo v sodelovanju s strokovnjaki soboškega Živinorejsko-veterinarskega zavoda; odvisne so od uspešnosti delovanja zaščitnih sredstev v minulih letih, od rezultatov strokovnih poskusov na terenu, od izdelovalcev in seveda komercialnih pogojev.« Kaj pa skladiščenje in siceršnje ravnanje z blagom? Pa ravnanje z embalažo? Direktor mag. Režonja: »Ravnamo se po vseh veljavnih zakonih, prav tako izpolnjujemo predpisane skladiščne pogoje, čeravno moramo do konca leta odpraviti nekatere nepravilnosti, ki jih je ugotovil republiški sanitarni inšpektor. Pravkar jih tudi odpravljamo. Pri skladiščenju se ravnamo po načelu, daje treba blago čimprej posredovati kupcu in ga je tako čim manj na enem mestu. S tem je zmanjšana nevarnost, da bi prišlo do večje nesreče, ki bi lahko usodno vplivala na okolje.« Zgovoren je podatek, da je kar okrog 200 pomožnih skladišč na terenu,
kjer se prodajajo zaščitna sredstva. Dobesedno, v jeziku trgovcev: »V grosističnem prometu manipuliramo z blagom v grosističnih okoliščinah, kar je pravilo tudi pri sredstvih za varstvo rastlin. Te količine so v zabojih, omotih, kartonski embalaži ali v sodih, ki jih ne raz-pakiramo, zato ne prihaja do razsipa, razlitja ali podobnih poškodb. Tako tudi nimamo problema z odpadno embalažo. V zadnjih letih je bilo resda nekaj manjših poškodb, kar smo uspešne reševali tako, da smo vrnili izdelovalcu blago z istimi prevoznimi sredstvi, kot smo ga dobili. Pri poslovanju z zaščitnimi sredstvi ni bilo v zadnjih letih resnega primera, ki bi lahko povzročil kakršnekoli posledice na okolju.«
Tretja zahteva: organizirano izobraževanje ljudi o racionalni in strokovni uporabi pesticidov v kmetijstvu.
Soboški občinski kmetijski minister Ervin Pitz se ob tej zahtevi razgovori o vsakovrstnih zimskih tečajih za kmete, s katerimi je treba nadaljevati.
»Predvsem zato,« dodaja, »ker se zaščitna sredstva kar naprej spreminjajo — po koncentraciji, nazivih, skratka, predvsem iz komercialnih razlogov — in jih je treba temu ustrezno uporabljati. Pojavljajo se tudi nova. Ob tem je dovolj močna pospeševalna služba, ki se more v neposrednem stiku sproti dogovoriti o načinu uporabe in prispevati k pravilnemu izboru zaščitnih sredstev pri posameznem kmetu uporabniku.« Mi bi v smislu razsvetljevanja dodali presoje, ki jih je ne tako davnega leta 1987 prispeval zdajšnji prvi mož Zelenih Slovenije, dr. Dušan Plut. »Prostorska razporeditev najboljših kmetijskih zemljišč se z izjemo Prekmurja pokriva z najbolj urbaniziranimi in industrializiranimi območji. Predvsem zaradi skromno nadzorovane urbanizacije se še vedno srečujemo z manjšanjem in razkosavanjem kmetijskih zemljišč v ravninah, v kmetijsko najbolj primernih območjih. Proces zaraščanja in pozidave kmetijskih površin spremljajo agromelioracije zamočvirjenih in poplavnih področij ter vse večja kemizacija in monokulturnost kmetijstva z uporabo umetnih gnojil in zaščitnih: sredstev. Zaradi različnih vzrokov (ne nazadnje zaradi visokih cen umetnih gnojil in biocidov!) kemizacija v kmetijstvu Slovenije še ni dosegla alarmantne stopnje, vendar se občasno že pojavljajo vznemirljivi znaki hujših ekoloških posledic. (Podčrt. B. Ž.) Popolnoma v ozadju pa ostajajo prizadevanja za razvoj t. i. biološkega oz. biodinamičnega kmetijstva, ki drage in strupene kemikalije ponovno nadomešča s kolobarjenjem, hlevskim gnojem, gojenjem deževnikov in delno z ročno obdelavo (npr. okopavanjem plevela). Čeprav raziskave o prisotnosti ostankov biocidov v pridelkih še ne kažejo večje koncentracije, so ob njihovi povečani, dolgotrajni in nenadzorovani rabi možne zelo negativne posledice na sestavo prsti, kakovost vode, organizme, pa tudi na zdravje ljudi. Nekatere ugotovitve o alternativnem kmetijstvu v ZDA (Naši razgledi, 1986/3) kažejo, da je obdelovanje zemlje na takšen način bistveno cenejše,
pridelki oz. donosi so sicer nekoliko nižji, a v celoti primerljivi s pridelki, pridobljenimi s pomočjo vse večje kemizacije. V Sloveniji bi lahko biološko obdelovanje najbolj zaživelo na ohišnicah v bližini večjih mest, pa tudi v goratem svetu, kjer so na razpolago večje kmetijske površine. Ob kemizira-nem kmetovanju ostanki kemikalij namreč prihajajo v doline in kotline, kjer ogrožajo zlasti vodne vire. Dolgoročno vzeto zelo intenzivno kemijsko kmetovanje več jemlje kot daje, zato bi bilo potrebno temeljito proučiti našo dolgoročno kmetijsko razvojno politiko in podpirati ekološko smotrno kmetijstvo in raven še sprejemljive kemizacije,« je javno izpovedoval dr. Plut.
Četrta zahteva: dosledno izvajanje določil odlokov o zaščiti varstvenih pasov ob zajetjih pitne vode, zlasti v zvezi z uporabo pesticidov in mineralnih gnojil.
Peta zahteva: območja pitnih virov morajo biti ustrezno označena in nedostopna.
Spet ima besedo vodja sanitarne inšpekcije uprave inšpekcijskih služb v Murski Soboti, Jože Fras: »Po veljavni zakonodaji bi moral vsak upravlja-lec že v projektni dokumentaciji, praktično torej projektant, določiti območje varstvenih pasov črpališča pitne vode. Lahko je dvoje, troje, četvero ali pet območij, odvisno od po-mena črpališča, značilnosti zemljišča, hidrogeoloških razmer, smeri podtalnice in podobnega. Zaščitne pasove imajo le t. i. občinski oz. mestni vodovodi, to je Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer ima z občinskim odlokom določen način zavarovanja pitne vode okrog črpališč vaških vodovodov, vendar le-to ni nikdar zaživelo. Črpališče v Črnskih mejah (za Mursko Soboto) je zavarovano z odlokom, medtem ko je kroško še v poskusnem obdobju. Zanj je sicer v projektni dokumentaciji pripravljen celoten režim zaščite, treba je le še pripraviti odlok in ga sprejeti na občinski skupščini.«
Podatki: štirje občinski (mestni) vodovodi oskrbujejo okrog 52 tisoč prebivalcev ali 39,5 odstotka. Imajo zaščitne pasove, določene z občinskimi odloki; ponekod se pripravlja revizija teh pasov. Krajevnih (vaških) vodovodov je kakih 120 in oskrbujejo približno 40 tisoč prebivalcev ali 30 odstotkov. Zajeti so le večji, saj je manjših, predvsem na hribovitih delih, najmanj
Fras: »Krajevni vodovodi so bili grajeni stihijsko, divje, nenačrtno. Ni nobenega organa, ki bi se ukvarjal s preskrbo z vodo. Vodna skupnost se je usmerila zlasti na sanacijo tekočih voda. Pri vaških vodovodih ni urejeno lastništvo, ni upravljalca, ni vpeljan režim zaščite, v številnih primerih je
Gotovo je, da Pomurje ne bo prehranilo Slovenije, lahko pa ji daje nekaj drugega. Eden od projektov je na primer pridobivanje biohrane oz. biokmetijskih pridelkov. Ob zajetju pitne vode v Vučji vasi, ki ga bomo obdelali skupaj z občino Gornja Radgona, je velik rezervat, ki se ga da obdelovati po načelih pridobivanja biohrane. Vendar zadevamo na problem: kako motivirati kmetijske pridelovalce, da bi se lotili projekta. Mislim, da je dober zgled Mikrokozmos, ki je s ceno letos pridelane pšenice po načelih biokmetovanja dosegel, da se zanimanje veča. Tako je mnenje ljutomerskega občinskega ministra za gospodarstvo Silva Potočnika. ki odkrito izpričuje svojo naravovarstveno nastrojenost.
vprašljiva že sama lokacija in tehnična ureditev zajetja. Za opuščene vodnjake ne skrbi nihče. Ugotovili smo primere, da so se ti vodnjaki uporabljali za ponikovalnice ali za odlaganje odpadkov. Zavarovanih ob-‘močij podtalnice kot vira pitne vode ni — ponavljam — v nobeni občini. Delno imajo to urejeno v Gornji Radgoni v . okviru zavarovanja zalog in območij mineralne vode.« Poglavje zase so gramoznice, po mnenju sanitarne inšpekcije zelo nevarne za podtalne vode, saj prihaja do neposrednega stika z njimi. »V teh gramoznicah ni meteorna voda, ampak podtalnica, ki je ostala namesto odstranjenega vodonosne-ga sloja. Nekdanji liberalen režim do odpiranja gramoznic jih
je neverjetno razbohotil. Ugotovljeno >cvetenje< oz. razvoj alg v njih daje slutiti kontaminacijo s fosfati. Opuščene gramoznice praviloma nimajo upravljalca niti predvidenih ukrepov sanacije,« je razvidno iz že omenjene Informacije o ogroženosti pitne vode v Pomurju.
Prostorska stiska nam dovoljuje samo še kratek komentar k ostalim šestim zahtevam, ki jih povzemamo.
Šesta zahteva: občine, krajevne skupnosti in pristojne organizacije morajo čimprej izdelati kataster divjih odlagališč in program njihove sanacije, zlasti na prodnati naplavini in v opuščenih gramoznicah.
Že več let skušamo z upravnimi organi pomurskih občin urediti oskrbo s pitno vodo, vendar smo pri tem ostali nekje na sredini. V preteklosti je prevladovalo načelo, da je treba celotno občino spraviti pod en sam vodooskrbni objekt. Temu smo prav zdravstveni delavci nasprotovali — iz epidemioloških in varnostnih razlogov. Iz epidemioloških predvsem zato, ker se lahko zavoljo (nejnamerne-ga onesnaženja (vira) pitne vode celotna srenja znajde brez zdrave pitne vode — kot se je zgodilo na Dravskem polju. Podobno je z varnostnimi razlogi. Predlagali smo, naj se vsaj prekmurski del dogovori za skupno oskrbo s pitno vodo v tem smislu, da bi imeli več vodnih virov, več sistemov, ki bi bili povezani, ker je le tako mogoče pri izpadu enega vodnega vira reševati prebivalstvo z zdravo pitno vodo. Sicer pa predsednik društva za varstvo okolja Pomurja, dr. Štefan Gruškovnjak, pripominja, da je bil takoj po dravski katastrofi pri predsedniku soboškega občinskega izvršnega sveta Janezu Štotlu s predlogom, da bi kazalo zaostriti odgovornost na ekološkem polju; med drugim tudi tako, da bi zaposlili ekologa Pomurja. Zal je odšel praznih rok. Baje se bo težko dogovoriti z zainteresiranimi pomurskimi občinami za tako zaposlitev in še težje najti primernega človeka za tako delo.
Sedma zahteva: nujno spremljanje kakovosti vode v vodnjakih in kakovosti živil vse leto s primernim številom odvzetih vzorcev ter obveščanje javnosti o stanju kakovosti pitne vode in živil.
Osma zahteva: izdelati program kratkoročnih ukrepov ob večjem onesnaženju.
Deveta zahteva: zagotavljanje finančnih sredstev za oskrbo z zdravo pitno vodo s predlogom, da bi bila to sredstva iz sklada za melioracije zemljišč.
Deseta zahteva: osnovanje laboratorija za kemične analize vode in živil v Pomurju.
Enajsta zahteva: zagotavljanje sredstev za nadaljnje raziskovalno delo pri ugotavljanju onesnaženosti okolja in ustrezne sanacije. Nekatere od naštetih zahtev so v bistvu že same po sebi komentar. Vzemimo najprej šesto o katastru, ob kateri poznavalci in strokovnjaki zmajujejo z glavami, češ, na tem področju je prava anarhija, saj se v tej zvezi ni mogoče dogovoriti ne na republiški
ne na zvezni ravni, kako bi se šele na občinski. Ali sedmo, pri čemer zvemo, da še vedno nimamo določenih normativov, koliko pesticidov in njihovih ostankov je lahko v zemlji. Ti normativi se .šele pripravljajo. Sicer pa se vzorčenja in analize opravljajo že drugo ali tretje leto. Osma zahteva najbrž ne potrebuje komentarja, deveta tudi ne — je pač tako, da tisti, ki onesnažuje, naj tudi plačuje — deseta, upamo, da ne bo ostala le pobožna želja, in enajsta prav tako.
Še enkrat pogledamo v Informacijo o ogroženosti pitne vode v Pomurju in nad seznamom herbicidov, insekticidov in fungicidov vzdihnemo: kaj če bi kdaj pa kdaj rekli — NE, HVALA!!! Branko ŽUNEC
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
STRAN 5
ABC POMURKA SODELUJE
Z NIZOZEMCI
Letos se izteka že deset let kooperacijskega sodelovanja v semenarstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu med ABC Pomurko in partnerji iz Nizozemske. V Pomurkini kmetijski zadrugi Panonka so v sodelovanju z Nizozemci uvedli najsodobnejšo tehnologijo pridelave in dodelave semen ter vzgoje sadnih sadik in sadik okrasnega grmičevja. KZ Panonka je iz Nizozemske prenesla sodobne dosežke pri pridelavi sadja, zelenjave in drugih poljščin.
Po zaslugi tehnologije in organske povezanosti proizvodnje nizozemskih partnerjev in dobro razvitega subko-operacijskega sodelovanja med ABC Pomurko in Agro-semenom iz Subotice, so tačas Pomurkina semena trav, krmnih in drugih rastlin, začimb, zelenjave, semen cvetja, zdravilnih rastlin, čebulic cvetja, podlage sadnih sadik, cepljencev (oči) sadnih sadik in drugih sadik uveljavljena na velikem delu evropskih in drugih tržišč.
KZ Panonka prideluje v sodelovanju z Nizozemci v okviru okrasnega programa podlage, cepljence in sadike vrtnic, okrasno grmovje, okrasne iglavce, vzpenjalke, gozdne in alejne rastline. ABC Pomurka pa v sodelovanju z Nizozemci sodeluje tudi pri zagotavljanju sredstev za dodelavo in zaščito semen, rastlin in drugih reprodukcijskih materialov za rastlinsko pridelavo.
Ob že omenjenem ABC Pomurka dobro sodeluje na tehnično-tehnološkem področju in pri izmenjavi znanja. Nizozemski strokovnjaki namreč sodelujejo pri uvajanju sodobne tehnologije v našo proizvodnjo, naše strokovnjake usposabljajo tudi na Nizozemskem, z njimi pa izmenjujejo tudi tržne informacije. Obseg sodelovanja letno dosega vrednost 10 milijonov dolarjev. Boris Hegeduš
Kdo skrbi za bolniško tehniko
Za nemoteno delovanje bolnišnice so poleg zdravstvenega osebja potrebni še dobri vzdrževalci. In ker smo v Pomurju zgradili novo bolnišnico z zahtevno tehnologijo, smo povprašali o tehničnovzdrže-valni službi soboške bolnišnice.
Vzdrževalcev je 26, tudi mizar, strojni inženir in elektroinženir. In po besedah direktorja bolnišnice, magistra Emerika Zvera, lahko zelo dobro vzdržujejo kurilne in grelne naprave ter pripravljajo vodo in drugo. Za visoko tehniko in aparature pa skrbi že desetletja laboratorij inženirja Žižka. Imajo pa tudi nekaj tehnikov, ki so se usposobili za popravila aparatur na svojem oddelku. Pred dnevi pa so sklenili tudi dogovor o vzdrževanju in pregledovanju aparature za računalniško tomografijo z uradnim servisom iz Maribora.
»Naša vzdrževalna služba torej lahko opravlja klasično vzdr-
ževanje, za zahtevnejše pa nimamo kadrov. Pa tudi v zdravstvu za te strokovnjake ni nihče načrtoval potrebnega denarja, niti posebej razmišljal, da so potrebni,« pravi direktor bolnice.
Lani, ko je bila bolnišnica pod prisilno upravo, je vodstvena skupina razpravljala o tem, da bi bilo treba poleg štipendij za medicino razpisati tudi štipendije za tehnične strokovnjake. Jeseni bodo sestavljali potrebni program in postavili zahtevo o teh strokovnjakih. Sicer pa bo Pomurski zdravstveni center moral razmišljati o svoji službi AOP in potrebnih strokovnjakih, saj bi bolnišnica potrebovala vsaj še dva visokospecializirana inženirja. Visokoizobraženi vzdrževalci pa bodo za svoje delo potrebovali zahtevne aparature. In morda bo to dražje kot pridobiti strokovnjaka.
ZASEBNO PODJETNIŠTVO
Majda Horvat
in ne v ponos

DENARNICE V IZVOZ — V 68-članskem kolektivu žižkov-skega Toka tačas hite z izdelavo denarnic in etuijev za firmi Favorit iz Kirna v Zvezni republiki Nemčiji ih Bondstreet iz New Yorka v Ameriki. Gre za tako imenovani dodelavni posel, ko kupec dostavi blago, izdelovalec pa dobi plačano delo. Včasih je tako sodelovanje kar dobro, so pa obdobja, ko »zaradi višje sile« ni tako. V Žižkih pravijo, da tečaj tujih valut ne gre v korak z našo inflacijo, zato dobijo zdaj REALNO manj kot pa ob sklenitvi pogodbe. Nekako bodo že zvozili. Pomembno pa je tudi, da imajo zagotovljeno delo do konca leta. Foto: Š. S.
V Pomurju že osem družb
Domneva, ki smo jo zapisali v Vestniku 8. julija, ko smo na široko predstavili možne oblike zasebnega podjetništva, se uresničuje: nastajajo predvsem zasebne družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni register na sodišču v Murski Soboti so zadnje dni junija in v juliju vpisali kar 8 zasebnih podjetij.
Ledino sta zaorala zakonca Tompa iz Lendave, ki sta ustanovila zasebno podjetje Lekop Velika Polana, o čemer smo v našem listu že poročali. V jtMiju pa je formalnopravno nastalo še sedem firm. Tako sta Stjepan in Milorad Sakač iz Čentibe v Lendavi ustanovila podjetje Ing-gra, poslovna dejavnost bodo visoke in nizke gradnje, sklepna dela v gradbeništvu, svetovanje, inženiring. V Radomerščaku je vzniknila zasebna firma Lipa, ki sta jo ustanovila Slavko Lovrenčec iz
Križevec in Zvonko Štuhec iz Ljutomera, ukvarjala pa se bo predvsem z izdelavo in prodajo gradbenega materiala, odkupom in predelavo zelišč itd. Gre predvsem za trgovsko dejavnost. V Ljutomeru je Jože Novak ustanovil podjetje Novak E 92, ki bo izdelovalo opremo za gostinstvo, trgovino in turizem, opravljalo razna izolacijska dela, sklepna dela v gradbeništvu in tako naprej. Z novo zakonodajo (zakon o podjetjih in drugi) je prišel na svoj račun tudi Štefan Jerebic iz Odranec, ki je skupaj z ženo Kristino ustanovil podjetje Jerebic trans. Že ime pove, da gre za prevozniško dejavnost, vendar bo nova firma tudi izposojala avtomobile. V goričkih Vidoncih je nastala firma Raba, kot ustanovitelja pa sta v sodni register vpisana Silva in Drago Flisar iz Peča-rovec. Novo podjetje bo gradilo
Sejmu ob rob
Če bi minuli — 27. kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni sodili po onesnaženosti odra na njegov otvoritveni dan, ko je Živko Pregl odpiral sejmišče med smetmi, potem gotovo sodi med nekulturne prireditve. Pa tudi redke so bile, ki bi jih lahko zvrstili med kulturne v poplavi kiča med spremljevalnimi prireditvami. Nedeljska parada kmečkih opravil in običajev je bolj folklorno-turisti-čna, nastop folklorne skupine iz Beltinec v sredo popoldne pa si bodo tako nastopajoči kot obiskovalci zapomnili tudi po neozvočeni dvorani in (še vedno) zanemarjenem odru. Očitno bo potrebno kupiti metlo in pomesti vodstvo, ki ne opaža opisanih pomanjkljivosti, pa čeprav so nanje opozarjali celo vodilni pomurski politiki, bb
35. jubilejni vinogradniško-vinarski sejem vino ’89
ino Ljubljana
APIS, p. o., ŠENTILJ
PROIZVODNJA — ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE, SADNE, ZELENJAVNE IN ZELIŠČNE SPECIALITETE
TRGOVINA — prodaja na veliko in drobno
62212 Šentilj, Štrihovec 14
Telefon: (062) 651-040, 651-178
Telefax: (062) 651-178
slavije na tošnjem grebškem lesejmu.
le-za-ve-
ČOKOLADNI COCKTAIL, zlata medalja zagrebškega in novosadskega velesejma.
CASSIS liker na osnovi naravnega soka, črnega ribeza, šampion Jugo-
Rum (40%), zlata medalja zagrebškega velesejma.
nizke in visoke objekte, obnavljalo stare stavbe, bo pa tudi prodajalo gradbeni material. Ker pa po novih predpisih lahko pri nas zasebna podjetja ustanove tudi tujci ali pa sodelujejo kot partnerji pri zasebnih naložbah domačinov, so Pomurci izrabili tudi to priložnost. V Murski Soboti je nastala družba z omejeno dogovomostjo Ščapcar (Sčap-kar), kar po domače pomeni Šča-pavto, ustanovni delež (glavnico) pa sta primaknila še dva Avstrijca. Dejavnost je obsežna: trgovina z vozili na veliko in drobno, izdelava delov za vozila, popravilo in vzdrževanje cestnih vozil, usposabljanje za vožnjo motornih vozil, izposoja vozil, taksi. Še dlje pa sta šla dva Nemca, ki sta v Ljutomeru ustanovila povsem tuje zasebno podjetje z omejeno odgovornostjo Slado-sad, kot predmet poslovanja pa je v sodnem registru zapisano: predelava in konzerviranje sadja, nakup sadja, prodaja sadne pulpe. Tujca sta si za vodjo oziroma generalnega pooblaščenca izbrala nekega Mariborčana.
Danes je zasebno podjetje lažje ustanoviti kot pa zasebno obratovalnico. Za ustanovitev prvega ni večjih ovir, na primer zahtevana formalna šolska izobrazba, medtem ko je pri ustanavljanju zasebnih obratovalnic kar nekaj čeri. Lahko bi trdili, da je med tistimi, ki že imajo obratovalnice, kakor med onimi', ki še razmišljajo o zasebnem podjetništvu, kar precejšnje navdušenje. Za ustanovitev zasebnega podjetja oziroma družbe z omejeno odgovornostjo je treba deponirati pri službi družbenega knjigovodstva 20 milijonov dinarjev, ki so začetni kapital družbe oziro-
ma glavnica.
Š. Sobočan
GOSTINSTVO
Točijo premalo piva!
APIS je prejel letos na zagrebškem in novosadskem sejmu še naslednja priznanja: srebrno medaljo za BRANDY MOND 100, bronasto za WHISKY GRAND APIS in srebrne medalje za jajčni liker, vinjak kaval, whisky apis in viljamovko.
Tržna in sanitarna inšpekcija sta pretekli teden po pomurskih gostinskih lokalih pregledala pravilnost točenja odprtega piva. Od pregledanih 25 gostinskih lokalov so inšpektorji ugotovili, da jih 40 odstotkov toči pivo pod mero, torej na škodo gostov. Po besedah tržnega inšpektorja pri Medobčinski upravi inšpekcijskih služb v Murski Soboti, Alojza Gaborja, je bi! največji kršitelj Gostinsko podjetje Zvezda Murska Sobota (vrt). Drugi kršitelji pa so bili: Integral, Gostilna Park Lendava, Naravno zdravilišče Kamp Peti-šovci, Vesna, Bife Križevci pri Ljutomeru, Mercator Sloga, Bife Apače, Mercator Sloga, Bife Kapela, Moravske toplice, Hotel Grozd Gornja Radgona, na sejmišču pa Vuksanovič in Keljevič. Ker so ugotovitve inšpekcije porazne, bodo morali v kratkem akcijo ponoviti.
APIS - KAKOVOST ZA DANES IN ZA JUTRIŠNJI DAN
F. M.
Beograjska banka v Lendavi
Vodilni možje lendavske občine često poudarjajo, da je ta družbenopolitična skupnost odprta. S tem hočejo reči, da so proti monopolom v trgovini, bančništvu .. . Dokaz, da trditev drži, je tudi prihod Beograjske banke v Lendavo. Svojo agencijo je ustanovila pred dvema letoma, »naselila« pa se je v starejši stavbi na Partizanski ulici.
»Značilno za našo banko je, da ne gradi novih bančnih poslopij, ampak preureja stare stavbe, s čimer prispeva k revitalizaciji oziroma obnovi starih mestnih jeder,« nam je povedal vodja agencije Marjan Škalič in dodal, da jim je bilo veliko do prihoda v Lendavo, saj je bila v tem mestu samo ena banka, ki je tako imela monopol.
S prihodom Beograjske banke v Lendavo je monopol razbit. Pa še nekaj je: tudi samim Lendavčanom je bilo veliko do tega, da bi dobili agencijo Beograjske banke, saj jih ni bilo malo, ki so imeli žiroračune v poslovni enoti Beograjske banke v Gornji Radgoni. To so bili predvsem obrtniki, ki so ob prenosu žiroračuna in ob prodaji deviz dvigovali visoka posojila. Seveda je bilo to še v obdobju, ko nismo poznali inflacijskih in realnih obresti.
»Obrtniki, ki imajo pri nas žiroračun ali pa ga odprejo, lahko tudi zdaj dobijo posojilo za obratna sredstva, seveda pa jim obračunavamo revalorizacijske obresti kot vse druge banke in 12-od-stotne realne obresti,« je znova povzel besedo mladi bančni strokovnjak. V nadaljevanju je nanizal še veliko drugega, kar naj bi imelo prednost, vendar tega ne bomo zapisali, saj nočemo delati reklame. Pa vendarle: možnosti enomesečne vezave dinarjev, kar naj bi bilo (še) možno le pri tej banki, se ne kaže odreči, če ne zaradi drugega, pa vsekakor zaradi ohranitve realne vrednosti dinarja. Posebej pa spodbujajo še devizno varčevanje zdomcev.
Z ugodnostmi je Beograjska banka konkurenčna. Sicer pa bo v prihodnje tekmovalnega duha v bančništvu še več, saj so banke po novi zakonodaji povsem samostojne organizacije (kot podjetja oziroma delniške družbe), kar je tudi prav, kajti dosedanje medbančno dogovarjanje, sporazumevanje... je šlo na škodo varčevalcev. Poslej bo konkurenca tudi v bančništvu.
-KOMENTAR
Mesto
sejem
Če se to troje združi, potem gotovo nastane prometni infarkt. In tako je bilo konec minulega tedna v Gornji Radgoni. Zaradi kmetijsko-živilskega sejma je bilo mesto ves teden >zaparkira-no<. Primernih parkirnih prostorov je še vedno premalo in nekdo bo moral povedati, zakaj nekajletne obljube, da bodo uredili
Š. Sobočan
mednarodni
mejni prehod
dodatne parkirne prostore, še vedno niso uresničene. Poskrbljeno ni bilo za parkiranje raz-stavljalcev niti za novinarje. Saj domači še nekako potrpijo, toda kdor je prišel iz oddaljenega uredništva ali tujine, le težko razume, zakaj je moral pustiti avto na drugem koncu mesta in nesti opremo peš do sejmišča. In ker so se mnogi pač znašli po svoje, so največkrat »nasankali« stanovalci blokov, saj so jim drugi prevzeli parkirne prostore. Letos
je bilo bolje poskrbljeno za varnost pešcev, nikakor pa ne za varnost voznikov. Prva nevarnost je na njih prežala že na obvozu: najprej dvojni ovinek pri Elradu, nato pa premajhno križišče pri Modi. Kakšne so posledice, vedo najbolje povedati miličniki. In ko so se temu sejemskemu vrvežu konec tedna pridružili še turisti, ki so jih usmerjali na gomje-radgonski mednarodni mejni prehod, je bilo mesto dobesedno zatrpano s pločevino.
Varnost ljudi, tako pešcev kot voznikov, bi morala biti na prvem mestu. Toda, ko je sejma konec, se na to po navadi pozabi. Glavno je, da so vsi plačali svoje razstavne prostore in parkirnino. Drugo leto pa bo spet nekako šlo, saj bodo ljudje pozabili, kakšne napake so bile letos.
Bernarda B. Peček
Mlačev tako in drugače
Žetev in mlačev belih žit v nedavni preteklosti sta bili težaško ročno delo. Težaško za kmeta, še težje pa za sezonske delavce, ki so hodili na delo v Bačko, Banat, Baranjo in med okupacijo na Madžarsko.
Da ne bi še! način žetve in mlačev z maganjarom v pozabo, so zadnje čase v več krajevnih skupnostih prireditve s prikazom ročne žetve in mlač-ve. Prireditve so povsod dobro obiskane in pohvale vredne, kajti le na ta način se bodo v izvirni obliki ohranili običaji in navade. Dobro pa bi bilo, če bi tako pripravljeno prireditev posneli in jo ohranili v sliki in besedi.
Omenil sem sezonske poljedelske delavce, za katere je bila žetev in mlačev naporno delo. Zakaj? Ob žetvi in mlačvi ni bilo pogač in pijače, kot je to v navadi pri kmetih, marveč so se morali zadovoljiti s kruhom in studenčnico. Vstajati je bilo treba ob 4. uri zjutraj in z enournim opoldanskim odmorom delati do 20. ure. Žetev je trajala po tri tedne, mlačev z maganjarom pa tudi po dva meseca. Večji del delavcev mlačve ni maral, kajti poleg neznosne vročine in prahu je delo dan za dnevom zelo utrujalo. Najtežje je bilo delavcem, ki so nosili v skladišče zrnje. Vsak dan sta namreč dva delavca znosila tudi 30 ton zrnja, toliko je v povprečju na dan ena mlatilnica tudi namlatila.
Tudi delo pri razlaganju slame ni bilo lahko. Slame sicer niso nosili, ker so to opravljali transporterji, le zlagati so jo morali v 50 metrov dolge kopice. Ta, ki je zlagal kopico, je moral biti dokaj vešč tega dela.
In tako se danes spominjamo takšnih in drugačnih časov žetve in mlačve, vsa ta opravila pa so danes tudi na družbenih posestvih lažja, kajti večino težkih del opravijo s sodobno kmetijsko mehanizacijo.
A. H.
STRAN 6
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
kmetijska panorama
Kmečka zveza je za pravo zadružništvo
V petek, 25. avgusta, so se v zadružni dvorani v Gornji Radgoni sestali člani Upravnega in krajevnih odborov podružnice Slovenske kmečke zveze v občini Gornja Radgona, podpredsednik Slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožen, predsednik Zveze slovenske kmečke mladine Marjan Podobnik, direktor domače zadružne organizacije, pogrešali pa so večino predstavnikov »nasprotne« strani (predelovalne industrije in kombinata). Povabilu sta se odzvala direktor Mlekoprometa Ljutomer Miro Steržaj in direktor Tovarne sladkorja v Ormožu Vinko Štefančič.
Govorili so o aktualnih problemih v kmetijstvu, o cenovnih razmerjih med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino, o neuspešni sedanji agrarni politiki (po mnenju razpravljalcev je potrebna nova agrarna reforma) in nemožnosti povečevanja obdelovalnih površin na usmerjenih kmetijah. Razpravo je začel predsednik Podružnice slovenske kmečke zveze Gornja Radgona Franc Režonja, ki je izzval direktorja Mlekoprometa. Miro Steržaj se je na srečanje dobro , pripravil, pokazalo se je celo, da prav dobro ve, kaj kmete teži in kje je največja ovira: »Odločiti se moramo, če bomo imeli dogovorno ali tržno politiko mleka ter ali bomo oskrbovali z njim le lastno okolje ali pa tudi druge predele Jugoslavije. Na tak način kot do sedaj ne bomo prišli na zeleno vejo, največje odvisno od oblasti. Ljutomerska mlekarna sodeluje z 2800 prodajalci mleka. V drugih državah je mleko lahko poceni, ker jih država financira. Mlekopromet Ljutomer pa je v šestih mesecih letošnjega leta odkupil 10 milijonov litrov mleka, od tega pa jim je ostalo le 92 starih milijard zaslužka, kar je komaj tretjina vrednosti nove cisterne, s katero pobirajo mleko.« Dejal je tudi, da razume kmete, da se čutijo ogoljufane, ko tako dolgo čakajo na plačilo, vendar tudi Mlekopromet dobi svoje plačilo šele po nekaj tednih. Verjame tudi, da bi radi imeli zadružno mlekarno, vendar bi potem morali vanjo tudi vlagati denar.
Temu je oporekal Franc Zagožen, ki je najprej opozoril na prodajo sira (narejen je iz mleka, ki je bilo odkupljeno po nižji ceni) in na obnovo tehnologije v M1e-koprometu — kako bi bilo to mogoče, če ne z denarjem, ki so ga dobili s prodajo mleka, ki so ga odkupili od kmeta.
Podobnega mišljenja je bil Marjan Podobnik: »Obljube vlade niso izpolnjene. Od kod denar za več tisoč milijardno naložbo ljubljanskih mlekarn? Je to res denar, ki je namenjen za preskrbo mesta Ljubljane. Je cilj takšne politike, da bi ljubljanske mlekarne postale monopolist in požrle manjše mlekarne?- Zato kmetje zahtevajo ustanavljanje lastnih zadrug in mlekarn.« Podobnik je tudi menil, da bi morali denar, ki je namenjen za manj razvite, uporabiti doma, v Sloveniji, saj nam marsikje propadajo cele vasi. Tudi v Halozah in Slovenskih Goricah. Govorili so tudi o pridobivanju odvzetega zadružnega premoženja, med katerim je kmetovalcem najbolj hudo za zemljo. Te več ne morejo dobiti nazaj, razen če bi se ukinile družbene posesti. Glede zadružnega organiziranja v prihodnje pa je Franc Zagožen dejal: »Potrebno bo popolnoma spremeniti politični in gospodarski sistem ter zadružništvu vrniti odvzeto /premoženje, vključno s stavbo CK ZKS. Rešitev je možna le z odločno privatizacijo. Pravega zadružništva nimamo, je le organizacija kmetov s strani oblastne elite. Novi zakon pa naj bi omogočil zadružništvo na klasičnih principih, v to pa je vključen tudi boj za premoženje.«
Bernarda B. Peček

Boljši odnos do kmetijstva
Aktualna vprašanja v kmetijstvu so bila tema okrogle mize, ki jo je na sejmu v Gornji Radgoni pripravila sekcija slovenskih kmetijskih novinarjev, nanjo pa povabila tudi najodgovornejše predstavnike tistih ustanov, ki sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. Med udeleženci tega razgovora omenimo Milana Kneževiča, predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Lea Freliha, predsednika Zadružne zveze Slovenije, sodelovali pa so še predstavniki nekaterih znanstvenih ustanov.
Tudi med slovenskimi kmetijci v zadnjem času najbolj odmevajo najnovejši ukrepi Zveznega izvršnega sveta, ki je v okviru celotnega gospodarskega položaja obravnaval tudi kmetijstvo. Kaže, da se odnos do te panoge gospodarstva le začenja spreminjati, saj si zvezna vlada prizadeva, da bi položaj kmetijstva izenačila z ostalimi panogami gospodarstva. Glede na specifičnost naj bi kmetijstvo po predlogu zvezne vlade ostalo edina gospodarska dejavnost, ki jo bo država
še subvencionirala. Kmetijci veliko pričakujejo predvsem od sprememb na področju kreditno-monetarne politike. Zvezni izvršni svet je namreč predlagal svetu guvernerjev Narodne banke Jugoslavije, da povečajo stopnjo reeskonta za kreditiranje zalog in rezerv nekaterih kmetijskih proizvodov, prav tako pa je tudi zahteval, da obresti za posojila iz primarne emisije za selektivne kmetijske programe ne bi smele preseči tretjine eskontne stopnje Narodne banke Jugoslavije.
Sredstva za to naj bi zagotovili iz proračuna federacije, nekaj pa bodo morale prispevati tudi republike in pokrajini. Prav tako iz proračuna federacije bodo še naprej zagotavljali sredstva za regresiranje mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in semen. Tudi pri uvozu predlagajo drugačen režim, saj bodo znižali ali ukinili dajatve za uvoz nekaterih reprodukcijskih materialov za potrebe kmetijstva, pomemben pa je predlog, da je treba položaj zasebnega kmetijstva izenačiti z družbenim sektorjem.
Če bodo vsi predlagani ukrepi tudi izpeljani, bodo bistveno prispevali k izboljšanju položaja v kmetijstvu, pravijo slovenski kmetijci, vendar po njihovem mnenju vsi problemi še ne bodo odpravljeni. Ukrepe bo namreč potrebno vsebinsko še dodelati in sprejeti dodatne, prav tako pa bo treba spremeniti tudi nekatere že veljavne predpise. L. Kovač
Gornjeradgonski zadružniki praznovali
Verjetno dvorana kulturnega doma v Gornji Radgoni še ni bila tako nabito polna kot v četrtek, 24. avgusta. Ker ni bilo prostora za vse povabljence, jih je veliko ostalo v avli ali pa kar zunaj pred stavbo. Ali je taka množična udeležba dokaz zvestobe in privrženosti svoji organizaciji, ali pa jih je bolj pritegnila vstopnica za ogled kmetijsko-živilskega sejma in kuponi za porcijo pečenega bika in pijačo. Kakorkoli že — praznovanje 40-Ietnice delovanja Kmetijske zadruge Gornja Radgona je uspelo, bili so zadovoljni organizatorji, ki jih je ta slovesnost zaposlila zadnjih nekaj mesecev, pa tudi kmetje.
Na slovesnosti so v kulturnem programu nastopili moški pevski zbor Zadružnik, ženski pevski zbor Aktiva kmečkih žena in deklet ter Franc Somer iz Lešan s citrami. Najprej je vse povabljence pozdravil predsednik centralnega delavskega sveta Roman Muhič, nato pa še direktor Kmetijske zadruge Radgona Janez Kramberger. Na kratko je opisal razvoj zadruge, ki je bil vsekakor uspešen. To dokazujejo tudi vse večje številke odkupa, saj so lani prevzeli 1354 ton govedi, 476 ton prašičev, 201 ton telet, 5,3 milijona litrov mleka, 1476 ton pšenice, 1476 ton pšenice, 1504 ton koruze in 3777 ton sladkorne pese. V lasti zadružnikov je čez 13 tisoč hektaijev zemlje, od tega je 3,8 tisoč hektarjev njiv in vrtov.
Slavnostni govornik je bil predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, ki je najprej čestital nagrajencem in vsem, ki
so ostali zvesti zadružni organizaciji kljub številnim zapletom. Za nadaljnje delovanje zadruge je nujno, da poiščejo nove oblike in načine delovanja.
Podelili so tudi priznanja. Plaketi za izjemne zasluge pri razvoju Kmetijske zadruge Radgona sta prejela Janko Slavič (bivši direktor zadruge in sedanji predsednik Izvršnega sveta SO Gor-
nja Radgona) ter Stanko Čemel, kmetovalec iz Slaptinec. Podelili so tudi 43 priznanj za zasluge pri razvoju zadružništva in 13 pohval. Radgonska zadružna organizacija je že spomladi prejela priznanje Zadružne zveze Jugoslavije za uspešno delo in zasluge pri organiziranju zadružništva.
Bernarda B. Peček
Inšpekcija in sejem
Vse dni kmetijsko-živilskega sejma so na sejmišču opravljali svojo dolžnost tudi trije inšpektorji — na žalost gostincev.
Skupno je sodelovalo 28 prodajalcev živil, od tega trije prodajalci zelenjave, slaščičarji, palačinkar in 18 gostincev. Slednjih je bilo manj kot prejšnja leta.
Letos ni bilo večjih nepravilnosti in inšpektorji z veseljem ugotavljajo, da je kakovost hrane in čistoča iz leta v leto na višji ravni, še vedno pa niso z vsem in z vsemi zadovoljni. Boljša je tudi kakovost prodanih živil in letos ni bilo nobene pritožbe gostov tako kot prejšnja leta. Čeprav zakonsko ni predpisano, pa so pomurski inšpektorji z dogovorom dosegli, da sodelujoči gostinci na sejmu nabavljajo meso vsak dan sproti v gornjeradgonski delovni organizaciji Mesoizdel-ki.
So pa še vedno številne napake, ki bi jih moral odpraviti Pomurski sejem. Inšpektorji so jih že večkrat opozorili, da so potrebne posebne tipske posode, ki bi jih gostinci uporabljali v času sejma za odpadke. Takih posod za odpadke in tudi košev za smeti je premalo. Prav tako je premalo odtokov, zato so nekateri zlivali odpadke kar mimo njih.
Tako pa ni le na sejmu. Tudi v mestu je kanalizacija preobremenjena, ko je nanjo priključen še sejem, pa je toliko huje. Prav tako je v mestu premalo košev za smeti že v normalnem času, ko pa je čas sejemskega vrveža, pa je mesto polno odpadkov razne vrste. Ali bo kdo razmišljal tudi o tem?	Bernarda B. Peček
Odprli VINO 89
MAŠINA JE »ZAFUJČKALA«
Nekdanji običaji, povezani z najrazličnejšimi kmetijskimi opravili, izginjajo v pozabo, z njimi pa tudi idilika nekdanjega kmečkega življenja. Starejši in tisti srednjih let se še spominjajo, kako so v naših krajih opravljali žetev in mlačev pred 30 in več leti. Bilo je naporno, vendar po svoje zanimivo in prijetno. Pri marsikaterem opravilu so človeka zdaj zamenjali stroji, zato tudi žetev in mlačev nista več tisto kot včasih.
V Polani pri Murski Soboti skušajo obuditi spomine na nekdanje čase, zato so pred tremi leti prvič pripravili mlačev na nekdanji način. Prireditev je pritegnila številne radovedneže in odločili so se, da postane tradicionalna. Minulo nedeljo je bila že tretja po vrsti in čeprav vreme zjutraj ni kazalo najbolje, se je v Polani tokrat zbralo veliko obiskovalcev. Največ zanimanja je seveda vzbujal maganjaro, ki je tudi tokrat dobro prestal preizkušnjo pred večstogiavo množico obiskovalcev od blizu in daleč. Celo bolje kot sama mlatilnica, ki so ji zaradi dotrajalosti med mlač-vijo kar nekajkrat popokali jermeni.
Kljub nevšečnostim pa so organizatorji prireditev srečno končali, letos pa so jo popestrili še z nastopom domačih vokalnih in instrumentalnih skupin, ki so se predstavile s starimi
ljudskimi pesmimi. Pa tudi za originalno razpoloženje so poskrbeli organizatorji, saj so obiskovalcem ponudili mašinske pogače, retaše in druge dobrote. Pač tako, kot so ob mlačvi delali pred davnimi desetletji.
Največ zanimanja med obiskovalci je vzbnjal maganjaru, ki je dobro prestal preizkušnjo in dokazal, da še lahko služi svojemu namenu.
Novo branje za širše znanje
Biološko pridelovanje hrane
ČZP Kmečki glas je
na
kmetijsko-živilskem sejmu r Gornji Radgoni predstavi! svoje najnovejše založniško dejanje, knjigo Pavla Kriškoviča; Biološko pridelovanje hrane. Dr. Pave! Kriškovič je vnet zagovornik pridelovanja hrane po naravni poti brez kemičnih sredstev; ker ima avtor doktorski naslov, bi knjigi lahko rekli znanstveni klic za vrnitev k naravi.
Dr. Kriškovič je prepričan (in ne samo on), da pridelujemo zelo nezdravo hrano, ki je poleg tega še izredno draga. Pri tem vztrajamo z utemeljitvijo, da je takšno pridelovanje hrane »edini izhod iz trenutnega svetovnega položaja«, saj je velik de! prebivalstva slabo hranjen in umira od lakote.
Knjiga pojasnjuje, zakaj je kemično spodbujanje ta! za večje pridelke nezdravo in kako bi bilo mogoče pridelovati zadostne količine hrane po po-
V nedeljo zvečer so se zaprla vrata letošnjega kmetijsko-živil-skega sejma v Gornji Radgoni, odprla pa vrata mednarodnega vinogradniškega in vinarskega sejma VINO 89 v Ljubljani. Pozdravni govor je imel glavni direktor Gospodarskega razstavišča Florijan Regovec, odprl pa ga je zvezni minister za kmetijstvo dr. Stevo Mirjanič. Na sejmu sodeluje 480 razstavljalcev, ki se predstavljajo na 10 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin. Do prihodnje nedelje 3. septembra, pa ‘bo vsa Ljubljana živela v znamenju vina in vinogradništva, saj so po. vsem mestu organizirane številne spremljajoče kulturne in strokovne prireditve na prostem ali v predavalnicah.
Ocenjevalna komisija za vino je svoje delo opravila že od 10. do 17. julija. Ocenili so 983 vzorcev iz 20 držav. Odličje SHAM-PION 89 so prejeli: CANTINA PRODUTTORICORMONS, Italija za vino SAUVIGNON v kategoriji belih suhih vin aromatičnih in nearomatičnih sort; LANG ALOIS ILMITZ, Avstrija za vino SAEMLING 88 v kategoriji belih polsuhih, polslad-
kih in sladkih vin aromatičnih in nearomatičnih sort, COOPERA-TIVA AGRICOLA DE GRA-NJA, C.R.L. Portugalska za vino GARRAFEIRA v kategoriji rdečih aromatičnih in nearomatičnih suhih in polsuhih vin, SLO-VIN KK JERUZALEM Ormož Jugoslavija za vino CLUB SLOVI N v kategoriji penečih se vin in TOKAJHEGYALJAI ALLA-MI GAZDASAGI BORKOMBI-NAT Madžarska za vino TOKA-YER 5 BUTTIGER ASZU v kategoriji specialnih vin.
Ocenjevali so tudi 111 vzorcev alkoholnih pijač iz 11 držav in sicer od 3. do 6. julija. Odlikovanja SHAMPION 89 so prejeli: RO RUBIN Kruševac za Jubilej-, ni Vinjak 600, RO PROKUPAC Beograd za Manastirko, FRUCTAL Tozd ALKO za Viljamovko in ZIK POVARDARIE Negodno za Stara lozova žolta. Brezalkoholnih pijač so ocenili 53, odlikovanje GRAND PRJX 89 pa si je prislužila Živilska industrija FRUCTAL za hruškov kašasti sok in bistri sok iz višenj in grozdja.
Sejem bo odprt do 3. septem-bra-	Bernarda B. Peček
»Mašina« je pripravljena in mlačev se lahko začne.
Tisti pri slami so imeli tokrat nekoliko manj dela. Nekoč je bilo to dosti težje.
vsem biološki poti.
—an
Boljša kakovost vina
Ocenjevanje vin zasebnih vinogradnikov na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je postalo že tradicionalno. Tudi letos je
komisija, sestavljena iz priznanih enologov, dobila v oceno 111 vzorcev vin iz cele Slovenije, ob ocenjevanju pa je ugotovila, da se kakovost vin iz leta v leto zboljšuje. Komisija prejema v ocenitev vedno več vzorcev kakovostnih vin, medtem ko se število manj kakovostnih vzorcev zmanjšuje. Najvišje ocene in s tem tudi šampionske kipce so na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni dobili Gustek Janežič za beli pinot letnik 1988 med belimi vini, med rdečimi vini je najvišjo oceno dobil Ivan Batič za cabernet frank, letnik 1988, med izbori pa Franc Cvetko za vino sorte kerner.
L. K.
Najpomembnejše za vsakega gospodarja je bilo, koliko zrnja je »namlatil«.
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
STRAN 7
pisma, mnenja, stališča
Pismo iz Ljutomera
Lani ste v časopisu pisali, da bodo letos uredili stari del Ljutomera in ga naredili spo-dobnejšega. posebej Stari trg. pa še Miklošičevega. Akcija Iščemo dobrega gospodarja ni uspešna, saj ni takega z denarjem. Na občini so se dogovorili, da denarja za ureditev omenjenih trgov ni, tistega, ki pa ga imajo, bodo raje vložili v dozidavo občinske zgradbe, ker bo tako za vse nas najboljše, saj bomo potrebovali več uradnikov. Delo na Starem in Miklošičevem trgu pa naj počaka na boljše čase. Stari trg je tako in tako le parkirišče za avtomobile, Miklošičev trg pa je bolj zanimiv za tujce, turiste, kot pa za naše ljudi. Vsako soboto, ko so poroke na občini, se svatje radi fotografirajo na stopnišču pred cerkvijo z lepim ozadjem Miklošičevega kipa in gledajo spominsko stavbo, kjer sta prebivala brata Miklošič in v kateri živijo upokojenci, ki prosijo boga, da se ne bi podrla streha na njih.
Še eno so pozabili v Ljutomeru; da bi zgradili nadvoz na začetku Postružnikove, med občino in diskontno trgovino Vesna, kjer vsak dan stojijo tovornjaki in čakajo na nakladanje in razkladanje blaga, na nasprotni strani pa so parkirani osebni avtomobili kljub znaku o prepovedi parkiranja. Nikogar ni, ki bi napravil red, da bi lahke promet neovirano potekal. Kje je milica?
ANON1MUS
Kje je šola, ki je bila nekoč zastonj
Še nekaj »debelih« dni nas loči od novega šolskega leta in zato že vsi razmišljamo o zadevah, ki jih je potrebno urediti ob nakupu šolskih potrebščin, voznih kart in seveda tudi oblačil za svoje otroke. Za vse tiste, ki hodijo v srednje šole in se hkrati vozijo, je to še toliko dražje. Ne samo da je potrebno za učbenike v razredih osnovne šole odšteti povprečno okrog 50 do 100 starih milijonov in več, tu so še problemi z nakupom zvezkov in toliko in toliko ostalih pripomočkov.
»Nekoč, ko smo še mi hodili v šolo, je bilo vse drugače,« lahko slišiš danes marsikaterega starejšega. Res je, takrat se niso ukvarjali s problemi, s kakršnimi se danes ukvarjamo mi. Takrat še znati ni bilo potrebno veliko, kaj da bi te kdo še za učbenike vprašal. Moderni čas prinaša seveda tudi nove metode, ki pa so »luksuzne« in bodo v prihodnje morda celo neizvedljive. Zakaj nismo zadovoljni s knjigami, ki nam jih dajo sorodniki in znanci, ki ostanejo od bratov in sester, če so še uporabni? Ali res mora otrok imeti vsako leto novo šolsko torbo, ki se potem meče po vseh šolskih vogalih in se uporablja za prenašanje vsega drugega, samo šolskih potrebščin ne? Starši, vprašajmo se kdaj, ali ne naredimo tudi sami kakšne napake že ob tako kriznem sta-
ČLOVEK ČLOVEKU VOLK!
Pošteno se je Ernest Andreč iz Sodišinec 8 s člankom O bojkotu oddaje mleka v Vestniku 13. julija priliznil določenim sozdov-skim, ozdovskim in še kakim plemenskim poglavarjem, kot bi duhovito dejal novinar Branko Žu-nec. Danes je v vsesplošni demokraciji dopuščeno marsikaj. Najvišje slovensko vodstvo je dnevno deležno takih in drugačnih nesramnih zbadljivk, kako bi le potem bilo prizanešeno navadnim smrtnikom, kot recimo predsedniku Kmečke zveze Pomurja, Francu Horvatu.
Ni obsojanja vredno, če človek pove in zapiše, kaj si o določeni zadevi misli. Povsem drugo pa je, če podlo obrekuje določene organizacije, posameznika in nato gradi konstrukt, ki ga dviguje nad sivo povprečnostjo stanu, kateremu pripada, čeprav sam dobro ve, da mu njegovega uspeha še zdaleč ni prineslo samo znanje in garanje, temveč bi bilo le-to mnogo premalo ...
Mlekarne zagotovo niso zlo vsega hudega. So solidno opremljene, imajo uspešni- plasma in
Pravoslavna cerkev naj bi bila tudi v Soboti
V Murski Soboti in drugod po Prekmurju so se po prvi svetovni vojni začeli naseljevati ruski in bolgarski pribežniki, ki so bili pravoslavne vere. Sem so z nastankom nove države SHS prihajali po službeni dolžnosti in se zaposlovali uradniki, oficitji, orožniki, graničarji in tudi vojaki na odsluženje vojaškega roka.
Vsi ti so sčasoma začutili potrebo po organiziranem verskem življenju, saj je pravoslavna vera močno povezana z narodom in
nju, v kakršnem živimo, ali ne razmetavamo denarja po nepotrebnem? No, to je pa že vprašanje vzgoje in morale posameznika, v kar pa se ne bom vmešaval, vedoč, da tudi sami veste, da se da marsikaj spreobrniti na bolje.
Potem pa govorimo, da je bilo nekoč drugače! Seveda je bilo in tudi časi so bili drugačni in kot kaže tudi naši starši, ki so ravnali pametneje, kot v nekaterih primerih ravnamo mi. Kljub temu, da nas do začetka šolskega leta ločita le še dobra dva tedna, sem prepričan, da še ni prepozno poiskati kakšne druge možnosti, ki bo manj stala, kot ta, da mora otrok imeti novo knjigo in še vse ostalo, kar sem poprej naštel. Vzemite v roko svinčnik in seštejte vsoto vseh artiklov, ki jih potrebuje otrok in ob enem ne pozabite zavojčka aspirinov, saj bo zaradi grozovitega zneska ena tabletka gotovo premalo.
Pozabljamo, da šola danes resnično nekaj stane in logično je, če hočemo, da bo otrok imel vse možnosti za delo in učenje, vseeno pa se lahko marsikateri »dinar« prihrani prav na račun razumnosti in malo več volje ter iznajdljivosti (šivanje torb, uporaba starih potrebščin itd.). Vedeti moramo, da bo moral učenec, kot vsako leto, letos pa še toliko več, prve dni nesti v šolo lep kupček denaija, da bo plačal, zaradi cen, ki nenehno rastejo, zelo drago malico in še toliko dražje kosilo, pa razne članarine in naročnine za revije, zavarovanje in še marsikaj.
Resnično vas v petek, ki pa na srečo ni trinajsti, čaka vroč septemberski dan, in še nekaj dni po njem, zato bo dobro, če se že danes začnete pripravljati. kajti že iz tako osiromašene denarnice potegniti nekaj deset starih milijonov ter jih dati otroku, da mu omogočite osnovno šolanje, ki je bilo nekoč zastonj, ni majhna stvar.
Bojan Macuh
Dolgo sem razmišljal, ali naj napišem teh nekaj vrst ali ne, toda dogodki na medobčinskem gasilskem tekmovanju v Gornji Radgoni mi niso dali miru. Ko sem se pa spomnil tistih devetih deklic, ki so s solznimi očmi zapuščale športno igrišče Osnovne šole v G. Radgoni, sem se odločil. Naj tudi druga društva zvedo, kaj jih čaka na večjih tekmovanjih, kjer so že vnaprej prva mesta oddana, kjer devetletni otrok mora podpisati listino (seštevek točk), za katero sploh ne ve, kaj je, in kjer mentor pionirjev ne sme biti poleg, ko se merijo doseženi rezultati.
Gasilsko društvo Kapca je letos praznovalo svojo 60-letnico delovanja. Vse do leta 1985 je v društvu delovala le ena desetina. Takrat smo ustanovili mladinsko moško desetino, leto pozneje pa še žensko mladinsko ekipo. Vse
zaposlujejo tudi del kmečkega sloja, ki za delo dobi dobro plačilo — in prav je tako. Nisem slišal o primeru, da bi bil kateri delavec v Mlekarni »maltretiran«, ker so njegovi domači sodelovali v stavki. Zato tudi pretirana bojazen in potegovanje Andreča za Mlekarne ne sodi v koncept razreševanja »mlečnega problema«. O vsem je bilo že toliko napisanega in tudi nazorno povedanega, da si Andreč še zdaleč ne zasluži ponovne razlage. Pa vendar je potrebno k njegovemu umotvorju še nekaj dodati;
Sumljiva je hvala na račun »prispevka k razvoju kmetijstva in posebej živinoreje«, saj s tem negira samega sebe. Mlekarna je namreč za to »prispevanje« morala nekje »vzeti«. In če že Andreč ne ve, oziroma noče ali ne sme vedeti, ve pa zato čez 90 odstotkov kmetov kje, komu in kako se »vzame«.
Čudna je relacija kritike: kmečka zveza—gasilske vaje—gostilna— Franc Horvat. Kmečka zveza ima svoj program, enoten za vso Slovenijo, ki ga je želel Er
narodno tradicijo. Prizadevnejši so se oprijeli zamisli, da bi skušali zgraditi primemo pravoslavno cerkev. Lokacijsko bi najbolj ustrezala v mestu Murska Sobota. Ko je prišlo tako daleč, so se tudi občinski možje odločili in darovali primemo parcelo.1 Akcija je stekla tudi med ostalim prebivalstvom. Odziv je bil, sodeč po knjigi vpisov, pri pripadnikih ostalih veroizpovedi ugoden. V lokalnem časopisju je izšel poziv z naslovom Vsem!2 Med drugim sporočajo, da bo cerkev sezidana v bizantinsko-srbskem slogu, posvečena pa bo slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu, obenem pa bo »viden spomenik naše narodne zavesti in verske strpljivosti«.3
Pripravili so tudi spominsko knjigo, v katero so se lastnoročno vpisovali darovalci in njihov znesek/ Prispevke je sprejemal osebno tudi blagajnik Leonid Abakumov.
Obenem s pozivno listino ali pismom so obljubili, da bodo imena darovalcev objavili v krajevnem časopisju, kar je bilo tudi uresničeno?
Po smrti kralja Aleksandra je odbor za zidanje pravoslavne cerkve v Murski Soboti sklenil, da bo nova pravoslavna cerkev posvečena spominu »blagopo-kojnega Viteškega kralja Alek-
Opombe pod črto:
1 Murska krajina 2 (1933), 49, 2 (3. 12. 1933).
2 Murska krajina 2 (1933), 2 (3. 12. 1933).
3 Prav tam, str. 2.
4 Spominska knjiga darovalcev Graditelji pravoslavne cerkve v Murski Soboti je sedaj shranjena v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti (fasc. 40).
5 Prim. Murska Sobota 3 (1934), 18,2; 19,1; 21,2; 22,2; 23,3; 45,2.
6 Murska krajina 3 (1934),45, 1.
7 Murska krajina 3 (1934), 45,1.	Franc Kuzmič
KDAJ KAŽIPOT?
Najbrž bi se ob la problem moral obregniti kdo drug. Za kaj gre? Že nekaj časa prihajam na obiske k staršem v Kot in tako kot domačini še nisem opazila kažipota, ki bi popotnika usmeril v to malo vasico. \ eni; da morda ljudje z občinske uprave vedo, kje je ta vaš. tako da jim davkoplačevalci ne morejo uiti, toda /a človeka, ki ne pozna teh krajev, bi bilo potrebno, da ga opozorimo na vas: morda si jo bo hotel ogledati. Morda bo to moje pisanje pomagalo urediti problem, ki ni velik, saj je potrebno le malo dobre volje in se lahko hitro reši.	-	Marika Tednik.
Koper
Oh, ti stric sodnik, le kako si mogel..
naše desetine so na raznih tekmovanjih kljub pomanjkljivi in slabi opremi dosegale dobre rezultate. Letos spomladi smo uresničili še naše dolgoletne sanje in ustanovili pionirsko desetino v GD. Na sektorskem tekmovanju smo že nastopili s petimi skupinami, in sicer: člani, mladinci, mladinke, pionirji skupine A in pionirke skupine A. Pionirji so dosegli povprečni rezultat, medtem ko so pionirke dokazale izredno izurjenost in tako tudi dosegle dober rezultat. Seveda takrat še nismo niti sanjali, da bomo občinski prvaki. To smo zvedeli šele dober mesec po tem. Takoj ko smo prejeli dopis, da pionirke skupine A iz GD Kapca zastopajo občino Lendavo na medobčinskem tekmovanju, smo se lotili dela. Pripravili smo vso, po predpisih potrebno opremo za urjenje desetine.
nest Andreč s člankom izničiti — ne zato da zahteva izstop, tudi sicer nima več v njej kaj iskati. Na gasilskih vajah se gasilci strokovno usposabljajo za svojo plemenito, humano poslanstvo. Marsikateri obrekovalec se svojih nesramnih provokacij na račun gasilskih organizacij zave, ko mu le-ti nesebično pomagajo.
Gostilna pa je prostor, kjer se človek okrepča, pozabava. Če je vse v mejah normale, deluje slednje na ljudi pozitivno. In Franc Horvat je navsezadnje tista »plemenita duša«, ki v blagor kmeta »žrtvuje« mnogo svojega časa za nikoli cenjeno in finančno nikoli povrnjeno borbo. V tej borbi se vzdiguje pomen pregaranega kmečkega življa ob reki Muri, ob borbi pa razumljivo trpi njegova družina, kmetija in on sam.
Je že tako, da je zaslediti v marksistični literaturi, ki na žalost v sedanjem času beleži marsikatero neumestno kritiko, tudi marsikaj koristnega in življenjsko poučnega. Kdo že je zapisal: »Človek človeku — volk«?!
Rudi Stegmiiller
sandra L Ujedinitelja«, ki se je držal reka: »Bratje mio koe vere bio!«“
V časopisnem sporočilu je bilo ob tem sklepu še zapisano: » ... pravoslavna cerkev v Murski Soboti pa naj bi bila viden znak nas vseh Jugoslovanov, posebno pa Prekmurcev, da bodo naši sinovi videli, kako smo se zgledovali, kako smo spoštovali, cenili in ljubili našega velikega Kralja-Voditelja.«’
Kljub vsem prizadevanjem pa do uresničitve te zamisli ni prišlo. Kaj vse je vzrok za to, še ni pojasnjeno in v celoti raziskano. Po vsej verjetnosti se je zbralo premalo sredstev za tako obsežen projekt, politične razmere v svetu in doma so se bliskovito odvijale in pred vrati je bila druga svetovna vojna. Vojna je leta 1941 zajela tudi Prekmuije in tako dokončno preprečila uresničitev gradnje cerkve v Murski Soboti.
Iz povedanega in ohranjenih zapisov vidomo, da kljub več-konfesionalnosti V Prekmurju ni bilo verske nestrpnosti v tisti in taki meri, kor je bila zaznavna drugod. To izredno lepo pona-zatjajo seznami darovalcev prostovoljnih prispevkov, ki so vpisani v knjigo darovalcev in objavljeni v lokalnem časniku Murska krajina.
Iz dneva v dan je poveljnik GD Kapca uril našo najmlajšo desetino. Ko pa njega ni bilo, ga je zamenjal namestnik. Pionirke so pridno vadile. Svoje znanje in dobro izurjenost so dokazale na »generalki« na Hotizi, kjer so dosegle odličen rezultat.
Končno je napočil dan, ko so morale pokazati to svoje znanje tudi na regijski ravni.
Dobro izurjeni in polni tekmovalnega duha smo prispeli v Gornjo Radgono. Nismo prišli z namenom, da bi zmagali, le toliko smo hoteli pokazati, da tudi majhna vas, kot je Kapca, s pridnim delom nekaj doseže.
Začelo se je tekmovanje. Od prisotnih štirih desetin pionirk skupine A so naša dekleta začela tekmovanje. Bile so hitre, disciplinirane in končale vajo brez napak. Sledile so jim pionirke iz občin Ljutomer, M. Sobota in G.
3 — L

CthSlLO OSVOSOOKU« FRtMTE 08BURSUIH OHBBJEV
Marši« M« M »res
Zakaj toliko obotavljanja, ko pa so podani pogoji za izgradnjo obrata sadnih in grozdnih sokov ter koncentratov v Murski Soboti — je v 36. številki Pomurskega vestnika 11. septembra 1958 polemiziral Janez Sever. Iz  daljšega prispevka povzamemo tisti del, kjer pisec zatrjuje, »da ima obrat zagotovljeno surovinsko bazo. Če računamo na najslabšo letino, seveda da ne bo katastrofe, lahko brez težav odkupimo 200 vagonov jabolk, iz katerih stisnemo najmanj en milijon litrov jabolčnega soka. Za pridelovanje pridejo v poštev tudi samorodnice, ki nam dajo odličen grozdni sok. Strokovnjaki sodijo, da pridelamo letno v Pomurju 3390 ton samorodnic. Z dobro organizirano odkupno mrežo bi uspelo odkupiti okrog 100 vagonov samorodnic, kar bi dalo 600.000 litrov kvalitetnega grozdnega soka.
Potem pa so še druge sadne kulture, ki pridejo v poštev za predelovanje. Večje količine češenj ostanejo na drevju ali jih prekuhajo v žganje, ker jih zaradi prenasičenosti na tržišču ne morejo kmetje prodati. Še najbolj ugodno ceno bi imele višnje, ker je višnjev sok zelo cenjen in iskan na tržišču. V bližnji bodočnosti pa bi začeli predelovati tudi maline in črni ribez, saj imamo v okraju 6,40 hektarjev nasadov malin 17,50 hektarjev nasadov črnega ribeza. Torej je bojazen glede surovinske baze popolnoma odveč.. . Obrat za predelavo sadja in grozdja ima možnost obratovanja skozi vse leto. Zato moramo razmisliti tudi glede dopolnilne proizvodnje. V Pomurju odlično uspeva paradižnik in morda bi pozneje tudi to predelovali? Potem pride proizvodnja kompotov, marmelade, pektina ali pa, da jih prekuhamo v žganje. Torej so podani vsi pogoji za izgradnjo živilskega kombinata v Murski Soboti. Ne smemo pa se preveč obotavljati, ker največjo škodo trpi kmet — pridelovalec sadja.«
In kakšni so bili odmevi na še danes aktualen izziv? Sodeč po tem, da ni bilo nič takega objav-vljenega, bi sklepali, da odmevov sploh ni bilo; ali pa so bili, pa jih iz teh ali onih razlogov niso objavili. Kao bi vedeli?
Sicer pa bi iz tega letnika Pomurskega vestnika omenili še obsežnejše sestavke ob 50. letnici rojstva pisatelja Miška Kranjca in zanimiv, še danes uporaben poskus v praznični številki našega tednika 27. novembra (ob dnevu republike), ki so jo dejansko napisali »delovni ljudje —
™™k\/r<tTt lit/ iMMtvLj I Ul k
VESTNIK
JX1O XV«. — štor l	$090)4. L jtrrrtrja 19«.	53/»-v < -
Radgona. Vse tri ekipe so bile po naših meritvah časa počasnejše. Pri prenosu vode so prenesle manj vode ter tudi vse tri naredile manjše in večje napake, kot npr. prevrnitev vedra, prestop čez nedovoljeno črto in še bi lahko našteval.
Po končanem tekmovanju vseh štirih ekip so bili naše pionirke in oba mentorja ter poveljnik našega sektorja, ki je bil prav tako prisoten, prepričani, da je zmagala naša skupina pionirk. Naše veselje je trajalo le do razglasitve rezultatov, iz katerih je bilo razvidno, da so med pionirkami skupine A zmagale Ljuto-merčanke, nato ekipa iz Puco-nec, Kapca pa je dosegla le 3. mesto.
Razočarano smo prejeli diplomo. Hoteli smo se pritožiti, vendar so nam povedali, da pritožba ne spremeni sodniških odločitev. Zdaj, ko je že vse mimo, se sprašujem, kako lahko
vseh slojev in vseh starosti. Ob skupnem prazniku so spregovorili volivci, odborniki ljudske oblasti, ljudski poslanci in mladi državljani: dijaki, vajenci, brigadirji.« (Tako je v uvodnem nagovoru spomnil direktor in odgovorni urednik Jože Vild.)
Ker naš čas (in z njim prostor) dodobra »baše« — namenili smo se namreč, da (vsaj) pošteno prelistamo vse letnike Vestnika — se bomo v letu 1959 ustavili zgolj pri nekaj naslovih. Splača se zamisliti nad politično gloso Juša Makovca Suha reber, spoznati nekdanje kulturne probleme Pomurja (iz razgovora s
VESTNIK
predsednikom okrajnega sveta za prosveto iz kulturo prof. Jankom Liško) in se poglobiti v članka To, kar je dobro znati iz pomurskega domoznanstva (1700—1800). Tisti, ki jim je do obujanja enobejevskega in es-haesovskega zgodovinskega spomina bodo zagotovo pogledali v podlistek Vaneka Šiftarja Čuje se odmev korakov v šestih nadaljevanjih, v sestavke Streli v Ljutomeru (40. obletnica ZKJ) Zadnji dan postojanke v Prelogov! hiši (Pred odkritjem spominske plošče na Grlavi), Narodni heroj Silvira Tomasini (avtor Ivan Kreft), Hedžetova mama pripoveduje ( v dveh nadaljevanjih, avtorica Katja Špur), Streli v Dragatušu, Ljutomeru in na Bizeljskem (40. obletnica ZKJ), pisec Ivan Kreft, Od pastirja do partizanskega komandanta (o Rudiju Pušenjaku-Uraganu) ter v prvomajsko praznično številko Pomurskega vestnika, kjer so dovolj zgovorni že sami naslovi: Rdeča republika v Prekmurju, Preobrat opolnoči, Udeleženci sovjetske revolucije na Madžarskem in v Prekmurju leta 1919 pripovedujejo___
V tem letniku je T. Urbas prispeval nekaj misli ob pospešenem propadanju prekmurske hišne lončarske dejavnosti (Tudi to je bilo pristno in samo ljudsko ustvarjanje), branja vredna pa je še potopisna reportaža s potovanja po Gradiščanskem Iztrgani iz zemlje. Povzetki: Hrvatje, ki so prišli na tujo zemljo pred 420 leti. Kulturna razgibanost, posebnost jezika, politična razdvojenost.
(B. i.)
na takem tekmovanju sodijo sodniki, ki sploh ne poznajo pravil ? Kako lahko en sodnik, ki je naredil sodniški izpit, prezre napačno postavitev desetine? Kljub opozorilom nekaterih prisotnih mentorjev niso upoštevali napak pri izvajanju vaje. Le kdo jim je dal sodniške diplome? Zakaj so potem pravila za gasilska tekmovanja natisnili, če se po njih ne ravnamo?
Vem, da gasilska društva niso ustanovljena zato, da bi med sabo tekmovala, toda na pisanje teh nekaj vrst me je navedlo nekaj drugega. Zamislite si mladi rod, ki je komaj vkorakal v življenje in že pri prvem koraku okusil in videl nepoštenost in nepravičnost. Žalostno je to, da v prostovoljnih gasilskih vrstah tudi prevladuje tako imenovana »mafija« kot v kakšnem profesionalnem športu. Že vnaprej določijo, kdo bo zmagal, kdo bo šel naprej na občinsko, regijsko in republiško tekmovanje. Sicer pa je v naši družbi velikokrat tako: Za dobro delo slabo plačilo in obratno.
Če se motim, se opravičujem!
Ladislav LEBAR, Član G D Kapca
STRAN 8
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
kulturna obzorja
USTVARJALNO DRUŽENJE NA LENDAVSKEM GRADU
kulturni koledar
Na skupinskem posnetku je vseh devet udeležencev letošnje — 17. mednarodne likovne kolonije v Lendavi. Pred vhodom je prvi z leve akademski slikar Marjan Gumilar, druge umetnike pa predstavljamo s portreti.

Že sedemnajstič zapored je lendavski grad, v katerem sta stalna likovna in muzejska zbirka, prizorišče umetniškega ustvarjanja. Sedem likovnikov in dva rezbarja se trudijo, da bi bilo mesto ob meji z bogato likovno tradicijo bogatejše za stvaritve, ki nastajajo v zadnjih desetih dneh letošnjega avgusta, po tradiciji pa bodo na ogled na razstavi v počastitev dneva republike v novembru. Največ zaslug, da mednarodna likovna kolonija v Lendavi sploh je in da nemoteno poteka, ima vodja muzejsko-gale-rijske dejavnosti Zavoda za kulturo Lendava, Ferenc Kiraly, ki udeležence oskrbuje s potrebnim materialom. V petkovem jutru, ko smo se odpravili v Lendavo, je bil že navsezgodaj v radmožanskem logu, da bi rezbarja dobila primeren les za oblikovanje značilnega
Anna Nemeth iz Vojvodine in Tone Demšar iz Ljubljane sta keramika, ki sta se navdušila nad glino iz lendavske opekarne. Ferenc Varga in Dezso Nemeth sta rezbarja — akademska kiparja iz Lentija, ki ima z Lendavo odlično likovno izmenjavo.
PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA
BOGOJINA — Ob prvem prazniku krajevne skupnosti bo v knjižnici kulturnoumetniškega društva Bogojina ob 19.30 odprtje razstave del Jožefa Košiča in drugih pomembnih ustvarjalcev-domačinov. Ob 20.00 bo v kulturnem domu srečanje z dr. Jožefom Smejem, literarnim zgodovinarjem, pisateljem, pesnikom in prevajalcem.
skulpture poleg Lendave, v kateri živi in ustvarja, krasijo tudi Lenti na Madžarskem. Tokrat je izključno v vlogi organizatorja likovne kolonije in hvaležen je združene-
jemno svetlobo južne grajske sobane ter gostoljubnost organizatorjev za ustvarjalno druženje. Poleg nastajanja del je namreč za kolonije značilna tudi izmenjava
SREDA, 6. SEPTEMBRA
BUKOVNICA — Ob 20.00 bo v prireditveni dvorani predavanje ku-stosinje Pokrajinskega muzeja, arheologinje Irene Savel, o arheoloških izkopaninah v tem kraju.
MLADINSKA KULTURA
JE VEČ KOT NIC
Najprej sem mislil, da ne bi odgovarjal na kritiko mojega prispevka o Klubu mladih, ki jo je napisala Brigita Bavčar pod naslovom Kulturna ponudba že, samo kje? — v skladu z mislijo: »Nikakor se ne strinjam s tvojim stališčem, vendar bom storil vse, da boš svoje stališče lahko izražala«. Kar mislim o klubu, sem namreč že napisal in ta stališča še vedno zagovarjam. Še posebej, ker bom v skladu s svojo prilagodljivostjo najbrž tudi jaz čez dvajset let napadal neko mladinsko kulturo, ker mi bodo morda sredi noči kričali pod oknom ali drveli z motorjem mimo, ko se bom sprehajal po parku. Vendar me je spodbudilo, da napišem nekaj o mladinski kulturi v Pomurju, ki , je tudi tukaj, kot povsod po svetu, nesprejemljiva za »elitno« kulturo. Vsaka kultura po svetu, ki ni v skladu z vladajočo kulturo in ne koristi vladajoči politiki, se mora umikati v podzemlje, v mračne kleti in plesnive sobe, daleč stran od pogledov ogorčenih malomeščanov. Zato tudi nazivi, kot so »underground«, subkultura in kontrakultura.
Na srečo so se v razvitejših slovenskih pokrajinah že sprijaznili z dejstvom, da kulturna dejavnost mladih ni le recitiranje pesiTiic za 29. november, branje knjig Miška Kranjca in pesmi Franceta Prešerna. Mladinska kultura ni le socrealistična harmonija, ampak je tudi kaos, revolt in potreba po spremembi. Z brnenjem motorjev mladi sporočajo, da so tukaj, hitri, močni in neustavljivi, kot je njihov motor. Besedila razbijaških pesmi nam nekaj sporočajo, dejanske interese mladih, saj ti vendar kričijo neke besede. Jim je že kdo kdaj poskušal prisluhniti?
Taka zafrustrirana mladina je zmožna tudi velike ustvarjalnosti, tudi umetniške. In jo tudi uresničuje. Vendar pa so te stvaritve skrbno zaprte pred očmi starejših, ki so si ustvarili okvire za to, kaj je edina prava kultura. Mladinska kulturna dejavnost se ne da meriti z merili za »elitno« kulturo, kot tudi ne za »množično« ali kako drugo kulturo.

Jozsef Lakatos je prišel v Lendavo iz Sarvarja z velikimi pričakovanji in s staro madžarsko pisavo je zapisal v les misel iz rock opere Kralj Štefan.
portala in panonskega studenca za muzej na prostem, prav tako pa za igrala ob bazenu pri hotelu Lipa.
»Voditi kolonijo, potem pa še oskrbovati kiparja iz sosednjega Lentija s potrebnim lesom za štiri objekte, s katerimi bi v okviru izmenjave rada obogatila Lendavo, ni enostavno. Za enega človeka je to preveč v tako kratkem času, kot ga imamo na razpolago,« je priznal akademski kipar, katerega
Ker so okoli Tržiča, v katerem živi, bolj zašiljeni hribi, se je Dušan Premrl navdušil nad zaobljenostjo lendavskih goric, slikati pa je začel tudi tihožitje.
mu delu Žage, Nafte, Golfturista, Primata in lendavskemu turističnemu društvu ter krajevni skupnosti. Brez, sodelovanja naštetih ponudbe z Madžarskega ne bi mogli realizirati in kiparjema Ferencu Vargi ter Dezsu Nemethu omogočiti letošnjega nenačrtovanega oblikovanja lesa za otroke.
Med udeleženci likovne kolonije sta dva izrazita keramika, ostali pa so slikarji, ki prenašajo na platna zanimivo okolico, izrabljajo iz-
Tibor Budahazi je romunski Madžar, ki zdaj živi v Zalaegersegu. Odločil se je za upodobitev Kristusa na platnu.
Dare Birsa še ponovno seznanja z Lendavo, v kateri je nekoč živel, ukvarja pa se tudi z oljno tehniko slikanja, čeprav je za njegovo ustvarjanje bolj značilen akril.
VPISOVANJE ABONMAJEV
Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota vpisuje do 7. septembra abonmaje za Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Če želite organizirano obiskovati gledališče v jesen-sko-zimski sezoni, ki je pred nami, se osebno oglasite v soboškem gradu, Trubarjev drevored 4, kjer je sedež občinske ljubiteljske zveze, ali pa pokličite po telefonu 21 957.
SREČANJE PRI BAZENU
V koledar kulturnih prireditev sicer ne sodi, ker pa cilj opravičuje sredstvo — dohodek prireditve, ki bo 2. septembra ob 17.00 na soboškem kopališču, je namenjen obnovi gradu v Murski Soboti — pa na Kulturnih obzorjih napovedujemo sobotno prireditev. Poleg občinske Zveze kulturnih organizacij jo organizirajo Turistično društvo, podjetje Komunala, hotel Diana in krajevne skupnosti mesta. Sodelujejo Magneti z Nedo Ukraden, humorist Geza in narodnozabavni ansambel Viničarji iz Maribora, srečanje pa bo tudi priložnost za družabne igre, žrebanje vstopnic in presenečenje.
knjige
bb
Zato je zapijanje in razbijanje tudi zunanji odraz nezmožnosti, da bi se lastna kultura, lastna hotenja dvignila iz kleti, to je revolt »upornikov brez razloga«, ki se kaže kot spopad med generacijami in je dolgoročno za družbo običajno zelo koristen. S konfliktom med generacijami se rušijo stari okviri, pri ohranjanju katerih je tudi kultura v službi-oblasti. Zato sem tudi napisal slavospev dejavnosti v Klubu mladih, ki je nekaj edinstvenega v pomurskem kulturnem prostoru.
S sorazmernim deležem finančnih sredstev, ki jih dobiva Klub mladih v primerjavi z nekaterimi uveljavljenimi kulturnimi organizacijami, pomeni vsaka dejavnost mladih, ki jih premakne iz kulturnega mrtvila, zares veliko, pa čeprav so to rock koncerti in veselice. Tu se posluša kakovostna glasba, gledajo dobri filmi, skratka, prestopa se meja med »elitno« in »množično« kulturo, kar službenim kulturnim organizacijam ne uspeva. V klubu počnejo tisto, kar mlade zanima. Če pa se ob tem obenem tudi igra biljard, popiva in podobno, potem to pomeni le, da mladi sprejemajo kulturo na drugačen način, ne z vzvišenim občutkom nevsakdanjega doživetja, ampak z občutkom, da je ta kultura že v njih. Mladinska kultura ni niti malo slabša od »elitne« kulture. Je le drugačna.
Tekst o Klubu mladih je bil res napisan na hitro, morda je res preveč poudarjena pozitivna plat dejavnosti, vendar pa, če se le pol dejavnosti, ki jih je naštel Marjan Mljač, uresničuje, potem upam trditi, da klub uspešno deluje. Če pa pričakujemo, da bomo o mladinski kulturi pisali na podlagi naštevanja prireditev, ki bo vsaka imela ime in natančen program že mesec prej, potem res kaj dosti ne bomo mogli pisati. Mladinsko kulturo je težko spraviti v okvire, ker je preveč brezkompromisna, neomejena in svobodna.
Jože Gabor
Ferenc Varga in Dezso Nemeth sta rezbarja — akademska kiparja iz Lentija, ki ima z Lendavo odlično likovno izmenjavo.

izkušenj v dolgih večerih in nočeh do jutra, zato tisto, kar umetniki ne uspejo narediti v času kolonije, končujejo doma. Pričakovanja, da bi že letos tudi bivali v lendavskem gradu in si tako prihranili dragoceni čas za premagovanje razdalje do hotela Lipa, se niso uresničila zaradi pomanjkanja sredstev. Denarja, ki so ga v ta namen dobili letos, je bilo premalo in tako bo morda drugo leto lendavski grad poleg delovišča tudi prebivališče gostujočih umetnikov, ki jim tovrstno ustvarjalno druženje v poletnih dneh očitno veliko pomeni.
Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Žepni gobarski vodnik GOBE (Cankarjeva založba), Ciril Kosmač — V GAJU ŽIVLJENJA (Mladinska knjiga) in Viktorija Holt — DEDIŠČINA (Pomurska založba).
PRIDRUŽITE SE PEVCEM
Sindikalni mešani pevski zbor Stefan Kovač Murska Sobota začenja novo kulturno-prosvemo sezono v torek 5 septembra, ob 19. uri v dosedanjih prostorih v ekonomski šoli. Zbor vabi k sodelovanju mlade, delavoljne pevke in pevce. Pridružite se jim!
Zbor se bo kmalu preseli! v lastne prostore v Cvetkovi ulici. To sije rudi zaslužil s svojim dolgoletnim uspešnim delom doma in na tujem.
MILAN VINCETIČ: ZGODBA, PO KATERI SE IMENUJE ROMAN
PRIPIS
Dodala bi ii krila, da poleti in me prevzame ta tvoja generacijsko določena kultura, če bi dogajanje *^a bilo tudi nekulturno, predvsem pa mnogo preg lasno za okolje, ' lereoa hrun motorjev in pijančevanje do zgodnjih jutranjih ur ne so dl Druženje ob biljardni mizi in preglaševanje samega sebe še n.
j. n. primer	“ ta	»
s1:««
knjig Miška Kranjca in pes^	|ahko v |judeh
s s u % ba, pa glasben.	i so uspeli organizirati Po-
stva, ampak odnos m zanos, s *a	n0Hznane glasbenike ter
mladne ustvarjalne festivale, pritegnit ‘ vprašanje Kulturna po-ponuditi več kot n,c- *'	č 0 BOietnihPkulturnih dogodkih v
nudba že, samo kje? pišeš o vsem, le o poletnin a	s
Klubu mladih ne. Prihrani si	da se
mladinsko kulturo tam, kjer} k	k ene plati. Kaj boš počel
tekst! ne pasejo naMtro	delaj g pisanje„ na
s:W&’W	«• ---
gajanjein.
Ujetniki, Milči, se je pritaknil glas starega očeta, ujetniki. A veš,‘ kaj hočejo ujetniki? Pobegniti, Milči, je odmevalo v meni, pobegniti. Za vsako ceno, Milči. Zadavijo te, če jim stopiš na pot. Ali z nožem. Da niti ne krikneš, Milči. Vrtelo se mi je glavi, oni pa so sedeli na lesenih zabojih, verjetno vojaških, v katerih so bile nekoč granate, sedeli, bulili v noč in po spominu razpoznavali karte, udarjali z rokami in mrščili čela. Tu in tam se je pritajilo nekaj kot šepet, kot namig, da so mi porasla ušesa, oprezovali so in čakali, da prideva v trdno temo, kjer naju bodo pospravili kot mušici.
— Pa so noter, sem počasi luščil, resda Rusi? Zdi se mi, da sem nekaj slišal, oče . . .
— So, Milči, so, je pokimal, pa še mrtvi povrhu . . . No, le stopi s to kresnico bližje, da bova bolje videla . . .
Pa sove, oče?
— So jih že Rusi pospravili, Milči!
Rusi pospravili, sem zaklecal, zavili so jim vratove, oskubli in spekli na kaki pločevinki. In kar s kostmi so jih, kajne oče? Kot volkovi. Medtem ko sem čakal, da se stenj razgori, se je začelo: sam, samcat led. Kot da bi stopil v deželo prozornih velikanov, pošasti, pajkov. Kaj če je v katerem ledenjaku zmrznjen Rus. Da je šel nad sove, pa ga je ujel led. Pa je primrznil. Kaj če se skrivajo za temi ledenimi stebri, za prosojnimi stenami in belkastimi spakami, kaj če komaj čakajo, da za nama zamrzne vhod in da spremeniva v ledeni žirafi.
LUNA NA MESECU
— Si videl, Milči, a ni lepo?
— Lepo, oče, sem komaj zbral pogum, kajti te ledene živali so začele dihati, sopsti in prežati, imajo kremplje, imajo tace, imajo podočnjake, pritajile so se, zbra-tile z Rusi, ki jim ponoči prežejo vratove in popijejo še vročo kri.
Oče pa je medtem mirno dvignil veliki drog, ga oprl na veliko ledeno svečo in steno ter pritisnil. Kot je zagrmelo po tirnicah, ko je oplazil ledeni pesek, sem zamižal, oče pa pridal:
— Da ne rani vlaka, Milči. Poglej, pospraviti jih morava . ..
— Kot Rusi, oče? .
— Kot tvoji Rusi, se je zakro-hotal, meni pa se je zazdelo, da se bi strop vsak hip sesul, pa malo višje jo dvigni, tistega morava, ga vidiš, kako se repenči? Kar dimnik bi pobral, a? Poglej, a ni še najbolj podoben človeškemu obrazu? Za nos ga bova, takole, vidiš, se že podaja, kot zob je, .vidiš, stopi no malo vstran, da te ne zadene . . .
Čimbolj sva se oddaljevala vhodu, tem bolj temno je postajalo. Ledenjaki so ob soju moje brlivke menjavali izraze, zdaj so bili krotki zdaj napadalni, zdaj molčeči zdaj brbljavi, predpotopne prikazni, hromi dinozavri, kljunači in želvaki, krčevine in pazduhe, iz katerih rastejo roke, kopita ali parklji. Strahoma sem se oziral naokoli, sneg v mojih čevljih se je stopil, stal sem v mlačni lužici, delal sem le po pol koraka, kajti iz teme se lahko nenadoma pojavi
roka, ki te potegne k sebi in pravi: Zdaj pa si moj,
— Ne bo več šlo s to'kresnico, Milči. Stopi no v ono luknjo po bakljo. Bova bolje videla . . .
V ono ono ono ono luknjo luknjo luknjo luknjo se je pritrgalo, da mi je ušla kapljica v hlačke, da bi najraje zagnal leščerbo v steno in jo ucvrl proti vhodu.
— No, bo že kaj, ne vidim dobro. Lahko me zasuje. Mlajše noge imaš, pa pri tleh si sveti, da ti ne spodrsne. Da ne razbiješ luči, potem sva . . . Njihova, sem prodal v glavi, njihova, za zmeraj ujeta in primrznjena. Stopal sem kot po jajcih. Zdaj imajo pravo priložnost. Zdaj me imajo. Nak če si dovolj spreten, me že ne bodo. Kaj pa, če prideta dva. Eden me zadavi, drugi ukroti. Potem končam v konzervi kot sove. Mojbog, pa še zbežati jim ne bom mogel. Oni se že bolje znajdejo. Kaj pa, če so primrznili. Če ne bodo mogli niti premakniti prstov. Takrat se lahko obrišejo pod nosom. A moram biti skrajno previden. In neslišen. Niti sence ne smejo opaziti. Ali pa so morda v drugi luknji... Gledajo me in ko se bom vračal... — Daj, stopi že, ne bodi kot mavra . . . Temni se že . . ..Do osmega morava končati.. .
S hrbtom sem se naslonil na steno tik ob vhodu v nišo in zadrževal sapo. Počasi sem dvigoval svetilko, ki je, ped za pedjo razbiral raze, razpokline in praske in ko sem bil docela prepričan, da ni
nikogar, je moja postava planila v nišo.
Nič. Resnično nič. Ko sem se malce razgledal, sem bil nemalo presenečen razen nekaj zabojev in troje bakelj ničesar. Toda tudi to je že dokaz. Sedijo na zabojih kot sem predvideval, pa še z bakljo si svetijo. Ena je še obžgana. Torej so tu, v bližini. Ne da bi se prepričal, sem pograbil prvo bakljo in pohitel proti očetu. Niti ozreti si nisem upal, kajti vsak trenutek je bil dragocen,
— Pa te le niso, Milči, kajne? — Niso, nisem jih videl, oče.
— To še ne pomeni, da jih ni..
Zmrazilo me je: to še ne pomeni, da jih ni.
Za nekaj trenutkov je zavladala tema, kajti oče je polil preostali petrolej iz leščerbe na bakljo in ko jo je prižgal, je plamen hušknil proti mojemu šalu.
— Na, pa drži jo kot se spodobi. Milči ... Pa ne stikaj za njimi, bodo že oni sami . . .
Leščerbo pa je povezal na vrvico in mi jo obesil čez ramena. Tolkla me je po bokih, vrvica mi je tu in tam zlezla za ovratnik in me drgnila po goli koži, jaz pa sem napenjal oči, solzne od dima parafina, ki je cvrčal kot mast. Šal sem si potegnil še više, da sem kukal, če je bilo treba, tudi z enim očesom, plamenčke, ki ga je prepih zvijal, črvičil in polegal, me je začel zabavati, očetu pa šel na živce, ker je metal prevelike sence.
(nadaljevanje prihodnjič)
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
ZA INVALIDE
Japonci so pred nedavnim predstavili prototip osebnega avtomobila za invalide. Avto je v celem natanko takšen, kot vsi drugi avtomobili nižjega srednjega razreda (poganja ga 1000-kubični motor), njegova odlika pa je ta, da ga je mogoče voziti le s premikanjem ene ročice: ta je namenjena volanu, plinu in zavoram.

Amerišl
predsednik George
Bush je iz svoje pisarne v Beli hiši vrgel pisalno mizo, ki jo je svoje dni uporabljal že predsednik John Kennedy. Bush je hotel v ovalno pisarno svojo lastno pisalno mizo, ki jo je začel uporabljati 2. maja 1985. Pravi, da se je na mizico navadil in da je sila praktična. Staro pisalno mizo, za katero so sedeli Kennedy, Carter, Reagan, pa so strokovnjaki za selitve odnesli v skladišče Bele hiše.
Z briljanti vezana
Vse mogoče pade ljudem na pamet, ko želijo stopiti iz sivega povprečja in pritegniti pozornost. Med početja, ki zbujajo pozornost in prinašajo drobec stave in podjetnim morda kakšen cekin več v blagajno, je tudi postavljanje bolj ali manj norih rekordov, ki jih potem vestno zapisujejo, preverjajo ter tiskajo v svetovno znani Guinnessovi knjigi rekordov. Zabeležimo še mi enega za poletno branje.
Letošnje leto nam je prineslo med drugim najdražjo poročno obleko, kar jih je doslej bilo na svetu. Mojstrovina je nastala v znani francoski modni hiši Helene Gainsville. Obleka je vsa v čipkah, ki so pretkane s 723 briljanti. Razumljivo je, da za obleko niso bile potrebno samo oblikovalke in šivilje, na pomoč jim je priskočil znani zlatar Alexandre Resa, ki je dragoceno kamenje skrbno izbral. Dela z vezenjem in šivanjem je bilo okrog 3000 ur. Lahko si mislimo, da šivilje dela niso jemale k sebi na dom in da je nad briljanti bdelo nekaj skrbnih očes. Kako tudi ne, ko pa so ocenili, da je poročna obleka vredna 7,300.000 zelenih dolarjev.
Naj je za naše razmere slišati še tako čudno, je res, da se za nakup te rekordno drage poročne obleke zanima več kupcev.
Dva pastorja iz Spodnje Saške in Vestfalije, ki sta privrženca nudističnega gibanja, bi rada prihodnje leto v
Sejem sejmov
V Bordeauxu se je končal največji vinski sejem na svetu. Pa ne umetnih vin, temveč sejem najboljšega, kar lahko vinogradniki ponudijo iz svojih kleti. Sodelovati na bordojskem sejmu je vprašanje ugleda, zato se na njem merijo zlasti tisti, ki največ veljajo, med 25 elitnimi na prvem mestu Francozi, potem Grki, Španci, Italijani, Portugalci, Američani (Kalifornijci), Čilenci, Nemci, Avstralci, Južnoafričani. Pridejo z vseh petih celin. Na koncu vsi priznajo, da je kralj vseh vin vino, ki ga po vsem svetu poskušajo ponarediti ali mu vsaj pridelati tekmeca — francoski šampanjec. Šampanjec ostaja kratko malo neponovljiv. Kakšen ugled ima bordojski vinski sejem, priča tudi 500.000 obiskovalcev. Sobe rezervirajo že nekaj mesecev vnaprej, saj zadnje dni tja do Biarritza na atlantski obali ni več proste postelje. Stojnice je imelo prek 1500 vinarskih podjetij, na bordojskem sejmu sklenjeni posli pa dosegajo kakih 300 milijonov frankov. Tolikšen odmev je spodbudil mestne može, da bodo ustanovili »vinski Beaubourg«, svetovno prestolnico vina, ki se bo kot trajno sejmišče raztezala na 40.000 kvadratnih metrih razstavnih prostorov.
»Danci kupujejo italijanska vina, kalifornijski izvozniki poskušajo prodreti na angleški vinski trg, Čilenci so pripravljeni na vse, samo da bi kaj prodali,« ocenjuje sejem Vinexpo njegov predsednik J. P. Jauffret. »Francozi s prodajo res nimajo težav, pa naj gre za vino po 10 ali 500 frankov. Vse gre dobro v promet, vino iz Alzacije ali jugozahoda.«
1 t _
Na dosta moji pajdašof želejnje, san odu v Radgonjo na kmetijsko senje. Liidi je bilou pa več kak lani, ništemi_med njimi bilij so pijani. Istini na liibo van moren praviti, ka se pejnez je naleci dau zapraviti. Pri cejnaj v krčmaj je bio cirkus grijvi. za rudara pri »Maji« si doubo dvej pijvi. Mašijnof mourgye, šlo se vb spozna, samo numera nanji bijla je grozna. Živijne pa kak ščete fajte sakše. edne od druge bile so gvakše.
Za kupce, prodavce je bijla sreča, za senje pa pejnez puna vreča. Vijdimo palik se prišestno leto, pripelajte novce za cejlo paleto
Kdaj v Ameriko?
Datum poselitve severnoameriške celine so znanstveniki doslej teoretično postavljali v zelo različna obdobja. Nekateri, predvsem starejši zgodovinarji, so se ogrevali za poselitev pred 30 tisoč leti, novejši pa so opozarjali, da je do preseljevanja z azijskega na severnoameriško celino in potem naprej na južnoameriško prišlo kasneje, gotovo pa ne prej kot pred 15 tisoč leti. Materialnih dokazov za svoje trditve pa niso imeli ne eni ne drugi. V Kanadi, na ozemlju ZDA, Mehike in Kostarike so sicer našli več primerkov kamnitega orožja, predvsem konice puščic in sulic, ki so jih uporabljali in izdelovali davni lovci in nomadi, vendar so bile najdbe površinske in jih ni bilo mogoče zanesljivo datirati po preskušenih znanstvenih metodah.
Šele z najdbami kamnitega orožja v Clovisu v Gvatemali je uspelo strokovnjaku Alanu Bryanu z univerze Alberta znanstveno datiranje. Starost najdb je postavi! na 10.700 let. CIoviška kultura je tako dobila zanesljivo letnico, s katero se je naselitev Amerike nekoliko trdneje zasidrala na zgodovinskih zemljevidih.
Alan Bryan meni, da se je poselitev začela že nekaj tisočletij poprej in da je potekala prek kopnega med Azijo in Ameriko, ki se je dvignil na severu zaradi zaledenitve in z njo povezanega znižanja gladine svetovnih morij. Nadaljevala se je ob pacifiški obali proti jugu kontinenta. V 13. tisočletju pred našim štetjem je bila pacifiška obala obeh Amerik že naseljena.
NAJSTAREJSA MAČKA NA SVETU
Tiho je umrla. V spanju, V življenju se je bala psov, sanjala pa je o miših, Kitty je bila samo mačka. Samo? Zdaj, ko je mrtva, je postala slavna kot zoološki čudež, Črno-rjava muca je bila stara 32 let. Starejša od vseh drugih mačk. Po pravilu, da eno mačje leto ustreza sedmim človekovim, je bila njena človeška starost 224 let...
»Kar polovico najinega življenja naju je spremljala. Saj tudi midva nisva več mlada,« pravita Olivia in George Johnson (64 in 68 let) iz severnoangleške grofije Staffordshire, Ko je Kitty umrla, sta jokala. Na svet je spravila 212 mladičev, zadnje je imela pri enaintridesetih. Johnsonova imata še dve-njeni potomki. V čast britanski kraljevski družini sta ju poimenovala Fergie in Diana.
Običajno dosežejo mačke starost 15 let, če jih izbrano hranijo. Kitty je najraje jedla sir s čebulo, namočeno v mleko. V Nemčiji je najstarejša mačka živela 25 let.

V vojski ZRN že nekaj časa služi 50 žensk, ki nimajo statusa »borcev«, ampak spadajo k vojaškemu medicinskemu osebju. Po kratkem pouku o vojaških zadevah bodo začele študirati medicino.
Njihov študij plačuje zvezna vlada, one pa se morajo zavezati, da bodo vsaj 16 let delale v vojski.
V ADAMOVI OBLEKI
taborih na Koroškem skrbela za dušni blagor nagih dopustnikov. Avstrijska evangeličanska cerkev se je glede tega pozanimala pri nurnber-škem pastorju Dieterju Schleeju, ki za evangeličansko ustanovo Potujoča cerkev organizira dušno pastirstvo v taborih v Zvezni repu-
Nemške vojakinje so le neznatna manjšina med 495.000 vojaki moškega spola. Služenje vojaščine je obvezno le za moške, ženske se pa po svoji volji odločajo, da bodo služile vojsko, na da bi uporabljale orožje. Za razliko od tistih, ki ne marajo žensk v vojski, vidijo one v služenju vojaščine način za doseganje enakopravnosti.
bliki Nemčiji, Avstriji in severni Italiji. Ta je prošnjo »vzel na znanje«, vendar pa o tem še nima prave predstave. Upa, da bodo vsi, ki bodo sodelovali pri božji službi, obdržali obleke na sebi, vendar pravi, da si prav lahko predstavlja, da bi mašo lahko imeli brez oblek.
ZNAJDI SE!
A®'
c-

Potem ko so oblasti tudi Italijanom spomladi ukazale, da se morajo poslej v avtomobilih obvezno pripenjati z varnostnimi pasovi, so vzcvetele ideje in idejice, podobno kot v našem podnebju. Tale, ki jo objavljamo, je gotovo najduhovitejša. Majica z vtisnjenim črnim trakom, na las podobnim pasovom za pripenjanje, se je sicer rodila v Neaplju, a se odlično menda prodaja tudi v severni Italiji. Uporabnost je seveda omejena.
Preobremenjeni Japonci
Japonski delavci morajo vsako leto opraviti 2.100 delovnih ur, kar petsto več kot evropski. To je seveda dobro za gospodarstvo, za zaposlene pa očitno ne. Ker so srčne kapi 'kot posledica stresa med najpogostejšimi vzroki smrti na Japonskem, raste povpraševanje po pomirjevalih in sprostitvenih sredstvih. Družba CBS-Sony zato z velikim uspehom prodaja gramofonske plošče in kasete z glasbo, ki naj bi varovala pred stresom. Družba Mitsubishi Heavy Industries ponuja šest brošur z recepti proti stresu. Japonski center za produktivnost prire-
ja sprostitvene seminarje. Stroške zanje plačujejo delodajalci. Po mnenju japonskih strokovnjakov je vzrok za stres poleg izjemno dolgega delovnega časa tudi velik napor ob nenehnem seznanjanju z novimi tehnologijami. Zahodni strokovnjaki pa se ne strinjajo z japonskimi metodami varovanja pred stresom. Japoncem svetujejo, naj več časa preživijo s svojimi družinami in naj na dopustu zares počivajo-
TEHNOSTROJ, LJUTOMER


Že nekaj časa je minilo, odkar se je v našem uredništvu oglasil Matej Čarni iz Martjanec in nam prinesel »majčkeno« kokošjo jajčko. Bila je izredno lahka, premera skoraj 3 centimetre in votla. V primerjavi z vžigalično škatlico je res nekaj nenavadnega.
EDINA MOŽNOST
Hamburški mestni očetje nadvse resno razpravljajo o tem, kako bi trgovino s heroinom vzeli v svoje roke in tako raztrgali mrežo nezakonitih razpečevalcev mamil ter sočasno zmanjšali število smrtnih primerov zaradi prevelikih količin zaužitih narkotikov. Zaradi tega je namreč v Hamburgu samo v prvih šestih mesecih letos umrlo štiriintrideset oseb.
Novi načrt je v intervjuju za revijo Spiegel razkril pomočnik hamburškega župana. Pojasnil je, da so vsi dosedanji programi za boj proti narkomaniji padli v vodo in da na trgu z mamili suvereno vladajo mednarodni karteli prodajalcev. Po njegovem mnenju je te težave mogoče odpraviti le tako, da razdeljevanje mamil prevzamejo oblasti, in to' pod nadzorom zdravnikov.
Pajki — kmetovi naravni zavezniki
Na Kitajskih riževih in bombažnih poljih so se lansko jesen kmetje lotili za nas vsekakor dokaj nenavadnega opravila; postavljali so male kolibe, narejene iz slame. Na stotine takšnih, do človekovega pasu visokih slamnatih kolibic, so postavili na tisočih hektarih polj — in kot so bile videti nenavadno, je bil takšen tudi njihov namen. Postavili so jih, da bi v njih našli varno prezimovališče — pajki.
Pajki pozno jeseni otrpnejo na bolj ali manj izpostavljenih mestih, zimo pa jih preživi zelo malo. Tako traja kar nekaj mesecev, predno si pajčji rod opomore in se tako številčno okrepi, da jih je spet toliko, kot jih je bilo pred zimo.
To pomlad je v zavetju slamnatih kolibic prezimilo veliko več teh živalic, kot bi jih sicer in kot jih je na poljih, kjer zanje kmetje niso poskrbeli. Takoj spomladi so se horde osmeronožcev podale po njivah in se lotile najrazličnejših insketov, ki so se pripravljali na svoje škodljive pojedine na mladem rastlinju.
Zdaj je že nekoliko bolj jasno, zakaj so kitajski kmetje postavljali slamnate kolibice. Spomladi so jim pajki obilno povrnili jesensko skrb. Med mrčesom, ki so ga počistili, so bili številni škodljivci, ki bi spomladi naredili lahko že kar občutno škodo na pridelku. Letošnji pridelek je bil na omenjenih poljih tudi po zaslugi pajkov večji, predvsem pa cenejši in bolj zdrav, saj kmetom ni bilo treba uporabiti kemičnih insekticidov.
Kitajci so bili prvi, ki so se domislili takšnega naravnega varovanja polj in se obsežneje lotili zaščite rastlin s pomočjo pajkov. A tudi kmetijski strokovnjaki v drugih državah sveta so ugotovili, da početje kitajskih kmetov ni tako neumno in sledili so njihovemu zgledu.
Ljudje pajke zamenjujejo z žuželkami in jih uvrščajo kar mednje, čeprav spadajo v razred pajkovcev, ki je daleč od žuželk. Se več, pajki so veliki sovražniki in uničevalci žuželk. Uničijo neprimerno več teh živalic kot vsi komercialni insekticidi skupaj. Po ocenah nekaterih poznavalcev pajki vsak dan požro toliko žuželk, da bi kup požrtih žuželk, če bi ga bilo seveda mogoče stehtati, tehtal več kot vse človeštvo. Pajki so torej pravi živi insekticidi in nadvse koristni. Nekaj pajkov, kot so ptičji pajki in tudi pri nas poznane črne vdove, so cier človeku nevarni, saj so strupeni in v izjemnih primerih lahko celo usmrtijo človeka, vendar pa ogromna večina pajkov človeku ni nevarna.
Ameriški strokovnjak Willard Whitcomb, ki mu znanci zaradi njegovega strastnega zanimanja za pajke pravijo kar Floridski pajek, je pri raziskovanju pajka volkca odkril, da se da živalico z ustrezno ureditvijo okolja privaditi, da živi na določenih poljih, potem marljivo patruljira po njih ter učinkovito uničuje škodljivce.
Kalifornijski strokovnjak Miguel Altieri pa je v nekem zapuščenem sadovnjaku na prostor med drevesi zasadil rastlinje, v katerem se radi zadržujejo različni pajki. Pajki so se veselo namnožili v njim prijetnem okolju. Nato pa se je dogodil mali čudež: zapuščeni sadovnjak je oživel in začel obilneje roditi, nc da bi se z njim kaj dosti ukvarjali.
Zanimiv je tudi primer koristmi uporabe pajkov v državah Srednje Amerike. Tako imenovani bananski pajek, rjavkasto siv stvor, je dobrodošel gost v mnogih domovih, saj je hud lovec na ščurke in nekatere druge nezaželene »goste«. Ker človeku ni nevaren, ga ljudje radi sprejmejo v svoje domove in puste pri miru.
Kako, da so pajki tako učinkoviti lovci na insekte? Odgovor se skriva v njihovem strupu. Ko se priplazijo dovolj blizu svoje žrtve ali jim ta sama prileti v nastavljeno past, naj bo mreža ali kakšna druga, izbruhne prava kanonada pljunkov. Insekt se v hipu znajde zapreden v lepljive zanke in ne more ubežati. Sledi pokončanje žrtve, ki je hitro, saj strup pajkov deluje hitro in učinkovito.
Strokovnjaki se za pajčji strup živo zanimajo. Strup ima posebno lastnost, da deluje na živčevje, in sicer kemično uniči povezave med živčnimi končiči in mišicami. Žrtev je tako popolnoma paralizirana. Dr. Donald Quicke in profesor Peter Usherwood, ki raziskujeta pajčje strupe, upata, da bosta tako prišla do učinkovitega naravnega pesticida. »Pajkov strup je milijonkrat močnejši kot večina strupov za insekte. Kot insekticid bi bil najbrž dovolj poceni in ekološko varen,« pravi Qu-iicke.
tehnostroj
Tudi v letošnjem letu se je TEHNOSTROJ predstavil na sejmu v Gornji Radgoni z izboljšanimi izdelki in novimi stroji. Prejel je priznanja za novo generacijo izpopolnjenih prikolic in trosilnikov hlevskega gnoja ter prejel plaketo za sadjarsko prikolico.
Med novimi izdelki je presenetil s samohodnim strojem Krpan 1357, ki je namenjen kmetovalcem in kombinatom za nakladanje bal in razsutega materiala.
Cisterna za gnojevko z deponatorjem.
PRIZNANJA SO GARANT. DA LAHKO TUDI V BODOČE ZAUPATE TEHNOSTROJU IZ LJUTOMERA!
STRAN 10
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
za vsakogar nekaj
Voda privlači živa bitja
Ko postane zares grozno vroče, ponori tudi domača svinja. Požene se v dir, se odrine in v elegantnem loku pristane v mlakuži. Ko je poletje na vrhuncu, nastopijo pasji dnevi (od 23. julija do 23. avgusta). Sonce v tem času stoji blizu Siriusa, ki je ena od zvezd Velikega psa. Pasji dnevi se torej ne imenujejo zato, ker se takrat ljudje potimo kot psi. Ti imajo namreč le malo teh žlez. S čim voda
POSKRBIMO ZA VARNOST DOMA
tako magično privablja živa bitja? Pogosto gre za čisto praktične razloge. Jež na primer v teh dneh združi prijetno s koristnim. V vodi se osveži in se hkrati znebi nadležnih bolh. Taščice, sinice, drozgi, vrane in golobi so v vročini še posebno živahni. Zajedalcev v perju se znebijo na dva načina. Prvi je kopel v vodi, drugi pa kopel v prahu. Ko je vroče, gredo celo zastopniki mačk v vodo. V živalskem vr-
tu lahko opazujemo, kako se kopa bengalski tiger. Plavajo tudi hišne mačke, vendar redkeje. Pri kopanju je večina živali na boljšem kot človek. Plavanja se jim ni treba učiti s težavo, kajti ta sposobnost jim je prirojena. Le pri opicah je podobno kot pri človeku. Če se ne naučijo plavati, potonejo na dno kot kamen. Noč čudnega torej, da se vode izogibajo in celo v največji vročini raje ostanejo na drevesu.
AROMATIČNO OLJE
Zvijača v 
Z ŽICO in s ključem
Dišavna zelišča izboljšajo vsako jed. Zelišča lahko uporabimo sveža, lahko jih zamrznemo ali posušimo za kasnejše čase, lahko vložimo tudi v olje: dobimo aromatično diša-vno olje za solatne prelive in marinade. Svojo kuhinjo obogatimo z doma pripravljenim aromatičnim oljem: v olje vložimo rožmarin, timijan, žajbelj ali koper.
Vzamemo svežo vejico di-šavnega zelišča in pol litra dobrega jedilnega olja, lahko pa
Kako nepoklicanim rokam vsaj otežimo delo? Zaklenemo vrata in pustimo ključ z notranje strani v ključavnici. Zavrtimo ga za 90 stopinj, nato pa obesimo na kljuko trdo žico, katere konca speljemo skozi ušesca na ključu. Z zunanje strani vrat ni mogoče odpreti z odpiračem ali izriniti ključa iz ključavnice. Ljudje vhodna vrata že zavarujejo pred vlomom, na kaka stranska in notranja pa pozabijo.
RADIO MURSKA SOBOTA
ZA LJUBITELJE MELODIJ
VICE VUKOV SPET POJE
Štiridesetletnicam in tudi malce starejšim še vedno nekaj pomeni ime Viceta Vukova, nekoč priznanega pevca s prijetnim glasom in po vrsti popularnimi pesmimi, ki pa je moral doma popolnoma umolkniti, ker so ga obtožili razpihovanja nacionalističiiih strasti in zbrisali njegove pesmi z vseh trakov. Po 17 letih glasbene abstinence je izšla njegova »legalna« plošča, ki ima naslov Bella Italia. Na njej poje vrsto znanih pesmi, v katerih je mogoče pokazati glasovne sposobnosti, od Sole mio do Arrivederci Roma. Zagotavljajo, da je namenjena popolnoma »apolitičnim« ušesom.
------------Pričeska za močne lase—----------
Glavnik je odveč!
Najprej morate vse pramene las, ki naj bi bili košati in pokončni, namazati z utrjevalcem. Primeren je tisti, ki prši iz pločevinke kot pena. Nabrizgajte si jih na dlani, sezite v lase in jih narahlo pregnetite s prsti. Vseeno je, ali imate suhe ali mokre lase. Ce nimate naravnih kodrov, se vam utegnejo lasje zaradi utrjevalca rahlo zviti, naravni kodrčki pa bodo ostali še bolj drobno zviti. Če želi-
te, da bodo pritisnjeni h glavi, jih krtačite in hkrati pihajte vanje topel zrak s sušilnikom. Lase vrh glave ovijajte okrog krtače, ki jo držite vodoravno.
Zdaj je na vrsti »česanje«. Sprijete lase razčešite s prsti in razvlecite kodre tako, kakor vam pristaja k obrazu. Česanje je prepovedano. S krtačo in z glavnikom bi pričesko pokvarili.
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob petkih v oddaji 21 232.
1. I want it all Queen
2.	Express Yourself — Madonna
3.	Niški si nej — Magnet
4.	One — Bee Gees
5.	Rdečo rožo utrgal bom zate — Don Juan
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1,69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota UKV 87,6 MHz ali SVC 648 kHz, ob petkih od 18.00 do 19.00.
NAŠA RISBA— VAS PRIPIS
vložimo v olje tudi samo lističe dišavne rastline.
Dišavne zeli naj bodo sveže utrgane. Če jih naberemo na svojem vrtu, jih utrgamo zjutraj, takoj ko se posuši jutranja rosa. Tik pred cvetenjem je rastlina najbolj aromatična. Olje in druge sestavine damo v steklenico s pokrovčkom na navoj s tesno prilegajočim se zamaškom. Olje je lahko olivno, sončnično ali iz koruznih kalčkov. Steklenico z oljem hranimo na temnem in hladnem prostoru.
KROMPIR
Če imate težave s potenco, jejte čim več krompirja, priporoča neki angleški zdravnik. Krompir je uvrstil med najučinkovitejše afrodiziake. O tem je napisal tudi knjigo. V njej trdi, da je zdaj tudi znanstveno dokazana učinkovitost krompirja na moško potenco, in to zaradi vitamina E, ki ga vsebuje.
Angleški zdravnik šteje med afrodiziake tudi poper in paradižnik, ki je bi! nekdaj znan kot »jabolko ljubezni«. Zdravnik piše, da so prvi krompir, ki so ga v 16. stoletju uvozili v Evropo in Južne Amerike, propagirali kot afrodiziak, temu primerno visoka pa je bila tudi cena. Ko so začeli kasneje krompir pridelovati tudi v Evropi, mu je cena padla, tako da so ga lahko jedli tudi manj premožni. Posledica tega je bila, daje začelo število rojstev v deželah, kjer so jedli veliko krompirja, skokovito naraščati. Pri Angležih je število prebivalcev naraslo z 11 milijonov na 38 milijonov, Nemcev pa je bilo v sto letih še enkrat več.
Kako zašijemo gumb na usnjenem naslanjaču?
Vdanemo niti skozi ušesce zakrivljene šivanke in naredimo debel vozel. Zabodemo globoko skozi usnje tam, kjer naj bi bil gumb, in takoj zraven šivanko izvlečemo, razen če ne uporabimo kar luknje ki je že v usnju. Potegnemo nit skozi, tako da vozel obtiči v luknji. Nit s pomočjo šivanke trikrat obijemo skozi ušesce' na gumbu. Nato nit tako zategnemo, da se gumb tesno prilega usnju. Potem gumb obrnemo na stran in vbodemo šivanko še .enkrat skozi ušesce na gumbu, tako da nastane zanka. Skozi to zanko trikrat vpeljemo nit. Če zdaj nit zategnemo, nastane trden vozel. Preostalo nit odrežemo tako, da ostane približno pol centimetra dolg konec.
Kuhajte z nami
Mesne rezine v listnatem testu
Včasih nam od obroka ostanejo manjše količine kuhanega ali pečenega mesa. Z malo truda in z majhnimi dodatki jih je moč spremeniti v jed nove oblike in novega okusa.
Potrebujemo: 25 dag kuhane govedine, 25 dag kuhane ali pečene svinine, 1 drobnejšo čebulo, 1 žemljico ali toliko kruha, kavino žličko gorčice, šopek zelenega peteršilja, 1 svežo papriko (lahko rdečo), ščepec timijana, 2 stroka česna, 3 žlice olja, 2 manjši kisli kumarici, 2 jajci, 2 zavitka listnatega testa, sol in poper.
Ohlajeno meso zmeljemo na mesoreznici. Čebulo naribamo in na dveh žlicah olja popražimo, da postekleni. Papriko narežemo na drobne kockice, česen stremo ali ga fino sesekljamo skupaj s peteršiljem. Dodamo še namočeno in ožeto žemljico, stepena jajca, sol, poper in timijan. Vse sestavine dobro premesimo. Če je masa preveč suha, dodamo žlico kisle smetane. Kos odtajenega listnatega testa razvaljamo v približno 30 cm dolgo in 25 cm široko testeno krpo. Na robu testa iz mesne mase oblikujemo štručko. V njo potlačimo na dolge rezine narezane kisle kumarice. Štručko tesno zavijemo v testeno krpo, damo v pomaščen pekač in pomažemo s stepenim jajcem, ki smo ga prihranili od nadeva. Pri srednji vročini pečemo približno 35 minut. Režemo popolnoma ohlajeno. Zraven ponudimo krompirjevo ali drugo salato.
Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 7. septembra, na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MERSKA SOBOTA. Objavljene prispevke honoriramo.
— Dežja in hudega vremena me reši samo še marela. (Kajo)
— Kdor je lahko pijan, je bogat. Ne morem verjeti, da smo tako revna dežela. (Tibaut)
— Ob teh poplavah draginj vam ne pomaga noben dežnik, (hec)
— Pozor, pozor! Inflacijski naliv je poplavil 99 % države, sončno je le v budžetu. (Čarni)
— Ojej, dež pada. Spet bo dražji kruh. (Ja Ma)
KAJ JE TO ULTRAZVOK?
Ultrazvok, ki ga uporabljamo v ginekologiji in porodništvu, je aparatura, ki oddaja zvočne valove, ki jih človeško uho ne more zaznati. Pošilja jih natanko tja, kamor jih usmerimo. Valovi, ki se od predmeta odbijejo, zarišejo sliko tega, ob kar so trčili in na podlagi slike je mogoče takoj videti, kar sicer ne bi bilo mogoče: plod, njegove organe itn. Z določenimi aparati pa je mogoče videti gibanje ploda v materinem telesu, utripanje njegovega srca, kako sesa palček.
Vsi vemo, da so netopirji slepi in da zaradi te svoje »hibe«, ki pa je pravzaprav razvojna posebnost, nikakor ne bodo izumrli. Zakaj ne? Ker so to svojo pomanjkljivost nadomestili z neko drugo sposobnostjo, zelo podobno ultrazvoku: netopir oddaja neslišne zvoke, ultrazvoke, ki se odbijajo od predmetov okoli njega, od mušic v zraku, s katerimi se hrani. Ti zvoki mu takoj in natančno »sporočijo«, kje je plen, kje je nevarnost. To njegovo čutilo torej zelo spominja na ultrazvok.
ko se varujete f napadi psov?
Nekaj nasvetov o tem, kako se varovati pred napadi psov, ne bodo nikomur odveč. Čeprav se včasih nekateri bahajo s tem, da se psa ne bojijo, je treba paziti, saj je pes lahko nevaren, posebej za tiste, ki jih ne pozna. Kako se torej obvarovati pred napadi psov?
• Psa ne smete nikdar dražiti!
• Ne božajte psa, če ga ne poznate dovolj dobro,!
• Ne ganite se, kadar pes renči! Burni gibi ga razburjajo.
• Nikdar izzivalno ne strmite psu v oči! Pogled ga vznemiri in prebuja v njem napadalnost.
AVTIZEM JE...
huda, vse življenje trajajoča duševna prizadetost.
Avtisti, zaprti v svoj lastni svet, potrebujejo pomoč, da se lahko prilagodijo našemu. Če naj napredujejo, moramo najprej prepoznati njihovo prizadetost.
Ti možički upodaiMjajo nekaj značilnosti avtizma.
Ne igra se z otroki	Nenehno govori
♦ Težave v medsebojnih odnosih
♦ Težave pri besednem sporazumevanju
• Težave z nebesednim sporazumevanjem
• Težave pri razvijanju igre in domišljije
• Upiranje vsaki spremembi utečenega
^značilnost. pišite na Društeo detektoiogoe Slovenije, &2 ’P™43""1* ° otrokovem vedenju Izpolnjenega bo društvo poslalo v ZDA, rezultate pa posredovalo Staršem
SESTAVIL MARKO NAPAST	POLOTOK V SEVERNI EVROPI	VOZLIŠČE VISOKIH GOROVU V AZIJI	MESTO NA URALU	FINA TKANINA	OSKRBA. NEGOVANJE	PRIVRŽENEC iraciona-UZMA	TOVORNJAK
SOVJETSKI UMETNI SATELIT							
HITRO NAPREDO- VANJE V SLUŽBI							
ZLITINA ŽIVEGA SREBRA S KOVINO							
NAJVEČJA AFRIŠKA REKA				PIANIST BERTONCELJ SKRIVNOST			
RAZMNOŽEVANJE RIB					IZVRŠNI ODBOR ZAKOVICA		
AVTOMO- BILSKA OZNAKA ITALIJE		TOP SRBSKI PISATELJ SREMAC					
NOVI SAD			JAPONSKI DENAR KAR JE ZDRUŽENO				TIPKA NA PISALNEM STROJU
OBOROŽEN NAPAD NA POLITIKA							
ŽILA. DOVODNICA					LANTAN VELETOK V JUŽNI RUSUI		
NOBELOVEC ANDRIC				ZVIŠAN TON »D« NATOM			
STANJE. KO SEKAJ RAZUME, JASNINA							
NEKDANJA ZVEZA DRŽAV							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE —- Vodoravno: Prevost, radirka Epiktet, Dal, oda, PL, oder, ol, Monk, sopenje, T, srt, Abasidi, vilajet’ krm, ala, Atik, os.
VESTNIK. 31. AVGUST 1989
STRAN 11
20
RISE:ŠTEFAN ČERVEK
V dolino Ročice je od tod segel pogled tja proti Tirzekovemu mlinu in vse do/ do Brengove, do Ketiševe domačije in naprej do Turnoša, do gričevja, kjer so kopah domačini gramoz, s katerim so bile posute vse ceste po dolinah in gričih daleč naokoli. Rozika je ob nedeljah popoldne rada sedela pred hišo in s prijateljico, Želovo Mimo, Nant/ovo sestro, sta poklepetali. Beseda je nanesla tudi na Turnoš, spomnili sta se na legendo, ki so jo ljudje pripovedovali iz roda v rod v dolini Ročice in dol ob Pesnici.
V davnih časih je bilo to, kdo bi vede! točno, kdaj in če je pripoved povsem resnična. Tam v Turnošu. ob vznožju gramoznega gričevja, ki so ga ustvarile reke v davnini, je bila vasica. Močvirje je bito tam in je še danes. Dokler so si vaščani postavljali le iz šibja spletene, z ilovico ometane in s slamo ah trstiko pokrite bajte, je bilo vse v redu. Po vasici so nasuli gramoz, v izobilju so ga imeli pred nosom, in vedno so hodili po suhem in pozabili, da živijo v močvirju, na nekakšnem otočku. Živeli so tako iz dneva v dan, gojiti živino, lovili ribe v Ročici in Pesnici in se šli poljedelce na višje ležečem in suhem zemljišču. Častili so Peru-na, Svaroga, Daboga, Svetovida in se bali Morane. To so bili njihovi bogovi, in žrtvovati so jim darove. ki jim jih je dala zemlja. Prišel pa je glas, tudi sem v Turnoš, da njihovi bogovi niso pravi, da živijo tod ljudje, divjaki, v strašni zmoti. Sramovati so se začeti nekateri svoje nevednosti in so prisluhnili pridigarju, ki je prinesel glas o edini pravi veri, o edinem pravem bogu, Jezusu Kristusu. Njemu v čast so sredi vasice postaviti križ.
Eni so začeti verjeti v vsemogočnega, novega boga, drugi so se skrivaj klanjali bogovom davnine, bogovom svojih prednikov, tn novoverci so vi-
»O, Jezus, kaj sem storit?. . .«
deli, da so ponekod v sosednjih vasicah začeti ljudje graditi nekakšne lesene hišice, bogu posvečene, imenovane kapele ali cerkvice. In niso se pustih gledati postrani prebivalci Turnoša, niso hoteli zaostajati za sosedi; rekli so si, da bo njihovo svetišče največje in trdno zidano.
Kopati so kamen v Oseku, ga svežega obdelali, sktesah v kocke, velike in majhne, primerne za gradnjo. Na zraku se je prej krhek apnenec strdit in dobit rumenkasto barvo. Zvoziti so ga na sredo vasice in narediti opeko, saj je bito ilovice v izobilju.
Od nekod, verjetno iz tiste velike vasi, ki je bila ob veliki reki in v katero se je izlivala Pesnica, so prignali stavbarje, mojstre, vešče gradenj iz kamna in opeke, in zidali so, zidali široko in visoko. Srečni so bili, ko so dogradili še visok zvonik, ki se je vzpenja! vse do neba, gor proti kraljestvu njihovega novega vsemogočnega boga.
Opečne tlake so potožiti po tleh, postaviti kamnit oltar s križem na sredi in cerkev je bila sežida-na.
Lep, miren, sončen popoldan je bit in pastirji so pasli živino gori po gričih in velike gajžte. biče so imeli in pokati so z njimi. Šli so se,, kdo bo najboljši v tej spretnosti, katerega bič bo najbolj počil. Medtem so biti starši v cerkvi pri večernicah. Zatopljeni v molitev so bili in cerkev se je začela'pogrezati. Hitro je drsela navzdol v močvirje v mehko blato, in ko so se verniki zavedli grozotne nesreče, se ni dalo več odpreti cerkvenih vrat, okna na svetišču in v zvoniku pa so bita premajhna, da bi zlezli skoznje.
Pastirji in tisti, ki so to popoldne skrivaj častiti poganske bogove, so nemočni zrti tja. kjer je izginjalo svetišče novovercev.
Žrd, dolgo in močno so nato privlekli do moč-t virja in štohali, drezali v tekoče blato, iz katerega so se občasno dvigali zračni mehurji, zdelo se jim je. da so dosegli z drogom vrh zvonika.
Šivilja Rozika Ketiš je rekla sobesednici, Žetovi Mimi, po dolgem pogovoru o Turnošu:
»Tam, pri Kajzerjevih, je bilo nekoč pokopališče, torej je dejansko moralo biti v bližini naselje . ..«
Hudo je bilo teti Treziki, ženi Franca Voglarja iz Z/bot, ker tisto nedeljo ni mogla z možem na že-gnanje k Sv. Antonu. Otroka, majhna in nebogljena, je moral nekdo paziti, in ker to ni moško delo, je odšel k Antonu Franc sam. Rad je šel in veselil se je srečanja s sorodniki, prijatelji, znanci.
Trto se je v cerkvi ljudstva, največ žensk. Mnogi moški pa so postajali pred cerkvijo ah so piti v Palucovi gostilni. Po pozni maši se jim je pridružil še Franc. Pili so, govorili o letini, težkih časih, pomanjkanju. Dlje so sedeli ob vinu, glasneje je bilo v prostoru in kri se je začeta hitreje pretakati po žilah; misli, ki so običajno skrite nekje globoko, že pozabljene, so se prikradle na površje. Stari spomini, neporavnani računi so vedno bolj rojih razvnetim moškim po možganih. Besede, grozeče in sovražne, so švigale od mize do mize, iz kota v kot, in zavpit, grozeče je zatulil visok, močan, pijan fant proti Francu:
»Voglar! Midva imava neporavnane račune . ..«
Mirih so ga moški in mu rekli, naj pozabi, če je kaj bilo, in gotovo ni bito nič posebnega, saj je veljal Voglar za poštenega in dobrega človeka. A nič ni pomagalo. Še nasilnejši je postal napadalec in na eks je spit, na dušek je zvrnit kozarca vina v pijano teto in zavpit, zatulit je po prostoru:
"Auf biks! Auf biks ...! Voglar! Pridi bliže, če si upaš... Krucifiks ... /«
Franc se ni spomni/ za vzrok napada, mimo je sede/ v svoji družbi. Nasilnež ni odnehal. Udari/ je po mizi in zakričat:
»Mu bom že pokazat... K moji babi je včasih hodil. ..«
In pravih so mu pivski kolegi, da se je zmotil, da njegove Lizike Voglar še nikoli niti videl ni, a nič. Se naprej je grozeče godrnja/ nasilnež, dokler se ni vse nekako umirilo in so se le še moške besede o vsakodnevnih rečeh prepletate po krčmi.
Franc Voglar se je poslovil od družbe in se namenil dol proti Brengovi. Krošnjarji so pospravljali strojnice ob cerkvi in zadnji verniki so se odpravljali proti svojim domačijam po okoliških bregeh.
Krik, prodiren, kratek je zaplaval po Svetem Antonu. Franc Voglar se je zgrudil. In dol po Tu-šakovem sadovnjaku je bežat visok, pijan moški, se vmes spotika/ in krvav nož je držat v desnici, z grozo ga je g/eda/ pred seboj in ga zagnat do/ po bregu in zatulil:
"O, Jezus, kaj sem storit?... O, Jezus, ubit sem ga..."
Teta Trezika ni mogla preboleti dogodka. Dan za dnem je sedeta na pragu hiše, črno oblečena, in stiskata je k sebi hčerkico in sinka in zrla tja proti močvirju, proti Turnošu, proti vrbam ob Ročici. Čakala je svojega Voglarja ... Strašno spoznanje je s težavo prihajalo v njeno zavest.
Najslabotnejši in najmlajši med tremi otroki pri mlinu je bil Tunček, pa je stric Tirzek nanj najbolj računat.
"Moški si Tunček, moj naslednik boš in moraš že zdaj začeti detati v mlinu ... Krave lahko paseta Kristinika in Lizika,« je pravit oče sinu, ki je ime! takrat kakih dvanajst let in ni mu bilo za mlin, a oče je drezal in drezal vanj, da je Tunček pogosto jokal in prosit očeta:
»Ne morem prijeti Žaklja višje, premajhen sem . .. Oče, pretežko je, ne morem dvigniti škafa . . .«
In oče je zagodrnjat nad njim, vedno pogosteje in si lovit e je:
»Smrkavec nemarni, samo-jamraš pri hiši... Kruh se služi z delom!«
Tunček, se je naprezat, pomagat stricu, da se je smi/h mami Katiki, sestri Liziki in rejenki Kristi-niki. Deta je bito pri hiši več in več in sreča se je spet zarita globoko v tolmune Ročice in močvirja ob njej.
Tunček je zbolel, Katika ga je negovala, ga tolažita ter potiho in skrivaj je motita zanj.
Po dolini Ročice je tisto teto krožita novica, govorica, čenčalo se je, da je čudežno ozdravita več odraslih in otrok neka Drapjašca z Oseškega Vrha in ljudje so začeli hoditi k njej pogosteje kot k troj iške mu zdravniku.
"Katika, pojdi po tisto babo ... Po tisto Drap-jašco na Oseški Vrh .. . Saj Tunčeku tako ah tako nič ni, pa je vseeno boljše, da ga ženska pogleda. Nikoli se ne ve, kaj v resnici je...- je naroči! stric ženi.
Teta se je odpravila na pot. Pozvedovata je po domu tiste ženske in ljudje so jo začudeno gledali in ji pripovedovali, da je tista baba čarovnica. V razpadajoči koči je živeta Drapjašca, in ko se je teta približevala njenemu domovanju, je obstala ob čudnem prizoru pred seboj, Ženska, v cunje oblečena, je kot žaba lezla gor od kleti in naprej do vhoda v priklet, za njo pa je lezel star moški; tako plazeče sta se izgubila v prikletu.
Teta je nehote vdrta v skrivnostni svet čaranja. Ko je počasi odrinila škripajoče duri, se je Drapjašca zdrznila in se grozeče ozrla po tujki, s težavo vstala z ilovnatih tal in odrezavo velela starcu, -naj se dvigne še on ter zagodrnjala:
‘"Vse bova morala ponoviti.. .«
In vprašata je teto:
»Kaj pa vas muči?... Ste začarani? Vas preganjajo zh duhovi? . se vam vračajo duše pokojnikov?«
(Nadaljevanje prihodnjič)
SKOZI BRZICE IN MIMO PRVIH ONESNAŽEVALCEV
Čoln sva imela doslej privezan samo na strehi avtomobila. Tu in tam bi sicer lahko nekaj metrov kateri veslal po deroči vodi, vmes pa bi bilo treba vsekakor na več mestih čoln prenašati po bregu in to bi trajalo predolgo. Vsekakor pa sva imela namen čolnariti skozi prvi kraj ob Muri, torej Muhr, o katerem je tekla beseda v prejšnjem zapisu. To je okrog 15 kilometrov od izvira reke. Če ne bi tako močno deževalo, bi to namero prav gotovo tudi uresničila. Toda pred tem sva bila enkrat že do kože mokra, ko sva se peš vzpenjala do izvira. Zapeljeva se torej še nekoliko dlje, do prvega ali morda drugega mostu čez Muro. Po sredini struge je voda kar precej hitro tekla, se valovila in penila, ob levem bregu pa je bilo pravšnje mesto za vkrcanje v čoln in potem veslanje. Tako se nama je vsaj zdelo.
JOŽE GRAJ
DUŠAN LOPARNIK
EDEN Z AVTOM, DRUGI V ČOLNU
Naposled bo torej eden čolnaril, drugi pa nadaljeval pot ob Muri z avtomobilom. Drugače ni šlo, ker posebnega šoferja pač nisva imela. In najina skupna pripoved se tu končuje, oziroma se začenja za vsakega posebej.
Ne samo v gornji murski dolini, skoraj vso pot do Gradca so naju spremljali takšni hudourniški slapovi in brzice in polnili reko Muro z vodo.
JOŽE: »Zdelo se mi je, da imam več izkušenj z veslanjem kot Dušan, zato sem prvi zarežal v deroče valove. Moram priznati, dame je bilo v začetku malo strah, pa ne zato, da bi bil moker, če bi se morda prevrnil, ampak da ne bi naletel na kakšne skale in se potolkel. Kmalu pa sem se počutil še kar varnega in čez čas sem se obrnil ter ob bregu zaveslal nazaj proti mostu, kjer me je čakal sodelavec. Najbrž se mu je zdelo, da je vse skupaj dokaj enostavno, ker me je nagovarjal, naj izstopim, da bo poskusil še on. Plaval boš, sem mu dejal, on pa, da pač to ne bo nič takega in da ga lahko tudi fotografiram, če se prevrne. Vse to sodi v potopis. Zamenjala sva torej mesti in čakal sem, kaj se bo zgodilo. Mislim, da bi kar užival, če bi se Dušan prevrnil. Imel sem občutek, da se bo to res zgodilo, ko je sedel v čolnu in zaveslal. Peljal se je približno tako daleč kot jaz, potem pa nameraval obrniti, da bi se dogovorila, kako bi nadaljevala s potovanjem. Pa mu to, vsaj meni se tako zdi, ni uspelo. Zato je izstopil na breg in mi mahal. Nisem vedel, kaj bi rad; pritekel mi je naproti, mi izročil avtomobilske ključe ter dejal, da želi veslati še naprej. Do prvega mostu, se dogovoriva, od
Slika je varljiva. Po prestanem strahu na poti skozi brzice je takšna umirjena vožnja le nekakšna nagrada za prestano. Vsekakor pa pravi oddih za tistega, ki je v čolnu.
“Dragi šolarji, še posebej Križemkražarji,
tako kot najbrž vam, se tudi meni zdi, da so počitnice prehitro minile. A pomoči ni. . . I. september je pač tu. Še sreča, da prvi šolski dan ne bo čisto zares šolski, saj še ne bo rednega pouka, temveč boste le zvedeli za urnik ter se pogovorili o tem in onem. Tako je tega dne po navadi še kar prijetno v šoli. In če bo beseda morda nanesla tudi na dopisniški ali novinarski krožek, se, prosim, spomnite tudi name oziroma na vaš kotiček v domačem tedniku Vestniku. Če se vam bo dalo, lahko tudi napišete. kako ste preživeli počitnice in kako je spet v šoli, pa tudi o čem drugem. Nekaj prispevkov že ča
tam dalje pa spet jaz. Dokaj hitro sem bil pri tistem mostu, njega pa od nikoder. Zdaj pa seje zares prevrnil, si mislim, čoln mu je odplaval, sam pa stoji kje na bregu. Morda se mu je tudi kaj zgodilo!? Zapeljem se nazaj, toda nikjer ga nisem videl. Postalo meje nekoliko strah. Kaj naj storim? Še enkrat sem se vrnil k dogovorjenemu mostu in čakal. Glej ga, pa je le priveslal! »Kaj je bilo?« sem ga vprašal.
DUŠAN: »Dogajalo se je marsikaj. A začeti moram na začetku: Ko sem gledal Jožeta, kako vesla gor in dol, levo in desno po Muri, se mi je zdelo, kot da je veslanje najpreprostejša zadeva na svetu. Ko mi je dokazal, da je pravi mojster (vsaj za moje pojme), mi je — preden sem sedel v čoln — natresel kup koristnih nasvetov. Nekateri so se me prijeli, nekateri pa ne. In nato sem skušal ponoviti njegovo mojstrstvo. Najprej prečenje reke, a samo do polovice, in nato hitro nazaj. To je še nekako šlo. Po reki navzdol tudi ni bil problem veslati, vse skupaj pa se je zapletlo, ko bi moral od-veslati nazaj. Tega mojstrstva mi ni uspelo napraviti. A nič hudeg: zaveslam k obali in teh nekj metrov do Jožeta premagam kar po kopnem. Povem mu, da se čutim dovolj sposobnega za prvo veslanje. Ni mi verjel in kar videlo se je, da si po tihem želi videti, kako se bom s čolnom prevrnil in zaplaval. Natrese še mi kup nasvetov, kaj storiti ob nesreči. In že mu vržem ključe od avta, dogovoriva se za mesto srečanja in greva vsak po svoje. Jože v avto, jaz pa na prvo samostojno veslanje po Muri in v mojem življenju nasploh. Hitro ugotovim nekaj starih veslaških resnic, recimo, kje je najprimerneje veslati v rečnem ovinku, kako je najbolje veslati, da se ne utrudiš prehitro . . . Skratka —
Kako nostalgično je deloval tale vodnjak sredi Mutira. Vsekakor pa je že to, da so ga ohranili, dokaz, da v Avstriji skrbijo za vsako malenkost.
najboljša je praktična šola. No, ker se zarečenega kruha najprej najemo, moram tudi tu povedati, da le ni vse tako krasno, kot je videti na prvi pogled. Dva ali trije rečni zavoji so hitro za mano. Užitki prekrasni in enkratni. Naenkrat zaslišim v daljavi šum, ki se je vedno hitreje bližal. Zaenkrat me še ne skrbi. Pa bi me moralo. Kajti — v rečnem zavoju,. kjer je tok premočan, da bi lahko glede na moje veslaške sposobnosti karkoli pametnega storil, zagledam pred seboj brzice. Vse se dogaja prehitro, da bi lahko naredil karkoli pametnega. Oči mi begajo levo in desno. Mimogrede vidim, kako čez reko visijo koli in vratca za slalom. Kakšen absurd: jaz na slalomski progi! Hudič naj vzame slalom. Gremo na sredino in kar bo, pač bo. In že režem tudi meter in več visoke valove. Nikakor pa ne pustim, da bi me tok obračal po svoje. Z vsemi močmi in znanjem se borim proti temu in v precejšnji meri mi to tudi uspeva. V brzicah sem bil mogoče minuto ali dve, toda meni se zdi kot neskončnost. Naenkrat je vse za mano. Znajdem se sredi tišine, ki se po vsem tem, kar se je zgodilo, zdi kot nekakšna nagrada za preživeto in doživeto. Površina Mure se naenkrat umiri in gladina je kot mirno jezero. Tok je skoraj neopazen in veslanje je pravi užitek. Le še nekaj zavesljajev in že zagledam most, na katerem me čaka kolega Jože. Mojega prvega veslanja je konec.«
(se nadaljuje)
ka v mapi, ker so pač prispeli na mojo mizo tedaj, ko sem odšel na počitnice in smo se v uredništvu dogovorili, da bo rubrika Križemkražem po šolah počivala do septembra. Zdaj vas torej spet vabim k sodelovanju, v novem šolskem letu pa želim, da bi bilo zanimivo in uspešno.
vaš stric Križemkražem
STRAN 12
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
naši kraji in ljudje
Ivanjševski Vrh bo dobil novo cesto
SKRIVNOSTNI VILI
»Najbližja avtobusna postaja je oddaljena tri kilometre,« je pripovedoval Stanko Klemenčič v senci ob cesti, na katero je tovornjak Obrtne zadruge 14. oktober pravkar pripeljal gramoz. Zdaj poleti še nekako gre, čeprav je cesta slaba in so se po njej le težko peljali celo s kolesom. Najhuje je pozimi. Potem pa je pot do avtobusne postaje za delavce, ki so zaposleni v Gornji Radgoni ali Mariboru, prava muka.
Ivanjševski Vrh sestavljajo pravzaprav trije vrhovi. To je revna vas, kljub temu pa mladi ne odhajajo. Nasprotno, vedno več se jih odloča za kmetovanje, še
Zemeljska dela so prevzeli delavci Obrtne zadruge 14. oktober, asfaltiranje pa cestno podjetje iz Murske Sobote.
Petnajst dni, kolikor je trajal kolektivni dopust, je za večino minilo, kot bi trenil. Delavke so spet posedle za šivalne stroje in znova se je začel boj za kakovost izdelkov in doseganje, še bolj pa preseganje še tako in tako napete norme. Znova torej vsakdan, kot so ga bile vajene pred dopusti.
Dopusti? Nekaj prvih dni novega delovnega obdobja se je našel čas, če ne drugače pa med malico, za pogovor o dopustu. Anica se je hvalila, da je bila na morju in da ji v nasprotju s prejšnjimi leti, ko je bila v avtokampu, letos ni bilo treba kuhati in prati posode, saj je mož menil, da je bilo garanja dovolj, pa sta zato živela v hotelu. Marija, ki je letos prvič šla na morje, pa je vsa navdušena pripovedovala, da ni potrošila več kot če bi bila doma; veliko hrane je prinesla od doma, saj je poročena na kmetijo, pa je kuhala sama. Oglasila se je tudi Katica, poročena z zasebnim obrtnikom, ki je na ves glas hvalila dopust v tujini. Tudi ni pozabila povedati, da je domov prinesla nekaj novih oblek. Besedo je povzela še Marjeta, ki je bila med četverico najstarejša, in dejala:
»Ve. ženske, ste zelo srečne, ker ste si lahko privoščile počitek. Kaj pa jaz? Doma imam štiri otroke, mož je odločen, da bo dva še naredil ... Pa veste, da živimo samo iz dneva v dan? V teh dveh tednih smo šli le enkrat v toplice, pa še tja smo vzeli hrano od doma, le nekaj osvežilnih pijač smo si kupili.«
- čelni traktorski nakladalci za vse tipe traktorjev
- puhalniki z elektromotorjem, na kardan ali z Jermenico
- stabilne siloreznice
Prodaja: - HIKO »OLGA MEGLIČ« tOl‘(062) 771281
- možnos^nakupa na kmetijskem sejmu v GORNJI RADGONI
OBIŠČITE NAS!
Stanko Klemenčič, vaški odbornik Ivanjševskega Vrha, je pobudnik gradnje.
Človek ne more iz kože
»Zakaj pa imaš toliko otrok?« je Marjeto ošvrknila Katica. »Mar še nisi slišala o načrtovanju družine oziroma o kontracepciji? Te je sram stopiti do zdravnika, ki bi ti predpisal tablete ali pa svetoval kak drug način zaščite. Sama najbrž dobro veš, da varnih dni metoda ni dovolj zanesljiva, prekinjen odnos pa še manj!«
Očitno je, da so se ženske preveč razgovorile. Ker tema pogovora ni obetala nič dobrega, se je vmešala mojstrica Ivanka:
»Ženske, ne hvalite se in ne očitajte druga drugi; vsi imamo svoje življenje, ki si ga pač urejamo tako, kot si ga kdo želi. So ženske, ki veliko dajo na razvedrilo, so pa tudi varčne, pa take, ki imajo rade veliko družino.«
Ivankine besede so delovale pomirjevalno: ženske so nehale govoriti o dopustih in družinskih razmerah, ampak so se začele pritoževati čez normo, ki so jo pred dopusti dosegale in nekatere celo presegale, zdaj pa se ji komajda približujejo.
»Norma je enaka kot prej, le da ste se v teh dneh izključile iz ustaljenega ritma dela,« je ugotavljala mojstrica Ivanka.
»Letos sem bila v hotelu, ni mi bilo treba kuhati, zato sem se v tistih desetih dneh najbrž odpočila in bi sedaj najbrž lahko delala hitreje,« je dejala Anica.
»Jaz pa sem na morju kuhala in prala, le opoldne sem se uspela sončiti, kopala pa se nisem; ko pa smo prišli domov, pa sem poprijela še na kmetiji. Ne bi mogla reči, da
prej pa si radi priskrbijo zaposlitev. Hišnih številk je le 60, šestdeset občanov s teh treh vrhov pa je tudi zaposlenih. Seveda si sami ne bi mogli nikoli financirati asfaltiranja 2300 metrov ceste. Na pomoč so jim priskočili lastniki počitniških hišic, ki jih je kar trideset. Denar so prispevali po svojih zmožnostih.
Poleg tega pa si na Ivanjšev-skem Vrhu močno želijo telefonske povezave. Čeprav se zdi danes skoraj nemogoče, pa vendar — v vasi ni še nobenega telefonskega priključka. Najhuje pa je v poletni vročini in zimski suši, ko jim usahnejo vodnjaki. Tudi vodovod bi bil v teh krajih nuja, saj so v takih primerih odvisni od gasilcev in njihovih cistern z vodo.
Imajo pa nekaj, česar nimajo niti najbogatejše vasi. Imajo namreč svojo slatino. Izvedeli pa smo, da ivanjševska slatina ni tako dobra kot očeslavska. Če hočete poskusiti naravno mineralno vodo, se odpeljite do teh krajev in si iz vrelca natočite pravo slatino, tako, kakršna pride iz globin. Ko bo cesta asfaltirana (menda že konec avgusta), bo tudi to lažje.
Bernarda B. Peček
SPOMINI
NA mladost
gna in posamezne kose mesa prinesli še drugi. Sezona je seveda pozimi. Pa tega ja ne pišite, nazadnje mi bodo nabili še davek,« me je posvarila zgovorna Zora, ki ji s to dodatno zaposlitvijo kane kak dinar, saj plača v lendavski tovarni, kjer je de-lilka hrane, ni bogve kako velika.
Zora Metlikovec živi v Zorinem domu sama. Niti ne! Družbo ji delata Goro in Pika — psička pritepenca, ki se ju je samotarka usmilila in jima ponudila streho in hrano. Ni ji dolgčas, tudi zato ne, ker ima rada rože; poskrbela je tudi že za ozimnico, saj sem videl veliko vloženega sadja in
V Zorinem domu na koncu Kranjčeve ulice v Lendavi se na balkonu ni prikazala kraljična, ampak Zorica — delavka v Elektromaterialu, Foto: Š. S.
sem se v teh petnajstih dneh polenila.« To je trdila Marija.
»Dopust v tujini je bil naporen; z možem sva pravzaprav veliko potovala in vsak dan so me bolele noge. Če bi vedela, da bo tako naporno, potem bi rajši ostala doma,« je slednič nekaj kritičnih rekla Katica, ki ji delo za šivalnim strojem v prvih podopustniških dneh tudi ni godilo.
Meni pa stroj lepo teče,« se je pohvalila Matjeta, ki ni imela denarja za potovanje na morje, kaj šele za tujino, ampak je tovarniški dopust delovno preživela doma.
Mojstrica Ivanka, ki se je do položaja prebila z veliko osebne volje, saj je bila najprej navadna delavka, pozneje pa je študirala ob delu, je ženskam povedala svojo izkušnjo:
»Povsod je treba iskati neko zlato sredino. Ni dobro, če človek samo dela, saj mu bodo moči prej ali slej pošle. Treba se je torej odpočiti. Za to pa ni nujno morje. Pa tudi narobe: ne kaže pretiravati s počivanjem saj se potem človek poleni in je hitro ob delovne navade.«
Tako Anica kakor Marija, Katica in nazadnje še Marjeta, pa še nekaj drugih delavk, ki so poslušale pogovor, se je strinjalo z moj-stričinimi mislimi. Marjeta je celo dejala:
» Najbolje bi bilo, ko daljših dopustov sploh ne bi imeli, ampak krajši delovni dan. Človeku je počitek potreben vsak dan, ne pa dva tedna sredi leta. Ne vem, kako dolgo bom lahko vstajala zjutraj pred peto uro in začenjala z delom ob pol šestih.«
Malice je bilo konec. Spet so zabrneli šivalni stroji in ženske so počasi pozabljale na dopustniške dni. Znova se je bilo treba gnati za izpolnitev delovne norme, paziti na pravilne šive, si prizadevati za čim večji osebni dohodek.
Anica potrebuje denar za gospodinjstvo v bloku, kajti mož ji svoje plače ne daje, saj varčuje za avto. Marija, ki živi na kmetiji, izdatkov za hrano sicer nima, mora pa denar dajati v hišno blagajno, saj je mož odločen, da bo kupil nov kombajn. Katica, obrtnikova žena, se rada lepo oblači, zato izrabi vse ugodnosti, ki jih daje tovarna delavcem, in je večkrat v tovarniški trgovini. Marjeta ima štiri otroke, dva ho še imela, zato mora garati, da bo preživita številno družino. Mož. ki je zaposlen v gradbeništvu, žal zasluži malo, pa še dobršen del tega zapije.
Dopust! Petnajst dni, kolikor je trajal kolektivni dopust, je minilo, kot bi trenil z očesom. Spet je napočil sivi vsakdan. Mnogi ne morejo iz kože in zdi se jim. da so ne-dopustniški dnevi pravo, četudi težko življenje, vse drugo pa je ponaredek. Moralo pa bi biti drugače!
ŠTEFAN
Zdaj je na našem podeželju že toliko novih hiš, da nobena nova, četudi je nekoliko drugačna, ne vzbudi posebne pozornosti. Drugače je bilo pred dvajsetimi in več leti, ko so bile v naših krajih, vsekakor pa v Prekmurju, tipične stanovanjsko-go-spodarske hiše v obliki črke L. Tedaj je vsaka drugačna zidava, recimo stanovanjska dvokapnica s položeno streho s salonitnimi ploščami, izstopala in marsikdo se je ustavil ob njej in si jo zaželel.
Moji spomini pa segajo še bolj daleč. Vselej, ko sem se peljal (s kravjo vprego seveda) v dedkov, pozneje pa očetov vinograd, me je pot vodila po Kranjčevi ulici v Lendavi in na koncu mi je pogled vselej zastal na dveh hišah, ki sta bili drugačni od drugih: vili Hermini in vili Zorin dom. Prva je delovala mogočno, saj je bila nadstropna in v primerjavi z bližnjimi pritličnimi hišicami prava velikanka. Kako ne, ko pa je bila vila. Druga — vila Zorin dom — pa me je spominjala na dom kraljične iz pravljice.
Zdaj, ko je toliko novih hiš, da se posamezna, čeprav je nekoliko drugačna od drugih, nekako izgubi, me je zamikalo na obisk v vili Hermina in Zorin dom. V prvi sem se pozdravil s sovaščanom iz Male Polane — Copkovim Jožkom. Razkazal mi je veliko podkleteno pritličje, v katerem je bilo kar nekaj polnih in praznih sodov in prijeten hlad, ki mi je v soparnih dneh tako prijal. Skoraj bolj kot kozarec vina. Nisem prezrl opečnatih obokov. Pomislil sem na naše zidarje in skušal uganiti, kateri od njih bi se zdaj upal spoprijeti s tako zidavo. Gostitelj Jožko je pojasnil, da je ta hiša dobila ime po Hermineh, ki so v njej bivale.
Kaj pa vila Zorin dom? So tam živele Zore?
V roko sem segel Zori Metlikovec. Priimek se mi je zdel nenavaden za naše kraje, pa sem jo vprašal, odkod so njeni predniki.
»Moj oče Alojz je bil Primorec, mati Adela pa Madžarka. Mati je bila po poklicu učiteljica, oče pa uslužbenec. Hišo sta sezidala 1929. leta, ime Zorin dom pa sta ji dala verjetno napisati štiri leta pozneje — po mojem rojstvu. Naša hiša je bila dolgo časa najlepša v tem dolnjem delu Lendave, še posebej zaradi kupole nad balkonom.«
Kupola, ta polkrožni obok na Zorinem domu, je v primerjavi s kupolo na hramu svetega Sava v Beogradu pritlikavec; nam, ki nismo vajeni takih streh na svetnih objektih, pa vzbuja pozornost. Zora ni vedela, zakaj taka gradnja oziroma skorajda pravljična hiša. Ko bi sogovornica imela več denarja, bi hišo temeljito obnovila, da bi spet zablestela v prvotnem sijaju. Morda pa to zdaj sploh ni mogoče, kajti v spodnjem delu je par kvadratov velik prostor, v katerem so vse stene črne — okajene, na tleh pa sem videl pepel. Gre za prostor, v katerem ženska prekajuje meso.
»Najprej sem prekajevala za domače potrebe. Potem se je nekako razvedelo, pa so klobase, ste-
zelenjave. Je torej navadna ženska, pravzaprav dekle, saj se ni poročila.
»Ne vem, ali tega nisem storila zato, ker bi bila neumna, ali pa sem neumna, ker se nisem poročila,« je modrovala sogovornica. Povedala je še, da ji ni bilo do guljenja šolskih klopi in da se je redno zaposlila šele, ko je bila stara 39 let.
Zora in Zorin dom, kot vidite, nista nič posebnega. No, meni pa spomini še vedno uhajajo v mladost, ko sem se vozil mimo vil Hermina in Zorin dom, za katerega sem menil, da v njem živi kraljična, ki ne sme zdoma, sicer bi princu počilo srce-	Š. Sobočau
BIODIS1
ZA VARSTVO NARAVE
Pridelovanje zdrave hrane, pa tudi vzgoja rastlin so pomembna sestavina prizadevanj za ustrezno prehranjevanje in varstvo okolja. Za uresničitev takih zahtev so potrebna tudi sredstva, med katera sodijo tudi tista, ki pospešujejo rast rastlin, ki so pomemben prehranbeni pridelek, potreben človeku. Med mnogimi tovrstnimi sredstvi je tudi BIODIS — / — substrat — sredstvo za pospeševanje rasti rastlin. Je rezultat najnovejših raziskovalnih izdelkov na tem področju.
BIODIS — / je substrat, ki zaradi svojih ionsko izmenjevalnih, hranilnih lastnosti ustvarja za rast vrsto ugodnih razmer, kot je idealna zračna, vo-doprevodna lastnost. Voda ne zastaja, pogostnost zalivanja je zmanjšana, zagotovljena je enakomernost navlaževanja. BIODIS — I je stalen in odmerjen vir hranil, ki jih rastline same jemljejo toliko, kolikor jih potrebujejo. Količina hranil zadostuje za mesece dolgo rast in cvetenje, zato je
odvečna skrb za odmerjanje hranil. Izključena je možnost pregnojevanja in ustvarjanja nesorazmerij med elementi prehrane. BIODIS — / spada med naravovarstvene organske rastne substrate, ker je brez kakršnih koli kemičnih dodatkov, zato je okolju neškodljiv, primeren za pridelovanje zdrave, biološko neoporečne hrane in tudi za cvetje.
brest
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
STRAN 13
dopisniki so zabeležili
MOST V IVANJŠEVCIH
Pred dvema letoma so podrl; stari most na reki Ščavnici zaradi regulacije. V tem času so morali kmetovalci do svojih njiv po daljši poti. Vse kaže, da bo naposled problem rešeti, saj so začeli graditi nov most. Nadejajo se, da bo do zime most zgrajen. Tudi cesto bo potrebno bolj vzdrževati, saj je dokaj prometna in povezuje te kraje z Negovo in tamkajšnjim jezerom. Nekoč so cesto vzdrževali gozdarji in takrat je bila dobra, morda bi kazalo, da bi gozdarji spet poskrbeli za to cesto, saj imajo ob njej veliko gozdov.
L. Kramberger
Devetletni deček vodja ansambla
Deveiietai Mišo Kostrec iz Murske Sobote vodi skupino štirih glasbenikov. ki aastopajo na prireditvah po Prekmurju. Na nadarjenega dečka, ki igra na dvoredae orgle, harmoniko in druge inštrumente, je pred časom ovrgel« oko tudi prof. Svanibor Petton iz glasbenega uredništva radia Zagreb. Profesor — etnomuzikolog. ki odkriva talente po vsej Jugoslaviji, je nad mladim samoa-kom, ki ob tem, da po posluhu brez not lahko zaigra vsako skladbo in poje v več jezikih, več kot navdušen.
Mali Mišo Kostrec je doslej prejel že tudi vrsto priznanj na regijskih tekmovanjih mladih glasbenih talentov, po oceni strokovnjakov pa sega njegov talent daleč čez lokalne okvire.
Boris Hegeduš
PO DVAJSETIH LETIH SPET SKUPAJ
Vsako poletje se iz dalnjih dežel, kamor so odšli pred več desetletji, vračajo v rodno domovino naši rojaki, da se vidijo in srečajo s svojimi naj-dražjimi. Nekateri v rodni domovini niso bili vse od odhoda v tuji kraj.
Ivan is Nada Tkalec srečna v rodni domovini
Mednje sodita tudi zakonca Ivan in Nada Tkalec, ki sta se decembra 1968. leta podala za boljšim zaslužkom v Avstralijo. Minilo je torej dolgih dvajset. let, ko sta si lahko privoščila prvi obisk v domovini. Tkalčeva družina izhaja iz Prekmurja, saj je bil Ivanov oče iz Lipe, mati Matilda pa iz
Mesna industrija gradi po vsej Jugoslaviji
Mesna industrija je v celoti obnovila zgradbo na Glavnem trgu v .Maribora, v kateri sta sedež poslovne enote in prodajalna 1. Prenovljeni objekt bodo ponovno predah namenu že avgusta. Novi lokal, ki bo v kompleksu nove mariborske avtobusne postaje, ta bo zgrajena oktobra, bodo predvidoma odprti novembra, saj ga morajo po končani gradnji še opremiti. Stadionski kompleks v Izoli, v katerem bo imela svoj prodajni center tudi soboška Mesna industrija, bo zgrajen septembra. Mesna industrija bo opremo namestila do novembra, ko bodo lokal toda odprli.
Končana je protipožarna preureditev prekajevalnice na Lendavski ulici -v Murski Soboti, priprave na vrsto načrtovanih naložb pa so v teku. Med njimi sta pomembnejši gradnja skladiščno-prodajnih prostorov v Beogradu in širitev obrata za obdelavo divjadi v Lendavi, pripravljajo pa se tudi na dela za razširitev oziroma povečanje zmogljivosti Družbene prehrane v Murski Soboti.
V Mesni industriji, ki obratuje na dveh prostorih, potekajo priprave. za naslednje etape gradnje, ki so jo predvideli že pred 13 leti, pripravljalna dela za izkoriščanje termalne vode v Mesni industriji, v celoti pa nameravajo preurediti tudi obrat za predelavo mesa.
Boris Hegeduš
Gančan. Iz Lipe so se leta 1953 preselili na Hrvaško, od tam pa so odšli vsak na svojo stran. Oče in mati še sedaj živita v avstrijskem Linzu, hčerka Marija se je poročila v. Ljubljano, sin Alojz je z ženo Miro v Nemčiji, v Gančanih pa si je zgradil novo hišo, najdlje pa je pot zanesla Ivana.
Ivan in Nada sta srečna, da sta po tolikih letih našla še žive starše ter druge sorodnike. Prišli so z vseh strani, da se skupaj srečajo in poveselijo na Alojzovem domu v Gančanih. Minilo je veliko lepih dogodkov, ki jih niso mogli preživeti skupaj, predvsem zlata poroka očeta in matere pred dvema letoma.
V dvajsetih letih bivanja v avstralskem Melbournu sta si zgradila lep dom. Tudi hčerki Marica m Ankica, ki sta bili ob odhodu v Avstralijo stari sedem in leto in pol, sta sedaj obe poročeni, starejša je že tudi v svoji hiši, mlajša pa si svoj dom gradi prav sedaj. Ivan dela v tovarni kablov, Nada pa v bolnišnici. Z Ivanom dela v tovarni veliko Prekmurcev, zato mu gre prekmurščina gladko iz ust tudi po tolikih letih tujine. V teh dveh mesecih bivanja v rodni domovini želita obiskati vse sorodnike in znance, zato je vsaka urica dragocena. Na Nadini domačiji v okolici Bjelovarja so kar počakali s poroko nečakinje, da se je bosta lahko udeležila. Pravita, da se je od njunega odhoda pri nas veliko spremenilo. Tudi o dogodkih v Jugoslaviji in o naši gospodarski krizi so v Avstraliji kar dobro seznanjeni in so v skrbeh, kaj se bo zgodilo z njihovimi najdražjimi.
Šestnajstega septembra bosta Ivan in Nada odpotovala nazaj v Avstralijo. Slovo od najdražjih prav gotovo ne bo lahko, predvsem od 82-letnega očeta in 78-letne matere. Toda tudi v Avstraliji ju že težko pričakujejo njune hčerke, predvsem pa vnuki. Tam pa je tudi njihova nova domovina.
Tonček Horvat
V Murski Soboti na Lendavski 5 (in ne na Titovi 6, kot je bilo pomoloma objavljeno v eni prejšnjih številk Vestnika) je mesec dni od odprtja komisijske prodajalne otroške opreme in oblači! Nada. Nada na sliki, ki jo vodi, nam je med ponujenim pokazala prav lično dekliško oblekico in potožila, da zaenkrat le še redki vedo za trgovino v prostorih nekdanje pravne pisarne sozda ABC Pomurka, v kateri se da po polovični ceni kupiti rabljeno otroško opremo: od vozičkov do stajic in postlejic ter kolesc, pa tudi oblačil in obutve. V kratkem pa pričakuje tudi dovoljenje za prodajo tovarniško znižanih izdelkov za otroke, kar bo ponudbo dopolnilo, bb Foto: N. Juhnov
Tako je gradbišče na magistralni cesti od bencinske črpalke do železniških tirov v Gornji Radgoni. Nova cesta bo precej nižja od stare, upajmo, da jo bodo uspeli končati do konca julija. Do 30. julija imajo namreč dovoljenje za obvoz mimo Mode in Elrada. bbp
gorenje
LENDAVA, Kranjčeva 10,
vam priporoča
•	ugoden nakup plinskih štedilnikov (štirje gorilniki)
•	pečica je na plin ali elektriko
•	cena: od 5,700.000 do 7,500.000 din
•	PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 10% PO-
PU STA!
Pokličete nas lahko po telefonu: 75-558
novpiih
nova vas p.o.
podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov
NOVA VAS 56 - 61385 NOVA VAS YU telefon: 06V798-008, 798-011, 798-060, telefax: 798-011
IZOLIRAJTE DOM IN HLEV Z IZDELKI NOVOLITA:
•	novolit plošče • akuterm plošče • kombipor plošče (dvoslojne)
• kombipor plošče (troslojne) • kombivol plošče
NOVOLIT protipožarna vrata so namenjena za gradnjo stanovanjskih, poslovnih in hotelskih zgradb, bolnišnic. šol in vrtcev — skratka, za vse objekte, kjer moramo povsem zanesljivo in učinkovito ločiti posamezne požarne cone in odseke, ne da bi bila pri tem pri oblikovanju prostora kakorkoli omejena projektantova ustvarjalnost. Poleg širokega izbora vrat različnih dimenzij in izvedb imamo praktično neomejene možnosti glede izbire finalne obdelave vratnega krila in okvirja. Krilo je izdelano iz sorazmerno lahkega negorljivega sendviča, vratni podboj je kovinski. Vgrajeno kakovostno vratno okovje, tesnila in samozapiralna naprava zagotavljajo lahko in mehko zapiranje, deklarirano ognjeodpomost in ob požaru popolno tesnjenje in ne-prebojnost za dim in dimne pline. Kakovost naših protipožarnih vrat preverja Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, nasvete in navodila v zvezi z njihovo vgradnjo ter drage storitve s področja protipožarne zaščite gradbenih objektov pa lahko dobite v naši delovni organizaciji.
KOMBIPOR — te plošče so lahke termoizolacijske plošče, uporabljajo se v gradbeništvu že vrsto let. Izdelane so iz stiroporja in ene ali dveh plasti mineraliziranih,lesnih vlaken NOVOLIT. V taki kombinaciji predstavlja stiropor, ki je na željo kupca samougasljiv, dober toplotni izolator, sloja NOVOLITA pa dajeta plošči predvsem dobre mehanske lastnosti in sta odlična podlaga za vse vrste ometov. Plošče KOMBIPOR uporabljamo za toplotno zaščito objektov, in sicer za oblaganje sten (fasade), stropov,, stebrov in podobno, pri novogradnji in tudi obnavljanju starih objektov. Pri izdelavi fasade se plošče pribijejo na zid s posebnimi pritrdili, vrhnji nanos, ki je lahko tudi tako imenovana težka fasada, pa mora biti armiran s primerno mrežico. Plošče KOMBIPOR so zelo primerne tudi za izolacijo tlakov in ravnih streh zaradi dokaj velike tlačne trdnosti in dobrih izolacijskih lastnosti. Našteta uporaba PLOŠČ KOMBIPOR je najpogostejša. Uporabne pa so tudi za izdelavo raznih montažnih sten, izdelavo sten z vmesnim betoniranjem (zunanja stran trislojni kombipor. notranja stran stene plošče NOVOLIT itd.)
DILNIŠKI PROGRAM
±0°	• lahkolzolirana hladilniška vrata za
do -45° C	predelovalno mesno industrijo
•	hladilniška krilna vrata ±0° do -45° C • lamelna zgibna vrata za ekspedite
VSA VRATA IZDELUJEMO V NERJAVEČI IZVEDBI — PO ŽELJI KUPCA POCINKANI IN BARVAN!
OSTALA OPREMA ZA HLADILNICE IN KLAVNICE:
•	prekladaina hidravlična • ekspeditni sanitarni tunel • transporterji po želji kupca roka na ekspeditu
STRAN 14
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
sport
---SPIDVEJ----------------------------------------
Lazar prvi, Horvat tretji
V Krškem je bila tretja dirka za državno prvenstvo v spidveju. Tekmovanje je bilo izredno razburljivo, saj se niti po 20 vožnjah ni vedelo, kdo je zmagovalec, tako da je bila potrebna dodatna vožnja, ki je odločala o vrstnem redu prvih treh. Zmagal je Caba Lazar iz Lendave pred Grego Pintarjem iz Ljubljane in Arturjem Horvatom iz Lendave, vsi so zbrali po 13 točk. Po treh dirkah pa je vrstni red naslednji: L Pintar 39, 2. Horvat 36 in 3. Lazar 25 točk.
MOTOKROS
Kampuš in Valpotič druga
Na Jastrebarskem je bila na stadionu prva nočna motokros dirka, na kateri so sodelovali tekmovalci iz vse države. Lep uspeh sta dosegla pomurska tekmovalca. Boštjan Kampuš (Unior Lenart) iz Spodnje Ščavnice je v kategoriji do 125 ccm zasedel drugo mesto. Sašo Valpotič (Mototouring klub Radenci) pa je bil drugi v razredu do 80_ccm.
V Žireh pa je bila četrta dirka za republiško prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm. Zopet je zmagal Boštjan Kampuš in tako po štirih dirkah vodi za 35 točk razlike.
ŠPORT PARAPLEGIKOV
Dunaj in Ciman v ekipi SRS
Na četrtih malih olimpijskih igrah paraplegikov Jugoslavije v Ljubljani je sodelovalo več kot sto tekmovalcev in tekmovalk iz vseh republik in pokrajin razen Črne Gore. Med njimi sta v ekipi Slovenije uspešno nastopala pomurska tekmovalca Dunaj in Ciman. V namiznem tenisu je Slovenija zasedla prvo mesto, pri posameznikih tetra-plegikih je bil Dunaj prvi, pri paraplegikih pa Ciman tretji. Slovenija je zmagala tudi v streljanju, Dunaj pa je bil med posamezniki s 334 krogi peti. Ekipa Murske Sobote je v atletiki za 20. Hrovatinov memorial zasedla peto mesto s 1288 točkami, pri tetraplegikih pa je zanesljivo zmagal Dunaj s 378 točkami.
Pokal
NZ Slovenije
V petem kolu tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije so pomurska moštva igrala: Beltinka:Nafta 2:0 (Jančar, Mertiik) in Mura :Središče 1:1 (Črnko).
Zmaga Veteranov
Turnišča
V prijateljski nogometni tekmi so veterani Turnišča premagali Dozso iz Zalaegerszega iz Madžarske s 3:1. Gole za Turnišče so dosegli: Koroša, Mlinarič in Mujdrica.
Zmaga Polane
Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava je v Veliki Polani pripravilo turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati — Polana: Odranci 4:1, Nedelica :Bistrica 2:2 in Pola-na:Nedelica 2:1. Zmagala je Polana pred Nedelico, Odranci in Bistrico.
ŠPORTNI OBRAZI
Uvrstitev med prve tri v državi
Trinajstletni učenec sedmega razreda osnovne šole in član Mototouring kluba Radenci Sašo Valpotič sodi med obetavne motokrosiste. Najprej se je sicer začel ukvarjati z judom in karatejem, potem pa ga je brat Bojan navdušil za motokros. Tako živi sedaj vsa družina Valpotič iz Radenec z motokrosom, saj je brat Bojan njegov
Sašo Valpotič prejema pokal za prvo mesto na mednarodni dirki za koroško-štajerski pokal v razredu do 80 ccm na Janževem Vrhu.
ROKOMET
PNL
Rezultati — I. kolo Crenšovci :Veržej Lipa Cankova Turnišče :Dobrovnik Bakovci: Ižakovci Kobilje :Renkovci Polana:Tišina
mehanik in trener, oče predsednik kluba, mama pa zvesta spremljevalka dirk.
Sašo se je v motokrosu začel uveljavljati pred dvema letoma, ko je nastopal v razredu do 50 ccm. Prvi vidnejši uspeh je dosegel na dirki v Lenartu, ko je zasedel drugo mesto. Še istega leta pa je zmagal v Orehovi vasi v razredu do 80 ccm, čeprav je nastopil med tekmovalci, ki so že prejšnjo sezono tekmovali v tej konkurenci. Dobro se je pripravil na letošnjo tekmovalno sezono, kar kažejo njegovi rezultati. Uveljavil se je v mednarodnem tekmovanju ža koroško-štajerski pokal. Med štirimi dirkami je enkrat zmagal, enkrat bil drugi in dvakrat četrti. Vedno bolj pa’ se uveljavlja tudi v republiškem in državnem prvenstvu v razredu do 80 ccm. Letošnji največji uspeh je drugo mesto v dirki za državno prvenstvo na Janževem Vrhu. Drugi pa je bil tudi na letošnji prvi dirki v Sotini. Njegov največji tekmec za jugoslovanski vrh je Nenad Šipek iz Za-boka. Sicer pa so letos ostale še štiri dirke in lahko se zgodi marsikaj. Sašo si predvsem želi, da bi se v letošnjem državnem prvenstvu uvrstil med prve tri tekmovalce ali celo na drugo mesto, s čimer bi dobil licenco FIM-a in bi lahko tekmoval na mednarodnih dirkah. Taka uvrstitev bi bila pomembna tudi za uvrstitev v evropsko ligo, če jo bodo ustanovili. Sicer pa je Sašo zadovoljen z delovnimi razmerami v klubu, zlasti pa s prizadevanjem brata Bojana, ki mu veliko pomaga in z njim tudi najraje hodi na tekmovanja. Te dni se je Sašo Valpotič tudi udeležil skupnih priprav z italijanskimi in avstrijskimi motokrosisti na Ja-strabarskem, kar mu bo prav gotovo koristilo pri nadaljnjem tekmovanju.
F. Maučec
1:4 3:3 2:0
1:3
3:1
3:2
--ODBOJKA----------
Olimpija Trpin prva
Kolesarstvo
V
Sooš pred
Mednarodni tekmi v Crenšovcih
V Crenšovcih so gostovali rokometaši ekipe TV 1861 Ingolstadt iz ZR Nemčije in odigrali prijateljski tekmi z rokometaši Toka. Igralci Toka so zmagali s 17:16. Najboljši strelci pri Toku: Virag in M. Halas po 5 ter Šernek in T. Halas po 3. Veterani Ingolstadta pa so bili boljši in zmagali s 26:25. Pri Toku so bili najučinkovitejši: Hartman 8, Li-trop 7 ter Horvat in Novak po 4. To je bilo drugo tovrstno srečanje rokometašev Ingolstadta, kjer je zaposlenih več naših delavcev, in rokometašev Toka, ki bo postalo tradicionalno.
Srečanje veteranov Toka iz Črenšovec in Ingolstadta v Crenšovcih.
Pomurka Bakovci na Trakoščanu
Po odigranih prijateljskih tekmah z Briickom iz Avstrije in Ormožem so rokometaši Pomurke Bakovec odšli na skupne priprave na Trakoščan, kjer bodo ostali do 30. avgusta. Na pripravah so odigrali že tudi prijateljsko tekmo z Lepoglavo in zmagali s 35:24. Najboljši strelci za Bakovce: Lovenjak 12, Koželj 11, Petek in Kovačič po 4. Med pripravami pa bodo odigrali še nekaj prijateljskih tekem.
Hozjanova najboljša strelka
Zanimovo je, da je ženska rokometna ekipa Polane izpadla iz prve slovenske lige, da ima najboljšo strelko. To je Slavica Hozjan, ki je dosegla 226 golov. Zanimivo je tudi, da so bile tako članice kot mladinke Polane v minuli sezoni najbolj disciplinirane. V novi tekmovalni sezoni, ki se začne 16. septembra, bodo rokometašice Polane tekmovale v drugi republiški ligi vzhod.
Memorial Mateja Klopčiča
Rokometni klub Radgona organizira v soboto, 2. septembra 1989 ob 13 uri na Stadionu bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni 4. rokometni turnir za memorial Mateja Klopčiča. Sodelovale bodo ekipe veteranov Trim team iz Celja, Branik rž Maribora, Polet iz Murske Sobote, Velika Nedelja, Bakovci, Radenci, Ljutomer, Krog in Radgona.
---NAMIZNI TENIS------------“
PRIJATELJSKA SREČANJA
V okviru priprav na novo sezono so Sobočani odigrali že tri prijateljske tekme, na katerih preskušajo predvsem mlade igralce, k. kandidirajo za ekipo v drugi zve™'J'S'-
Stroino s 1411 (Unger 5:0, On 3:2, Rihtarič3.2, Zitek 2.3, Kus 1.4) v Varaždinu oslabljeni Mundus brez njihovega najboljšega igralca Red-žeol s 23 2 (Unger 5:0, Žitek 5:0, Rihtarič 5:0, Ori 4:1, Kus 4:1) in v Murski Soboti tlakovec s 23:2 (Unger 5:0, Ori 5:0, Rihtarič 5:0, Kus 5-0 Žitek 3 '2) V tem tednu bodo odigrali še povratna srečanja in potem se bo že bolje videlo, kako so pripravljeni na novo sezono.
I.	MNL MS
Rezultati — 1. kolo
Rakičan :Ljutomer	2:3
Gančani:Rogašovci	0:6
Tromejnik:Serdica	11:0
Dokležovje:Šalovci	2:0
Čarda:Bratonci	2:3
Radgona: Puconci	4:2
II.	MNL MS
Rezultati — 1. kolo
11 plavih:Romah	4:2
Filovci :Prosenjak.	1:3
Tešanovci:Grad	1:5
Križevci .’Hodoš	prel.
Vrelec:Apače	1:2
V športni dvorani v Murski Soboti je bil mednarodni odbojkarski turnir, na katerem so sodelovale tri moške ekipe. Rezultati — Olimpija Trpin :Stavbar (ml.) 3:1, Olimpija:Pomurje 3:1 in Pomurje:Stavbar 2:1. Vrstni red: L Olimpija Trpin iz Italije, 2. Pomurje Murska Sobota in 3. Stavbar Maribor.
----TRIATLON-----------------
Mauko četrti
V avstrijski Radgoni je bilo mednarodno tekmovanje v triatlonu (26 km kolesarjenja, 5 km teka in 1000 m plavanja). Med 64 tekmovalci se je lepo odrezal Zdravko Mauko iz Radenec, ki je zasedel četrto mesto. D. M.
---HOKEJ NA TRAVI--------------------------------
Turnir dobila ABC Pomurka
V okviru sejemskih prireditev je bil v Gornji Radgoni in Murski Soboti mednarodni turnir v hokeju na travi, ki ga je pod pokroviteljstvom Kmetijsko-živilskega sejma pripravila ABC Pomurka iz Murske Sobote. Rezultati — ABC Pomurka :G6d611o 1:0 (Fujs), ABC Pomurka: Ingolstadt 3:1 (Fujs, Zelko, Casar), ABC Pomurka:Itali 1:1 (Časar), Itali:Ingolstadt 1:1, Itali:Gddoll6 1:1 in Ingolstadt:G6doll6 2:2. Vrstni red: I. ABC Pomurka Murska Sobota, 2. Itali iz Trsta, 3. Gddollo iz Madžarske in 4. Ingolstadt iz ZR Nemčije.
---KONJSKE DIRKE---------------------------------
Zmagal Perzej (S. Jureš, Bunčani)
V Šentjerneju so bile kasaške dirke s tekmo za pokal Alpe-Jadra-na. Na sporedu pa je bilo več voženj. V dirki dveletnikov je zmagal na 1600 m dolgi progi Perzej (Slavko Jureš, Bunčani) s kilometrskim časom 1:29,5. Aško (Jureš) je bil tretji, Venka II (Mihorič) pa četrta. Omeniti velja še četrto mesto Amila (Sagaj) v dirki za 3- do 12-letne kasače.
RAZPORED TEKEM
1. ONI Lendava 1. kolo - 3/9-89	Odranci : Petišovci Lakoš : Mladost
Petišovci : Graničar Bistrica : Mladost	Hotiza : Nedelica
Nafta B : Nedelica	VI. kolo — 8/10-89
Mostje : Hotiza	Graničar : Nedelica
Odranci : Lakoš	Mladost : Hotiza Petišovci : Lakoš
II. kolo — 10/9-89	Bistrica : Odranci
Graničar : Lakoš Hotiza : Odranci	Nafta B : Mostje
Nedelica : Mostje	VII. kolo — 15/10-89
Mladost : Nafta B	Mostje : Graničar
Petišovci : Bistrica	Odranci : Nafta B Lakoš : Bistrica
III. kolo — 17/9-89	Hotiza : Petišovci
Bistrica : Graničar Nafta B : Petišovci	Nedelica : Mladost
Mostje : Mladost	Vlil, kolo - 22/10-89
Odranci : Nedelica	Graničar : Mladost
Lakoš : Hotiza	Petišovci : Nedelica Bistrica : Hotiza
IV. kolo - 24/9-89	Nafta B : Lakoš
Graničar : Hotiza Nedelica : Lakoš	Mostje : Odranci
Mladost : Odranci	IX. kolo - 29/10-89
Petišovci : Mostje	Odranci : Graničar
Bistrica : Nafta B	Lakoš : Mostje
V. kolo - 1/10-89	Hotiza : Nafta B
Nafta B : Graničar	Nedelica : Bistrica
Mostje : Bistrica	Mladost: Petišovci
Hajdinjakom
Kolesarska sekcija Tropovci je preteklo nedeljo pripravila tradicionalno cestno kolesarsko dirko za 11. pokal krajevne skupnosti Tišina. Sodelovalo je 53 kolesarjev iz 6 slovenskih klubov ter 78 rekreativcev, ki so tekmovali na 2,5 km dolgi krožni progi.
Rezultati — pionirji B, 15 km: 1. Kelner (Ptuj) 26,28; 2. Križanič (Pt.), 3. Dervarič (Pomurje)... 5. Kavaš (Pomurje) in 6. Vogrinčič (Tropovci). Pionirji A, 25 km: 1. Caič (Ptuj) 42,04, 2. Hauptman, 3. Klemenčič (oba Rog)... 5. Dervarič, 9. Alač, 10. Križanič (vsi Pomurje). Mlajši mladinci, 40 km: 1. Šooš 1,01,41, 2. Hajdinjak (oba Pomurje), 3. Pavli (Rog). Starejši mladinci, 40 km: 1. Dolinar 55,29, 2. R. Petek, 3. M. Petek (vsi Rog)... 5. R. Šooš (PomurjeJ. Cicibani: 1. Vogrinčič (Gradišče), 2. Štejsl, 3. Balažič. Pionirji: 1. Zekš (MS), 2. Ver-tot (Cernelavci), 3. Titan (M. Črnci). Moški do 30 let: 1. Škraban (MS), 2. Berden (Tropovci), 3. Kajbar (Videm). Nad 30 let: 1. Škafar, 2. J. Kavaš (oba Beltinci), 3. Polanec (Ptuj). Zenske do 30 let: 1. Ra-tnik, 2. Gujtman (obe Tropovci), 3. Marič (Gradišče). Nad 30 let: 1. Sinic (Kupšinci), 2. Balažič (Turnišče), 3. Verban (Tropovci). Moški, navadno kolo: L Donša (Gradišče), 2. Zelko (Tropovci), 3. Slihtuber (Tropovci).	’
TENIS
Sobočani v drugi republiški ligi
V Žalcu in Murski Soboti sta bili kvalifikacijski tekmi za vstop v drugo republiško teniško ligo med ekipama Žalca in Murske Sobote. Prvo srečanje v Žalcu se je končalo z zmago Sobočanov s 4:1. drugo v Murski Soboti pa s 3:2. Za ekipo Murske Sobote so tekmovali: Peter Škraban, Dejan Fujs, Sašo Babič in Ludvik Vereš. Tako se je članska ekipa Teniškega kluba Murska Sobota uvrstila v drugo republiško ligo.
ZMAGAL BUKOVEC
Teniška sekcija radgonskega Partizana je v okviru sejemskih prireditev pripravila tradicionalni odprt teniški turnir, za katerega se je prijavilo 62_tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije. Rezultati — 5.-8. mesto: D. Žlebnik (GR), Mijovič (SB), Z. Žlebnik in Klenovšek (oba ŽTK MB). Polfinale: Bukovec (SB):Kosi (ŽTK MB) 2:1 in Fric (ZTK MB):Zorko (Branik, MB) 2:J^ Finale: Bukovec:Fric 2:0 (6:2, 6:3). Zmagal je Bukovec pred Fricem, Kosijem in Zorkom. Najboljši so prejeli medalje Kmetijsko-živilskega sejma in nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije: Mura Moda Gornja Radgona, Kmetijski kombinat Gornja Radgona, Radenska Radenci in Elrad Gornja Radgona.
M. Strah
---SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA---------------------------
USPEŠEN START MURE
Začelo se je tekmovanje v slovenski nogometni ligi. Soboška Mura je gostila Vozila iz Nove Gorice in zmagala z 1:0. Edini gol na tekmi je dosegel Baranja v 70. minuti igre. Pomlajeno moštvo Mure je tokrat presenetilo s požrtvovalno igro in z nekoliko boljšo igro v drugem polčasu zasluženo zmagalo. Boljši del moštva je bila obramba, najbolje pa so igrali Šiftar, Kardoš in Gaševič. Mura je nastopila v naslednji postavi: Šiftar, Kardoš, Bencak, Cifer, Gaševič, Abakumov, Črnko, Baranja, Čontala (Kalamar), Lopert in Cirkvenčič. Pred okrog 500 gledalci je sodil Ornik iz Maribora. V nedeljo igra Mura zopet doma z Domžalami. V predtekmi so mladinci Mure premagali Rudarja iz Titovega Velenja z
---KOLESARSTVO------- ---------------------------------
VOGRINČIČ ŠESTI
V Kranju je bilo republiško prvenstvo mlajših pionirjev v kolesarjenju. V močni konkurenci je zasedel Vogrinčič iz Tropovec na 1200 m 6 mesto. Enako uvrstitev je dosegel tudi na 500 m. Pri starejših pionirjih, je zasedel Tbrnar na 2000 m 9., na 500 m pa 8. mesto.	
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
STRAN |5
samozaščita, varnost, obramba
GASILSTVO
Lepa domova na Tišini in v Fikšincih
Gasilci, člani množične družbene organizacije, ki je najbolj razširjena prav v naši pokrajini, nenehno skrbijo za boljše razmere v požarnem varstvu. Pridni kot čebele so zgradili s prostovoljnim delom, pri tem pa jim pomaga tudi širša družbena skupnost, številne domove, ki pomenijo za posamezne kraje pomembne pridobitve. Mednje sodijo tudi gasilci na Tišini in v Fikšincih, ki so te dni predali namenu lepa domova.
Gasilsko društvo Tišina, ki je eno največjih v soboški občini, je dobilo kot krajevni center pred dvema letoma novo avtocisterno in tako izpopolnilo potrebno gasilsko opremo. Ker pa na Tišini niso imeli potrebnih prostorov, so se pred dvema letoma lotili širitve gasilskega doma. Pri tem jim je z denarjem pomagala krajevna skupnost Tišina, sami pa so opravili pri zidavi več kot tisoč prostovoljnih delovnih ur. S širitvijo so dobili potrebno orodjarno in sanitarije, dom pa so tudi obnovili, tako da je dobil lepo podobo. Tišinski gasilci so ponosni na lepo urejen dom, ki pomeni veliko pridobitev za razvoj požarnega varstva v tem krajevnem središču. Po besedah sektorskega poveljnika
Franca Vukana bo tako gasilski dom privlačnejši tudi za mlajše člane.
Zelo delovno gasilsko društvo Fikšinci je imelo dotrajan in premajhen gasilski dom, ki ga je pred dvema letoma močno poškodovalo neurje. Zato so bili prisiljeni začeti z zidavo novega. Kljub težavam, saj so bili brez denarja, so se lotili zahtevne naloge. Družini Gaber od Jurija in Mencinger iz Fikšinec sta brezplačno odstopili potrebno zemljišče, nekaj denarja so dobili od občine Ljubljana Šiška, potem pa so sami pljunili v roke. Pri zidavi so opravili 2145 delovnih ur, 87 traktorskih in 870 zidarskih ur. Pri tem pa so jim pomagali Občinska gasilska zveza Murska Sobota, krajevna skupnost Pertoča in nekatere delovne organizacije. Krajani Fikšinec pašo prostovoljno prispevali tudi les za ostrešje. Tako so dobili lep vaško-gasilski dom, v katerem imajo prostorno orodjarno s stolpom, večnamensko sobo in druge potrebne prostore. Nov vaško-gasilski dom v Fikšincih je pomembna delovna zmaga, saj ga bodo lahko koristno uporabljali za potrebe krajanov.	Feri Maučec
REGISTRACIJA MOPEDOV - DA ALI NE?
Najprej bi se dotaknil vprašanja varnostne čelade. Pri nas imamo zelo veliko zakonov, ki jih ne jemljemo resno. V članku, ki je bil objavljen v Vestniku, pisec ugotavlja, da polovica mopedistov čelade sploh nima. Vprašujem se, kdo je za to kriv. Mislim, da je kriva tudi milica, ki bi morala mopediste kontrolirati večkrat in kršilce strožje kaznovati. Nekateri vozniki sicer imajo čelade, pa jih nosijo obešene na volanu ali pripete na prtljažnikih. Mislim, da je bilo eno leto dovolj, da bi si čelado lahko kupili vsi. Sem upokojenec, z nizko pokojnino, pa sem si jo kupil, to
35. jubilejni vinogradniško-vinarski sejem vino '89
ino Ljubljana
V SVOJEM PAVILJONU V HAU C NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI RAZSTAVLJAMO:
vendar prvič razstavljeno na vinskem sejmu.
Povsem nov izdelek so sokovi v enolitrski embalaži »blockpack« (gre za mešani sadni in čisti jabolčni sok).
POSEBEJ VAM PRIPOROČAMO, DA POSKUSITE MARIBORSKO PIVO
priljubljeno je tudi pri nežnejšem spolu!
bi lahko storili vsi. V Avstriji je to zelo strogo, vsi spoštujejo zakon. Kaj pa pri nas?
ODMEV
Drugo vprašanje je registracija mopedov. Menim, da bi moralo biti to že davno urejeno. Zakaj tega zakone ne bi sprejeli po hitrem postopku, kot sprejemamo vrsto drugih. Poglejte, koliko mopedov je na cesti brez luči, za
m a r i b o r
vor, mladina pa vozi brez glušnikov in nori po cestah podnevi in ponoči. V članku piše tudi o tem, kaj pravijo strokovnjaki. Menim, da tu ni potrebno strokovno mnenje, to mora vedeti vsak preprost človek, če pomisli, koliko je pri nas prometnih nesreč in koliko to stane našo družbo. Več denarja bi ostalo za zdravstvo, ki ga drago plačujemo. Mi se pač še zmeraj učimo na napakah, ki jih sami delamo. Kdaj bo temu konec
Rupert Duh,
Ljutomer
VARNA POT V ŠOLO
Brezskrben čas počitnic se končuje in otroci se pripravljajo na začetek šolskega leta. Poleg nakupovanja šolskih knjig in drugih potrebščin pa velikokrat zanemarjamo priprave na varno’ pot v šolo in domov, kar pa je v prvi vrsti dolžnost staršev, šol, vzgojno-varstvenih organizacij, svetov za preventivo in vzgojo, AMD, KS, občine, ki morajo na temeljih družbene samozaščite z organiziranjem in izvajanjem prometno izobraževalnega in preventivnega dela, z razvijanjem prometne zavesti, kulture in solidarnosti v medsebojnih odnosih udeležencev v prometu, s krepitvijo njihove discipline in odgovornosti ter z drugimi potrebnimi ukrepi ustvarjati razmere, da bo promet potekal varno in pravilno ter da bodo preprečene prometne nezgode in druge nevarnosti. Posebna dolžnost vseh organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, pa je obveznost pri vzgoji otrok in mladine za zagotovitev varnosti te kategorije udeležencev v prometu. Prav tako določa Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa v 3. členu, da morajo udeleženci v prometu razvijati humane odnose, zlasti v odnosu do otrok, mladoletnikov, invalidov, starih in slabotnih oseb, ter skrbeti za varstvo življenjskega okolja. Tak odnos udeležencev v prometu do otrok in mladoletnikov, predvsem pa dolžnosti vseh organov in organizacij, ki so odgovorni za varnost cestnega prometa, je potreben predvsem zaradi hudega davka, ki ga plačujemo z življenji naših otrok.
V prvem polletju 1.1. je namreč na slovenskih cestah v prometnih nezgodah umrlo 26 otrok in mladoletnikov, 712 pa je bilo hudo telesno poškodovanih. Podobna slika je tudi v Pomurju, saj so v prometnih nezgodah umrli 3 otroci, hudo je bilo poškodovanih 14 otrok in mladoletnikov, lahko pa 34. Navedeni črni podatki morajo vznemiriti predvsem vzdrževalce cest, skupnosti za ceste, posebej pa še financerje, od katerih je precej odvisno odprvljanje črnih točk in nevarnih odsekov, postavljanje potrebne prometne signalizacije v bližini šol in drugih krajev, kjer se zbira veliko otrok in mladine. Pred začetkom šolskega leta bi moralo biti veliko aktivnosti različnih organov in organizacij, vendar lahko udeleženci v prometu opazimo, da se v bližini šol in VVZ praktično dogaja še ne nič. Res sovpadajo navedene aktivnosti z dopustniško odsotnostjo, vendar bi bilo potrebno o teh nalogah razmišljati še pred koncem preteklega šolskega leta. Predvsem ni opaziti novosti pri označevanju varnih poti na poti v šolo in domov, saj načrti, ki jih imajo šele in VVZ, niso znani otroku, ki breskrbno- preživlja šolske počitnice. Tudi posebnih novih učinkovitih prometnih znakov, ki jih v večini slovenskih pokrajin že dalj časa vidimo na cestah, v Pomurju še ni. In vzrok? »Denar in čakanje na posledice. Vendar na slednje smemo čakati, ampak zagotoviti našim otrokom varno pot v šolo in domov. Toda, kdaj je bila zgrajena zadnja kolesarska steza ob glavnih prometnicah? To bi bilo težko ugotoviti in tudi zadnje dejavnosti za odpravo nekaterih črnih točk potekajo prepočasi. Zaradi tega imajo pomembno vlogo poleg mentorjev v šolah, svetov za preventivo in vzdrževalcev cest tudi organi za notranje zadeve oz. milica. V tem kontekstu bodo miličniki pregledali območja vseh šol in VVZ, poti v šole in domov, da bi dopolnili prometne oznake in svetovali mentorjem pri drugih ukrepih s tega področja. Tako bodo miličniki sodelovali tudi pri pogovorih z starši in otroki ter strokovno pomagali pri izobraževanju najmlajših udeležencev v prometu.
Kljub temu je potrebno, da starši še pred začetkom šolskega leta in v prvih dneh seznanijo
POPRAVEK
V prejšnji številki je v prispevku Medobčinsko tekmovanje gasilcev v Gornji Radgoni na zadnji stani Vestnika prišlo do neljube napake. Med pionirji od 10. — 14. let je zmagala ekipa PODGRADJA in ne Podgorja. Prizadetim se upravičujemo.
svojega otroka z nekaterimi nasveti, in sicer:
— otroci naj na poti v šolo tvorijo skupino, saj jih tako udeleženci v prometu laže in prej zaznajo,
— cesto naj prečkajo, čim manjkrat,
—- obvezna hoja po pločniku, kjer ie-ta je,
— kjer ni pločnikov, naj otroci hodijo po skrajni levi strani ceste,
—. izogibati se je potrebno glavnim prometnicam z gostim prometom,	»
— oblačila otrok naj bodo čim bolj živahnih barv,
— ob slabi vidljivosti je potrebno uporabljati že skoraj pozabljeno kresničko,
— otrok naj ne uporablja kolesa za prevoz v šolo, če pa je to nujno, naj bo kolo brezhibno in pravilno opremljeno — čim več odsevnih teles,
— otrok naj se odpravi v šolo pravočasno, da zaradi hitenja ne
KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC, MURSKA SOBOTA
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
Prosta dela in naloge:
KUSTOSA ZA UMETNOSTNO
ZGODOVINO
V Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končano usmerjeno izobraževanje na VII. stopnji (smer umetnostna zgodovina) in tri leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov:
KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC, MURSKA SOBOTA TRUBARJEV DREVORED 4.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po razpisnem roku.
OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Trstenjakova 73, MURSKA SOBOTA
obvešča starše, da bo
VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV
7., 8., 11., 12. septembra 1989 od 8. do 13. ure, 13. septembra pa od 14. do 17. ure za ves šolski okoliš na osnovni šoli EDVARDA KARDELJA (III. OŠ), razen za Krog; kjer bo vpis 14. oktobra 1989 od 8. do 12. ure.
Vpisujemo otroke, ki so rojeni leta 1983 ter januarja in februarja leta 1984, pogojno pa tudi otroke, rojene do 31. avgusta 1984. Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali.
INTEGRAL DO PROMET IN DELAVNICE LENDAVA
Delavski svet
objavlja prosta dela in naloge: DIREKTORJA DO
Kandidat mora poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah v gospodarstvu,
— da ima moralno-politične sposobnosti za opravljanje dolžnosti direktorja delovne organizacije.
Delavski svet zahteva od kandidatov, da predstavijo svoje poglede na razvoj delovne organizacije za štiri leta.
DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI
1.	VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA — končana višja ali visoka šola ekonomske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah.
2.	VODJE PROMETNO-KOMERCIALNEGA SEKTORJA
— končana višja ali visoka šola prometne, ekonomske ali strojne smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj v gospodarstvu, — aktivno znanje enega svetovnega jezika.
3.	VODJA DELAVNICE
— končana srednja ali višja šola strojne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj v gospodarstvu.
4.	VODJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA
— končana višja ali visoka šola pravne, upravne ali druge ustrezne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati bodo izbrani za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: INTEGRAL, DO PROMET IN DELAVNICE, LENDAVA, Industrijska 1, 69220 LENDAVA, z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO, v 15 dneh od objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po odločitvi.
pozabi na nevarnosti, ki prežijo na vsakem koraku.
Toda vseh nevarnosti ni mogoče odpraviti, četudi bi vsi organi in organizacije vse svoje obveznosti izpolnili. Zaradi tega bodo v začetku šolskega leta miličniki vso pozornost posvetili šolarjem na eni strani — da jim zagotavljajo čim boljšo varnost — in drugim udeležencem v prometu na drugi strani, predvsem pa preprečevanju hujših prekrškov, ki ogrožajo otroka na poti v šolo in domov, ter odkrivanju teh prekrškov, zaradi katerih bodo prav gotovo izrečeni različni represivni ukrepi zoper kršitelje.
In še osnovni nasvet šolarjem na poti v šolo in domov — opazovati je potrebno promet okrog sebe in se dvakrat prepričati, če je prečkanje ceste varno, pri tem pa nobenega strahu pred miličnikom, ki želi le pomagati pri varni poti otrok v šolo.
MARJAN HORVAT
STRAN 16
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
a
Radijski in televizijski spored 1. do 7. septembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
I RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO	‘ RADIO
MURSKA SOBOTA : MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Z murskega vala vam vrtimo pri jetno jutranjo glasbo, kramljamo z vami in za vas. Seveda vam niti ne bo treba pogledati skozi okno, da bi zvedeli, kakšno vreme je! Poslušajte RMS!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, Romano vilago — Svet Romov, reklame, glasba), 18.00 21 232.
TV LJUBLJANA
16,30 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Naše akcije. 20.15 . Svet nenavadnih sil Arthurja Clarkea, ameriška dokumentarna serija. 20.40 Kratek film. 20.55 Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka. 21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.05 Poletna noč: Delo na črno, ameriška nanizanka. 0.00 Zbogom Pavliha, francoski film.
Program 13 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.25 Monte Carlo: Finale GP v atletiki. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
/0 ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
8.30 Poletni spored, ponovitve, 17.40 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mortimer, 21.00 Zabavna oddaja, 21.30 Dnevnik, 21.50 Kultura, 22.55 Program plus.
|TV AVSTRIJA
Prvi program _
9.00 Poletni spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Full house, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Evropolicaji, 21.20 Dva advokata, 22.10 Filmske novitete, 22.40 Šport, 23.05 Izgubljeni (film).
Drugi program
16.40 Dogodivščine Sherlocka Holmesa, 17.30 Družina Človek, 18.00 Hči lastnika sužnjev, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Težišče — Evropa: Predavanje Henryja Kissingera, Avgust 39, Varšava I. septembra 1939. 22.45 Čas v sliki,
TV MADŽARSKA
9.10 Ribe se ženijo, kratki film. 9.35 Derrick, kriminalka. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poklic: Igralec, reporter Gyorgy Balo. 21.00 Allonsanfan, italijanski film. 22.45 VN Mobil, mednarodna atletika. 23.55 TV dnevnik.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja — zdravnik, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21 232 od 14.00 do 16.00).
LJUBLJANA
17.00 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 SP v veslanju na mirnih vodah, reportaža z Bleda. 20.55 Živi terminal, ameriški film. 22.50 Tv dnevnik 3. 23.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 23.15 Poletna noč: Delo na črno, ameriška nanizanka; Samo bedaki in konji, angleška nanizanka.
Program 13 2:
15.20 Kako biti skupaj. 15.50 Štarigrad: Plavalni maraton, prenos. 17.20 Zmajeva ulica, mladinski film. 18.10 Poletje na Adi. 1930 Tv dnevnik. 20.15 Do-boj: Mednarodni rokometni turnir, finale. 21.20 Po jezeru, posnetek zabavne prireditve. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
9.20 Poletni spored in po-
novitve, oddaje, 20.00
14.30 Mladinske
19.30 Dnevnik, Ameriški sanjač
(film), 22.00 Dnevnik, 22.15 Od našega dopisnika, 23.50 Program plus.
iTV AVSTRIJA
9.00 Poletni spored in ponovitve, 18.00 Oddaja o radiu in tv, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šov Rudija Carella, 21.50 Vražji krog Alfa (film), 23.50 Nek določen prijem (film).
14.30 Šport, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Hči lastnika sužnjev, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Legenda o svetem Pivcu, 22.20 Šport, 22.50 Kronski dragulj.
TV MADŽARSKA
8.35 Ponovitve. 10.00 Mladinski magazin. 11.00 Novo šolsko leto. 11.50 Peteroboj. 12.50 Vyhonky, v siovaščini. »14.55 Praznik SR Vielnama. 15.20 Peteroboj. 17.15 Priporočamo filme. 17.30 Želeli ste. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pesem za vsakogar. 20.10 Cirkuški festival Monte Carlo. 21.15 Ciklus G. M. Volonte; Banditi v Milanu, italijanski film. 22.50 TV dnevnik.
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek pred začetkom šolskega leta, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor — pomurske prikazni), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
LJUBLJANA
9.10 Otroška matineja. 10.30 Boljše življenje, nadaljevanka. 11.30 Piknik v Rogaški Slatini, 3. oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Koncert za človekove pravice v Budimpešti. 15.20 Prisluhnimo tišini. 15.55 Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Dekle iz plemena Ashanti, ameriški film. 19.05 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Atdhe Gashi: Izlet, nadaljevanka TV PR. 21.05 Zdravo. 22.25 Informativna oddaja za goste iz tujine.
Program LJ 2:
10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih, nadaljevanka. 13.00 Športno popoldne. 18.55 Da ne bi bolelo: Dodajmo življenje letom. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Organizirani kriminal, ameriška dokumentarna serija. 21.00 Poezija. 21.30 Športni pregled.
TV ZAGREB
9.30 Nedeljsko mladinsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Tv v šoli, 13.00 Nadaljevanka, 13.55 Sestanek brez dnevnega reda, 16.30 Potopis, 17.00 Skaramuš (film), 18.45 Ferdy, 1930 Dnevnik, 20.00 Pred vrhom neuvrščenih, 20.30 Igre brez meja, 22.00 Dnevnik, 22.20 Potovanje, ki nikamor ne vodi, 23.55 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 13.50 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tv film, 22.00 Vesela vdova (balet), 23.25 Veselje z glasbo.
9.00 Matineja, 14.30 Tedenski tv spored, 15.00 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Hči lastnika sužnjev, 1830 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tekma Cannonball (film), 21.55 Življenjska šola (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Za otroke. 10.20 Telefonski ata, mladinski film. 15.40 Srečno, kviz. 16.30 Brata Taviani, portret. 17.25 Tele-video. 17.35 Delta, znanstveni poročevalec. J 8.00 Šolski primer: Evangeličanska gimnazija, dokumentarni film. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Dragulj v kroni, 1. del angleške serije. 22.05 Telešport. 23.20 Video strani.
TEL: 069/25-380
STANETA ROZMANA 5
Svet Zavoda za ekonomiko in urbanizem M Sobota. Staneta Rozmana 5
TOZD SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO
5,30 Prebujajte se z nami! (Poslušajte 87,6 MHz ali 648 KHz — prebujali se boste ob domačem radijskem programu, sodelovali v njem neposredno po telefonu 21 232. Lahko pa tudi ugasnete radijske sprejemnike — a s tem tvegate, da zaspite in zamudite v službo!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
9.25 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna. 9.55 Beograd: Slovesna otvoritev konference neuvrščenih, prenos. 14.25 Poletna noč, ponovitev. 15.55 Mozaik. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 17.45 40 let folklorne skupine Tine Rožanc. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 SP v veslanju na mirnih vodah, reportaža. 20.30 L La-lič: Abstinenti, drama TV Bg. 21.40 Osmi dan. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.35 Slovenska klavirska glasba, 1. oddaja. 23.25 Informativna oddaja za goste iz tujine.
TV ZAGREB
8.45 Ponovitve in mladinski spored, 19.30 Dnevnik.
/0 ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
19.50 Poročilo z Vrha neuvrščenih, 20.30 Drama, 21.30 Resna glasba, 22.15 Dnevnik, 22.50 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.00 Mladinski spored in ponovitve, 18.00 Družinski magazin, 1830 Full House, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Magnum, 22.10 Divje jagode (film), 23.40 Chicago 1930.
16.45 Zemlja živi, Lipova cesta, 18.00 lastnika sužnjev,
17.30 Hči
18.30
Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Podeželski zdravnik, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Simptom in strah, 23.15 Nočni studio.
TV MADŽARSKA
9.10 Ponovitve. 15.30 Video novice. 15.40 Poročila v romunščini. 15.45 Jezikovne uganke. 16.30 Peteroboj. 18.15 Četrt ure za gospodarstvo. 18.30 TV spored za 3 dni. 19.00 Literarne uganke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog. 21.05 Panorama, svetovna politika. 21.55 Kiparka stekla Mari Meszaros. 22.20 Narodne za zbore. 22.25 TV dnevnik.
5.30 Prebujajte se z nami! (Sveže pomurske informacije — vreme, ceste, gasilci, avtobusi! Pa seveda voščilo za dobro jutro in točna napoved časa. Dobro jutro’), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 1835 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
^TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Kras in krasoslovje, Pamet je boljša kot žamet, Angleščina. 16.00 Tuji jeziki, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Šolska tv. 17.50 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 ' Tv dnevnik 2. 20.05 SP v veslanju na mirnih vodah, reportaža. 2030 Družina Munroe, kanadska nadaljevanka. 2135 Dinar. 22.10 Tv dnevnik 3. 2235 Informativna oddaja za goste iz tujine. 2230 Jazz na ekranu.
Program 13 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00
Beograjski
program.
19.00 Celje 89, 1. oddaja. 1930 Tv dnevnik Z 20.05 Žarišče. 2035 Žrebanje lota. 20.40 Umetniški večer: Afriška kamera, tu-niz.-franc. film; Tali el Za tar, paiest.-ital. film.
TV ZAGREB
830 Ponovitve, mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.00 Vrti neuvrščenih, 20.30 Calamity Jane Ifilm), 22.20 Dnevnik, 23.55 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Soko 5113, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tiger — kralj divjine, 21.07 Dallas, 21.55 Bumerang, 23.20 Čhicago 1930.
17.00 Tv v šoli, 1730 Usmeritev, 18.00 Hči lastnika sužnjev, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zveneča Avstrija, 21.07 Zunanjepolitična oddaja. 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.10 Ponovitve. 10.55 Telovadba za invalide. 16.15 Panonska kronika. 1635 Poročila v nemščini. 1630 Naš ekran, narodnostna oddaja v siovaščini. 17.00 Naštevanje mesecev. 1735 Ema in dedek, angleška serija. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.10 Ženske za pulotm, češka serija. 1930 TV dnevnik. 20.05 Dragulj v kroni, Z del. 21.05 Studio ’89. 21.50 Prof. Keresztury. 2235 TV dnevnik.
5.30 Prebujajte se z nami! (Tudi sredi tedna z vami in za vas’ Če ne morete spati, pa tudi če to želite, bo pra-všenj radijski program za vas jutranji radia Sobota. Prepričajte se na lastna ušesa!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske leme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (pripombe po telefonu 21 232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Osmi dan, Svet na zaslonu. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik, ponovitev. 1830 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 SP v veslanju na mirnih vodah, reportaža. 20.30 Him tedna: Človek v izgnanstvu, kubanski film. 22.20 Tv dnevnik 3. 2235 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.40 Svet poroča.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 1830 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor. 19.00 Podnebje in energetske meje v kmetijstvu, izobraževalna oddaja. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Žarišče. 2035 G. Puccini: Madame Butterfly, opera. 23.05 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
830 Ponovitve in mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.00 Vrh neuvrščenih, 20.55 Slavnostni koncert, 2335 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin. 1830 Soko 5113, 1930 Čas v sliki, 20.15 Onstran raja (film), 22.10 Učitelji (film), 23.55 Chicago 1930.	6
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Hči lastnika sužnjev, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Srečna krava (komedija), 22.00 Čas v sliki, 2230 Teleskop, 0.15
TV MADŽARSKA
9.10 Plesalec, angleška serija, pon. 10.00 Okroglo en dan, I. del vzh. nemške serije. 10.55 Studio ’89, kulturni TV tednik, pon. 17.55 Video novice. 18.05 Poročila v siovaščini. 18.15 Novi Reflektor, reportažni spored. 1930 TV dnevnik. 20.05 Glasbeni kino, zabavni magazin. 22.05 Severna Irska—Madžarska, nogomet iz Belfasta. 22.45 TV dnevnik.
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA
Murska Sobota, o. sol. o.
530 Prebujajte se z nami! (Če želite, da bo jutranji program z murskega vala valoval po vašem okusu, si ne belite glave — stopite do telefona, zavrtite 21 232 in povejte, kar vam leži na duši. Na ta način se bomo laže skupaj prebujali!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Stara nova godba.
TV LJUBLJANA
8.10 Mozaik: Slovar arhitekture, Naselbinska kultura na Slovenskem, Po sledeh napredka. 9.55 Bled: SP v veslanju na mirnih vodah, polfinale A, prenos. 14.55 Bled: SP v veslanju na mirnih vodah, polfinale, prenos. 1630 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2.20.05 SP v veslanju na mirnih vodah, reportaža. 2030 Ellis Island, ameriška nadaljevanka. 2135— Jutri?, dokumentarna oddaja. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine.
Program 13 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Čas, ki živi: V partizanski šolL 1930 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 2035 Vizualizacija: Chrom. 20.55 Oči kritike. 2135 Mostovi. 21.55 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
8.30 Poletni spored, ponovitve in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrh neuvrščenih, 20.35 Spekter, 21.30 Guldenbur-govi, 22.15 Dnevnik, 22.50 Program plus.
TV AVSTRIJA
-.9.00 Ponovitve in mladinski spored, 18.00 Družinski fmagazin, 1830 Soko 5113, 1930 Čas v sliki, 20.15 Kaj bi bilo če ...?, 22.00 Videoteka, 23.10 Chicago 1930.
17.15 Svet živali, 18.00 Hči lastnika sužnjev, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Spekter, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.10 Ponovitve. 1030 Szia, mami! 11.00 Telovadba za invalide. 16.45 Panonska kronika. 16.55 Poročila v srbohrvaščini. 17.00 Tretji kanal. 17.50 Bodite moj gost, Robert Ratonyi. 18.20 TV spored za 4 dni. 18.30 Bebi in drugi, angleška serija. 1930 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 62. poglavje TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Videoklipi. 21.45 Neveste prihajajo, jugosL TV drama. 23.00 TVD.
Komisija DS za delovna razmerja pri delovni skupnosti Zveze obrtnih združenj Slovenije objavlja prosta dela in naloge
TAJNIKA OBRTNEGA ZDRUŽENJA GORNJA RADGONA
s sedežem v Gornji Radgoni, Trg svobode 9
Zahtevana strokovna izobrazba:
VII ali VI stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
— 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj.
— organizacijske sposobnosti.
— zaželeno poznavanje obrtne problematike.
— 3-mesečno poskusno delo
nn no Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delovne skupnosti Zveze obrtnih združenj Slovenije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen ras s polnim delovnim časom.
pTcnp nriiave z opisom dosedanjih zaposlitev m z dokazih o izpolnjevanju noooiev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov;
Obrtno združenje Gornja Radgona. Trg svobode 9. Gornja Radgona
razpisuje
dela oziroma naloge
DIREKTORJA — INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1 da ima visoko strokovno izobrazbo — diplomirani arhitekt, dipl ekonomist. dipl, gradbenik ali dipl, pravnik:
2.	da ima 5 let delovnih izkušenj kot delavec pri vodilnih in vodstvenih delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z vsemi dokazili pošljite v 15 dneh po objavljenem razpisu s pripisom »za razpisno komisijo«.
kandidati bodo o imenovanju obveščeni najkasneje v 15 dneh po imenovanju.
ABC Pomurka, KZ PANONKA. tozd Sadjarstvo in vinogradništvo
obvešča
da je možnost dodatnega zaslužka pri obiranju jabolk Z obiranjem bomo začeli okrog 10 septembra in bo trajalo približno tri tedne. Število obiralcev je omejeno na 40 ljudi, zato pohitite s prijavami. Vse informacije dobite na sedežu tozda v Puconcih (nekdanja opekama) ali po telefonu 72 550.
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
STRAN 17
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 31. avg. do 3. septembra
31. avg. ob 18. in 20. uri amer, znan.-fant. komedija ČUDEŽ V OSMI ULICI
1. sept, ob 17.45. in 20.15. uri amer, film S. Spielberga CESARSTVO SONCA. DELO VELIKEGA AVTORJA NA NAŠEM PLATNU! DRAMATIČNO IZKUSTVO OTROKA V VOJNI, AMPAK, TAKO PRIKAZUJE SAMO SPIELBERG!
3.	sept, ob 16. uri amer, znan.-fant. komedija ČUDEŽ V OSMI ULICI
3.	sept, ob 17.45. in 20.15 uri film S. Spielberga CESARSTVO SONCA Kino KUD ŠALOVCI
2. sept, ob 21.30. uri film S. Spielberga CESARSTVO SONCA
PRODAM
R 4 TLS, letnik 1977, registriran do februarja 1990, prodam. Srečko Babič, Mota 63, Ljutomer, ali ® 82 073. IN-17535
LADO 1300 S, staro pet let, prodam. Marjan Kocet, ® (069) 75 301, int. 443 — dopoldan. LE-19828
VW 1300, letnik 1967, registriran, nujno prodam. ® 87 533. IN-17542 FIAT 126 P, star osem leL ugodno prodam. Valter Dvanajščak, Rado metje 25 a, Ljutomer. IN-175541 YUGO 45, letnik 1985, prodam. Voik-maijeva 2 a, Ljutomer. IN-I7533
VW 1200 J, letnik 1976, prodam. Recek, Cvetkova 19, ali 3 24 84 L M 3614
126 P in zastavo 750 prodam. Hari, Križevci 132 v Prekmurju. M-3619 RENAULT 4 TL prodam. Horvat, Trnje 105. M-3624
126 P, december 1981, v odličnem stanju, prodam. Kovač, Puževci 38, ali ® 21 175 do 15. ure ali 76 878 po 16.30. M-3625
GOLF, letnik 1981, prodam. Janez Biro, Lendavske Gorice 114. ali S 75 424, do 14. ure. M-3627 ŠKODO 120 LS, letnik 1979, registrirano do 15. 8. 1990, prodam. Bemjak, Poznanovci 36. M-3630
ZASTAVO 128, letnik 9/87. prodam. Informacije Puconci 22 d ali ® 72 560. M-3645
HROŠČ, vozen, neregistriran, prodam. G. Bistrica 80 a ali 3 70 291. M-3655
ZASTAVO 750 nujno prodam. D. Bistrica 123. M-3656
RENAULT 4, prevoženih 33.000 km, prodam. Štuhec. Markovci 117. M-3659
BMW 316, star dve leti, ugodno prodam. Informacije po 3 22 602 ali Naselje Borisa Kraigherja 3 — nasproti Lesnine na Bakovski ulici. M-3669
Graditelji pozor!
zdelujem stropne nosilce vseh velikosti. Zelo ugodne cene. Dobava tA <oj. Večjo količino pripeljamo brez-Račno. Cena zajamčena. Informaci-e: Željko P., Novo Selo Rok, R. Kon-iara 16, 42200 Čakovec, telefon (042) H1 685.
ZASTAVO 101, starejši tip, prodam. Renkovci I a. M-3679
FIAT, kompaniola, registriran, prodam. 3 70 107. M-3686
ZASTAVO 101 mediteran. letnik 1980. prodam. Sreš, Bakovci. Poljska 9. ali 3 76 005. M-3694
GD VEČESLAVCI proda na javni dražbi delovno vozilo ZASTAVO 615 B (primemo za obrtnike). Izklicna cena: 5.000.000. din. Dražba 3. 9. ob 11. uri pri gasilskem domu. Kupec plača varščino 10% uro pred dražbo. M-3697
BMW 500, starejši letnik, ugodno prodam. S 77 035. M-3699
OPEL ASCONO 16 D. letnik 1986. in harmoniko delicia ugodno prodam. 3 60 516. M-3703
KOMBI ZASTAVA 411 NK DIZEL, letnik 1981, ugodno prodam. Noršin-ci 10. p. Martjanci, ogled popoldne. M-3705
FIAT 127 SPECIAL prodam. Šiftar, Prešernova 53, M. Sobota. M-MM MERCEDES 300 DIESEL, letnik 1980, in opel kadeti. 6 i, L 1986, ugodno prodam. “S? 70 189 Odranci, Panonska 8. M-3715
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor.
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič,
Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše. Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota. Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383. 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za III. trimesečje 1989 je 80.000 dinarjev, za delovne organizacije 160.000 dinarjev za naročnike v tuiini 70 DEM (letno)
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
JUGO 45 AX, star 2 leti, prodam. Kovač, Selo 89. M-3717
CX PALLAS, obnovljen, na novo registriran, prodam. D. Bistrica 92. M-3718
ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Miran Semenič, Sp. Kamenščak 64 a, Ljutomer. IN-I7546
ZASTAVO 125 P, ugodno prodam. Mesarič Štefan, Razkrižje 11, Ljutomer. IN-17550
125 P in traktor IMT 539 prodam (oboje je novo) ®(069) 87 518. IN-17551
AVTOMATIK prodam. Tomšičeva 44, M. Sobota. M-3719
AVTOMATIK A3S, star 4 mesece, ugodno prodam. ® 21 838. M-3720 FIAT 132 ugodno prodam. Krog, Murnova 9. M-3706
126 PGL, letnik 1988, prodam. Vprašati Breznik, Ravenska cesta 42 a, Beltinci. MJŠ
LADO KARAVAN 1200, letnik 1983, prodam. ® 23 924 po 20. uri. 3722 GOLF JX, letnik 1987, prodam. ® 23 381 ali Kupšinci 17 b. M-3723 VISO II CLUB ugodno prodam. Vrazova 15 a, M. Sobota. Celec. M-MM
MOTOR BMW, L 1953, vozen, prodam. Motovilci 29. M-3677
PRODAM
ENOREDNI IZRUVALNIK KROMPIRJA ugodno prodam. Jože Horvat, Brezovica 3, Velika Polana. M-3618 VISOKOTLAČNO PREŠO (balirko) prodam. Prosenjakovci 87. M-3621 TRAKTOR IMT D. U. 577 prodam. Serdica 76. M-3628
KOMBAJN za silažo prodam. Turnišče, Prvomajska 10. M-3642 MOLZNI STROJ WESTFAL1A, nov, prodam 10% ceneje. Lebar, Hotiza 10. M-3643
TRAKTOR STEYER 18 tip 86 z reduktorjem prodam. Markoč, Dolnji Slaveči 50 a. M-3658
TRAKTOR IMT 533, obračalnik za seno panonija, silažni mlin blisk prodam. Aleksander Bagar, G. Petrovci 56, ali 3 21 914 do 15. ure. M-3662 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 731 s priključki ali brez njih, ugodno prodam. Alojz Šinko, Grad 193. M-3667 TRAKTOR STEYEJI (žaba), kosilnico BCS, moped na 4 prestave, prikolico za živino in klinasto brano prodam. V. Polana 137. M-3682 TRAKTORSKE PLUGE — visok kli-rens 756, rabljene 4 leta, in škropilnico krobath, delovna širina 8 metrov, prodam. Rakičan, Zvezna 15. M-3690 KOMBAJN za spravilo sladkorne pese, 6-vrstni. prodam. Radoslavci 24, p. Bučkovci. IN-17536
TRAKTOR FERGUSON 35 v dobrem stanju prodam. Turnišče, Čevljarska 16, ali 3 72 098. M-3497 ŽITNO SEJALNICO PANONIJA, 2,5 m, z diski in vlagalniki drobnih semen, še nerabljeno, prodam 30 % ceneje. 3 76 995, zvečer. M-3704 KOMPRESOR FMA, zmogljivosti 2,9 ccm/m in z vsemi rezervnimi deli ter opel manto berlino, ugodno prodam. Fokovci 2 ali 3 72 71L M-3710 TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Lipa 80, p. Turnišče ali 3 71 727. M-3711
TORPEDO 75 KS, 2 pogona, prodam ali zamenjam za 55 — 60 KS. 3(069)78 279. M-3712
KROŽNE BRANE, 24 diskov, rabljene, ugodno prodam. Grad 153 ali 3 26 596. M-3716
TRAKTOR FERGUSON 35 s priključki (prikolico, »kiperco«, pluge in klinasto brano) prodam. 3 23 203. M-3721
TRAKTOR IMT 560 prodam. Rajko Krajnc, Babinci 23, Ljutomer ali 3(069) 82 618. IN-I7547
TROSILNIK GNOJA TG 28 — TEHNOSTOJ, nerabljen, prodam. 3 81 879. IN-17548
VOZ Z GUMIJASTIMI KOUES1 ugodno prodam. Trstenjakova 42 ali 3 23 619. M-MM
KOSILNICO GORENJE MUTA in nahrbtno škropilnico PANONIJA prodam. Vidonci 86. M-2428
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja to« vodo a* ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. HeHMek,
Gomp Slaveči 6. Kuzma (069j 7^271
Popravdo z garancijo na va Jem domu.
MEŠKO MAX
LENDAVSKA 19 a 69000 M. SOBOTA tet. 069/25 493
— REZERVNI DEU: Zastava, Golf. Renault
— INDUSTRIJSKO OBNOVLJENI REZERVNI DEU
— BARVE, LAKI IN PRIBOR
Konkurenčne cene!
posesti
parcelo za vinograd, 30 arov, na sončni legi v Banfiju pri Štrigovi prodam. Zgrajena je tudi manjša hiša v grobem stanju. Elektrika in voda v hiši. Informacije po ® (042) 830 496. M-17545
GRADBENO PARCELO na Cvenu pri Ljutomeru prodam. ® (062) 415 230. IN-17534
TRISOBNO STANOVANJE na Lendavski ulici prodam ali zamenjam za starejšo hišo v Murski Soboti z doplačilom. Naslov v upravi lista. M-3651 ENOSOBNO STANOVANJE v Ra dencih dam v najem. Kobilje 223. M-3660
POSEST DAM V NAJEM zaradi bolezni lastnika. Jože Malačič, Bokrači 30. M-3673
HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom, njivo in gozdom, 100 arov, na zahodnem Goričkem prodam. Ponudbe pod šifro: PREKRASNA NARAVA. M-3676
POČITNIŠKO HIŠICO v Dolini (pod radioamatrji) prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. M-3683
62 arov njive v Tropovcih (Grabaj) prodam. Bahun, Gradišče 3. M-3687 TRAVNIK, 70 arov, na Gorici (Gorička polja) in parcelo za počitniško hišo z goricami, 23 arov, na Vaneči prodam. Lončar, Gorica 72. M-3693 UREJENO DELAVNICO za mimo obrt najamem. 24 046. M-3701 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, primemo za ureditev počitniške hišice, in 1,5 ha kmetijskega zemljišča v Va-darcih prodam. Informacije po ® 21 925. M-3707
NOVO HIŠO v bližini Radenc in nove radiatorje za centralno kurjavo prodam. Petanjci 46. M-OP
KRAVO, kontrola A, s teletom ali brez njega, prodam. Martjanci 49. M-3495
PSARNA ESPORAI proda ljubiteljem pasme vrhunsko leglo dobermanov. Gaberje 29 ali "St 75 920, zvečer. LE-19843
KRAVO, 6 mesecev brejo, prodam. Koter, Kapca 107. LE-19834
TELICO, staro 21 mesecev, brejo 8,5 meseca, prodam. Prosečka vas 8. M-36I5
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Grad 137. M-363I
MALE PUJSKE prodam. Petanjci 70. M-3638
VISOKO BREJO KRAVO prodam. Markovci 86. M-3639
MALE PUJSKE prodam. Čepinci 138. M-3647
PUJSKE prodam. Satahovci 58 b. M-3650
KOZLA prodam ali zamenjam za kozo. Kovačič, Šprinc 5, Ljutomer. M-17544
DVE PRIPUŠČENI KRAVI prodam.
Rogašovci 86. M-3657
MALE PUJSKE prodam. Krog, Trubarjeva 90. M-3663
KRAVO in siloreznico — puhalnik prodam. Renkovci 67. M-3672 MALE PUJSKE in APN 6 prodam. Tišina 16 ali 46-218. M-3680 MALE PUJSKE prodam. Satahovci 38. M-3681
KRAVO s teletom, staro 8 let, prodam. Odranci, Prešernova 5. M-3698 KOZE PRODAM. “E 77 686. M-3702 MALE PUJSKE PRODAM. Rankov-ci 50. M-3726
MLADE BREJE KRAVE prodam. Markišavci 26. M-3714
KRAVO, visoko brejo, prodam. Velika Polana 88 ali *E 70 617 — Žoldoš. M-MM
VESWtK
KOKOŠI
težke okrog 3,5 kg lahko dobite v prodajalni VERŽEJ.
Informacije po tel; 87-083, 87-087.
H47Wn PRODAM
RDEČE VINO prodam. Tešanovci [20. M-36I3
ŽAGAN LES in večjo količino hlodovine prodam. Prosenjakovci 84. M-3620
4 GUME GOODYEAR 195/60 za R 14 ugodno prodam. Poštrak, Lendavska 8. M-3620
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Zrinski, Kidričeva 16, M. Sobota. M-3626
PEČ FERROTERM, trajnožarno, desno, 40 KW, prodam. Cena 35.OOO.OOO. ~ s popustom. ® 82 804. M-3637
LES za ostrešje ugodno prodam. Trstenjakova 4, M. Sobota. M-3464 MOTOR IN MENJALNIK za Z 101, uporabno, prodam. Predanovci 21 a. M-3648
SYNTISIZER JAMAHA PSS 270 prodam. ® 48 534. M-3664
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ SINGER, zelo dobro ohranjen, prodam. Ogled po 16. uri: Kodila, Nor-šinci 8jpri Murski Soboti.. M-3668 SEDEŽNO GARNITURO prodam. Informacije po 18? 22 602 ali Naselje Borisa Kraigherja 3 (nasproti Lesnine na Bakovski ulici). M-3670
PRIKOLICO BRAKO, rabljeno eno leto, s predprostorom, prodam. Albina Horvat, Kidričevo naselje 9, Radenci. M-3671
BLIŽA SE JESEN, ZASTEKLITE SVOJA OKNA IN SE PRIPRAVITE NA ZIMO. Okna in vrata zasteklimo tudi na domu. Uokvirjamo tudi slike in gobeline.
Priporoča se: STEKLARSTVO ZELKO, Ljutomer, tel.: (069) 82-089.
POHIŠTVO za spalnico, dobro ohranjeno, prodam. Vanča vas 19. M-3674 VETROBRANSKO STEKLO ZA LADO in garažna vrata, železna, prodam. Tešanovci 72 ali ®48 251. M-3678
VODNO ČRPALKO, 3-fazno, rabljeno, prodam. Bakovci, Poljska 45. M-3692
KORUZO za siliranje, 55 arov, prodam. Lončar, Gorica 72. M-3693 PEČ za centralno kurjavo TAM STADLER z bojletjem (40000 kcal) — rabljen in solarni bojler, 2001, nov, še nerabljen, ugodno prodam. Stanko Ferenčak, Lipa 20, ali ®7l 597. M-3708
TV GORENJE (črno-beli) na daljinsko upravljanje, pralni stroj Gorenje, zamrzovalno skrinjo, moško in žensko kolo prodam. Avnojska 10, Čer-nelavci, ali ® 22 358. M-3724 SEDEŽNO GARNITURO in itison, 5 m x 4 m, prodam. Franc Grah, Černelavci, Zadružna 8 ali ® 23 109. M-3727
ČOLN GLISER, francoske izdelave z motorjem mercury 50 prodam. ® (069) 81 128 - zvečer. 1N-17553 VIDEOREKORDER, malo rabljen, gume za WV kombi, malo rabljene s platišči različnih velikosti, prtljažnik, velik za WV, hrastove plohe, suhe, stare 4 leta, ugodno prodam. Šafar-sko 22 d, Ljutomer. IN-17554 STOLP JVC, zvočnike GOOD-MANS 90/150 W in TV SONY 36 cm, prodam. ® 23 429. M—MM
RTV SERVIS MARJANA ZEMLJIČA, Glavni trg 1, Ljutomer, te!.: (069) 81-580
— vstavljamo naprave za daljinsko upravljanje v vse vrste televizorjev,
— napravo za daljinsko upravljanje vstavimo isti dan,
— možnost plačila v dveh obrokih.
Delovni čas od 7. do 15. ure. v soboto od 7. do 12. ure.
Zaposlitve
KV KUHARJA ALI KUHARICO (lahko tudi priučena) sprejme s i. I0. 1989 GOSTILNA RAJH BAKOVCI. Zaželjena dveletna praksa. Prijave sprejemamo do 15. 9. 1989. GOSTILNA RAJH, BAKOVCI. M 3700 Elektrovarike CO2 sprejmemo v službo. Černelavci, Ledavska I7, ali S1 22 943. M-3652
Mladega fanta zaposlimo na kmetiji. Pogoj: izpit za traktor! Naslov v upravi lista. M-3685
PIŠČANCE, težke od 2 do 3 kg, domače reje, prodajamo za zakol po dnevni ceni.
Vse informacije in naročila:
GOSTILNA Tl B ki A HORVATA
Nemčavci
Tel.: (069) 24-393 ali
GOSTILNA JOŽETA VERBANA
Tropovci
Tel.: (069) 46-015
IŠČEMO DEKLE za pomoč v strež-bi. OD dober. ® 78 008. M-3688 DELAVKO v cvetličarni zaposlim. Informacije med 15. in 16. uro: SALON CVETJA CIPOT, ® 22 193. M-3713
Sobe
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ali okolici iščeta zakonca. S 22 320, interna 15. M-3709
OPREMLJENO STANOVANJE
ODDAM 4 študentom — 12 km iz Ljubljane (mestni avtobus). IS? (061) 554 709. M MM
Razno
Preklic!
Preklicujem veljavnost izkaznice št. 446, izdane pri stanovanjski zadrugi Žabjak Ptuj na ime Matjan Prelog. IN-17543
Preklic!
Preklicujem veljavnost spričevala o končani Poklicni frizerski šoli v Mariboru, št. 1719, na naslov: Majda Ger-gar, Krpiivnik 54, 69205 Hodoš. M-3617
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za L, II. in III. letnik ŠCTP Ljubljana od 1979 do 1982. leta. Anton Hozjan, V. Polana 218. M-3640
Preklic!
Preklicujem veljavnost dvižnega listka za vpis v HK št. 21098-9, izdano na ime Anton Lazar, M. Sobota, Čopova 8. M-3653
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica
Frančiška Štesl
roj. Lehner iz D. Slaveč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom od Grada in Dolnjih Slaveč, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali veliko vencev, šopkov in cvetja ter jo ob tako slabem vremenu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi sodelavcema LB, eksp. Grad za darovani venec in sočustvovanje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS Grad.
ŽALUJOČI: sinovi Ludvik, Jožef, Franc in Ernest z družinami, hčerka Marija z družino, vnuki in pravnuki
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra in skrbna mama, tašča, babica in prababica
Matilda Balažič
roj. Mesarič z Melinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala dr. Čaru in dr. Zadravcu, duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem in govornici KS Melinci.
Hvala kolektivom Doma oskrbovancev Rakičan, Rašice Beltinci in TG DO Pohorje — Restavracija Center Maribor.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki so jo imeli radi
En cvet na grob mi položite, naj bol srca vam ne teži, samo naprej, naprej pojdita, s spomini lepih skupnih dni.
V SPOMIN
I. septembra mineva 10 let, odkar smo se za vedno poslovili od naše drage žene, mame in stare mame
Irme Sadi
iz Lipovec
Neizmerno smo nesrečni, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI.
IZDELUJEM STISKALNICE ZA GROZDJE, vseh velikosti, hidravlične in navadne.
Ogled možen v ponedeljek, 4. 9., od 8. do 12. ure na tržnici v Murski Soboti.
Informacije po telefonu: (042) 831-928.
Preklic!
Preklicujem veljavnost spričevala o končani OŠ v Bogojini, izdanega v šol. 1. 1986/1987 na ime Verica Rehar, Moravske Toplice, Dolga ulica 107. M-3665
Preklic!
Preklicujem veljavnost H K št. 24170-3, izdane pri H KS Panonka na naslov Gorza Odon, Kukeč 39. M-3696
HIDROIZOLACIJO RAVNIH
STREH, teras in balkonov, zunanjo izolacijo temeljev, izolacijo prostorov, ki jih zaliva voda, hidroizolacijo vlažnih zidov, brez podkopavanja, ampak z vrtanjem in injiciranjem opravlja JANEZ HAK, 69223 DOBROVNIK 244. M-3325
IZDELUJEM PORCELANSKE SLIKE ZA NAGROBNE SPOMENIKE. Oblike: ovalne in štirioglate. Pošljem po povzetju. Pero Travar, likovni umetnik. Cetinjska 10, 71000 Sarajevo. M-3725(l)
MEŠČANSKA DEMOKRATIČNA SOCIALNA ZELENA ZVEZA OBVEŠČA: stojnica ekološkega zbora Zveze zelenih na Slovenskem pred Maximarketom v Ljubljani vsak dan od 14. ure, od 17. ure dalje pa pogovori s člani centralnega sekretariata. Zveza zelenih: Cesta v Rožno dolino 42, 61111 Ljubljana, ali ® 577 109 ali 272 566.
STRAN 18
VESTNIK, 31. AVGUST 1989
TRAGIČNO JE PREMINIL NAŠ DRAGI SODELAVEC
Janko Novak
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU!
KOLEKTIV MESNE INDUSTRIJE MURSKA SOBOTA
ZAHVALA
Tiho, kot j eživel, nas je ob svitu poletnega jutra za vedno pustil same naš ljubi
Branko Samec
veterinar
8. 3. 1925-18. 8. 1989
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence, cvetje, prispevali v humane namene ter sočustvovali z nami, iskrena hvala.
Posebna hvala kolektivu ABC Pomurke in seniorju Ludviku Novaku za pogrebni obred.
M. Sobota, Ljubljana, Janjina, Dubrovnik, Zagreb
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Zakaj si morala nam umreti,-ko pa s teboj, je bilo tako lepo živeti.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
N SPOMIN
Boleč je spomin na 24. avgust, ko je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama in orna
Frida Žilavec
s Cankove
Neizmerno smo nesrečni, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
V SPOMIN
Boleč je spomin na 26. avgust, ko so minila štiri leta, odkar je odšel od nas ljubi mož in skrbni oče
Štefan Sreš iz Melinec
Že šest let v hladnem grobu spiš,  a v naših srcih še živiš:
Ne mine ura. dan. ne noč, povsod v mislih si navzoča.
N SPOMIN
I. septembra bo minilo šest let, polnih žalosti, odkar me je zapustila moja draga žena
Gizela Kučan
iz Panovec
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina in spomin nate. V mojem srcu še živiš in boš živela do konca mojih dni.
Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: mož Karel
PRETRESENI SMO SE POSLOVILI OD DRAGE ŽENE, MAME, BABICE, PRABABICE IN SESTRE
Elze Čarni
roj. Palfi učiteljice v pokoju
NIČ NAM NE BO MOGLO NADOMESTITI TVOJIH BESED IN TOPLEGA NASMEHA.
M. Sobota, 16. avgusta 1989
NJENI NAJDRAŽJI
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedek
Franc Hozjan
iz Bratonec 58 a
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani in s svojim delom pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali v druge namene.
Posebna hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS, društvu upokojencev ter zdravnici in medicinskemu osebju internega oddelka v Rakičanu.
Posebna hvala tudi kolektivom EE Nemščak, PG Beltinci in ozdu Mura za darovane vence.
Žalujoči: žena Hedvika, sin Franc z družino, hčerka Slava z družino, sin Zvonko, hčerka Irena z družino ter sestri Tilka in Anika z družino ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 80. letu starosti je tiho in za vedno zaspala ljubljena mama, stara mama in prababica
Alojzija Nemec
iz Šalinec
Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Hvala dr. Petričevi, g. župniku, pevkam, pogrebcem ter govornici Slavici.
Globoko žalujoči: njeni otroci z družinami
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ivan Zavec upokojeni čevljarski mojster iz Renkovec
Z veliko bolečino v srcu se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in šopke, za sv. maše ali v druge namene.
Hvala g. kaplanu za lep cerkveni obred, pevcem za odpete ža-lostinke in govorniku Ferčaku za poslovilne besede.
Iskrena hvala delovnim organizacijam Graditelj —Komuna Beltinci, Mura M. Sobota, Viator Lendava, Varstroj Lendava in Planika Turnišče.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Renkovci, 17. avgusta 1989
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 37. letu starosti zapustil naš ljubljeni sin, dragi mož, nepozabni oče, brat in sorodnik
Anton Gjerek
iz Martjanec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, našega dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje
Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred pevcem za odpete žalostinke m predstavnici KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Nemo stojimo ob tvojem preranem grobu, oropani velike ljubezni in topline, ki si jo znal tako čudovito deliti z nami, z grenkim spoznanjem, da ti tega ne moremo povrniti.
Žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje srce.
Vsi, ki smo te imeli neizmerno radi
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči. naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 69. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Ana Varga
roj. Gerenčer
iz Strehovec 1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, dedija, brata, tasta in ujca
Stanka Mlinariča
iz Lendavskih Goric
Ko solza po licu polzi, nihče ne ve, kako boli, morja solz bi potočili, da bi te lahko zbudili.
V SPOMIN
28. avgusta sta minili dve najbolj žalostni in boleči leti, odkar nas je prezgodaj zapustil naš najdražji sinek, bratec in vnuk
Kristijan Cigut
iz Rankovec
i • d storila nailiubše na svetu si nam vzela. Neprevidnost, kaj s	sj odšel jn se njko|j več ne boš
Ne moremo doJ®d • koio’je obležalo na robu ceste, korak je vrnil med nas. iv°Je lišita se več besedi: ati, mamica. V na-obstal, glas pneme ,	jh bolečina, ki ne bosta niko-
šem domuje prazmna, v nas
ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem gro-Hvala	prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, našo drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
"Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. župnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede.
Strehovci, 22. avgusta 1989
Žalujoči: mož Ivan, sinova Anton in Matija z družinama ter drugo sorodstvo
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ali prispevali za nakup bronhoskopa, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Prisrčna hvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nesebično pomoč. Hvala govorniku za poslovilne besede in pevcem iz Turnišča za odpete žalostinke.
Lendavske Gorice, 24. avgusta 1989
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi
AVGUST 1989
STRAH 19
v besedi in sliki
POTUJOČE GLEDALIŠČE IZ VOJVODINE
Na narodnostno mešanem območju lendavske in soboške občine je bilo konec preteklega in v začetku tega tedna v gosteh poletno potujoče gledališče (Tanyaszinhaz) iz Vojvodine. Lani je gostovalo s petnajstimi predstavami, letos pa so jih študentje drugega letnika igralske akademije iz Novega Sada uprizorili deset. Tako so s Plav-tovim Amfitruom v petek nastopili v Trimiinih in obeh Lakoših (Dolnjem in Gornjem), v soboto na Kapci in v Dolgi vasi, v nedeljo v Dobrovniku, Žitkovcih in Radmožancih, v ponedeljek na Hodošu in v Domanjševcih, v torek pa v Motvarjevcih. Predstave so bile ob 17.00, 20.00 in 22.00, stara italijanska komedija na nov način pa je naletela na ugoden odmev med obiskovalci, čeprav vreme organizatorjem predstav na prostem ni bilo naklonjeno, bb
Foto: S. Sunyogh
SPOMINSKI SPUST NA REKI MURI
Dimekov memorial razširili
TRADICIONALNA PARADA
Preteklo nedeljo je bil na reki Muri spust kajakašev, planincev in gasilcev za memorial Dimek—Hrovat in Peterka—Hrovat, ki sta ga pripravila Planinsko društvo Matica Murska Sobota in Brodarsko društvo Mura iz Kroga. Prvi del spusta od petanjskega mosta do kroškega broda, kjer je bila krajša slovesnost, je bil posvečen nekdanjima kanuistoma BD Mura iz Kroga Jožetu Peterki in Janezu Horvatu. Tokrat so ga organizirali prvič. Drugi del spusta od kroškega broda do mosta na Bistrici pa je bil posvečen tragično preminulemu planincu Mirku Baligaču-Dimeku iz Beltinec in nekdanjemu predsedniku društva Francu Hrovatu. Prvi, doma s prekmurske ravnice, ljubitelj narave in predvsem gora, je bil eden tistih Prekmurcev, ki so radi občudovali lepote slovenske krajine z vrhov gora. Drugi pa je prišel iz tistih predelov v našo pokrajino in tukaj globoko zasejal ljubezen do planinstva. S spustom vsako leto obujajo spomin na veterana prekmurskega planinstva. Istočasno pa dobiva ta prireditev vsako leto večje razsežnosti. Čolnarjem so na Bistrici pripravili krajšo slovesnost s kulturnim programom. f. Maučec
PRVI PRAZNIK KS BOGOJINA
V znamenju Košiča in kulturnih prieditev
Zadnji dan 27. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je bil v znamenju 12. parade kmečkih opravil in običajev ter množičnega obiska te tradicionalne prireditve. Začela se je s petdesetminutno zamudo, močni nalivi v jutranjih urah bi jo skorajda preprečili, toda bila je, in to, kot običajno, bučna. Na njej je sodelovalo šestnajst skupin z okoli devetsto udeleženci, ki so se pomikali na sedemdesetih traktorjih ter prav tolikih vozovih, vpreg pa je bilo osem. Ko je odpeljala zadnja, smo za neposredni vtis povprašali etnologa Boruta Brumna, ki je med drugim ocenil, da bi moralo biti nekoliko več pozornosti namenjene pripravam in usmeritvam ljudi, ki sodelujejo na paradi. Po njegovem mnenju so prednjačile predvsem vasi s celovitostjo in izvirnostjo v prikazu: Orehovci, Videm in Cerkvenjak. Prvi so izhajali iz svojega imena in običajev v zvezi z orehi, Videm s predstavitvijo jesenskih opravil, obdelavo koruze, pripravo polja in pečenjem koruze, ter Cerkvenjak s prikazi od setve do žetve in mlačve. Posebej je izstopala Negova zaradi vezanosti na zgodovino: Traut-manov grad pri Negovi in na ljudsko pripovedništvo, o katerem se je ohranilo toliko podatkov, da so lahko prikazali, kakšno je bilo tlačanstvo pri Negovi.
Spodbudno je, da so v prikazu tradicionalnih kmečkih opravil sodelovali tudi mladi. Organizirani iz Polic so za ponazoritev trgatve prejeli srebrno medaljo sejma, kar jim bo gotovo spodbuda pri naslednjih paradah.

Lansko leto, ob proslavljanju 200. obletnice rojstva prvega prekmurskega posvetnega pisca Jožefa Košiča (rojen 1788. v Bogojini, umrl 1867. na Gornjem Seniku), je vznikla ideja, da bi se kraj nekako oddolžil spominu tega pomembnega rojaka — pesnika. pisatelja, jezikoslovca, zgodovinarja in narodoslovca, po poklicu pa duhovnika. Ideja bo doživela svojo uresničitev v naslednjih dneh, ko bodo ob prvem prazniku KS Bogojina po njem poimenovali kulturnoumetniško društvo in mu na pročelju kulturnega doma odkrili spominsko ploščo. To se bo zgodilo v nedeljo, 10. septembra, na proslavi, ki naj bi pomenila sklep in hkrati tudi vrhunec prireditev, ki bodo potekale ves teden pred tem.
Prireditve bodo — razen ene, odprtja novih skladiščnih prostorov — kulturnega značaja. Tako bo v ponedeljek, 4. septembra, najprej v knjižnični čitalnici v Bogojini odprta razstava del nekaterih kulturnih ustvarjalcev, ki so rojeni v kateri od vasi v tej krajevni skupnosti, ali pa so s svojim življenjem oz. delom kako poveza-
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI  
Megla že dela težave v prometu
Nestabilno vreme v zadnjem času je naše ceste v jutranjih urah že ovilo z meglo, ta pa dela veliko preglavic voznikom in kolesarjem ter pešcem. Število prometnih nesreč je spet poraslo.
Vlekel neosvetljen kmečki voz
21.	avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Gaberju. Voznik osebnega avtomobila Venčeslav Kavaš iz Odranec se je peljal iz Lendave proti M. Soboti. V Gaberju je dohitel pešca Jožefa Vidoviča iz Gaberja, ki je vlekel neosvetljen kmečki voz. Kavaš je vozil prehitro in trčil v voz, ki ga je odbil v jarek. Pešec Vidovič se je hudo poškodoval.
Kolesar izsilil prednost
22.	avgusta seje zgodila prometna nezgoda v Vratji vasi. Kolesar Štefan Buček z Vratje-ga vrha se je peljal po lokalni cesti zunaj naselja Vratja vas proti regionalni cesti. V križišču je izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Francem Kolaričem s Trat. Pri trčenju se je Buček hudo poškodoval.
Pešec ležal na cesti
23.	avgusta seje zgodila prometna nezgoda pri Podgradu. Voznik kolesa z motorjem F. R. iz Lešan je vozil iz Apač proti G. Radgoni. V naselju Podgrad je vozil z neprimerno hitrostjo, bila pa je tudi gosta megla, zaradi česar je prepo
tit s kraji v njej (J. Košič, I. Baša, V. Novak, J. Smej idr.), po otvoritvi pa v kulturni dvorani srečanje z dr. Jožefom Smejem, na katerem bo gost (in obenem rojak) govoril o zgodovini kraja in njegovih pomembnih možeh.
Odprtje že omenjene Panonki-ne skladiščne stavbe, ki bo dala Bogojini (poleg svojega praktičnega namena) tudi nekoliko lepši videz, bo v torek s sejo zadružnega sveta TZO Beltinci.
Temu dejanju bodo v naslednjih dneh sledile same kulturne prireditve. F sredo, 6. septembra, bo na Bukovnici predavanje kustosinje soboškega muzeja Irene Savlove o arheoloških izkopaninah v tem kraju, naslednji dan pa v Filovcih neke vrste okrogla miza o lončarstvu, ki jo bo vodi! kustos in etnolog Borut Brumen. Predavanja bosta ob koncu tedna, to je v petek in soboto, nasledili dve pevski prireditvi. Prva bo na Ivancih, na njej pa bo nastopilo šest skupin ljudskih pevcev, od katerih bodo tri iz domače KS in tri od drugod; druga, a hkrati zadnja pred slo-vestnostjo v nedeljo, pa bo nastop cerkvenih pevskih zborov, enega
zno opazil na cesti ležečega pešca Djema Jetiša iz Vratje vasi. Zadel ga je v glavo in ga hudo poškodoval.
Zbil jo je na prehodu za pešce
24.	avgusta se je zgodila prometna nezgoda v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Ernest Recek iz Sodišinec je vozil po Panonski ulici proti Rakičanu. Pri pokopališču je po označenem prehodu za pešce pravilno prečkala cesto Amalija Kerčmar iz M. Sobote. Zaradi neprilagojene hitrosti voznik ni mogel pravočasno ustaviti, zadel je peško in jo hudo poškodoval.
Stopila pred avtomobil
25.	avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Lendavi. Peška Marija Ritlop iz Žitkovec je šla po pločniku Partizanske ulice proti središču mesta. Ko je prišla do gradbišča, kjer je pločnik zaprt, je stopila na cesto v trenutku, ko je iz nasprotne strani pripeljal voznik osebnega avtomobila Štefan Bukovec iz Dobrovnika. Pri trčenju se je peška hudo poškodovala.
Trčil v peško in se odpeljal
25. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Ključarovcih.
okteta in dveh skupin pritrkovalcev. Le-ti bodo s svojim zvonjenjem vabili ljudi na petje v bogo-jinsko cerkev.
Vpati je, da se bo prireditev in proslave zadnjega dne praznovanja udeležilo veliko ljudi, ki bodo želeli počastiti spomin na Jožefa Košiča in prvi praznik KS Bogojina. Prepričani smo, da bodo z njih prišli s kakim novim spoznanjem ali vsaj z lepim doživetjem, skratka — nekoliko bogatejši in lepši. Kajti že Košič sam je nekje zapisal modro misel: »Čednim stoji svejt!«
J. V.
----JUBILEJ
Šestdeset let GD Otovci
Preteklo nedeljo so v Otovcih proslavili 60-letnico gasilskega društva. Udeležence slovesnosti, med katerimi so bili gasilci, krajani in nekateri gostje, je pozdravil predsednik društva Franc Sukič, ki je tudi prebral društveno kroniko. Poudaril je, da so v tej gorički vasici pred šestdesetimi
Kolesarka Jožica Vajs iz Stare Nove vasi se je peljala iz Križevec proti Ljutomeru. Zunaj naselja Ključarovci ji je iz nasprotne smeri pripeljal po sredini vozišča voznik tovornega avtomobila Ivan Tomažinčič iz Pušenec. Zaradi goste megle je kolesarko prepozno opazil in kljub močnemu zavijanju v desno zadel kolesarko, ki je dobila hude poškodbe. Voznik tovornjaka se je odpeljal, a so ga delavci postaje milice Ljutomer naslednji dan izsledili.
Vozila prehitro
26. avgusta seje zgodila prometna nezgoda v Črešnjevcih. Voznica osebnega avtomobila nemška državljanka Andrea Fajhtinger je vozila po naselju Črešnjevci proti Radgoni. V križišču pri DO Mura je vozila z neprimerno hitrostjo in trčila v osebni avtomobil, ki ga je vozil Andrej Feuš iz Ljutomera, ki je nameraval zavijati na levo in se v križišču ustavil. Pri trčenju se je hudo poškodovala sopotnica v vozilu Nemke I. C. iz Gornjih Ivanec. Voznica se je lažje poškodovala, škode pa je za 90 milijonov dinarjev.
J. D.
Civilna zaščita
i
iz Apač
Na medobčinskem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Hačeta v Gornji Radgoni so sodelovale tudi ekipe civilne zaščite. Najboljša je bila ekipa iz Apač in bo tako pomursko regijo predstavljala na republiškem tekmovanju v Kamniku.
F. M.
Radgonske godbe na pihala, ki je tradicionalno nastopala na paradi, letos ni bilo, nadomestila jo je kmečka godba Pernice. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez pokrovitelja — pivovarne Laško.
1
Med celovitejše prikaze je na paradi v Gornji Radgoni sodil »zgodovinski« nastop Negovčanov, zanimivi pa so bili tudi drugi, kot na primer žganjekuha ter spravljanje in pridelovanje koruze.
leti zaradi potrebe, da bi se lahko zoperstavljali rdečemu petelinu in elementarnim nesrečam, ustanovili gasilsko društvo. Med ustanovitelji so bili: Rudolf Hajdinjak, Rudolf Kerec, Viljem Ke-rec in Štefan Horvat. Društvo se je začelo uveljavljati in bilo kmalu deležno priznanj. Leta 1951 so se gasilci iz Otovec skupaj z vaščani odločili za zidavo gasilskega doma, šest let kasneje pa so dobili prvo motorno brizgalno. V letu 1961 so razvili društveni prapor, naslednje leto pa začeli graditi orodjarno, kasneje pa so tudi zgradili prizidek h gasilskemu domu, ki so ga leta 1967 predali namenu. Iz leta v leto so tudi izpopolnjevali gasilsko opremo in skrbeli za strokovno usposabljanje članov. Poleg brizgaln imajo danes tudi orodno gasilsko vozilo. Prizadevajo si tudi, da bi v svoje vrste pritegnili čini več mladih. Na proslavi jubileja so pripravili krajši kulturni program, v katerem so sodelovali učenci mačkovske osnovne šole ter zaslužnim podelili priznanja in odlikovanja. Posebno priznanje so izročili tudi najstarejšemu članu Janezu Smodišu.
F. Maučec
Nadaljevati z akcijo podpisovanja
Podpisovanje Temeljne listine Slovenije 1989 ocenjujejo v soboški občini kot izredno uspešno, saj je bilo v prvi polovici avgusta zbranih že okrog 21 tisoč podpisov, kar je približno 46 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Rezultat kaže, da so se v občini dobro organizirali, za kar gre zasluga tudi aktivistom KK SZDL in OS ZSS. Kljub temu ugotavljajo, da je bila akcija v nekaterih krajevnih konferenca Socialistične zveze
Morda malce prehitro je .povorka zavila na sejmišče, kjer je bila v nedeljo popoldne podelitev nagrad. Komisija je ocenjevala z Avtoradgoninega tovornjaka, kljub negodovanju zaradi zamude pa so vztrajni obiskovalci le prišli na svoj račun.
Komisija (v sestavi: predsednik Dr. Alojz Slavič. Lidija Kandrič: Marija Sedivy in Borut Brumen) je upoštevala izvirnost, celovitost prikaza in vloženo delo, nagrade pa podelila tako, da je krajevna skupnost Negova dobila zlato medaljo, za zbranih največ točk pa tudi prvo mesto. Nekoliko manj jih je zbralo Turistično društvo Pidem ob Ščavnici za prikaz pridelovanja koruze, a je tudi dobilo zlato medaljo sejma. Tako kot med prvim in drugim je bila po številu zbranih točk neznatna razlika tudi med tretjim in četrtim mestom. Zalo sta bili podeljeni dve srebrni medalji: za sodelovanje v paradi sta jo prejeli osnovna organizacija mladih Police in Turistično društvo Cerkvenjak. Peto mesto (in z njim bronasta nagrada) pa je pripadlo Orehovcem.
Temeljne listine
površno opravljena, čemur so primerni tudi nizki rezultati. To velja za KK SZDL Bratonci, Černe-lavci, Gančani, Krog, Lipovci, Pertoča, Puconci, Rakičan in Ro-gašovci.
Ker ankete med Slovenci kažejo, da je listino pripravljeno podpisati okrog 60 odstotkov Slovencev, vendar mnogi izjavljajo, da jim ni bila primerno približana njena vsebina, bo treba omenjeno akcijo še pospešiti. Ni sprejemlji-
KWTMSKA ZOORUGA o tol o c »oosona
Brigita Bavčar Foto: Rade Bakračevič
vo, da bi se akcija podpisovanja Temeljne listine Slovenije 1989 v p osameznih KK SZDL končala le s podpisi 10 odstotkov volilnih upravičencev. Zato so vodstva in predsednike KK SZDL v soboški občini, kjer zaostajajo s podpisovanjem, znova pozvali, da ocenijo svojo aktivnost in storijo vse potrebno za nemoteno nadaljevanje akcije.
M. Jerše